POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE OELJE Muzeiski tra 1 a r* PRIZNANJE priznanje PRIZN PRIZNANJE GAiPAOKtU 'občana Son✓1 lx/iI NI www.garant.si, info@garant.si, maloprodaja@garant.si Če je bil prej popoln, kaj je potem sedaj? BMW X3 Edition Lifestyle in Exclusive. i * Najuspešneje- srxntro uporabno voz j ne neha navduševat». Tokrat kct BMW X3 E«t«r l jfestyt vam ponujata enkratno doživetje športne in akrvne vožnje v razva^joćem okolju skrbno .zbrane .n dodatne opreme. Plemenite usnje in les a< kovina* v notranjosti, platišča a lahke litine m biksenon za pranje* t..v zmogljiv. :r. ekološko čistejši motor 2.0d vam bodo odprti nova obzorja potovanja ni šiinkotesn. pogon »Dnv»- t n-hnotogije BMW Efficient Dynamics pa bodo poskrbeti za dinamično i ityte In Edition Exclusive, ki ■in za več kot 30 % ugodnejše ionski žarometi z napravo Inteligentni sistemi kot so . 10 in okolju prijazno vožnjo. Preizkusite izbrana vozila BMW š štirikolesnim pogonom xDrive na ek po vsej Sloveniji, in dovolite, da vas prevzamejo. Več informacij o BW Selmar Väiberska *19 • ■ ■ ...... ■: 3000 Celje Tel.: 03 42 44 00) nfo@seiRiacst KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Pokličite ČISTILEC KARCHER HD 5/14 500C VARILNI APARAT MIG/MAG 170 ČISTILEC KARCHER H DS 698 C 2.100 € 320 € 150 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA-------------------------------------------------------------=----------- KNJIŽNIng____________________________________________________________Tretja stran G£UE Preveč pridni in Ukrepi, ki jih je država doslej sprejela za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize, so dobrodošli in koristni, vendar nezadostni, predvsem pa ne zagotavljajo želene razbremenitve gospodarstva. Subvencioniranje polnega delovnega časa naj bi prispevalo k ohranitvi delovnih mest, toda postavlja se vprašanje, če bo država sposobna pravočasno izvajati vse administrativne postopke, ki bodo potrebni, da bo sistem deloval v praksi. Po podatkih, ki sojih zbrali na Gospodarski zbornici Slovenije, letos kljub drugačnim napovedim državnega urada za makroekonomske analize in razvoj, v Sloveniji gospodarske rasti ne bo. Osrednji razlog za to sta upad izvoza in domačega investicijskega povpraševanja. Vse to je v veliki meri povezano tudi z okrnjenim financiranjem podjetij s strani bank. Slednje so postale zelo, morda celo pretirano previdne in ne zaupajo več niti ena drugi. Zaradi tega narašča nelikvidnost, tekoče poravnavanje obveznosti do bank in med poslovnimi partnerji se poslabšuje. A to ni največji problem slovenskega gospodarstva, so prepričani v gospodarski zbornici, največji problem je v tem, da smo do sedanje stopnje razvoja v Sloveniji prišli predvsem s premalo brihtni pridnostjo, bistveno manj pa na račun znanja. Za hiter izhod iz krize bi danes potrebovali nove, inovativne izdelke, ki pa jih je mogoče razviti le s kakovostnimi kadri, teh pa na trgu dela kronično primanjkuje. Kako se bomo torej razvili v družbo znanja, kar je glede na omejene naravne in druge vire edina prava perspektiva Slovenije? Obstaja nevarnost, da tudi sedanje krizne situacije ne bomo znali izkoristiti za prestrukturiranje gospodarstva oziroma družbe nasploh. Podobno kot bo drastični padec cen nafte in njenih derivatov upočasnil prizadevanja za izkoriščanje obnovljivih virov energije, se zna zgoditi, da nas kriza ne bo prisilila k resnejšim spremembam, ki pa so potrebne, da bi postali bolj konkurenčni in posledično bolj uspešni. Ali povedano drugače: da bi na račun višje dodane vrednosti imeli višje plače in višjo kakovost življenja. Do tega dolgoročnega cilja ne bomo prišli s pridnim izdelovanjem tistega, kar trg že pozna, ampak z edinstvenimi izdelki in storitvami, ki bodo boljši od drugih. IZ VSEBINE: Tema tedna: Denarna pomoč države pri skrajševanju delovnega časa....4 Upravna enota Mozirje: Olajšave pri plačilu "cestnine"....6 Komunala Gornji Grad: Pozimi sneg ne sme presenetiti nikogar.6 Šolstvo: Ali ravnateljem trajni mandat?.....7 BSH Hišni aparati Nazarje: Lani izdelali milijon tassimo aparatov.8 Mozirje: Osebna zbirka Aleksandra Videčnika.9 Intervju: Primož Piki, slovenski A reprezentant v smučarskih skokih................18 Karving: Mozirianka Ana Tevč na stopničkah.28 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 4,23. januar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VLADA SPREJELA UKREPE ZA POMOČ GOSPODARSTVU Denarna pomoč države pri skrajševanju delovnega časa Na izrednem zasedanju državnega zbora, ki je bilo 14. januarja, so poslanci po nujnem postopku potrdili predlog zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa. Predstavniki sindikatov so s protestom opozorili na nekatere dileme, ki se ob tem pojavljajo. Skrajševanje delovnega tedna je družino in socialne zadeve dr. Ivan tudi v nekaterih zgornjesavinjskih gospodarskih družbah nujen odziv na zaostrene razmere v svetovni ekonomiji. Pomembnoje, da se tem razmeram lahko sproti prilagajajo in hkrati obdržijo sedanje število delovnih mest. Na tak način se bodo pripravljeni takoj odzvati na ponovno rast svetovnega povpraševanja. OHRANITI DELOVNA MESTA Kot je dejal minister za delo, Svetlik, je namen zakona ohraniti delovna mesta. Na očitke sindikatov, da naj bi bil denar iz tega ukrepa namenjen direktno delavcem, ki dobivajo sedaj nižje plače, je minister povedal, da se vlada v plačna razmerja ne bo mešala, zakon je namenjen predvsem delodajalcem za ohranjanje delovnih mest. Zakon predvideva, da bo zaposlenim kljub skrajševanju delovnega časa zaradi zmanjšanja naročil tek- V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje zaenkrat o skrajševanju delovnega časa ne razmišljajo (foto: Marija Lebar) Naša anketa Bo država zajezila val odpuščanj? V trenutku, ko je vse več podjetij v krizi, ko v vse več podjetjih vlada negotovost, tako pri delavcih kot menedžerjih, je iskanje odgovorov, kaj narediti, da bi bil uspešen, kaj narediti, da bi preživel, v ospredju. Eno od rešitev je ponudila država z uvedbo zakona o sofinanciranju polnega delovnega časa. Z njim bo delavcem, kljub skrajševanju delovnega časa zaradi manjših naročil, tekla polna delovna doba, delodajalcem pa bodo znižali stroške plač. Ati ne bodo smeli, če bodo hoteli za pol leta dobivati subvencijo v višini 60 evrov na delavca, odpuščati delavcev, odrejati in izplačevati nadurter nagrad upravi in nadzornim organom. Bo to ublažilo krizo in zaščitilo zaposlene pred odpuščanjem? Lovro Goličnik, Šmihel Krizo bo verjetno le delno ublažilo, saj firme, če bodo zaprosile za subvencijo, ne bodo smele odpuščati. A se mi zdi, da bodo to poskušale izkoristiti tudi tiste firme, ki so zaradi kakšnih drugih vzrokov in ne zaradi pomanjkanja naročil prišle v likvidnostne težave. Štiritedenski delavnik pa bo delavcem prinesel dodatni dan, ki ga bodo lahko po svoje izkoristili. Vida Petrovič, Mozirje 36-urni tednik je zgrešena zadeva. Delavca ne odpustiš, če imaš zanj delo. Prav tako ga ne odpustiš, če je pri izpolnjevanju svojih obveznosti dober. Vsekakor pa se čim prej poskušaš znebiti tistega, ki dela slabo. Ta ukrep je le za velika podjetja. Država tudi tokrat ni pomislila na tiste majhne. To pa ni pravično. Zdi se mi, daje to samo podpiranje zgrešenih naložb. Bojana Vertot, Gornji Grad Sama delam v takem podjetju, ki z naročili še nima težav, tako tudi ne razmišljam o tem, da bi morala delati le štiri dni na teden. Za tista podjetja, ki pa so bila primorana uvesti zmanjšane delovnika, pa se mi zdi le »gasilski« ukrep, saj je to le trenutna in ne trajna rešitev. Matevž Cmagar, Solčava Sam sem ostal brez službe in ne razmišljam o ukrepih države, s katerimi bo pomagala velikim podjetjem. Zdi pa se mi zelo dobro, da delavci s tem ukrepom vsaj zadržijo službe. Ta občutek je boljši kot negotovost, ki jo prinaša brezposelnost. Ciril Zavolovšek, Loke Če je človek navajen skromnosti, se da nekako živeti tudi s tistimi sredstvi, kijih bodo delavci prejeli za delo v krajšem delovnem času. Škoda je le, da tega ne bodo skusili direktorji in menedžerji z visokimi nagradami. Te so kljub zmanjšanju še vedno zelo visoke in njim ni potrebno razmišljati o skromnosti. Anica Zagožen, Varpolje Kakršen koli ukrep je boljši, kot pa odpuščanje delavcev. Tudi sama sem med tistimi, ki bi ostali brez službe, če ne bi izkoristila možnosti, da se predčasno upokojim. Tako sem že nekaj dni upokojenka. Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem C Bruno Zagode, direktor podjetja Smreka Gornji Grad: »V Smreki smo se odločili, da proizvodnjo v celoti zaženemo 2. februarja. Razlogi so trije: - delo, ki ga imamo, ni vezano na kratke roke in v izogib zmanjševanja stroškov ni potrebe, da dela samo del proizvodnje, - vremenske razmere (mraz), ker je naše delo precej vezano na delo zunaj, - zaradi prerazporeditve delovnega časa v lanskem letu zaradi montaž imajo zaposleni še precej dopusta, ki gaje potrebno izkoristiti. Sicer pa komerciala, del računovod-(foto: Marija Lebar) s1vq (zaracjj poslovnega poročila) in del monterjev dela (montaže na terenu, kjer je to zaradi vremenskih razmer mogoče). Glede delovnega časa v naprej se dogovarjamo s sindikatom za prehod na 36- ali celo 32-urni delovni teden.« Marija Lebar la normalna delovna doba. Delodajalci bodo dobivali subvencijo v višini 60 evrov na zaposlenega za 36-urni delovni teden. Če bo ta v dogovoru s predstavniki delavcev še krajši, bodo dobili še dodatnih od 15 do 60 evrov. DENAR ŽE ZAGOTOVUEN Minister dr. Ivan Svetlik je povedal, da ima država v svojem proračunu za namen subvencioniranja delovnega časa že pripravljenih 230 milijonov evrov V razpravi k sprejemu omenjenega zakona seje poslanec Jakob Presečnik vprašal, če bo predvideni znesek dovolj, med tem koje Zmago Jelinčič Plemeniti predlagal, da naj bi se znesek štel kot brezobrestno posojilo podjetjem. Ukrep subvencioniranja naj bi pripomogel k ohranitvi približno 200.000 delovnih mest. Podjetja bodo vloge za subvencije lahko oddajala do 1. septembra. V tem času ne bodo smela odpuščati delavcev, niti ne bo mogoče plačevati nadurnega dela. Prav tako ne bodo smela deliti nagrad vodstvu ali nadzornim svetom. Zakon bo izvajal Zavod za zaposlovanje RS. Podjetja bodo vloge za subvencije lahko vložila takoj po uveljavitvi zakona. Vloga mora biti rešena v 45 dneh, torej bi prvi denar iz naslova subvencioniranja gospodarstvo lahko dobilo že februarja. NAŠA PODJETJA RAZLIČNO Stanje v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline je zelo različno. Tako so v KLS Ljubno ob Savinji, ki je dobavitelj v verigi avtomobilske industrije, s skrajšanim delovnim tednom začeli že lani. Janez Špegel, direktor Programa pohištva Gorenjeve Notranje opreme v Nazarjah, je povedal, da imajo po terminskem koledarju v januarju predviden 36-urni delavnik. Glede na trenutno stanje naročil razmišljajo, da bi dva petka vendarle delali in te ure nato koristili med letom. Anton Ploštajner, direktor kadrovske službe v BSH Hišni aparati Nazarje, je dejal: »Glede na trenutno stanje naročil in glede na plan za letošnje leto v našem podjetju zaenk-raf o skrajševanju delovnega časa ne razmišljamo. Kot že več let doslej, smo tudi za letošnje leto skupaj s predstavniki zaposlenih pripravili in sprejeli terminski koledar, ki nam omogoča precejšnjo fleksibilnost. S prilagajanjem števila delovnih dni po posameznih mesecih in z dodatnim koriščenjem dogovorjenega fonda ur predvidevamo, da dodatni ukrepi ne bodo potrebni.« V nazorskem Giinu je direktor Do-brinko Danojevič na naše vprašanje odgovoril: »V skupini podjetij poslovnega sistema Glin smo uvedli skrajšani delovni teden. Ocenjujemo, da bo skrajšanje trajalo do meseca aprila oziroma maja 2009«. SINDIKAT ZAKON ŠE PROUČUJE Sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje Andrej Kranjc pravi, da bodo zakon dodobra preučili, ko bo čistopis izšel v uradnem listu. Že zdaj se postavlja nekaj dilem, saj so delavci zaradi skrajševanja delovnega časa prikrajšani pri plačah, denar za subvencije bo šel delodajalcem. Razen tega do tega trenutka še ni čisto jasno, ali bo zakon veljal tudi za nazaj. Več bo torej znanega po objavi v Uradnem listu. Sindikati so imeli že pred sprejetjem zakona nekatere pripombe, zato so pred državnim zborom pripravili protest. Marija Lebar GRIPA NA POHODU Letošnja sezona gripe najhujša v zadnjih letih? Tudi letos nas gripozna obolenja ne bodo preskočila. O prvih potrjenih pojavih gripe poročajo iz vse Slovenije in tudi z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so v prvih dneh januarja laboratorijsko potrdili 14 primerovgripe. Po Evropi in Sloveniji kroži predvsem virus gripe podtipa A, kije zajet v letošnjem cepivu proti gripi, zato naj bi to nudilo zelo visoko stopnjo zaščite. Tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje je na voljo še vedno dovolj cepiva. ZA CEPLJENJE ŠE NI PREPOZNO Različna prehladna obolenja, ki sama po sebi niso resnejša obolenja, že od jesenskih mesecev dalje razsajajo predvsem med otroci. Težave se lahko pojavijo, kadar okužba z virusom gripe poslabša že prisotno bolezen. Ogroženi so pred- vsem majhni otroci in starejši ljudje ter kronični bolniki, ki trpijo za različnimi pljučnimi boleznimi. Kot opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, za cepljenje še vedno ni prepozno, vendar pa iz številnih zdravstvenih domov prihajajo podatki, da je letos zanimanje za cepljenje malce v upadu. Takšno stanje opažajo tudi v Zgornji Savinjski dolini, gre pa predvsem za posiedičnost manjše razširjenosti gripe v prejšnjih zimah. ZAENKRAT ŠE NIKJER NADPOVPREČNO OBOLELIH Tudi letos zaenkrat še lahko govorimo o nizki intenziteti obolevnosti. Kot pravi dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, o izbruhu gripe še ne moremo govoriti, se pa gripa naglo širi po Evropi. Iz Evropske mreže za epidemiološko spremljanje gripe EISS sporočajo, da letošnje število obolelih presega število obolelih v zadnjih dveh ali več zimskih sezonah, vendar, kot pravi dr. Trop Skaza razlogov za nadpovprečno zaskrbljenost še ni:»VSIovenijismopravtako zaznali virus gripe, zaenkrat pa nobeno območje ne izstopa po številu obolelih. Sicer je pri nas običajno največ zbolelih za gripo proti koncu januarja in začetku februarja.