dob ju 1953— 1979, op red e ljen a je v loga in d u strije v reg ionalnem razvoju , posebej pa je o b rav n av an a fu n k cija s to ritv en ih de javnosti ko t elem enta in fra s tru k tu rn e o p rem ljen o sti p rosto ra. Vsi e lem en ti so p rik azan i n a š te ­ v iln ih k a r ta h , k i nas sezn an ja jo s p rosto rsko razpo red itv ijo posam eznih po ­ javov v obm ejnem obm očju. R azprava D. P l u t a p red s ta v lja poseben p ris to p v .geografskem p ro u če v a ­ n ju . Na p r im e ru B ele k ra jin e je p rik azan a m etodologija p o k ra jin sk o -ek o - loškega raz iskovan ja , k i om ogoča kom pleksno v red n o ten je pok ra jin skega p o ­ tencia la n a osnovi spoznavan ja n o tran je zg radbe in s tru k tu re po k ra jin e te r posam eznih p o k ra jin sk ih e lem en tov (geo fak to rjev ). P o d an je oris p o k ra jin - sko-eko lošk ih m ozaikov Bele k ra jin e te r n jihova ekološka in ekonom ska ocena, k i d a je osnovo za n ad a ljn je zd ruževan je en o t v pok ra jinsko-eko lošk i shem i, to je m ik roho re , mezoihore in m aikrohore. Z anim iv m etodološki p ris top je podrobno razložen in tn d i p rik azan s k v an tita tiv n im i te r k a r to ­ g rafsk im prikazom . M. Š p e s je p rispeva la razp rav o o p rob lem ih ž iv ljen jskega okolja v C elju, v k a te r i sistem atično ob rav n av a različne v id ike n eg a tiv n ih vplivov in d u strije n a človekovo okolje. Posam ezna pog lav ja obravnavajo onesnaže­ n je zraka in s tem povezane poškodbe n a vegetaciji te r stopnjo poškodova- nosti glede n a e tažnost ko tline. A naliz iran i so vzroki za to v rs tn o poškodo­ v an je vegetacije. Posebno poglav je govori o onesnaženju tekočih voda in odpadn ih vodah , ločeno pa je o b ravnavana tu d i p ro b lem atik a o d stran jev an ja trd ih odpadkov. V zadn jem p r isp ev k u n am R. G e n o r i o p red s ta v lja geografsko p ro ­ učevan je m ed narodn ih m igracij. R azprava podaja teo re tsko in m etodološko opredelitev p rob lem atike s podrobnim orisom in u tem eljitv ijo procesološ- kega p ris to p a v geog rafiji n a p rim e ru p ro u čev an ja m igracij. P r i te m se n a ­ vezuje n a izkušn je p r i p ro u čev an ju te p ro b lem atik e n a p r im e ru slovenskega izseljenstva v K anadi, in po d a ja najpom em bnejše rez u lta te raziskave, k i je zaje la analizo vzrokov izseljevanja, dem ogeografskih značilnosti slovenskih izseljencev te r d an a šn ji socialnoekonom ski podožaj S lovencev v K anadi. P es tro s t o b jav ljen ih p rispevkov p red stav lja ob p red stav itv i nov ih m e­ todoloških p ristopov osnovno značilnost d v an a js te štev ilk e G eographice S lo­ vence, k i s tem uspešno n ad a lju je posredovan je novejš ih rez u lta to v geo­ g rafsk ih p roučevan j v slovensk i geog ra fiji ko t tu d i š irši strokovn i javnosti. Ivo P iry Geografski zbornik XXI, SAZU, G eografski in š titu t A n tona M elika, L jub ljana , 1981, 188 stran i. T udi 21. zvezek G eografskega zb o rn ika p rin aša zanim ive in koristne ugotovitve razvejanega p ro g ram a G eografskega in š titu ta A ntona M elika (G IA M ). N eu tru d n i g lavni u red n ik , ak ad em ik p ro f. dr. S vetozar I l e š i č , v p redgovoru opozarja n a težave geografov zarad i am ede glede p ravop isn ih p rav il. N ajveč je po njegovem m n en ju k tem u prispevalo dejstvo, da je čedalje bolj zap leteno vp rašan je p isave k ra je v