Nali obnejni oromet. Piše Fr. Žebot. Obmejao prebivalstvo je dolgo časa želelo in prosilo, da bi se promet na meji vendar uredil tako, da odpadejo nepotrcbne težave in sitnosti. Zgodovina boibe za ugodno rešitev tcga vprašanja je prebivalstvu ok severni meji znana. Vsled tega ne bom danes opisal po~ drobnosti izza bojev za ureditev obmejnega prometa. Omejil se bom samo na one točke, ki so že stopile v veljavo. Glavai prehodi (ceste) čez mejo: 1. Iz Rogaševcev (Prekmurje) preko Eckwiila v tiebau. 2. Iz Gederovcev preko Sicheldorfa v Radgono. 3. Cesta (most) Gornja Radgona—Radgona. 4. Most pri Gornjem Cmurejku. 5Državna cesta št. Uj—Spielfeld. 6. Cesta čez Jezersko sedlo na Bad Vellach. 7. Gesta iz Tržiča preko sedk Lubelj na Borovlje. — Po teh cestah se vrši glavni pro* met. Po teh cestah labko potujejo potniki iz ene v drugo državo tudi s polnimi listi. To je novo določilo Dosedaj se je smelo s potnimi listi prekoračiti raejo le samo z železnico. Po teh cestah se lahko prevaža z env države v drugo tudi vso, carini podvrženo blago. Zaca rinjenje se vrši na obmejnih carinamicah. Teh cest s« smejo posluževati Uidi dvolastniki ter prebivalstvo, ki ima izkaznice, oziroma prolaznice za mali obmejivi promet (prebivalci 10 km pasu tostran in onstran dižavne meje). Ceste, določene samo za mali obmejni promet, §o: Pet cest v Prekmurju, \z črnce v Purklo z* brodom (Apačka kotlina), brod pri Sladkem vihu nad Cmurekom, brod pri Marhofu—Lichendorf (ta brod se bodc nanovo zgradil), brod Ceršak—črnišine, stara cesta Plavč—Ernovž, cesta Svečina—Plavč—Ernovž, Gornja Kungota—Sv. Jurij—Lučaae, Sv. Ožbolt—Lučane, Ka pla—Airvež, Brezno—Sv. Pankracij—Oberhaag, Marenberg—sedlo Radl—Ivnik, Muta—Pernice—Mlake (jLaaken), Dravograd čez Vič na Lorenzenberg ter še nekajj cest od Dravograda do Lubelja. Te ceste služijo za dvolastnike in za prebivalstvo 10 km pasa. Pogodba pa*do-- ioča. da mara vsakdo, kdor se hoče posluževati cne Xth 6est, imeti v svoji izkaznki ali prolaznici zapisaao, katera cesta mu je dovoljena. Ttetja vrsta potov za mali promet so oiia, po ka- srih sme obmejno prebivalstvo z obeh strani voziti žim V mline preko ineje, na žage, v olarne, na stope, po katerih smejo hoditi živinozdravniki, zdravniki, babi:e m obrtuiii z obeh strani. Ta pota so dovoljena tudi aa dvolastnike, N. pr. taka pola so: Pri Murhofu in Li- hendorfu, nadaljo pot po razvodju od št. IIja do Plav Ła, od Plavča do Špi<inika, od Špičnika do Kreuzwirta, azircma do Sv. Duha in dalje po obraejnem grcbean. ,Ta pota tečejo nekaj časa po jugoslovanskem, potem zopet po avstrijskem ozemlju. Za vsako področje orožniškib postaj je natanko določeno, kateii posestniki in njih uslužbenci smejo uporabljati ta pota. Radi poooanjkanja prostora mi je žal nemogoče v «Gospodarju« aavesti vsa ta pota. V pogodbi se imennjejo te ceste <skupna pota.« Posebna ali specijelna pota so za posamezne posestnike, n. pr. za vaščane v Lichendorfu je dovoljcna gotove mesece v letu uporaba broda Ceršak—Licht-ndorf, da spravijo steljo, drva, scao in sadje čez Muro. 0 taklh specijelnih potih so prizadcti obveščeni po politični oblasti, žaadanneriji ali carinikih. Pota za napajanje živine, uporabo studencev tik ob ^aeji, za gonitev živinc na pašo itd. dolocijo posamezne  cariaske postaje. V pogodbi je določeao, da obojtstran- , ski cariaiki morajo dovoliti prebivalstvu uporabo po-  tov, da nosijo ali vozijo vodo iz studencev