« Ker Evropski center za preventivo in nadzor bolezni opozarja, da bi bila lahko letošnja sezona gripe najhujša, kar jih je Evropa videla v zadnjih dveh, treh letih, je vsekakor smiselno razmisliti o čimprejšnjem cepljenju proti gripi. Tatiana Golob Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je za mlajše od 18 let in starejše od 65 let ter kronične bolnike cena cepljenja nižja in znaša 7 evrov. Politika, Iz občin } UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Olajšave pri plačilu »cestnine« Kot so nam povedali na Upravni enoti Mozirje, so od lanskega junija v veljavi nekatere nižje letne dajatve, ki jih občani plačujemo ob registraciji avtomobila. Če ste upravičeni do znižanja, lahko na upravni enoti ali tam, kjer ste opravili tehnični pregled, zahtevate vračilo preveč plačanega zneska. 25. junija 2008 je začel veljati Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu. Ta ureja obveznost plačevanja letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil. Gre za dajatev, kijo plačujemo ob registraciji ali podaljšanju veljavnosti registracije vozila inje bolj znana pod (nepravilnim) izrazom »cestnina«. S tem zakonom so predpisane med drugim nekatere oprostitve plačila in način morebitnega vračila preveč plačane dajatve. Nižja letna dajatev je po tem zakonu določena za vozila s statusom starodobnika v višini 20 odstotkov predpisane dajatve za posamezno kategorijo ali podkategorijo motornih vozil. Za star-odobnikje potreben certifikat pooblaščene strokovne organizacije. Prav tako je predvidena nižja dajatev za en os- ebni avto, kije v lasti družine s štirimi ali več otroki. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji iz 70. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vtem primeru je nižja letna dajatev vvišini 50 odstotkov siceršnje. Nižjo dajatev lahko upravičenci uveljavljajo ob registraciji ali podaljšanju registracije. Stranka lahko sama predloži potrebna dokazila - na primer originalno odločbo o otroškem dodatku - če jih ima, sicer pa se bo upravičenost ugotavljala v postopku po uradnih evidencah. Vsi, ki so vozilo registrirali ali podaljšali veljavnost registracije po 25. juniju 2008 in so zaradi navedenih razlogov upravičeni do znižanja stopnje letne dajatve, lahko zahtevajo vračilo preveč plačanega zneska na upravni enoti ali tehničnem pregledu. Marija Lebar Za starodobnike je določena nižja letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu (foto: Franjo Atelšek) KOMUNALA JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.0.0. GORNJI GRAD Pozimi sneg ne sme presenetiti nikogar Vsako zimo, ko zapade sneg, se ljudje hudujemo nad slabo očiščenimi cestami in seveda vedno znova obtožujemo komunalne službe, da jih je sneg presenetil. A kot kaže, sneg, ki pozimi ne bi smel presenetiti pravzaprav nikogar, vedno znova buri duhove in sproža kritične debate. Delo komunalnih služb je v zimskem času navadno grajano, včasih upravičeno, včasih pa tudi ne. TOKRATNO SNEŽENJE BREZ POSEBNOSTI Kot nam je zatrdil v.d. direktorja Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat, jih tokratne obilnejše snežne padavine niso presenetile enostavno zato, ker smo sredi januarja, meseca, ko so snežne padavine nekaj pričakovanega. Tudi to, da je bila tokratna količina snega malce obilnejša, gornjegrajske Komunale, pravi Purnat, ni zmotilo: »Pravzaprav imajo naše službe raje, da zapade več snega, saj so s tem zagotovljeni primernejši pogoji za čiščenje cest. Tako je bilo tudi tokrat, kakšnih posebnosti pri čiščenju cest nismo zabeležili in mislim, da so z našim tokratnim delom tudi občani zadovoljni.« Alije to res, smo se pozanimali tudi sami in nekaj naključnih sogovornikov res ni imelo kakšnih posebnih pripomb čez urejenost cest in pločnikov v Gornjem Gradu. Naš prvi sogovornik Jože je Zdenko Purnat: »Mislim, da so z našim tokratnim delom tudi občani zadovoljni.« (foto: Marija Lebar) dejal, da o pravem snegu sploh ne moremo več govoriti, zato tudi čez trenutno stanje na domačih cestah res nima pripomb. Anjo je zmotilo le nekaj večjih kupov snega pred nekaterimi lokali, ampak v dnevu ali dveh, se tudi to vedno uredi, Marija pa je potarnala le čez snežno žlindro, za katero pa je bilo bolj »odgovorno« toplejše vreme, kot pa komunalne službe. KOMUNALA ČISTI LE JAVNE POVRŠINE Med ljudmi največ jeze navadno sprožajo neočiščeni parkirni prostori, zato smo v.d. direktorja Pur-nafa povprašali, kako v Gornjem Gradu urejajo to problematiko? »Zavedati seje potrebno, da očiščeni parkirni prostori niso prioriteta, najprej je potrebno poskrbeti za čiščenje glavnih cestnih povezav, nato pridejo na vrsto lokalne ceste in nazadnje čiščenje parkirišč. Odstranjevanje snega s slednjih je marsikdaj tudi oteženo, saj so nekatera parkirišča stalno zasedena, kar onemogoča njihovo čiščenje. Zato parkirne prostore navadno čistimo zgodaj zjutraj, ko še niso povsem zasedeni.« Nadalje Purnat opozarja tudi na dejstvo, ki ga ljudje radi pozabimo ali pa z njim sploh nismo seznanjeni. Namreč to, da je čiščenje parkirnih mest pred trgovinami ali lokali navadno v domeni le-teh, komunalno podjetje čisti le javne površine in druge površine, za katere imajo sklenjen poslovni dogovor. V Gornjem Gradu večino zimskega čiščenja cest opravijo podizvajalci, sama Komunala ima v lasti le en specialni traktor namenjen tej dejavnosti. In mogoče je ravno to pravi recept za dobro očiščene ceste. Da za dobro prevoznost cest poskrbijo domači ljudje, ki še najbolje vedo, kaj sokrajani želijo od njih in kdaj je to delo najbolje opraviti. Tatiana Golob ALI RAVNATELJEM TRAJNI MANDAT? Ravnatelji si ponovno imenovanje zaslužijo z dobrim delom ravnateljev poenostaviti (foto: Fanika Strašek) Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije (v nadaljevanju: združenje ravnateljev) že dlje časa opozarja, da vloga in položaj ravnateljev v Sloveniji nista ustrezno opredeljena. Dodatno je k temu prispevala nova plačna zakonodaja, ki je na tem področju prinesla nova nesorazmerja. Predsedslvo združenja je ministru menjen, meni, da bi ravnatelji z za šolslvo in šport dr. Igorju Lukšiču predstavilo aktualno problematiko in se odločneje zavzelo za uvedbo trajnega mandata ravnateljev. Predlog, da ravnatelji po dveh zaporednih petletnih mandatih dobijo trajni mandat, je združenje ravnateljev posredovalo že prejšnjemu ministru dr. Milanu Zveru. Ta predloga ni podprl. Sedanji minister ga načelno podpira in seje pripravljen o njem pogovarjati. Združenje ravnateljev je med 450 svojimi člani izvedlo anketo in ugotovilo, da trajni mandat podpira 64 odstotkov ravnateljev. Nasprotuje mu poleg 36 odstotkov ravnateljev tudi sindikat vzgoje in izobraževanja ter dijaki. Za mnenje o aktualnem predlogu smo povprašali zgornje-savinjske ravnatelje, ki s številom mandatov že izpolnjujejo pogoje za predlagani trajni mandat. Rajko Pintar vodi Osnovno šolo Ljubno ob Savinji šesti mandat. Trajnega mandata ne podpira, ker se mu zdi predlog že sam po sebi sporen, saj na nek način določa kar desetletno poskusno delo ravnatelja, ki potem doseže pogoje za nadaljnje uspešno vodenje. Ker v vseh drugih javnih zavodih, negospodarskih in gospodarskih, sistem imenovanja direktorjev ostaja nespre- novim predlogom izgubili primerjavo z drugimi in verodostojnost v lokalnih skupnostih ter širše. Strinja pa se, da bi morali postopek imenovanja ravnatelja poenostaviti in skrajšati. Olga Klemše vodi Glasbeno šolo Nazarje četrti mandat in ne podpira trajnega mandata ravnateljev. »Za vodenje javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda so predpisani Olga Klemše: »Vsako ponovno imenovanje ravnatelja je nov dokaz, da delaš dobro.« (foto: Fanika Strašek) splošni in posebni pogoji, ki jih je potrebno v določenih obdobjih preverjati. Da lahko ravnatelj izvaja začrtane programe in cilje, mora imeti podporo učiteljev, staršev ter Rajko Pintar meni, da bi ravnatelji z novim predlogom izgubili verodostojnost v lokalnih skupnostih in širše (foto: Fanika Strašek) za to potrebno vedno znova truditi. Tudi ravnateljica Valerija Robnik, ki vodi Osnovno šolo Luče tretji mandat, ne podpira predloga. Podpora učiteljev in lokalne skupnosti seji zdita nadvse pomembni. Če ravnatelj takšne podpore nima, ne more opravljati svojega poslanslva. Vsakokratna prijava na razpis za nov mandat in potrditev za nadaljnje obdobje pa človeka vedno znova napolni z novo energijo ter potrditvijo, da dela dobro. Se pa strinja, da bi bilo potrebno postopek imenovanja ravnateljev poenostaviti, saj je preveč zapleten in dolgotrajen. Glede na to, da združenje ravnateljev načrtuje »vročo pomlad« tudi zaradi zamrznitve plač ravnateljev še pred odpravo nesorazmerij, bomo o razpletu dogodkovstega področja še poročali. Fanika Strašek ustanovitelja. Ne glede na to, da je postopek imenovanja ravnateljev dolgotrajen in mnogokrat tudi stresen, je vsako ponovno imenovanje nov dokaz, da delaš dobro,« pravi Klemšetova in dodaja, da seje Zvezdam pojemo V nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri se v rečiškem kulturnem domu obiskovalcem obeta zanimiva urica glasbe, plesa in humorja pod naslovom Zvezdam pojemo. Pripravila jo bosta humorist in urednik razvedrilnih oddaj na TV Slovenija Jože Krajnc ter pevec skupine Malibu Marjan Uljan s svojimi gosti. Stem želita Krajnc in Uljan nadgraditi sodelovanje in pokazati tudi Zgornjesavinjčanom svoje pevske in igralske sposobnosti, s katerimi sta prepričala tako komisijo kot televizijske gledalce v oddaji Zvezde pojejo. V njej sta namreč z zmago v tretji seriji prišla do superfinala. Da bo urica sprostitve še popolnejša, bodo nastopili tudi: plesalke plesne šole Maestro iz Ljubljane, Strašna Jožeta, Barbara in Martin Jehart ter domača Suška banda. Marija Sukalo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Lani izdelali milijon tassimo aparatov V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so poslovno leto kljub slabšim razmeram na svetovnem trgu zaključili po pričakovanjih. V proizvodnji aparatov za pripravo napitkov so postavili svojevrsten rekord, so pa tudi eno od treh najboljših podjetij v Sloveniji glede tujih vlaganj. Na mednarodni investicijski konferenci, kije bila v Portorožu, so bile podeljene nagrade tujim vlagateljem, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu razvoju Slovenije. Tuji investitor, ki je v BSH prisoten od leta 1993, je Bosh and Siemens Home Appliances Group iz Nemčije. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI)je izbirala med 5.500 podjetji, v katerih imajo deleže tuji investitorji. Nazorski BSH seje po uspešnosti tujih vlaganj uvrstil med tri najboljše v Sloveniji. V Nazarjah so lani proizvedli 19 tisoč kavnih avtomatov nove generacije EQ7. V proizvodnji aparatov za pripravo napitkov Tassimo pa so dosegli rekord - kar milijon kosov. Zaradi odprtja nove proizvodne linije v začetku lanskega leta so na novo zaposlili okoli tristo delavcev - nekaj tudi za določen čas. V času kolektivnih dopustov pa so dodobra prenovili nekatere proizvodne linije. Poslovanje in stanje na tržišču, zlasti sezonsko povpraševanje po njihovih produktih, zahteva tudi fleksibilno prilagajanje na področju delovne sile. Kot že nekaj let zapored so konec lanskega leta nekoliko zmanjšali število zaposlenih. Petdesetim delavcem, ki so imeli pogodbe sklenjene za določen čas, teh niso podaljšali. Prav tako so že pred nekaj leti uvedli tako imenovani sistem fleksibilnih delovnih dni v prvi polovici leta. Gre za nekaj več prostih delovnikov, kijih nadomestijo takrat, koje treba proizvodnjo povečati. Zaenkrat o skrajševanju delovnega tedna ne razmišljajo. Zaposleni so konec 2008 prejeli božičnico. »Višino božičnice smo že Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš. ki bo na Rečici ob Savinji, 15. februarja ob 15. uri v kulturnem domu. Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. Prijavite se lahko Darji Vrhovnik, Pameče 100b, 2380 Slovenj Gradec, telefon 031- 321-993, studio@melopoja-vrh.si ali Mariji Šukalo 031-459-872, marija.sukalo@siol.net Na izzive, ki jih pričakujejo glede stanja svetovnega gospodarstva, se bodo odzivali sproti, med drugim tudi z nekaterimi novimi modeli. Prav tako razmišljajo o izboljšavah in novostih pri sedanjih, na tržišču že uveljavljenih izdelkih. Marija Lebar v prvi polovici minulega leta določili skupaj s sindikatoma in svetom delavcev,« je povedal direktor kadrovske službe Anton Ploštajner. »Prav tako smo takrat določili višino in kriterije za izplačilo nagrad iz naslova poslovanja, ki jih bomo izplačali v letošnjem marcu.« PRIPRAVE NA MESEC KULTURE Osrednja prireditev tokrat v Gornjem Gradu Člani sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (01JSKD) Mozirje so na rednem sestanku govorili o pripravah na mesec kulture. Potrdili so letošnji program dela in tudi predloge za tokratne prejemnike priznanj sklada kulturnim ustvarjalcem. Na sestanku so bili poleg članov prisotni nekateri predstavniki kulturnih društev iz Zgornje Savinjske doline. Zbrani so se seznanili s pro- tem področju. Izvedba slovesnosti in podelitev letošnjih priznanj Območne izpostave JSKD Mozirje je zaupana Vodja 01 JSKD Mozirje Ivana Žvipelj je člane sveta in predstavnike kulturnih društev seznanila z območnim programom (foto: Marija Lebar) gramom aktivnosti sklada in ga tudi potrdili. Nato so obravnavali predloge za letošnja najvišja priznanja 01 JSKD. Pri tem je predsednik Anton Venek predlagal, da se prihodnje leto več pozornosti posveti gledališki ustvarjalnosti in podelitvi Linhartovih značk za dolgoletno delo na gornjegrajskemu kulturnemu društvu. Slavnostni dogodek bo potekal v petek, 6. februarja, ob 18. uri v Gornjem Gradu. Omenjena slovesnost bo hkrati otvoritev v mesec kulture, ki že po tradiciji prinaša v našo dolino pestro kulturno ponudbo. Marija Lebar Starost je kot navidezno ugasli ogenj. RIN E K Pod plastjo pepela se skriva žerjavica, ob kateri se, kdor hoče in kdor zna, še dolgo prijetno greje. Rudi Kerševan C-----'T 8 Ljudje in dogodki OSEBNA ZBIRKA ALEKSANDRA VIDEČNIKA V MOZIRJU Izjemno knjižno, numizmatično in narodopisno bogastvo O ALEKSANDRU VIDEČNIKU Aleksander Videčnikje stari znanec naše doline. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je z družino preselil v Mozirje, je nepogrešljiv pri ustvarjanju in zbiranju domoznanskega gradiva, kot so knjige, dokumenti, fotografije, predmeti in podobno. Že zelo zgodaj po prihodu v Mozirje je našel stikz domačo knjižnico, povezala soju skupna zanimanja in tako so nastale edinstvene in odmevne dokumentarne razstave: 40 let denarnega zavoda Slovenije, Razstava o osvobajanju Zgornje Savinjske doline, Razstava kitajske ljudske umetnosti, Zgornja Savinjska dolina na razglednicah, Hranilništvo skozi čas, Dejavnost 4. operativne cone, 110 let Pusta Mozirskega, Mozirski gasilci skozi čas in še bi lahko naštevali. Vsi razstavljeni dokumenti so rezultat njegovega dolgoletnega zbiranja. Poleg tega so nastajala tudi avtorska dela, med katerimi so za Zgornjo Savinjsko dolino pomembna vsa, omenili pa bi raziskavo domačega zdravilstva, kmečkega delavslva v Zgornji Savinjski dolini, furmanov, obrtništva, hranilništva in hranilnikov, šolskega varčevanja, domačih godcev, pa tudi društev - kulturnega, gasilskega, Pusta Mozirskega in tako dalje. Bilje pobudnik in pisec mnogih tekstov za monografije občin Mozirje, Gornji Grad, Nazarje in Ljubno. Sodeloval pa je tudi z mnogimi priznanimi literarnimi zgodovinarjiter ostalimi strokovnjaki s področja zgodovine in zgodovinopisja, Matjažem Kmeclom, Milanom Ževartom, Jožetom Goričarjem in Pavlom Blaznikom. Kot zbiratelj je imel veliko željo, da bi vso to zbrano gradivo, ki gaje zbiral vse od leta 1936, podaril kraju Mozirje, strokovno pa bi gradivo hranila in urejala Knjižnica Mozirje. Tako je leta 1999, ko seje v kletnih prostorih kulturnega doma, v sklopu galerije, našel primeren prostor, AleksanderVidečnikzbirko gradiv tudi podaril. Zbirka seje strokovno uredila in razstavila. Ob tej priložnosti je bila izdana lična zgibanka z opisi in fotografijami razstavnih eksponatov. Danes je Osebna zbirka Aleksandra Videčnika, kotjo imenujemo, v primernejših, lepših in bolje dostopnih prostorih muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani (v objektu bivše kaplanije pri cerkvi), ki sejejavnosti odprla leta 2004. Ana Lamut O ZBIRKI Osebna zbirka Aleksandra Videčnika je urejena v 14 vitrinah, dveh omarah in na štirih stenah. Veliko dragocenih eksponatov je iz dediščine Janka Barleta, stolnega kanonika v Zagrebu, sicer znanega slovenskega narodopisca, katere del je Aleksander Videčnik odkupil pred drugo svetovno vojno. Zelo zanimiva je tudi zbirka starih bankovcev, še posebej tako imenovani inflacijski denar oziroma žigosane krone, s katerimi seje slovensko gospodarstvo po prvi svetovni vojni obranilo pred agresivnimi nakupi s strani Avstrijcev. Iz že omenjene Barletove zapuščine velja posebej omeniti cesarsko listino Franca Jožefa I. o imenovanju Janka Barleta za zagrebškega stol- Aleksander Videčnik v prostorih zbirke v bivši mozirski kaplaniji (foto: Vlado Lamut) nega kanonika (v hrvaškem jeziku), prve Sch-wentnerjeve izdaje Cankarja 1900-1911 in zelo zanimivo diplomo, ki jo je Barle dobil za zasluge za širitev slovenske pesmi od ljubljanske glas- bene matice leta 1939. Diploma je unikat v obliki nekakšnega bloka, besedilo je napisal Oton Župančič, grafična oprema pa je delo Elka Justina. V tem delu zbirke najdemo tudi popevke enega najbolj zanimivih kajkovskih pesnikov na Hrvaškem Dragutina Domjaniča, kije bil Barletov velik prijatelj. V Videčnikovi zbirki so tudi razni molitveniki iz 19. stoletja, izvod Dalmatinove biblije, vsi štirje deli faksimilirane izdaje Valvasorjeve Vojvodine Kranjske, Sovretova Obča zgodovina Grkov iz leta 1939, Kocbekove Savinjske Alpe iz leta 1925 itd. Bogata zbirka pomembnih publikacij priča o veliki Videčnikovi ljubezni do knjig, ki gaje prevzela že v času pred drugo svetovno vojno, koje delal v Mohorjevi tiskarni v Celju. Iz tistega obdobja izvira tudi listina o črnem krstu, ki dokazuje, da so ga grafičarji vzeli za svojega. Poleg vzorčnih primerkov knjižnih del, katerih avtor ali soavtorje Aleksander Videčnik, kaže opozoriti še na številne diplome in priznanja kijih je prejel za dolgoletno delo na področju kulture, narodopisja, turizma in gasilstva. Poleg listin o častnem občanstvu štirih zgornjesavinjskih občin in listini o častnem članstvu v slovenskem društvu arhivarjev je Videčniku najbolj drag častni znak Republike Slovenije, ki mu gaje podelil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Razlogov za ogled osebne zbirke Aleksandra Videčnika je torej več kot dovolj. V 88 letih, kolikor že živi priznani publicist in etnograf iz Mozirja, in v tako pestrem življenju, kot ga živi on, se seveda nabere veliko stvari in lahko smo veseli, da je to bogaslvo pripravljen deliti tako z Zgornjesavinjča-ni kot tudi obiskovalci od drugod. Franci Kotnik Osebna zbirka Aleksandra Videčnika je urejena v 14 vitrinah, dveh omarah in na štirih Stenah (foto: Vlado Lamut) Občina Ljubno objavlja na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94,45/94, 57/94, 14/95, 20/ 95,63/95,73/95,9/96,39/95,44/96,26/97,70/97,10/98,68/ 98,74/98,12/99,16/99,59/99,70/00,100/00,28/01) in 8. člena Statuta Občine Ljubno (Ur. list RS št. 33/07) ter 57. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. I. RS št. 96/02) in v skladu s sprejetim proračunom za leto 2009 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov kulture v letu 2009 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnostv drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine; - založništvo. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti; - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva); - da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih; - da aktivno delujejo najmanj eno leto; - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ljubno. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v letu 2009 znaša 10.000 EUR. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro in na spletni strani www.ljubno.si. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Kultura 2009". Kontakt: občinska uprava občine Ljubno tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2009. St.: 61001/2009 Datum: 15.1.2009 Županja občine Ljubno Anka Rakun /---\ 10 v___/ KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Škode po divjadi se naj prijavljajo dosledno Na svoji 2. redni seji so se zbrali svetniki mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Celje. Na dnevnem redu je bila predstavitev priprave lovsko-upravljavskega načrta in poročilo o izvajanju tega v minulem letu. Marija Sodja Kladnik iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), OE Nazarje je povedala, da bo lovsko-upravljavski načrt narejen na podlagi analize stanja minulega leta. Podatki bodo zbrani vzačetku februarja, nato ima pripravljavec mesec dni časa za analize. Prva javna predstavitev letošnjega načrta bo tako konec aprila. »Poudariti je treba, da so se lovci lani zares potrudili, da bi se zmanjšale škode, ki jih povzroča na kmetijskih površinah divjad. Načrt odstrela so izvajali skozi vse leto in po neuradnih podatkih odstrelili okoli 380 divjih prašičev,« je dejala Kladnikova. Miha Koprivnikar iz sektorja za gozdove pri KGZje menil, daje sprotno prilagajanje lovsko-upravljavskega načrta smiselno in pozitivno. Po njegovem to velja zlasti za populacijo divjih prašičev, kije izredno nepredvidljiva. Na zavodu razmišljajo o oblikovanju obrazca za prijavo škode, ki bi oškodovancu olajšal »papirno« delo. O tem je spregovorila tudi vodja mozirske izpostave KGZ Štefka Golt-nik. Dejala je, da so na izpostavi pripravljeni pomagati oškodovan- cem pri prijavi škode. Za to bi bilo dobro oblikovati obrazce. S povedanim so se strinjali vsi navzoči. Nekatere manjše škode se niso prijavljale, to je vzrok, da podatki o škodah niso točni, kar lahko vpliva na pripravo načrta. Inšpektor Jože Zvirje povedal, da so divji prašiči najbolj za odstrel odprta vrsta. Omejitve so samo pri starejših živalih, pri mlajših pa niti ni lovne dobe. Dodal je, da inšpektor pač samo nadzira izvajanje že zapisanih smernic. Toni Breznik, vodja ZGS, OE Nazarje je menil, da se je število divjih prašičevtakodrastično povečalo zato, ker se v populaciji dogajajo nekatere spremembe. Tako so opazili, da se bukajo že mlade svinje -celo lanščakinje. Razen tega so legla številčnejša, kotje bilo običajno. Pri pripravi načrta je treba upoštevati, da različne vremenske in druge neprilike (spomladanski mraz) lahko povsem nepredvideno vplivajo na številčnost divjadi. Predsednik pašne skupnosti Gos-podna-Globača na Menini Ivan Presečnik je pohvalil delo lovcev, saj so ti bili v loviščih praktično »noč in dan«. Kritiziral pa je kazni za nepravilen odstrel, saj je na hitro težko oceniti žival pred seboj. Vprašal se je, kako naj ravnajo v pašni skupnosti, saj računajo, da od prašičev uničeni pašniki na Menini ne bodo nudili dovolj paše za živino in še enkrat poudaril potrebo po drastičnem zmanjšanju števila divjih prašičev. Marija Lebar Na trgu 51, Mozirje t^urugraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE iCiOio.onu^ra£.si PODELITEV PRIZNANJ NAJ OBČAN(KA) ZA LETO 2008 Z malimi koraki do velikih stvari za skupno dobro Tradicionalna akcija Savinjskih novic za izbor naj občanke oziroma naj občana poteka več kot deset let. Tudi tokrat je bil vrhunec akcije podelitev priznanj, ki je bila v gradu Vrbovec v četrtek, 15. januarja. Pomembnost dogodka je potrdila tudi prisotnost županov. Kot je povedal glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik, se podelitve zaradi službenih obveznosti ni mogla udeležiti Irena Tiršek iz Gornjega Grada. Priznanje ji bodo vročili pozneje ob prisotnosti župana Stanka Ogradijo. Kotnik je na kratko opisal razloge za razglasitev posameznih prejemnikov, ki sojih navedli njihovi soobčani kotvzrokza imenovanje. Naj mimogrede omenimo, da so bralci v času akcije na uredništvo zgornjesavinjskega časopisa poslali več kot tisoč glasovalnih lističev. To gotovo kaže na priljubljenost in resnične zasluge tokratnih slavljencev. Največ glasov sta v občinah Luče in Gornji Grad dobili patronažna sestra Vera Rakun in lastnica gostilne Irena Tiršek. Med moškimi so Solčavani izbrali svojega župana Alojza Lipnika, Nazarčani { Priznanja je najbolj priljubljenim občankam in občanom za leto 2008 podelil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (foto: Marija Lebar) so glasove namenili planincu in športniku Sandiju Grudniku. S planinarjenjem je povezan tudi rečiški naj občan Stanko Gašparič, Mozirjani so se odločili za Antona Puncerja s turistične kmetije Leve, ijubenski favorit pa je bil tamkajšnji župnik in dekan Martin Pušenjak. Kotnik je poudaril, da tudi v sedanjem času nekatere vrednote ostajajo priznane in prepoznane, da je delovanje posameznika v prid skupnosti še vedno opaženo. Hkrati so dober zgled, vreden posnemanja, tudi ostalim. Izbira za najbolj priljubljeno občanko oziroma občana je sicer laskava, pa vendar le skromna oddolžitev tem, ki se trudijo za dobrobit celotnega okolja. Omenil je tudi obeležitev 40-letnice izhajanja Savinjskih novic in v tej zvezi izpostavil nekaj načrtovanih dogodkov skozi vse leto. V imenu slavljencev je spregovoril Stanko Gašparič. Dejal je: »Mi smo majhni ljudje in zato lahko stvari spreminjamo na bolje le z majhnimi koraki. A ko stopimo skupaj, ti koraki lahko privedejo do velikih pozitivnih stvari.