n ih im en, sesto ječih iz dveh ali več besed. M ed razp rav am i pom enijo p risp ev k i D. M e z e t a o h ribovsk ih k m e ti­ ja h ob K okri in v K rv av šk em p red g o rju , A. K r a n j c a i n F. L o v r e n č a - k a o pop lavnem sv e tu n a K očevskem p o lju in M. Š i f r e r j a o k a tas tro fa l­ n em učinku n eu rij v severovzhodni S loveniji v avgustu 1980 uspešno u re s ­ n ičevan je širše zastav ljen ih dolgoročnih nalog G eografskega in š titu ta A n to ­ na M elika. R azveseljiva p a je tu d i novost, š tu d ija I. G a m s a in K. N.a it k a, o geom orfološki k a r ti 1:100 000 in raz v o ju re liefa v L itijsk i kotlini. Uvodno m esto je nam en jen o novem u raz iskovalnem u področju , š tud iji I. G a m s a i n K. N a t k a , Geomorfološka karta 1:100 000 in razvoj reliefa v L i t i jsk i kotlini (s 7 tabelam i, 13 podobam i, 8 slikam i v besed ilu in 1 b a rv ­ no k a rto v prilog i). G eom orfološka k a r ta okolice Liitije, ki p red s ta v lja za- hodni d e l h rib o v iteg a p red a lp sk eg a P osavskega h ribov ja , je celostna geo­ m orfološka k arta . G re za p rv o tov rstno tiskano k a r to v Jugoslav iji, izdelano po koncepciji M ednarodne kom isije za geom orfološka sn em an ja in k a r tira n je p ri M ednarodni geografsk i un iji, in je b ila izdelana ko t poskusna k a rta za u sk la jev an je eno tne koncepcije in legende G eom orfološke k a r te Jugoslav ije 1:100 000, k i nas ta ja v o k v iru zvezne raz iskovalne naloge. Izkušn je in p rob lem i v zvezi z n as ta jan je m k a rte so bili p redstav ljen i tu d i n a 'drugem zveznem posve tovan ju o geom orfološkem k a r tira n ju , ki ga je GIAM organ iz iral ap r ila 1979 v L jub ljan i. Z arad i p ion irskega dela v ju ­ goslovanskem meriliu p red s ta v lja š tu d ija brez dvom a tu d i pom em ben m eto ­ dološki p rispevek . Skopo odm erjene v rstice nam n e dopuščajo pod ro b n ej­ šega p reg led a rezu lta to v in dilem , k i sta jih n ak aza la av to rja . N avedim o le nekaj pog lav itn ih vseb insk ih in m etodološk ih novosti v p rim e rja v i z legen­ do om en jene m ednarodne kom isije. K raško ozem lje je razd eljen o n a dve katego riji, in sicer k rašk i in flu v io -k ra šk i tip reliefa, k i je v g lavnem om e­ jen n a tr ia d n e dolom ite in strm a pobočja v apnencu. P r i k a teg o rija h nag ­ n jenosti pobočij so bile s funkcijskega v id ika (km etijstvo ) vnesene m eje p ri 12° in 20° te r 32° (spodn ja m eja in tenzivne d enudacije reg o lita ). Doline so bile razvrščene g lede n a širin o in obliko. K v an tita tiv n o je b ila ugotovljena tu d i gosto ta slem en, in sicer n a 1 k m 2 ozem lja. N ajm anjšo gostoto slem en im ajo k raške p lano te in te rase v do linah . V zvezi z analizo strm cev sa v ­ sk ih p ritokov p o d črtu je ta a v to rja n eenakom erne tek tonske p rem ike, sodeč po poševnih slem enskih n iv o jih pa je n eka j p rede lov doživelo tu d i poševni neo tek tonsk i prem ik . G lede podoibe o razvo ju re liefa se av to rja n e ogrevata za neo tek tonsko analizo P re m ru ja o ostrem ločevanju (16 faz) neo tek - tonskega p rem ik an ja delov površja . Po n ju n e m m n e n ju je p restav itev Save iz m orav šk o -trb o v eljsk e-lašk e sirnklinale v današn jo dolino posled ica p re - točitev , k i jih je povzročilo za s ta jan je ozem lja v L itijsk i kotlini. C elostna geom orfološka k a r ta litijsk e okolice