ali m!ak on- §tran ineje. Izkaznice ali prolaznice. Vse dosedanje izkaznice n prolaznice za obmejno prebivalstvo v 10 km pasu ter :a dvolastnike izgubijo svojo veljavnost s 1. febniarjem 923. Svetujem, da takoj potom svojega občinskega utada zahtevate nove izkaznice in prolaznice. Priložite staro listino, da vam ne bo treba kupovati nove fotografije. Natančneja navodila o novih izkazaicah in prolaznicab dobi vsak pri žandarmeriji, občinskem ali carinskem uradu ter na okrajnem glavarstvu. Cena izkaznici, oziroma prolaznici, je 9 dinarjev. Žal, nismo mogli prodreti, da bi veljavnost izkaznic in prolaznic trajala 1 leto. Veljajo samo za 6 mesecev. Dvolastniki morajo imeti izkaznice in prolaznice. Na prolaznici ni treba fotografije, ampak le na izkaznici. Za delavce velja prolaznica na skupnem listu, ali pa tadi za vsakcga posebej. Dosegli smo, da obmejni carinski uradniki smejo sproti izdajati posebne izkaznice za delavce in viničarje in posle, ki imajo opravljati daevno delo na posestvu onstran meje. Uporaba železnice. Za prekoračenje meje je dovo- jena tudi uporaba železnice in sicer proge Gornja Rad- goria—Špilje ter Dravograd—Sinčavas. A uporabljati *e smejo vlaki samo po dnevu. Natančneje o vožnji z ^eleznico se izve pri cariaskih postajah. Vožnja na niline, žage in stope. V 10 lun pasu sm.3 vsakdo voziti svoje ali nakupljeno žito v mline preko rneje, lesene hlode na žage, proso v stope, oljnato zrnje V olarne. Vsak, kdor pelje kako tako balgo preko meje mora prinesli posebno izjavo, da bo mlinski izdelek go tovo pripeljal nazaj. Take tiskovine dobijo občinski uradi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Seveda mora imeti voznik izkaznico s fotografijo in živinski potni list za živino ter še posebno jamstveno izjavo, da privede živino nazaj. Radi žita se nam je posrečilo doseči, da ni potrebno pripeljati moko že tekom 1 meseca nazaj, ampak, da se ta doba podaljša za več mesecev, kakor pač kdo želi. To pa smo zahtevali radi tega, ker v zimskem času mliai zamrznejo, a v poletju mnogokrat ni vode. Isto velja za žage in olarne. Prehod eez mejo je dovoljen samo po dnevu. Samo v izvanredno najnih slučajih: bolezen, smrt, nesrečapri živini, požar ali kaj sličnega, smejo carinske postaje dati dovoljenje za eakratni prestop meje ponoči. Za živinozdravnike, zdravnike, dušne pastirje, babice in obrtnike izdaje okrajno glavarstvo posebne legitimacije za prestop aieje. Denarja sme vzeti vsakdo, kdor ima izkaznico ali pa prolaznko, na raesec 3000 dinarjev. Avslrijci pa smejo vzeti vsakokrat 200.000 avstrijskih kron seboj. Svota denarja se vpiše v izkaznico. Požarne brambe in soscdi smejo v slučaju požara brez izkaznic iti na pomoč preko meje. Komisija, ki je v Gradcu dne 15. oktobra 1922 podpisala medsebojno pogodbo o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, je predlagala vladi še razne olajiave, a do danes še rešilev ni dospela. Ako komu kaka stvar glede obmejnega prometa ni jasna, naj se pismeno obrne na moj naslov. Naša skrb mora biti, da se obmejni promet polagoma tako uredi, da bodo izostale vse šikane in nepotrebne težave. Svetujem pa našim ljudem, da se varujejo vsakega tudi najmanjšega prepovedanega prenosa ali prevoza blaga preko meje. če bi se začelo na meji uveljavIjati tihotapstvo, bo vlada, kakor je zagrozila, takoj ustavila ves mali obmejni promet. V takem slučaju pa bo z«lo tt-žko zo[>et doseči sedaaje ugodnosti.