« Marija Lebar VOKALNA SKUPINA KRILA NASTOPILA NA REČICI OB SAVINJ Predstavili bogato paleto cerkvenih pesmi Mojci za 39. rojstni dan Za tvoj praznik ti želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Tvoji najdražji I- , ' i ■ ' ■ J Vodilo vokalne skupine Krila je že več kot desetletje in pol veselje do petja in tkanje prijateljstva (foto: Marija Šukalo) V cerkvi svetega Kancijana na Rečici so ljubitelji lepega petja tretjo nedeljo vjanuarju uživali v prijetnem koncertu zasedbe Krila. Pevke in pevce iz Šmartnega pod Šmarno goro so na Rečico ob Savinji povabili člani Kulturno-umetniškega društva Utrip. Zasedba ima za seboj precej nastopov tako po domovini kot tudi v tujini. Vsako njihovo popotovanje je nova izkušnja, kije napolnjena z veliko smeha in s celo vrsto zabavnih dogodivščin. Brez njih ne minejo najrazličnejši koncerti, dobrodelne prireditve in tekmovanja. Vodilo vokalne skupine Krila je že več kot desetletje in pol veselje do petja in tkanje_prijateljst-va. Njihov program je zelo bogat. Obsega cerkvene, črnsko-duhovne, slovenske narodne in za 21. rojstni dan, ki saje praznovala 18.1.2009 in želimo veliko uspeha v šoli in da bi bili vedno tako dobri in pridni Ati in mami umetne, latinske, tuje ter domače zabavne pesmi. Da listanje po njihovi zakladnici not ni niti malo dolgočasno, so dokazali tudi na Rečici, saj so predstavili bogato paleto cerkvenih pesmi tako v slovenščini kot tudi v angleščini. K njim so dodali prijetna razmišljanja o božičnem času in miru. Marija Šukalo Klari za 19. rojstni dan, ki sa bo praznovala 14.2.2009, AVTOCENTER MEH Najboljši Volkswagnov trgove« leta 2008 Podjetje Avtocenter Meh, d.o.o. je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo, saj korenine podjetja segajo več kot 40 let nazaj. Nahajajo se na Koroški cesti 7d v Velenju. Podjetje je pooblaščeno za prodajo in servis vozil Volkswagen, Audi in Volkswagen gospodarska vozila. Z več kot 20 zaposlenimi na več kot 5.000 m2 površinah ponujajo kvalitetno servisno vzdrževanje vozil, popravilo poškodovanih vozil, zavarovalništvo, storitve avtoličarstva in tehničnih pregledov. Servis je najpomembnejši del njihovega podjetja. Znanje tehničnega osebja, izkušnje in primerna sodobna oprema omogočajo storitev skladno s standardi znamke Volkswagen in Audi. Posebna priznanja s strani proizvajalca in uvoznika (priznanje zlati prodajalec Audi in VW), pričajo o dolgoletnem in kvalitetnem delu vseh zaposlenih. Tudi BEST DEALER 2008 AVTOCENTER MEH lansko leto so pri prodaji vozil Volkswagen zaključili s prodajnim uspehom in priznanjem »BEST DEALER 2008«. Na obstoječi lokaciji so v letu 2007 pridobili nova parkirna mesta ter poleg VW prodajnega salona dogradili nov sodoben prodajni salon Audi. Sedaj v dveh ločenih prodajnih salonih kupcem nudijo celotno paleto vozil znamk Volkswagen in Audi. Rezultat dosedanjega dela je več kot 6.000 kupcev in strank. Da bi ohranili zvestobo svojih kupcev in strank ter dvignili nivo njihovega zadovoljstva, imajo vizijo, ki predvideva razširitev ponudbe v prodaji in servisu. S tem v zvezi želijo ponuditi dodatno opremo in dodatne storitve, kot so zavarovanja in registracije. Vizija predvideva tudi nenehno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih s ciljem doseganja stopnje odličnosti. Kljub pričakovani splošni slabši prodaji vozil v letu 2009 verjamejo, da večjega padca v prodaji Volkswagen vozil ne bo zaznati. Znamka ima kar nekaj »paradnih modelov«, med njimi tudi Slovenski avto leta 2009 - VW Golf. Golf šeste generacije s svojo obliko, voznimi lastnostmi, udobjem in kakovostjo nadaljuje tradicijo prejšnjih modelov, ki so postali sinonim za nemško kakovost v avtomobilizmu. Zaradi tega bo garant dobre prodaje, saj je pri slovenskih voznikih dobro zapisan, kar potrjuje tudi število glasov, kijih je prejel ob glasovanju za Slovenski avto leta 2009. V Avtocentru Meh imajo poleg ponudbe novih vozil tudi pestro in ugodno ponudbo rabljenih vozil. Vsa vozila so slovenskega izvora ter tehnično pregledana. Ob nakupu rabljenega vozila, po dogovoru s prodajalcem, prejmete zanj tudi garancijo. Če se boste odločili za obisk podjetja Avtocenter Meh, Vas bodo v njihovem prodajnem salonu vozil kot tudi v servisu lepo in prijazno sprejeli. PR UROŠU Štiri leta si se m(u)čil, da šolo si zaključil. Zdaj mi bomo veseli na maturantski žur hiteli, saj to smo vsi si s tabo vred želeli. Vsi Vrkovi v IT Srf.k° M*""“1 f .ESP Novi Golf. Rojen z izkušnjami. Golf Benjaminu za 6. in Piji za 2. rojstni dan Ko v tej noči nebo zažari, naj vama vsaka zvezdica srečo želi, naj mesec vse dni nad vama bedi in temne noči razjasni. Želimo vsi, ki vaju imamo radi Novi Golf šeste generacije je najboljši Golf vseh časov! Popolna skladnost najnaprednejše tehnologije in najsodobnejših inovacij. Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave vas bodo presenetili z nova dimenzijo doživetja vožnje. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so sc brezkompromisno udejanjili v novem Golfu. Odlikujejo ga novi bencinski in dizelski motorji, ki so zaradi obCulno manjše porabe prijaznejši tudi do okolja. Vsi že danes izpolnjujejo zelo stroge izpušne normative EU5. Sprostit« s« in zaupajte mu. Iz izkušenj vest«, da lahko. Že od 15.954,- EUR EURO^NCAP (SC- fa V______' ■ - ; Skupna poraba: 4.9 • 7.11/100 km. Emisije COä: 128 - 1W> g/km. Trgovec leta 2008 © Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Piše: Aleksander Videčnik Radmirska zakladnica je znana daleč zunaj naših meja. V župnišču hranijo zanimiv zapis, v katerem so natančni podatki o raznih darovalcih dragocenosti, ki so sedaj razstavljene v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Kmalu bo v cerkvi nad krstnim kamnom visela slika izredne vrednosti. Župnik msgr. JožeVra-tanar že kar prislovično slovi po skrbi za obnovo poškodovanih umetniških vrednosti. Spomnimo se, kako je pred leti poskrbel za restavriranje vhodnih vrat, ki so rezbarska umetnost, potem je bilo treba restavrirati sliko sv. Frančiška v glavnem oltarju in sedaj še v prostoru nad zakristijo najdeno sliko, ki je bila v tako slabem stanju, da ni bilo vidno, za kaj na sliki gre. Vsekakor pa je bilo jasno, daje slika zelo stara in nekaj posebnega. Pred restavriranjem narejene fotografije dokazujejo izredno slabo stanje oljne slike. noDci dragocenost v Radmirju RESTAVRIRANJE SKORAJ UNIČENE SLIKE Celjski restavrator Povše seje lotil restavriranja slike. Kmalu je ugotovil, da gre za izredno umetnino, ki prikazuje Marijo z Jezusom, obdano z an- geli. Kako sedaj izgleda slika, je vidno na fotografiji, ki jo objavljamo. Povše je ugleden strokovnjak in sodi, daje slika nastala ali v severni Nemčiji ali na Nizozemskem. Žal ni mogel ugotoviti ime slikarja, na sliki pa ni nobene signature. Uvrščajo v obdobje 16. stoletja. Seveda ni znano, kako je slika prišla v Radmirje, in prav naključje je, da je ohranjena, ker so, kot vemo iz zgodovine, župnišče leta 1941 zasedli Nemci in v njem uredili prostore za šolanje rezervnih policistov. Partizani sojih hoteli pregnati in sojih tudi pripravili do umika iz Radmirja. Ob tem je pogorelo nekdanje šolsko poslopje in deloma tudi župnišče. Nemci se do slik niso obnašali kot kulturen narod, od dvanajstih slik apostolov so jih pokurili kar šest. Žal je bila uničena tudi slika - avtoportret slikarja Reinwalda, kije upodobil sv. Frančiška v glavnem oltarju. Ob takšnem vandalizmu je torej naključje, da ni bilo uničenih več slik, ki so bile v cerkvi. Restavrirana slika Marije z otrokom in angeli, ki bo v bodoče krasila radmirsko cerkev IZREČENA HVALEŽNOST Seveda so stroški restavriranja takšnih poškodovani slik zelo visoki. Tu gre zahvala faranom in Občini Ljubno, kije obnovo slike tudi gmotno podprla. Začetki šolstva v Radmirju ŽUPNIJSKA ŠOLA Znano je, da so ponekod že v prvih letih 19. stoletja ali celo prej uvajali župnijske šole z namenom, da bi otroke učili brati in pisati. V Radmirju, kot navaja šolska kronika nekdanje državne šole, so v župnišču učili od leta 1840. Hkrati pa ugotavlja, da je to bila le "zasilna" šola, kjer so se otroci učili brati, pisati, računati in seveda tudi veronauka. Posebno je poudarjeno prizadevanje župnika Mihaela Plaskana v času od 12. avgusta 1847 do leta 1861, kije predmetnik nekoliko razširil in osebno poskrbel za razne učne pripomočke. PRVI UČITELJ IN NAKUP STAVBE ZA ŠOLO Po novem avstrijskem šolskem zakonu (žal ni navedeno, za kateri zakon gre) je poučeval Ivan Časi, cerkovnik, organist, posestnik in gostilničar, veronauk pa kaplan Jože Kočevar. Prvi stalni učitelj (verjetno je mišljen poklicni učitelj) je leta 1874 postal Matija Leban iz Sežane, ki pa je to delo takoj odklonil. Spomladi leta 1876je Krajevni šolski odbor kupil staro hišo z vrtom in travnikom (severozahodno od župnišča) od Franca Mayerja. 19. oktobra 1877 je bila končana preureditev poslopja za potrebe šole. K tej odločitvi je sililo dejstvo, daje bilo leta 1875 prijavljenih kar 126 šolarjev, za tako število učencev pa ni bilo več prostora v župnišču. Vmes so pri Jožetu Natlačnu za pouk najeli večjo sobo proti primerni odškodnini. RAZVOJ ŠOLE Preurejeno šolsko poslopje je imelo dve učni sobi, kabinet in stanovanje za dva učitelja. Pouk seje začel 1.11.1877. Že 18. marca 1880je bila šola razširjena v dvorazrednico. V šolskem letu 1903 so na streho šole postavili srelovod. Očitno je bil to poseben dogodek, da ga kronist omenja. S šolskim letom 1906 seje dvorazredna ljudska šola spremenila v trirazredno. Poseben dogodek so zabeležili leta 1906, koje šola dobila vodovod z dobro pitno vodo. RAZNA UREJANJA V šolskem letu 1925/26 so ogradili šolski vrt in zravnali površino za telovadišče. Leto kasneje so obnovili okna na šolski zgradbi. Istega leta so s prezidavo hodnika v pritličju in v prvem nadstropju pridobili dva prostora, in sicer novo kuhinjo za šolskega upravitelja ter sobo za učitelja. PREIMENOVANJE ŠOLE Leta 1934 je Ministrstvo za prosveto odločilo o nazivu šole. Do tedaj se je šola imenovala Državna narodna šola v Ksaveriju, poslej pa je postala Državna narodna šola v Radmirju v Savinjski dolini. S šolskim letom 1933/34je bila šola razširjena v štirirazrednico. V šolskem letu 1937/38 je bila že petrazredna ljudska šola v Radmirju. ZANIMIVOSTI V ZVEZI S ŠOLO Za preureditev starega poslopja v šolo je daroval med drugimi tudi cesar Franc Jožef 1.350 gld. Okrajni šolski svet za Gornji Grad v Celju je prispeval 500 gld proti letnem vračanju po 100 gld. Prav posebne zasluge za gmotne podpore so pripisali sreskemu šolskemu nadzorniku Blažu Ambrožiču, ki sije nadvse prizadeval za ureditev šole v Radmirju. TEŽAVE IN OPAZKE Starši, pa tudi učitelji se niso strinjali s početjem "zasilnega učitelja" Ivana Časia. Samosvoje je obravnaval zamude všoii (verjetno izostanki). Kot navaja kronika, je te reševal kar v svoji gostilni, seveda po lastni presoji. Toje počenjal tudi pozneje, koje postal predsednik Krajevnega šolskega sveta v Radmirju. Njega je nasledil kot predsednik Krajevnega šolskega sveta Franc Kolenc, posestnik v Juvanju. Zamude je obravnaval z besedami (dobesedno prepisano): »Na moje besede lahko vsak otrok, kateremu jaz dovolim, da šolo poldnevno ali pa dvakrat na teden obiskuje, po mojem dovoljenju brez skrbi v šolo hodi.« Bomo nadaljevali. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Leta 2008 še dolgo ne bomo pozabili Leto 2008 bo šlo v zgodovinske knjige in učbenike prihodnjih generacij kot leto, v katerem so propadle ameriške investicijske banke Bear Stearns, Lehman Brothers in Merrill Lynch. Od petih največjih sta tako ostali le še Goldman Sachs in Morgan Stanley, pa še ti dve se bosta preoblikovali v navadni banki in pričeli zbirati depozite. Leto 2008 je bilo za vlagatelje v delniške in mešane vzajemne sklade porazno. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 41 %, v zadnjih treh letih je vrednost vzajemnih skladov upadla za 32 %. Celo na petletni ravni je povprečje delniških skladov 8 % pod ničlo. V letu 2008 so še najmanj izgubili skladi, ki vlagajo v farmacevtska podjetja, najgloblje pa so padli skladi, ki vlagajo v Vzhodno Evropo in Balkan. Niti na ravni enega leta niti na ravni dveh let ni delniškega ali mešanega vzajemnega sklada, ki bi bil pozitiven. Šele na ravni treh let lahko najdemo prve zelene številke. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so sicer 7 % v plusu, kar pa je še vedno manj od povprečja obvezniških skladov (11 %). Balkanski skladi si po izgubah v letu 2008 sledijo takole: Triglav Balkan (-61 %), Publikum Balkan (-62 %), MP-Balkan (-64 %), NLBS Balkan (-68 %), Hypo SEE Opp (-69 %) in KD Balkan (-70 %). Glede natečaje pred dvema letoma znašajo bal- kanski donosi med -42 % (Triglav) in -63 % (KD Balkan). Ampak pozor, v zadnjih dveh letih je med delniškimi vzajemnimi skladi največ izgubil sklad PIA EuropaReal, ki vlaga v evropske nepremičnine (-67 %). In kako naprej? Kriza se je iz finančnega sektorja prelila tudi v druge dele gospodarstva in hitrega okrevanja najbrž ni na vidiku. Toda tečaji delnic nikakor niso precenjeni, tako se tistim, ki bodo vlagali v letu 2009, ni potrebno bati padcev iz leta 2008. Kar je že tako na tleh, težko pade še niže. Izkušnje iz preteklih obdobij velikih borznih padcev kažejo, da so se nakupi v obdobjih strahu na dolgi rok izplačali in vzajemni skladi so še posebej primerni za vlaganje v manjših mesečnih zneskih. Kako nizko so trenutno vrednotene delnice na Ljubljanski borzi, lahko vidimo tudi iz temeljnih kazalnikov, kot sta mnogokratnik letnih dobičkov (PE) in razmerje med tržno in knjižno vrednostjo delnic (PB). Pa začnimo zgodbo na začetku obdobja rasti. Avgusta 2005 seje z delnicami na Ljubljanski borzi trgovalo po 17-kratniku letnih dobičkov in 1,45-kratniku knjižne vrednosti (PE= 17, PB= 1,45), vrednotenja so v pričakovanju prevzemov rasla (avgust 2006: PE=25-, PB=2) in rasla (avgust 2007: PE=35, PB=3,6-krat-ni). Leto 2008 so delnice prve kotacije zaključile pri le 10,5-kratniku letnih dobičkov in le 1,3-kratniku knjižne vrednosti; delnice standardne kotacije pa so vrednotene še nižje(PE=6,2 in PB=0,75). Dvomim, da boste lahko do delnic še kdaj prišli bistveno ceneje. Mag. Borut Repše DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 7 januarja 2009 Letos 5% Letos 2% Letos 1% 1 leto -41% 1 leto -32% 1 leto -2% 3 leta -32% 3 leta -12% 3 leta -1% 5 let -8% 5 let 7% 5 let 11% Donosi v letu 2008 Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Infond Life -13% RCM Global Mix -17% PIA Dollar Bond 22% EEF Eq Pharma [RJ -20% Hypo Global Balanced -18% SGAM Bd World 13% Ilirika Modra farmacija -20% PPF Global Defensive Plus -22% EEF Bd EUR Lonq Term (R) 9% EEF Eq Pharma [RH1 -23% Alfa - uravnoteženi -23% RCM Global Rent 8% NLBS Farmacija in zdravstvo -23% NLBS Kombinirani -24% PIA Euro Govt Bond 8% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški PIA East Europe Stock -69% Infond Hrast -40% RCM OsteuropaPlus Rent -8% Hypo SEE Opp -69% Ilirika Modra kombinacija -42% VB-GoEast-Bond -12% KD Balkan -70% Ilirika Modri sklad skladov -46% VB Corporate Bond -13% SGAM Eq East Europe -70% KD Prosperita -57% SGAM Bd Eu Hi Yield -37% ROM Emer. Eu. SmallCap -72% KD Galileo -59% PF Emerging Markets Bond -43% Vir: www.financna-tocka si Pravice delavcev v času recesije SAŠO RADIVOJEVIČ pravni svetovalec Pravna oskrba d.o.o V zadnjih mesecih je tudi Slovenijo zajela gospodarska recesija, katere posledice bodo najbolj občutili delavci zaposleni v proizvodnih panogah gospodarstva. Obetajo se namreč množična odpuščanja v številnih slovenskih podjetjih, ki zaposlujejo tudi po več tisoč delavcev. Ker bo mnogo delavcev izgubilo svoje službe, ki jim večinoma