je bila p red s tav ljen a tud i k o t p rim e r m ožnosti upo rabe p r i reg ionalnem p la n iran ju . B rez dvom a po­ m en i p red s ta v lje n a geom orfološka k a r ta tu d i p rim er ap likativnosti to v rs tn e ­ ga geom onfološkega raz iskovan ja . S ledi ra z p ra v a D. M e z e t a , Hribovske km e t i je ob K o k r i in v K r v a v š - k e m predgorju (s 16 slikam i v besed ilu in 3 k a r ta m i v p rilog i). V estn i in v z tra jn i p roučevalec h ribovsk ih km etij n a S lovenskem nam p red stav lja reg ianalno-geografsko slabo obdelan d e l slovenske zem lje, dolino K okre in de l severnega ob rob ja L jub jamske kotline. P og lav itn i n am en raziskave je po m n en ju av to rja analiza današn jega gospodarskega s ta n ja h ribovsk ih k m e tij in stopn ja te r m ožnosti p reu sm e rjan ja iz starega, av tark ičnega stan ja n a sodobni, trž n i n ač in gospodarjen ja . N aj k tem u dodam o še m isel o iz­ jem nem pom enu o h ran ja n ja ž iv ljen ja in k u ltu rn e po k ra jin e v odm aknjen ih , višje ležečih slovenskih p o k ra jin ah z v id ika SLO. V sekakor dovolj um estn i in te h tn i razlogi, ki p o d črtu je jo tu d i p rak tičn o , družbeno pom em bno v re d ­ nost to v rstn eg a celovitega geografskega p roučevan ja . D. Meze opozarja n a iz jem en pom en m odern izacije govedoreje, ki je povzročila p reu sm eritev iz sam ooskrbnega v tržno gospodarjen je , seveda v tesn i odvisnosti od u strezn e cestne povezave. Gozdne poti niso pom em bne le za rad i m ožnosti p ro d a je pridelkov , lesa in živine, n jih o v pom en je p re d ­ vsem v tem , d a so zadržale n a k m e tija h tu d i tis te p rebivalce, k i so se za­ poslili v n e a g ra rn ih poklicih v b ližin i K ra n ja in K am nika. P ovprečna velikost h ribovske k m etije ob ravnavane reg ije (28,9 h a) je nam reč p rem a jh n a , da bi lahko lju d je živeli sam o od k m etijs tv a , zato je razum ljivo občutno k rče n je deleža č istih km etij (30,4 % ) in n a ra ščan ja tako im enovanih po lč istih (46,4 % ) in m ešan ih km etij (23 ,2% ), k je r se je na splošno tu d i najbo lj dvignila živ ljen jska rav e n preb ivalcev . P re u sm erja n je n a tržn o pro izvodn jo je v zaostanku , delno izjem o p red sta v lja le Zg. Je z e r­ sko, A pno in Š tefan ja gora. A vto r uprav ičeno k ritičn o ugo tav lja , da smo prem alo k o n k re tn o sto rili za o h ran ja n je ž iv ljen ja n a h ribovsk ih k m etijah . V razp rav i lahko raz en p rak tičn ih novosti (v p rim e rja v i s p roučevan ji av ­ to rja h rib o v sk ih km etij G orn je S av in jske doline) zasledim o tu d i nove m e ­ todološke p rijem e, zato seveda z zan im an jem p ričaku jem o n a d a ljn je to v rs t­ ne proučitve. A. K r a n j c i n F. L o v r e n č a k p re d s ta v lja ta Poplavni sve t na K o č ev ske m polju (z 8 s likam i v besed ilu in 2 k a r to n a v p rilog i). P ro u če­ vanje je bilo oprav ljeno v okv iru naloge »G eografsko p roučevan je pop lav­ n ih področij v Sloveniji«. A. K r a n j c se to re j ponovno v rača k p ro u če v a­ n ju n ek a te rih p o k ra jin sk ih potez K očevskega polja, k a terega p rav zap rav p rouču je že vse od š tu d en tsk ih le t n ap re j. T ok ra t nam ga ob doprinosu F. L ovrenčaka p red sta v lja nekoliko drugače, s poudarkom n a raz isk o v an ju pop lav robnega (kon tak tnega) K očevskega polja. N ajvečji vodotok K očevskega po lja — R inža