pomenijo edini vir dohodka za preživetje, je zelo pomembno, da so ti delavci dobro seznanjeni z vsemi pravicami, ki jim gredo v primeru izgube dela, ter z načinom, kako lahko varstvo teh pravic, v primeru kršitev s strani delo- C---\ 14 v j dajalcev, tudi uveljavljajo. Pričakovati je, da bodo delodajalci ukrep zmanjšanja delavcev izvajali najprej na način, da ne bodo podaljšali pogodb o zaposlitvi sklenjenih za določen čas, nato pa bodo po potrebi pričeli z odpuščanjem delavcev, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, natančno določa postopek pred odpovedjo pogodbe, ki se ga mora delodajalec strogo držati. Zakon v tem primeru določa obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, obveznost obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje, delodajalcu pa nalaga tudi obveznost sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, v katerem mora med drugim vsebovati tudi seznam presežnih delavcev, ki ga mora oblikovati na pod- lagi v zakonu določenih kriterijev. Pri odpuščanju delavcev ZDR določenim skupinam delavcev podeljuje posebno pravno varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja. Te skupine delavcev so predstavniki delavcev, starejši delavci (delavci, ki so dopolnili 55 let starosti), starši (delavke, v času nosečnosti in v času, ko dojijo otroka, ter starši, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti od dela), invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni. ZDR za omenjene skupine delavcev določa strožje pogoje, pod katerimi jim lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Te skupine delavcev torej uživajo posebno varstvo tudi v primeru odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov. V primeru, da delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je dolžan temu delavcu izplačati tudi odpravnino. Višino same odpravnine, ki pripada takšnemu delavcu, natančno določa ZDR. Popolnoma jasno pa je, da mora delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja izpolniti tudi ostale obveznosti iz delovnega razmerja, kot so izplačilo vseh zapadlih plač in regresa za letni dopust. V primeru kršitve pravic iz delovnega razmerja, lahko pomoč poiščete v družbi Pravna oskrba d.o.o., kjer vam bodo strokovnjaki iz delovnopravnega področja svetovali in pomagali pri uveljavljanju vaših pravic. ODŠKODNINE PRAVNO SVETOVANJE pravnaoskrba Kocbekova 2, Celje POKLIČITE 040 617 541 ali 03 545 11 84 www.pravna-oskrba.si, info@pravna-oskrba.si Programi razvoja podeželja IVICA OREŠNIK, strokovna sodelavka na Zavodu Savinja Program razvoja podeželja je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije ter predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Razdeljen je na štiri »osi«, znotraj katerih so različni ukrepi, namenjeni različnim upravičencem in podpirajo različne vsebine. 2. OS - IZBOLJŠANJE OKOLJA IN PODEŽELJA Ukrepi prispevajo k ohranjenosti obdelanosti podeželja, zmanjševanju negativnega vpliva kmetijstva na okolje in spodbujanju sonaravnega načina kmetovanja. Večina kmetov ukrepe v okviru te »osi« pozna po neposrednih plačilih, subvencijah v kmetijstvu. ŠIFRA IN NAZIV UKREPA 211 Plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih 212 Plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja 214 Kmetijsko okoljska plačila 3. OS - KAKOVOST ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU IN DIVERZIFIKACIJA PODEŽELSKEGA GOSPODARSTVA Ukrepi spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. ŠIFRA IN NAZIV UKREPA 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti: Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki so ob oddaji vloge registrirane kot samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ali kmetija z dopolnilno dejavnostjo in ne presegajo kriterijev za mikro-podjetja (manj kot 10 zaposlenih, manj kot 2 mio evrov prometa na leto), odgovorna oseba upravičenca pa mora biti družinski član kmečkega gospodinjstva. Podpora je namenjena za začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijske dejavnosti ter za ustvarjanje novih delovnih mest. 312 Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij: Podpore se dodelijo za naložbe v že delujoča in novo ustanovljena mikropodjetja s sedežem in delovanjem v naselju, ki nima statusa mesta. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki so ob oddaji vloge registrirane kot samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga in ne presegajo kriterijev za mikropodjetja. 322 Obnova in razvoj vasi: Upravičenci so lokalne skupnosti. Podpore se dodelijo za urejanje površin, ki služijo skupnim namenom in potrebam v podeželskih naseljih, za ureditev infrastrukture ter povezav znotraj naselij, obnavljanje in izgradnjo večnamenskih zgradb, ki so skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno ter drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva. 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja: Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki ali solastniki predmeta podpore. Vlagatelji za sklop 5 so lahko tudi pooblaščeni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, kije predmet podpore. Izjema so institucije, ki izvajajojavno službo varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave ter izdajajo strokovna soglasja oziroma mnenja v postopkih. Predmet podpore so obnova nepremične kulturne dediščine (sklop 1), muzeji na prostem (sklop 2), ekomuzeji (sklop 3), prostori za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine (sklop 4), ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja (sklop 5). PREDSTAVLJAMO VAM PEUGEOT 3008 Prostorni mešanec med številnimi avtomobili Francoski avtomobilski proizvajalec Peugeot za označevanje svoje modelne palete uporablja znano zaporedje števil, kot na primer: 308, 608 in tako dalje. Za posebne modele vnese dodatno ničlo, kot je bil na primer model z drsnimi vrati 1007 in SUV 4007. V poletnih mesecih letošnjega leta bo Peugeot zahtevnemu trgu ponudil še eno dodatno ničlo, in sicer z modelom 3008. Novi model naj bi bil nadaljevanje modela 308 z dodatkom 308 SW in še z malce priokusa SUV vozila. Še najbolj bo spominjal na zelo uspešnega nissana qashqai. Čarobna palica zagotovo tiči v večji variabilnosti in večji višini modela. O štirikolesnem pogonu novega Peugeotovega modela 3008 zaenkrat še ni govora, bo pa le-ta na voljo s sedmimi sedeži, kar bo najbolj razveselilo družine s štirimi otroki. Prilagodljivost novega peugeota 3008 tiči predvsem v prtljažnem prostoru, v katerega se sedeži zlagajo in podirajo na več načinov, prav m Če je slučajno kdo razočaran, da ni na voljo modela 4x4, ga lahko takoj potolažimo, saj bo novi peugeot 3008 imel vgrajen sistem »grip control«, ki bo kljub samo prednjemu pogonu pričaral občutek vožnje pravega terenca ob bolj neugodnih vremenskih razmerah. Ob koncu naj zapišem le, da bo najbolje počakati na 3008, ga preizkusiti in ga oceniti. Igor Pečnik tako se posebej oziroma zase odpira tudi spodnji del prtljažnega prostora, kar zniža nakladalno višino, notranjost novega modela pa je razdeljena na kar tri višine. S svojo dolžino bo peugeot 3008 krajši kot model SW in daljši kot njegov prednik, to je model 308. Motorna paleta bo temeljila na poznanih bencinskih in dizelskih motorjih, kar bi naj zadostovalo za nor-malne družinske potrebe. Dva bencinska motroja s 120 ali 159 KM in trije dizelski za 110, 150 in 163 KM. Godbeniki vabijo na 8. letni koncert Godba Zgornje Savinjske doline ohranja tradicijo zadnjih let in v soboto, 24. januarja, v Športni dvorani Nazarje prireja osmi letni koncert s pričetkom ob 19. uri. Tokratni program bo sestavljen iz dveh delov. Godbeniki pod umetniškim vodstvom Tomaža Gučka bodo zaigrali del tekmovalnega programa, za katerega je Godba Zgornje Savinjske doline na lanskem tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni kategoriji v Laškem prejela zlato plaketo s posebno pohvalo, drugi del programa pa bo bolj zabavne zvrsti, namenjen sprostitvi ob ubranem muziciranju glasbenikov iz vseh zgornjesavin-jskih občin. Predprodaja vstopnic poteka v Knjižnici Mozirje. KF ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Uspešni tudi v sodelovanju z ostalimi društvi v občini Kljub slabi medeni letini in številnim izgubam čebeljih družin v preteklem letu so člani Čebelarskega društva Mozirje v letu 2008 izvedli številne dejavnosti, ki so si jih zapisali v letni načrt, realizacijo tega pa celo presegli. O tem so člane na občnem zboru seznanili predsednik Ivan Čopar in ostali poročevalci. hoditi še tretji - srednji del poti. Promociji čebelarstva in turizma namenjajo precej pozornosti. V tej zvezi je bil obisk avstrijskih kolegov, ki so se pri nas mudili dva dni in si Čopar je izpostavil stalno izobraževanje članov, tako na področju zdravja čebel kotna področju pridelave zdrave hrane v luči evropskih predpisov. Omenil je aktivno sodelovanje v območni čebelarski zvezi SA-ŠA in Čebelarski zvezi Slovenije. Ob tem je povedal, da so v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici letos odprli knjižnico, imenovali sojo po mozirskemu rojaku in čebelarju Janezu Goličniku. V minulem letu so v društvu izdali zgibanko, ki pohodniku predstavi Čebelarsko pot v mozirski občini in zanimivosti ter čebelnjake ob njej. Skupaj s Turističnim društvom Mozirje so po tej poti že dve leti zapored izvedli etapne pohode ob občinskem prazniku. Upajo, da bo tako tudi letos, ko nameravajo pre- Najzaslužnejšim čebelarjem so podelili priznanja Antona Janše (foto: Marija Lebar) ogledali lepote doline ter nekatera čebelarstva in izmenjali izkušnje. Tudi letos so mozirski čebelarji obiskali vrtec in tamkajšnjim otrokom preskrbeli domači med za zajtrk. Ta vseslovenska akcija, kije namenjena osveščanju otrok in preko njih staršev, bo najbrž postala tradicionalna. Ne gre se čuditi, da čebelarji odlično sodelujejo z domačim Sadjarskim društvom Franca Praprotnika Mozirje, saj sta ti dve dejavnosti mogoči ie v dobrem sodelovanju. O tem je pričala jesenska sadjarska razstava, kjer so se med ostalimi društvi predstavili tudi čebelarji. Načrt letošnje dejavnosti ne prinaša posebnih novosti, vsekakor pa se bodo poleg svoje redne dejavnosti v sodelovanju z ostalimi društvi vključevali tudi v aktivnosti v kraju, v čemer vidijo posebno kvaliteto. Otem in o pohvalnem delu mozirskih čebelarjev sta na občnem zboru spregovorila tudi poslanec Jakob Presečnik in župan Ivan Suhoveršnik. Marija Lebar SREČANJE UPOKOJENCEV NA REČICI OB SAVINJI Skromna udeležba, a odlično razpoloženje Upokojenke in upokojenci bivše skupne občine Mozirje z gostiteljema na ponovoletnem srečanju (foto: Marja Lebar) Novosti na knjižnih policah Leposlovje odrasli: Shreve, Anita: Vse, kar je želel, Novak, Luka: Zlati dež ali Kaj hoče moški, Kertesz, Imre: Brezusod-nost, Zgodbe iz knjižnice: knjižnica kot moj tretji prostor, Benioff, David: Mesto tatov, Dodd, Christina: Težave na visokih petah, Brown, Sandra: Cena za nebesa, Coetzee, J. M.: Deška leta: prizori iz podeželskega življenja, Hirsi Ali, Ayaan: Infidel: Moje življenje. Leposlovje mladina: Pergar, Saša: Knjiga, Piskrc in Marela, Blade, Adam: Lov na pošasti. Zmajeva dvojčka Vedra in Krimon, Bedford, David: Robot nogometaš, Blyton, Enid: Mestna parada, Simon, Francesca: Grozni Gašper oropa banko, Funke, Cornelia: Izganjalci strahovvveliki nevarnosti, Pitcher, Caroline: Ljubo doma, kdor ga ima, Doyle, Malachy: Kopač in Skakač, Castle, Caroline: Malica v vesolju. Strokovna literatura: Čebelarski terminološki slovar, uredila Ljudmila Bokal, Keil, Christine: Kuhanje ni nobena čarovnija, Hotelska in receptorska dela, Cowley, Sue: Kako mularijo pripraviti do razmišljanja, Gržan, Karel: V znamenju Oriona, Obradovič, Ružica: SOS za najstnike: odgovori na vprašanja, ki spremljajo odraščanje. Na ponovoletnem srečanju so se na Rečici ob Savinji zbrali upokojeni uslužbenci bivše skupne občine Mozirje. Dobrodošlico sta jim izrekla načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik in župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Srečanje upokojenk in upokojencev bivše skupne občine Mozirje je postal tradicionalni dogodek v času okrog novega leta. Vseh skupaj je okoli 35, na tokratnem srečanju pa se je zbralo manjše število. Kljub temu je bilo vzdušje prijetno in voščil ter dobrih želja je bilo nič koliko. Tudi gostitelja načelnik Poličnik in župan Jeraj sta izrazila dobre želje ob vstopu v leto 2009. Hkrati sta vsem zbranim zaželela obilico zdravja, da bi se ponovno srečali tudi prihodnje leto ob podobni priložnosti, enako dobro razpoloženi. Lepe želje sta podkrepila s priložnostnimi darili. Od ustanovitve novih občin v Zgornji Savinjski dolini je minilo 18 let, razen občine Rečica ob Savinji, kije najmlajša občina v Sloveniji. Vendar so vezi med bivšimi sodelavci skupneinozirske občine še vedno zelo žive. V imenupovabljenih upokojencev se je za povabilo na srečanje zahvalil Anton Tiršek z Rečice ob Savinji. Marija Lebar CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD PLANINSKI VEČER V NAZARJAH Pred šestimi leti prvi Kirgizija dežela tisočerih stanovalci izrazov 6. januarje dan, ko stanovalce gornjegrajskega centra starejših vsako leto obiščejo sv. Trije kralji, a v centru ta dan še posebej zaznamujejo. Praznujejo namreč obletnico vselitve prvih stanovalcev. Stanovalci centra so zaplesali ob glasbi, ki sta jo izvajala člana dueta Peti as (foto: Marija Lebar) Na dan sv. Treh kraljev pred šestimi leti so se v takrat povsem novo in sodobno stavbo priselili prvi stanovalci. Med njimi sta bila tudi zakonca Rednak. Sta stanovalca z najdaljšo bivalno dobo v centru, zato so jima tokrat izkazali pozornost s šopkom in darilcem. Daril so bili deležni tudi sv Trije kralji, ki so v dom prinesli vest o novorojenem Jezusu in z betlehemsko zvezdo izrazili sporočilo miru in medsebojne ljubezni. Vse navzoče so razveselili in tudi ganili z lepo zapetimi božičnimi pesmimi. Direktorica centra Francka Volerje izrazila veliko naklonjenost in čustveno navezanost ki jo zaposleni čutijo do svojih stanovalcev. »Najbolj bomo zadovoljni in veseli, če vam bo pri nas tako dobro, da boste čutili, da je tukaj res vaš dom,« je med drugim dejala Volerjeva. Seveda nobeno pravo rojstnod-nevno praznovanje ne mine brez zdravice, tako so tudi tokrat nazdravili s kozarcem zlate kapljice. Svojemu zdajšnjemu domu, zaposlenim in tudi sebi so ob šestletnici zaželeli še na mnoga leta. Daje bilo dogajanje res razigrano, sta ves čas skrbela Daniela in Andrej, člana dueta Peti as. Tako poskočno sta igrala, da so stanovalce zasrbele pete in so nekateri celo zaplesali. Našla pa seje tudi junakinja, ki sije upala na glas zavriskati, in je za to požela bučen aplavz. Dobro razpoloženje in druženje je trajalo vse popoldne. Marija Lebar Antoniji Trbovšek p.d. Pustoslemski za 80. rojstni dan Želimo vam mnogo zdravja, sreče in naj se vam uresničijo vse skrite želje. V Planinskem društvu Nazarje so drugo januarsko sredo pričeli s planinskimi večeri. Srečanja, na katerih predavatelji predstavijo domače vršace in tuja gorstva, trajajo že četrto leto. Namenjena so tako članom društva kot ostalim ljubiteljem narave. Na prvem letošnjem druženju so tako udeleženci prisluhnili predstavitvi odprave gornjegrajskega planinskega društva v Kirgizijo pred dvema letoma. O njej je spregovoril vodja odprave Klemen Petek. Osvajanje kirgizijskih vrhov, ki je bilo razdeljeno na dva dela, je trajalo kušenj v »visokih hribih«, pa tudi izkušenj z organiziranjem odprave, ki jih bomo, vsaj upamo, s pridom izkoristili še pri kakšnem podobnem projektu,« nam je zaupal alpinist in planinski vodnik Klemen. Sam je Kirgizijo doživel kot deželo »tisočerih izrazov in raznolikih obrazov, kjer Kaj vse se je pripetilo na poti in bivanju v tuji deželi članom odprave, so obiskovalci izvedeli ob gledanju diapozitivov in pripovedovanju Petkovih prigod (foto: Marija Šukalo) mesec in pol. Njihov cilj je bil vzpon na dva sedem tisočaka, Pik Lenin in Han Tegri. »Odpravo ocenjujemo za uspešno, saj smo osvojili vse zastavljene cilje, si nabrali veliko dragocenih iz- gore kraljujejo sredi dobrav in zarja obelodanja čudoviti svet«, ter deželo, kjer se »ivje nabira na šotorsko platno, kjer je bivališče nomadov žlahtno«. Marija Šukalo Pot življenja stkana je iz tisoč vezi, prepletena je iz čarobnih niti ljubezni, spoštovanja, radosti in skrbi. Vrtnica usode nam ne prizaneso, pravimo, da je življenje samo eno. Draga Marjan in Erika, če je temu tako, ujemita vsak hip, vsako sapo, ki diši po sreči. Nasmehnita se vsakič, ko vama srce je polno. Dovolita, da smo tudi mi del vajine radosti Naj vama bo 58. in 24. rojstni dan najlepši PRIMOŽ PIKL, SLOVENSKI A REPREZENTANT V SMUČARSKIH SKOKIH Ni vse tako slabo, kot kažejo rezultati Primož Piki (foto: Franjo Pukart) Neuspehi slovenskih skakalcev na začetku nove sezone svetovnega pokala in novoletne turneje so v javnosti povzročili mnoga negodovanja. Kje tiči vzrok za takšen razplet in ali je res vse tako črno, kot kaže trenutno stanje, smo se pozanimali pri ljubenskemu A reprezentantu Primožu Piklu, ki nam je povedal nekaj zanimivosti. - Primož, je torej res vse tako slabo, kot kažejo rezultati, in ali se strinjaš s trenerjem Zupanom ki pravi, da vam manjka zelo malo in že se boste lahko kosali z najboljšimi? Ja, veliko je resnice v tej Zupanovi izjavi. S tehniko smo zelo blizu in samo čakamo lahko, da se bo enemu odprlo. Takrat bo veliko lažje in to bo potegnilo marsikaj za sabo. Želja po dobrih skokih in rezultatih je pri vsakemu od nas izredno velika, mogoče ravno zato, za razliko od treningov, na tekmah naredimo preveč napak. Enkrat se mora odpreti in upajmo, da to čim prej, saj delamo dobro in tudi treningi kažejo povsem drugačno sliko. Po vseh teh naših slabih predstavah na tekmah že tudi trener sam ne ve, kaj je narobe. Za sebe lahko rečem, da sem tehnično izredno dobro ali celo najbolje pripravljen od vseh, na skakalnici pa ne gre in ne gre. - Mar ni v vaših glavah nekaj narobe? Prav gotovoje glava tista, ki kroji uspehe in neuspehe in kakšna psihološka pomoč bi bila v danem trenutku še kako dobrodošla. - Zanimivo je predvsem tudi to, da nihče od vas ne izstopa, saj vsi skačete približno enako daleč. To pa je najbrž maslo trenerja in njegovega dela? Že lani ni bila najboljša sezona, pri menjavah trenerjev pa se izboljšave prej upočasnijo, kot da se izboljšajo čez noč. Po mojem osebnem mnenju je bila po končani lanski sezoni zamenjava finskega strokovnjaka Nikkole napaka, saj je imel dober program, ki pa ga žal ni mogel dokončati. Z novo garnituro strokovnjakov se hoče stvari vse prehitro spraviti v red, kar pa vedno ni mogoče. - Je vzdušje v ekipi zaradi ne najboljših rezultatov zato bolj klavrno? Vzdušje je še vedno v redu. Predvsem s Kranjcem in Peterko smo veliko skupaj, medtem ko Damjan dela po individualnem programu in ni toliko z nami. Trenutno smo razdeljeni v dve skupini in eni treniramo v Kranju, drugi pa so na poletih vKulmu. - In kdaj se misliš ponovno priključiti reprezentančnim kolegom na tekmah svetovnega pokala? Moji cilji so predvsem zbiranje točk v svetovnem pokalu, za to pa je trenutno potrebna boljša forma. In ker se nimam namena uvrščati okrog 50. mesta, bom raje treniral in se pridružil fantom takrat, ko bom pripravljen uresničiti svoje želje. Verjetno bo to na Japonskem in v Kanadi, glavni cilj sezone pa še vedno ostaja svetovno prvenstvo v češkem Liberecu. - Bi povedal še kaj ob koncu najinega pogovora? Izkoristil bi priložnost ter bralkam in bralcem zgornjesavinjskega časopisa zaželel veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu. In ne obupajte glede slabših rezultatov v slovenskem skakalnem športu, treba je delati naprej in enkrat se mora odpreti ter preiti na bolje. Franjo Pukart MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Ekipa mladincev Ljubnega bronasta Smučarsko skakalni klub Ljubno BTCje v soboto gostil in organiziral tekmo državnega prvenstva mladincev. Pod okriljem Smučarske zveze Slovenije je nastopilo petdeset mladih slovenskih talentov v smučarskih skokih iz desetih klubov. Najprej so se pomerili v posamezni konkurenci, nato je sledila ekipna tekma. Med posamezniki se je vnel ogorčen boj med Jako Hvalo, Zagorjanom Andražem Pograjcem in Velenjčanom Klemnom Omladičem, kjer je na koncu odločil najdaljši skok dneva odličnega Hvale, ki seje tako kot edini primorski skakalec na tekmi veselil naslova državnega prvaka. Ljubenski ljubitelji skokov so čakali predvsem na razpletekipne tekme,kjersoimelivognju lanskoletne zmagovalce. Po prvi seriji je še kazalo na popoln uspeh in ponovitev lanskega naslova, vendar so drugi skok tekmeci opravili bolje in ekipa SSK Ljubno BTC v postavi Jaka Tesovnik,Tadej Djujič, Jaka Debelak in MalevžSlatinšekje na koncu osvojila še vedno odlično tretje mesto in bronasto kolajno. Franjo Pukart Najboljše tri ekipe iz ekipnega dela mladinskega državnega tekmovanja v smučarskih skokih (foto: Franjo Atelšek) Mojemu atu v slovo Stiskam roke in moje misli begajo. Na ustih se mi pojavi molitev. Vsi pomagajo, jočejo, kličejo, kričijo... Zaslišim zvok sirene. Prišla je pomoč. Zdaj bo vse dobro, zdaj se bo uresničila moja želja, zdaj bo pomagala moja molitev. Reševalci odidejo, nihče več ne kliče, nihče več ne pomaga in tudi moje roke onemijo. V mojih prsih močno stiska. Nekje daleč slišim tihi jok in po mojem licu polzijo solze. Ničesar več ne razumem. Še sekundo nazaj je bilo upanje..., upanje, da te še vedno imam. Zdaj te ni več. Sprašujem se, zakaj ne spregovoriš, zakaj me ne položiš na svoje krilo in mi,tako kotznaš leti, poveš na meni razumljiv način, da te ne bom nikoli več videl, nikoli več objel, nikoli več jokal ali se smejal s teboj. Ne morem razumeti, da me zjutraj ne boš več pozdravil in me zvečer pokril ter pobožal za lahko noč, da mi ne boš več rekel "lumpek pumpek", da mi ne boš več tri lešnikov, odšel z menoj na sprehod, mi razkazoval naravo, da mi ne boš več govoril ozimi, pomladi, poletju in jeseni, da me ne boš več tolažil. Bil si moj vir zgodb in moj leksikon. Bil si moja vez s preteklostjo. Bil si iz davno izgubljenega sveta, kije bil tebi tako domač. Podaril si mi svoje življenje, me popeljal v čase, ko me še ni bilo, me varoval in mi zagotovil, da sem dragocen. Poslušal si me tudi takrat, ko nihče drug ni hotel več poslušati. Prav zabavno je bilo, ko si mi igral na orglice, kvakal kot žaba, pel otroške in tiste duho- vite pesmice, izdeloval rože iz papirja in orožje iz lesa ter risal smešne slikice. Imel si smisel za nezaslišane reči in za tisto hrepenenje po dogodivščinah. Kako nerazumljivo je to življenje ata. Življenje, ki si ga tako rad živel in življenje, ki sem ga lahko delil s teboj. Toliko vprašanj sem še imel zate in zdaj ne bom dobil tvojega odgovora na njih. Tako veliko bi še lahko doživela skupaj. Zdaj čakam noč, ko te bom sprejel v svoje sanje in v njih doživljal življenje s teboj. Pravijo, da bo počasi nehalo boleti in da bom počasi pozabil nate. Motijo se. Morda bo bolečina v srcu res manj pekoča, a nikoli ne boš izbrisan iz mojega srca, saj si še vendar del njega. Pravijo, da sem ti podoben. Oh, kako rad bi bil takšen, kot si bil ti. Tako dober, tako topel, dobrosrčen, prijazen, prisrčen, bister, duhovit, sposoben, ljubezniv in človek vedno odprte dlani. Bil takšna oseba v mojem življenju, ki si ga zasluži vsak otrok. Znal si živeti to življenje in v vsem in v vsakem si našel nekaj lepega, nekaj dobronamernega. Naj te je ošinil še tako bodeč trn, si znal zaceliti rano in živeti naprej. So slikarji, ki naredijo rumeno piko iz sonca, in si bil ti, ki si znal narediti iz rumene pike sonce. Rekli so, da si bii dober igralec, učitelj, oče, mož in prijatelj. Ne vedo pa, da si bil najboljši pravljičen dedi. Vedel si, da te imam neizmerno rad in vem, GOSTOVANJE IGRALCA MGL V MOZIRJU Gregor Čušin med »peša zgodovine« Igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Gregor Čušin si je na odru nadel že marsikatero masko bolj ali manj znanega dramskega lika, se preizkusil v filmu in drugih medijih. Potem seje odpravil še na pot z gledališkimi upodobitvami biblijskih tem. Rad spravlja ljudi v smeh in to mu odlično uspeva z monokomedijama Evangelij po Čušinu in Pešec, To zadnjo je na povabilo Društva katoliških pedagogov Mozirje uprizoril 11. januarja v Slomškovi dvorani. Šal o verskih temah ne manjka na časopisnih straneh, toda smeh, ki ga izzove Čušinov humor, je več kot cenena zabava in ni žaljiv. A se mu ne smejijo vsi. Ker pa se igralec zmore posmehniti sebi (»plešec - pešec«) in svojim slabostim, je resnica, četudi zavita v smeh, toliko verodostojne-jša. Pešec je komedija (z enim igralcem) o velikih pešcih zgodovine, npr. apostolu Pavlu. Je zgodba o človeku in njegovih prevoznih sredstvih, (avto)cestah in poteh, ki peljejo stran od cilja. In v čem sta si podobna Pavel iz Tarza in Čušin? Tudi naš sodobni pešec z vso gorečnostjo pričuje, da je božja beseda še živa in delujoča, a ne za tiste, ki imajo težave z občestvenim življenjem, ne za ljudi, ki gledajo na svet s sivimi in ne z modrimi očmi, ali za apostole, od katerih je »ostal le stol«. Monokomedija je tudi srečevanje z zapovedmi, s Gregor Čušin je samo z besedo in s svojo podobo nasmejal občinstvo ter hkrati ponudil priložnost za premišljevanje (foto: Andreja Gumzej) prepovedmi in predpisi. Da imata kaj skupnega zapoved Ne ubijaj! s Sinajske gore in zakon o varnosti v prometu, ki omejuje hitrost? Sam na odru, brez scene in rekvizitov je Gregor Čušin samo z besedo in s svojo podobo nasmejal občinstvo, željno humorja za dobro počutje, ter hkrati ponudil priložnost za premišljevanje. Andreja Gumzej da si me imel rad tudi ti. Ne bom se poslavljal, ker se ne morem. Rekel bom samo hvala ata, ker si me naučil zavezovati vezalke, pravila šaha in vse o zvezdah. Hvala za razlago, kako se pleše polka, o zgradbi človeškega telesa, zakaj raste roža, zakaj ostane letalo v zraku, kakšne navade imajo veverice... pa za vse o trobenticah in maku ter o tem, kako pomembna je voda. Povedal si mi imena ptic, dreves, žuželk, rastlin, živali in njihove značilnosti ter zanimivosti. Skupaj sva opazovala mravlje in metuljčke ter se pogovarjala s sosedovo muco. Hvala, da si sočutno poslušal, ko sem rekel, da ne znam domače naloge, in mi potem mirno in prebrisano pokazal, da sploh ni tako nemogoče. Naj se spočije tvoje čudovito srce in naj se spočijejo tvoje tople dlani. Zaprle so se tvoje mile oči, le moja drobna lučka še brni. Pogrešam te, tvoj Ožbej. Ožbej Venišnik, 6.C razred, Osnovna šola Šoštanj STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Aktivni tudi v letu 2009 V prostorih mozirskega strelskega društva, v dvorani TVD Partizan, potekajo redni treningi, katerih se udeležujejo tako mlajši kot starejši člani društva. Cilj društva je bolj množična udeležba na treningih in zato bodo v letošnjem letu potekale aktivnosti za promocijo strelskega športa. Strelsko društvo Mozirje deluje v kletnih prostorih dvorane Športnega društva Mozirje od leta 2007. Strelcem je na voljo petstezno strelišče za športne zračne puške in pištole. Kljub pomanjkanju denarnih sredstev potekajo redni treningi, in sicer ob sobotah in nedeljah. Udeležujejo se jih tako mlajši kot tudi starejši člani društva. Nekateri med njimi dosegajo dobre rezultate. Kljub ureditvi novih prostorov udeležba na treningih ne dosega tiste izpred nekaj let, ko so treningi potekali še v starih prostorih. Zato društvo želi skozi promocijo strelskega športa spodbuditi bolj množično udeležbo. Tako so v preteklosti v sklopu obeh Mozirjad organizirali množično tekmovanje v streljanju z zračno puško. V lanskem letu se ga je udeležilo preko šestdeset strelcev. Poleg tega so se člani udeleževali