je obenem tu d i največ ji »■krivec« za poplave, k i ob red n ih po p lav ah p rek rije jo 3,04 k m 2, ob izjem no v e lik ih povodn jih pa 7,33 k m 2 površja . Redine poplave nastopajo navadno 3— 4 -k ra t letno, iz jem ne poplave pa v p ovpreč ju -vsakih 10 le t. F. L o v ­ r e n č a k , k i je podrobno raz iskal pedološke in vegetacijske poteze p o p lav ­ nega sveta ugotav lja , da v poplavnem svetu K očevskega po lja p rev lad u je ta dva tipa prsti: ob rečna r ja v a p rs t in glej, več p,a je obrečn ih r ja v ih pršiti. Na poplavnem svetu je največ travn iškega rastja , ki se .glede n a različne tipe p rs ti loči v floristačni sestav i in fiziognom iji. N jive so tu d i n a poplav­ n em svetu , nase lja pa so izven področja red n ih poplav . N ajveč škode po ­ vzročajo po m n en ju obeh av to rjev velike povodnji, k i sp rem ene živ ljen jsk i rite m naselij vzdolž Rinže. A v to rja a rg u m en tiran o in uprav ičeno u g o tav lja ­ ta, da bi bilo po trebno posvetiti večjo pozornost ukrepom , ki bi posegli v m ehanizem poplav v celo tnem R ibniško-kočevskem polju. S p rem ljan je n a ra v n ih nesreč je sta lna naloga sodelavcev GIAM. T okra t je p red s ta v lje n a p od robna š tu d ija M. Š i f r e r j a , K atastro fa ln i učink i n e u ­ rij v severovzhodni S lovenij i , avgusta 1980 (z 32 slikam i in 1 k a rto v bese­ d ilu ) . A v to r ugotav lja , d a so b ila avgusta in n ovem bra 1980 v S loveniji š tev ilna n eu rja , ki so pustošila po K oprskem P rim o rju , v okolici Novega m esta, m ed V rhniko in L jub ljano in v S av in jsk i dolini. Po in tenzivnosti in ka tastro fa ln ih posledicah p a je bilo na jbo lj p rizadeto področje severovzhod­ n e S lovenije. Zato je razum ljivo , da je M. Š ifrer s tem eljito analizo opo­ zoril n a dvoje k a ta s tro fa ln ih n e u rij: p rvo je 4. avgusta 1980 zajelo rav n in sk i svet ob M uri, drugo pa 12. avgusta istega le ta severovzhodni del S lovenskih goric. P o m u rje je 4. avgusta 1980 doživelo izjem no n eu rje , ki je zarad i p re ­ vlade n jiv sk ih pov ršin povzročilo veliko škodo. Posebno škod ljiva sta bila v e ter in toča, in to k lju b tem u, d a tu d i dež n ik a k o r ni b il neznaten . Toča je n a re d ila veliko škode na d rev ju , v insk i t r t i te r po ljščinah . S u n k o v it zahod­ n i in severozahodni veter, ki je p ih a l s h itro stjo 175—200 km n a uro , pa je povzročil veliko škodo tu d i na hišah , gospodarsk ih poslopjih , ja v n ih zg rad ­ bah in k u ltu rn ih spom enikih. Sam o n a jugoslovansk i s tran i je bilo škode za okrog 401,129.000 d inarjev . K om aj 13 dni po opisan i k a tastro fi, to re j 12. avgusta pa je zelo p o ­ dobno n e u r je z dežjem , točo in ve trom nared ilo ogrom no škodo n a severo­ vzhodnem delu S lovensk ih goric. V razliko od P o m u rja je n eu r je d iv ja lo po gričevnatem svetu, najbo lj pa so bila p rizad e ta k m etijsk a v inorodna pod ­ ročja, k je r je p rišlo tu d i do silovite eroz ije in p rem ik an ja tal. Toča je močno poškodovala sadovn jake in v inograde, sk u p n a škoda pa je znašala k ar 600,392.000 d inarjev . D ušan P lu t Meje, m anjšine in obmejno sodelovanje D voje p rizn an ih raz iskovaln ih in štituc ij, »G eografski in š titu t U niverze v Baslu« in » In štitu t za m ednarodna sociološka vprašan ja« , je ob jav ilo tr i š tu d ije o obm ejnem sodelovanju in p rek o m ejn ih tokovih v E vropi. Med