treningov in tekmovanj v sosednjih društvih. Bili so aktivni tudi izven dejavnosti, saj so sodelovali v marčevski akciji čiščenja okolja. Roman Mežnar 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD • 12. KROG Nova zmaga »graščakov« in priprave na tekmo sezone Tudi Bioterme iz Male Nedelje na domačem parketu v Ljutomer-ju niso bile kos razpoloženim Nazarčanom, ki zadnjih sedem krogov rušijo vse pred seboj. Čeprav tokrat igra Pezičevih varovancev ni bila najboljša, je bilo to vseeno dovolj za visokih 3:7 in utrditev drugega mesta na razpredelnici. Tega lahko »graščaki« v petek še izboljšajo, saj prihaja v Nazarje prvouvrščena ekipa iz Ruja in ob morebitni zmagi bi se ekipi zamenjali prav na vrhu. Čeprav je ekipa iz mesta kurentov novinka v ligi, se je treba zavedati, da je sestavljena iz samih preka- ljenih nogometnih »mačkov« in podatek, da še sploh nima poraza vtej sezoni, pove vse o njeni kvaliteti. Kvalitete in izkušenosti prav gotovo ne manjka tudi naši ekipi, ki bo tokrat še toliko bolj motivirana saj se hoče Rujčanom oddolžiti za visok poraz v jesenskem delu. Torej domači ljubitelji dvoranskega nogometa ne zamudite nocojšnjega nogometnega praznika v nazorskem športnem hramu. Zmagovalec bo že bližje osvojitvi naslova prvaka rednega dela in bo imel veliko lažjega nasprotnika v zaključnih obračunih za napredovanje v elitno prvo ligo. Vabljeni. Franjo Pukart KMN Bioterme Mala Nedelja : KMN Nazarje Glin 3:7 (2:4) Ljutomer. Dvorana Osnovne šole Ivana Cankarja. Gledalcev: 30. Sodnika: Stanko Kolenko in Iztok Milošič. Delegat: Leopold Holderman. Strelci: 1:0 Fekonja (1), 1:1 Metulj (2), 1:2 Metulj (11), 1:3 J. Šemenc (12), 1:4 Funtek (15), 2:4 Majerič (20), 2:5 Ipavec (29), 2:6 J. Šemenc (30), 2:7 Metulj (36), 3:7 Jaušovec (39) - 10 m. Rumeni karton: Aleš Urtelj, Robi Funtek (Nazarje Glin) Rezultati 12. kroga Bioterme: Nazarje Glin 3:7 Sl. Gorice: Branik Maribor 4:6 FSK Kebelj: Ruj 1:4 Cerkvenjak: Tomaž 3:4 Marinci: Duplek 7:6 Lestvica: 1. Ruj 32,2. Nazarje Glin 30,3. FSK Kebelj Sl. Bistrica 25,4. Tomaž Ormož 23,5. Marinci Ljutomer 18,6. Branik Maribor 13,7. Slovenske Gorice 12,8. Cerkvenjak 11,9. Bioterme Mala Nedelja 6,10. Duplek 5. Strelci: 28 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 19 Jure Klinc (FSK Kebelj), 15 David Goričan (Tomaž), Boštjan Kupčič (Ruj), 13 Jure Šemenc (Nazarje Glin)... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Druga zaporedna zmaga v derbijih S sobotno zmago v Šenčurju so Nazarčani iz boja za vrh lestvice najverjetneje že izločili enega od treh tekmecev. Do konca prvenstva imajo sicer še šest tekem, med njimi težko gostovanje v Trzinu, vendar veseli dejstvo, da imajo ključ do prvega mesta na koncu sezone vse bolj trdno v svojih rokah. Tudi tokratna zmaga proti Šenčurju je bila podobno kot na domači tekmi v prvem delu izbojevana šele v zadnji minuti. Z Ločičnikovim zadetkom so namreč Nazarčani povedli, z zadetima prostima metoma je Vodončnik povečal razliko na tri točke, domačinom pa nato v štirih sekundah ni uspelo realizirati zadnjega napada za morebitni podaljšek tekme. Takšen zaključek je seveda sprožil navdušenje pri nazorskih igralcih in med njihovimi navijači na tribunah. Pot do uspeha pa je bila trnova. Po izenačeni prvi četrtini so domačini v 17. minuti vodili že s 33:20, nato seje v napadu razigral Vodončnik in s 13 točkami v dobrih treh minutah igre vzpostavil rezultatsko ravnotežje ob odhodu ekip na počitek. Tudi v drugem polčasu so domačini imeli stalno prednost do največ šest točk. Ampak na koncu sta bili nagrajeni vztrajnost in zagrizena borbenost nazorske ekipe. Morda jo je pri zasluženi zmagi spremljal tudi kanček sreče, kajti kar trije domači igralci so se ob koncu tekme poškodovali. Toda sreča spremlja pogumne in ni slučaj, da je najprej ravno Luka Krivec z dvema zaporednima GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje trojkama izenačil rezultat, nato je sledil že opisani epilog tekme. Krivec z vsako tekmo postaja bolj pomemben člen ekipe. Znova seje izkazalo, da ima Koša-rkarški klub Nazarje homogeno ekipo s kvalitetno dokaj izenačenim igralskim kadrom. Manjkajoče, v Šenčurju Jankota in Iliča, nadomestijo drugi igralci, čeprav trener Finkšt tokrat ni tvegal, da bi na igrišče po- slal razen Krivca še koga izmed mladincev. Spretno je vrtel le sedem igralcev, saj je bil v igri previsok vložek - boj za prvo mesto. Ti isti mladinci so že naslednji dan v Konjicah premagali svoje vrstnike in en krog pred koncem prvega dela sezone zasedli prvo mesto v svoji skupini. Ker so ta vikend tudi kadeti doma zmagali proti Krškemu, smemo zapisati, da zgornjesavinjs-ka košarka v sezoni 2008/09 doživlja pravi razcvet. Nadaljevanje članskega prvenstva je v soboto. Tokrat prvič, zaradi zasedenosti domače dvorane, v športni dvorani v Mozirju, in sicer ob 17. uri. Košarkarji se veselijo prvega nastopa v tej dvorani in si želijo, da bi tudi v njej nadaljevali svoje letošnje uspehe. Nasprotnik v Mozirju je zadnjeuvrščena Kranjska Gora, teden dni zatem pa zopet vroče gostovanje in še en derbi - proti Utripu Trzin. Tomaž Križnik Šenčur CRK mladi : Nazarje 71:74 (17:18, 20:19, 18:13, 16:24) Šenčur. Športna dvorana. Gledalcev 30. Sodnika: Primož Pipan (Škofja Loka) in Monika Bavec (Grosuplje). Tehnični komisar: Andrej Pirc (Lesce). Nazarje: Ž. Plesnik, P. Polčnik, Potočnik, Gostečnik, Zadravec 6, Vodončnik 23 (3T, 6-8), Gelb 8 (0-2), F. Blatnik, Plaskan 2, Ločičnik 8 (2-2), Krivec 16 (3T, 1-1), Valenčak 11 (1-2). Rezultati 11. kroga 3. SKL-center: Šenčur CPK mladi: Nazarje 71:74, Žiri : Utrip Trzin 93:98, Ivančna Gorica: Gorenja vas 60:63, Kranjska Gora: Vrani Vransko 53:86, Krvavec Meteor prost. Lestvica po 11. krogu: 1. Nazarje 19,2. Vrani Vransko 18,3. Šenčur CPK mladi 17,4. Utrip Trzin 16 (-1), 5. Ivančna Gorica 14,6. Gorenja vas 14,7. Krvavec Meteor(-l) 13,9. Žiri 11,9. Kranjska Gora 10. NAMIZNI TENIS Ponovna prevlada Kitajcev v Velenju V Rdeči dvorani v Velenju se je v soboto končalo petdnevno mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Domačim organizatorjem tega športnega dogodka je z bogatim nagradnim skladom 122.000 dolarjev, uspelo privabiti v Velenje mnoge odlične igralce in igralke namiznega tenisa iz celega sveta. Patrik Rose iz Mozirja je dosegel svojo prvo zmago na Pro Tour turnirjih najvišjega svetovnega ranga (foto: Urška Kljajič) Tako v posamični konkurenci, kot tudi med dvojicami so bili zmagovalci v moški in ženski konkurenci po pričakovanju iz Kitajske. Med moškimi je zmagal Hao Shuai, med ženskami pa Cao Zhen. Kako kvalitetni so kitajski igralci, pove podatek, da drugouvrščeni Zhang Cao sploh ni bil uvrščen na svetovni namiznoteniški lestvici, ampak seje do finala prebil celo iz kvalifikacijskih skupin, kar je v namiznoteniških tekmovanjih najvišjega ranga izjemna redkost. Odgovor na vprašanje, zakaj tako kvalitetnega igralca Kitajci sploh niso pošiljali na tekmovanja izven svoje države, je v tem, da je bil zadnja leta "žrtvovan" za sparing partnerja najboljšim kitajskim igralcem, s ciljem osvojiti čim več medalj na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu v njihovem najpomembnejšem športu - namiznem tenisu. Slovenski igralci in igralke so po odpovedi zaradi bolezni našega daleč najboljšega igralca Bojana Tokiča, tokrat odigrali bolj stranske vloge. Kvalitetna razlika med našimi igralci in največjimi svetovnimi zvezdami namiznega tenisa je pač prevelika. S svojim nastopom v kategoriji mlajših članov (do 21 let) pa je lahko zadovoljen Patrik Rose iz Mozirja. V svoji kvalifikacijski skupini se je najprej pomeril z odličnim Čehom Pavlom Širučkom. Prvi nižje kljub prepričljivemu Patrikovemu vodstvu nasprotnik v končnici le dobil na razliko. V preostalih dveh je Čeh z gladko zmago dokazal, zakaj je eden najbolj obetavnih evropskih igralcev namiznega tenisa. V drugi partiji seje Rose pomeril s Srbom Igorjem Damjanovičem in ga po odlični igri premagal s 3:1 v nizih. Rose je tako dosegel svojo prvo zmago na Pro Tour turnirjih najvišjega svetovnega ranga. V zadnji tekmi v svoji kvalifikacijski skupini seje Mozir-jan pomeril še s Kitajcem Chung Wai Lungom, ki igra za Nizozemsko. Po navdušujoči igri in zmagi v prvem nizu je kasneje v zelo izenačenem dvoboju le moral priznati premoč nasprotniku ter tako le za malo zgrešil uvrstitev v glavni turnir tekmovanja. Jubilejno 10. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije si je ogledalo kar nekaj namiznoteniških navdušencev iz naše doline in tudi Rose je imel ob svojih nastopih glasno podporo iztribun. Velenjski organizatorji so tudi letos vzorno pripeljali to največje slovensko namiznoteniško tekmovanje do konca, zato se bo večina igralcev in igralk gotovo tudi v prihodnjih letih rada vračala v Šaleško dolino. TR SMUČARSKI SKOKI NA LJUBNEM V pričakovanju tekem celinskega pokala za ženske Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC bo to soboto in nedeljo na prenovljeni in posodobljeni domači skakalnici gostil najboljše smučarke skakalke sveta. Celinski pokal kot najvišjo obliko ženskih tekem svetovnega ranga bo Ljubno gostilo že tretjič, kar je veliko priznanje tako za Slovenijo kot za domačega organizatorja, ki se s svojimi strokovnimi organizacijskimi sposobnostmi in izkušnjami tako postavlja ob bok največjim skakalnim centrom ne le doma, temveč tudi v tujini. Po petkovem preizkusu naprave in uradnem treningu bosta v soboto ter nedeljo tekmi celinskega pokala, na katerih bodo po zadnjih informacijah nastopile vse najboljše skakalke. Po šestih preizkušnjah je v vodstvu Nemka Anna Haefele pred rojakin- jo Ulrike Graessler, najboljšo Slovenko Majo Vtič pa po zmagi v kanadskem Vancouvru najdemo na šestem mestu, kar je še en razlog več za obisk revije smučarskih skokov na Ljubnem. Franjo Pukart / ; ' Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 7. kroga: Rešpard: ŠD Gomilsko 76:100, Brglez.com: Pekarna Rednak 48:92, Vrani Vransko: ŠK Žalec 66:61, Pungi Tip-top: Kamnosešlvo Vogrinec 67:103, Pivovarna Laško: Avtokontrol 40:59. Vrstni red po 7. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec 13,2.CeljeAvfokontrolŽalec 12,3. Vrani Vransko 12,4. Pekarna Rednak Nazarje 12,5. Veterani Pivovarna Laško 11, 6. Športno drušlvo Gomilsko 11,7. Brglez.com Polzela 10,8. Študentski klub Žalec 9,9. Pungi bar Tip-top Polzela 8,10. Rešpard Parižlje 7. UM ČRNA KRONIKA • RAZBIJAL PO VRATIH Juvanje: 15. januarja je znani moški v Juvanju razbijal po vhodnih vratih stanovanjske hiše in s tem kršil javni red in mir. Za navedeno početje mu je bil s strani policistov izdan plačilni nalog. • PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Ljubija: 16. januarja je na regionalni cesti na »gorenjskem« klancu prišlo do prometne nesreče. V njej so štiri osebe utrpele lahko telesno poškodbo. Ugotovljeno je bilo, daje do nesreče prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje med dvema voziloma. Voznik spredaj vozečega vozila je zavrl, voznik vozila, ki je vozilo za njim, pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v njegov zadnji del. Odgovor na odprto pismo Jožeta in Anice Germelj Spoštovana! Povsem razumem Vaš osebni interes in prav dobro vem, s čim se ukvarja in preživlja Vaša turistična kmetija. Morate pa tudi Vi razumeti, da mora župan gledati širše na razvoj celotne občine in vedeti, da se celotni občinski proračun ne more porabljati samo za asfaltiranje občinskih cest. Ravno vtem je naš problem, kajti naša občina s preko 144 km kategoriziranih občinskih cest ima statistično z 88 m ceste na vsakega občana največjo dolžino cest na prebivalca v državi Sloveniji! In vse te ceste od leta 1995 vsako leto pridno asfaltiramo. Seveda po zmožnostih. Ker je naš proračun omejen, je že pred leti padla odločitev, da se prvenstveno asfaltirajo tiste občinske ceste, kjer bodo uporabniki sami pripravili spodnji ustroj ceste (podlago). Tako smo pred dobrim letom tudi do Vaše kmetije potegnili 1,85 km asfalta, kar je bilo celo več, kot je bilo sprva predvideno. Občina je iz proračuna za asfaltiranje te ceste, razširitve, odvodnjavanje ter varovalne ograje namenila cca 90.000 evrov. Cesta je bila rekonstruirana na osnovi tehnične dokumentacije, ki jo omenjate, kar pa še ne pomeni in tudi nikjer ni biio dogovorjeno niti obljubljeno, da se bo takrat asfaltiralo v celoti do kmetije. Tudi sami ste menili, da podlage uporabniki te ceste v celoti ne bi mogli zagotoviti. Dejstvo je, da je v občinskem proračunu konec leta res ostalo nekaj sredstev, ki pa niso ostala iz naslova asfaltiranja cest, temveč predvsem zaradi dejstva, da še vedno nismo pristopili k ureditvi pločnikov in parkirišč v Lučah, kot smo planirali, pa nam zaradi neurejenih lastniških razmerij še ni uspelo. Kdor pozna funkcioniranje proračunov tudi ve, da ob prenosu sredstev v naslednje leto niti približno ne gre za izgubljena sredstva, temveč se ta sredstva pač planirajo in porabijo v naslednjem proračunskem letu. Še enkrat poudarjam, da so se naši plani glede asfaltiranj občinskih cest v minulih letih praktično v celoti realizirali. Pri asfaltiranju ceste, ki povezuje zaselka Raduho in Strmec in jo tudi omenjate, smo v lanskem letu prvič pridobili tudi evropska sredstva za ta namen, ki pa vsebujejo ključni pogoj in sicer, da se lahko iz tega naslova sofinancirajo samo lokalne ceste, kar pa v primeru manjkajočega odseka neasfaltirane ceste do Vaše kmetije ni možno, ker gre za kategorizirano javno pot. To c— 22 v___z Vam je bilo že večkrattudi osebno pojasnjeno. Kdaj bo manjkajoči odsek do kmetije Zavratnik asfaltiran, Vam v tem trenutku ne morem nedvoumno odgovoriti zaradi preprostega dejslva, ker letošn-ji proračun še ni sprejet. Poskušali bomo v letošnjem letu, kar pa ni v celoti odvisno od župana, kajti proračun sprejema Občinski svet. Koliko so pri pripravi podlage za ostale ceste prispevali ostali krajani natančno neverno, ker so imeli direkten odnos z izvajalci in ta sredstva praviloma ne gredo preko občinskih proračunov. Vemo pa koliko so stali asfalti in morebitne razširitve ter odvodnjavanja na posameznih odsekih, ker so bili plačani iz občinskega proračuna in ti podatki so bili svetnikom vglavnem že posredovani konec ieta, občanom pa bodo tudi javno posredovani v občinskem glasilu, ki bo izšlo po sprejemu letošnjega proračuna, ker zdaleč niso nobena skrivnost. Z občinskim proračunom pač poskušam podobno upravljati, kotz domačim, pa čeprav mi je bilo to že večkrat očitano, enkrat tudi z Vaše strani. Glede izgradnje škart na odseku ceste do Vaše kmetije pa smo naročilo do vzdrževalca občinskih cest posredovali že pred časom. Da do izvedbe še ni prišlo ni naša krivda, ampak je vzrok verjetno v prezasedenosti izvajalca konec lanskega leta. Potrudili se bomo, da bodo dela izvedena takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Nikakor pa se ne morem strinjati z Vami, da je varnost prevoza šolskih otrok na cca 600 m še neasfalti-ranem odseku od Vaše kmetije do križišča s priključkom do Sp. Zavratnika tako zmanjšana, da kar kliče po nesreči in za kar nosi odgovornost župan. Ta odsek iz varnostnega vidika sploh ni posebej kritičen. Mislim, da je iz tega vidika precej bolj kritična neizgradnja pločnikov in parkirišč v Lučah. Nenazadnje smo s pomočjo že prej omenjenega EU razpisa letos rekonstruirali skoraj 4,5 km občinske ceste (od zg. Tevča do 'rampe') po kateri Vaše družinsko podjetje že desetletja dnevno vestno in odgovorno prevaža šolske otroke (v lanskem letuje bil občinski strošek samo za te prevoze skupno skoraj 35.000 evrov). S tem pa je nedvomno bil narejen naš prispevek k varnosti v cestnem prometu. Prav tako z izgradnjo ostalih, skupno preko 11 km na novo asfaltiranih občinskih cestv lanskem letu, kar roko na srce, precej presega investicije primerljivih občin za ta namen. Kot že rečeno bodo ostale podrobnosti razložene v občinskem glasilu in z njimi ne mislim obremenjevati Alije Menina planina raj za ljudi in živali ali poligon za izživljanje in razkazovanje prestiža? To je pismo voznikom motornih sani, ki pogumno in z "velikim občutkom in spoštovanjem" Zakona o varstvu okolja dirkajo po hribih v naši okolici. V soboto 10. januarja 2009 sem približno ob 17. uri naletel na tri voznike motornih sani iz naše doline, ki so z veliko hitrostjo vozili po pobočjih Menine planine. Četi vozniki nimajo nobenega odnosa do narave in živali, ki vtem času prebivajo na tem območju, naj bi pa imeli vsaj do svojih otrok, ki jih z veliko hitrostjo prevažajo po neravnih terenih. Javno povem, da taki ljubitelji narave, pa čeprav so nekateri bili ali so še funkcionarji v planinskih društvih, v domu na Menini niso zaželeni. Seveda pa ste vsi, ki boste ali bodo prišli v dom na Menini z močjo lastnih mišic, vedno dobrodošli in povem vam, lepše bo. bralce Savinjskih novic in zato tudi zaključujem s to polemiko. Ciril Rose, župan Občine Luče Ljubitelje divjih voženj po Menini obveščam, daje policija dobila dovolj podatkov o tem zadnjem primeru in upam, da bodo ustrezno ukrepali, vsaj v skladu z našo milo zakonodajo, o teh kršitvah. V primeru, da bo povožen kak pohodnik ali turni smučar, bomo pa tako vsi pametni. Že lansko zimo sem napisal članek v časopis Kamniški občan in želim, da bi ga lahko prebrali tudi bralci Savinjskih novic. »Mirna tiha zimska noč z zasneženimi poljanami pravkar zapadlega snega, samotne sveže sledi belega zajca v snegu, v domu na Menini pa par dežurnih, ki so v petek zvečer 7. marca 2008 v mraku prigazili iz Gornjega Grada, da ogrejejo dom za tiste neštevilne, toda prave ljubitelje snežnih poljan, ki s krpljami aii turnimi smučmi prigazijo do doma in so zadovoljni s prisrčnim pozdravom, toplim čajem in Šilcem ta kratkega. Ta idilični mir pa okoli 22-ih zvečer Svetli dnevi -ne joči, ker so minili, ampak se smehljaj, ker so bili. 14. januarja smo se poslovili od naše drage mami, mame in stare mame Marije CAJNER iz Sp. Rečice 53 (11.11.1923 -10.1.2009) Iskrena hvala sorodnikom, sokrajanom, našim sodelavcem, znancem in ZB Nazarje, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in našo mami pospremili na zadnjo pot. Hvala govorniku, Pogrebni službi Morana, pevcem, trobentaču, praporščakoma in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Nazarje, internega in intenzivnega oddelka bolnice v Topolšici. Za nas nikoli, nikoli ne bo zares odšla. Vsi njeni Pismo voznikom motornih sani zmoti rezek zvok motornih sani, ki pribrnijo iz smeri Bibe. Voznik uživa ko krmari svojega močnega konjička, luči obsijejo lepo zasnežene viharnike nad Bočko trato in da mu je užitek še večji, se zapelje še proti kapelici, kot bi tudi bogu hotel pokazati svojo moč in bogastvo. Dragi znani prijatelj Menine, danes te ne bom imenoval, toda zavedaj se, da si kršil vse moralne in zakonske predpise. Ne bom te učil o zakonih, o varovanju naravnega okolja in predpisih o vožnji z motornimi vozili izven zato registriranih cest, ampak bi te predvsem vprašal kakšen človeksi in kdo te je učil oziroma te ni naučil spoštovati gorsko pokrajino in našo zakonodajo. Na Menini ste vsi dobrodošli, največ gostov in prijateljev pride prav iz Kranjske strani. V našem Planinskem društvu je včlanjeno veliko število planincev iz Tuhinjske doline, zato vse tiste, ki še niste spoznali, kaj nam lahko dajo očuvane bele planjave Menine planine, da poskusijo to odkriti z močjo lastnih mišic. Zato, dragi prijatelj, pridi na Menino in se opraviči vsem njenim prijateljem za svoje nespametno vedenje, za izvajanje svojih spretnih vragolij s sanmi ali džipom pa si poišči primernejši snežni poligon.« Ker je bil lansko zimo članek namenjen predvsem mojim sankaškim prijateljem izTuhinjske doline sestavljen v mesecu marcu lansko leto, naj bi ta letos veljal tudi za prijatelje iz Savinjske doline. Za Planinsko društvo Gornji grad, član ekipe dežurnih oskrbnikov doma na Menini v zimskem času: Rafko Žerovnik Zgornji Dol 90 Gornji Grad Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru. (Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljene mame, stare mame in prababice Ivane ŽMAVC (9.8.1923 -11.1.2009) Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za hitro pomoč. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili nesebično pomoč, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja župniku g. Petru Marčunu za lepo opravljen obred in obiske na domu, gasilcem, pevcem, praporščakom, govornikom za izrečene besede slovesa, izvajalcu Tišine, Pogrebni službi Morana in ge. Silvi Mlinar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, da ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Hčerke Jelka, Marija in Dora z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob nenadni izgubi naše drage mame Vide KRIVEC Podvejske iz Raduhe (18.4.1934 - 9.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku za besede slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni STOR/t^ Tei.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Tiho brez slovesa odšla si tja, kjer ni več trpljenja in gorja. V SPOMIN 24. januarja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija MATKO (23.5.1924-24.1.2008) Vsi njeni Zadrečke novice Ups, preveč sem skakal od veselja, ker imamo sedaj starodobniki večji popust pri “cestnini”. To so dnevi, Na repu prinesen KI PRIHAJAJO IZGOVOR Micika že “študira" na prihajajoči mesec kulture. V znamenje svoje zavezanosti temu si je na razprodaji kupila nove spodnje hlačke. Na vprašanji, kaj imajo spodnje hlačke, tudi če so nove, veze s kulturo in kdo jih bo sploh videl, je odgovorila, da upa, da jih bo videlo veliko kulturnih moški in da jih ne bodo predolgo zgolj in samo gledali. Veter z juga Prišla je odjuga in gripa. Posledično je sedaj več ljudi v posteljah. Nekateri zaradi gripe, drugim pa zaradi odjuge ni treba več zgodaj vstajati in kidati snega. Polega tega so otoplitve omehčale sneg in očvrstile odnose v posteljah. Tisti, ki ne marajo dežja, ne smejo vpiti: “Dol z dežjem!", ker potem pada. Pivska bratca se vračata nakresana domov. Eden se spomni: “Sedaj je čas, da najdeva kakšen verjeten izgovor, ki ga bova povedala ženama, zakaj prihajava tako pozno domov.” “Kaj če bi rekla, da seje prevrnil kamion poln papig in da sva jih pomagala loviti?” “Počasi, počasi ... Najprej mi razloži, kaj tebi pomeni beseda verjeten.” ~ Z leti človeku ostane ena sama glavna skrb - da bi na kaj ne pozabil. Vseh ostalih se ne spomni. Obremenjen SMISEL ZA HUMOR Menda imajo Zadrečke novice domet branosti celo do Vatikana. Tam se šele potem, ko se nehajo režati, začnejo zgražati nad nami. Tako, zaradi čednosti. Le zakaj me nočejo vzeti med starodobnike? Če sem manjši, še ne pomeni, da sem mlajši. Cvetke kf koprive 'ru. j DO KOLEN V SNEGU Snežko Snežak, zbiralec in oboževalec snega: »Kartule v senci bom ždel. Mogoče mi bo kdo prinesel kaj za pod zob. Kakšen sladoled ali vsaj kocko ledu. Hja, če bo mimo zaneslo kaj otrok, mi bo mogoče kdo od njih vrgel tudi kakšno kepo...« 00 VRATU V TEŽAVAH Snežko Snežak, po nekaj dnevih: »No, evo. Nikogar ni bilo. Tudi otrok ne. Pa tako nujno potrebujem kak obložen sendvič z ledom in snegom. Če ne bom kmalu dobil kakšne ledene infuzije, me bo od lakote še pobralo.« NESOJENI VODJA KRDELA PTIC Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, ZGS, OE Nazarje: »Madonca, če me občutek ne vara, so me kavke vzele za vodjo jate. Pa saj ni problema. Da so prišle do zmote, bodo spoznale najkasneje takrat, kojih ne bom vodil čez previs ali ko me bodo morale počakati pred planinskim domom, da se odžejam.« Križanka, Oglasi ONASISSOV VZDEVEK NIČVREDEN, MALOVREDEN MERSKA ENOTA ZA TEŽO PRITISK HOLANDSKA JADRNICA ZA RIBOLOV SLOVENSKI RAP GLASBENIK HITER PRUEM Z ZOBMI VOJAŠKA ENOTA LETAL PRIOČNICA KRATKA, ZABAVNA ZGODBICA VISOKA STOPNJA GNETLJIVA SUROVINA V LONČARSTVU CIGARETNI OGOREK KRSTA VSAK OD ŠTIRIH ZOB POD LICEM (ANAT.) FRANCOSKI OBLIKOVAL. PORCELANA- MICHEL VICTOR SLOVENSKI PRIPOVEDNIK, PUBLICIST IN POLITIK-IVAN BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: SANCIN- slovenski agronom, sadjar- Vitjan AŠDOD- mesto v Izraelu ACIER- francoski oblikovalec porcelana- Michel Victor VAN- jezero v Turčiji SMOTRA- revija (zast.) KRAJ PRI KOČEVJU NENADNA SMRT, INFARKT FORDOV MALČEK JEZERO V TURČIJI VRATA, VHOD, DURI (ZAST.) BRANE KASTELIC DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM SESTAVIL PEPS VELIKA SOBA ANTIČNA BOJNA LADJA LEPLJIV TRAK ZA ZAŠČITO RANE NA KOŽI KOS SUKANCA REVIJA (ZAST.) VEDENJE, RAVNANJE (ZAST.) UGO TOGNAZZI NEKDANJA VZHODNO- NEMŠKA GRAMOFONS. TVRDKA SLOVENSKI AGRONOM, SADJAR- VITJAN IGRALKA, KI BRANI VRATA (ŠPORT.) PIJANEC, ALKOHOLIK (SLABŠ.) JAVNO PONUJANJE, PROPAGIRANJE & BANKOVEC ZA TISOČ ENOT rž* SETA RAIČ PLAST KOŽE, KI POVEZUJE KOŽO Z MIŠICAMI ZAŠČITNA OPREMA VOJAKOV (NEKDAJ) MESTO V IZRAELU INFORMA- CIJSKA PUBLIKACI ZMRZNJENA POLETNA SLAŠČICA RENE CLAIR NEKDANJI AMERIŠKI ATLET- DWIGHT POT, KI JO OPIŠE NEBESNO TELO V GIBANJU ŽIVALI IŠČEJO D.OIVI REX Prijazen, socializiran, 3 do 4 leta star mešanec z nemškim ovčarjem, vajen bivanja v hiši in v pesjaku, išče nov dom. Ni primeren za čuvaja, ne laja. Nahaja se v bližini Celja. Je cepljen, čipiran in kastriran. Več informacij na: 040/729-015 (Irena) ali poziv.yelenje@gmail.com. Napovednik dogodkov • Petek (23. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Lutkovna predstava: Volk in kozlići______________________ • Petek (23. januar), ob 18.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Trening smučarskih skokov - ženske_______________________ • Petek (23. januar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsai tekma ■ KMN Nazarje Glin: Ptuj ABA Saš____________ • Sobota (24. januar), ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Košarkarska tekma - Nazarje: Kranjska gora (člani) • Sobota (24. januar), ob 18.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Smučarski skoki za FIS celinski pokal - ženske___________ • Sobota (24. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline_____________ • Sobota (24. januar). Športna dvorana Kamnik Košarkarska tekma - Calcit Mavrica: Nazarje input (kadeti) • Nedelja (25. januar), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input: Celjski KK (mladinci) • Nedelja (25. januar), ob 14.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Smučarski skoki za FIS celinski pokal - ženske____________ • Nedelja (25. januar), ob 15.00. Kulturni dom Rečica Prireditev Zvezdam pojemo; glasba, pies, humor____________ • Sreda (28. januar), ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Sredini planinski večeri: Matjaž Dušič - Patagonija • Četrtek (29. januar), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Športno popoldne za predšolske otroke in njihove starše • Četrtek (29. januar), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Iztoka Geisterja: Sovražni govor do narave ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko limozin, staro 1 teden; gsm 041/528-097. Prodam bikca sivca in seno v kockah; gsm 041/783-569. Prodam 2 bikca čb, stara 7 dni in 1 mesec, dve telički čb, stari 1 mesec; gsm 041/783-573. Kupim en teden starega bikca, mesne pasme; tel. 583-52-73. Kupim telico za nadaljnjo rejo, težko cca 100 kg; gsm 051/428-737. Kupim kravo ali telico za zakol in bikca nad 120 kg za rejo, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale; gsm 041/ 463-650. Silažne bale ugodno prodam; tel. Prodam golf 3, letnik 1996, turbo 26 __ ŽIVALI - KUPIM Visoko brejo telico, čb pasme, (friz-ijko) kupim; tel. 03/838-11-62. 584-50-86. Prodam moško obleko s. Oliver, 1 x nošeno, črne barve, št. 46; gsm 031/501-692. Ugodno prodam suha, bukova drva različnih dimenzij; gsm 051/456-789. Prodam svinjsko mast z ocvirki; gsm 041/278-101. Prodam domačo svinjsko mast, ocvirke in jabolčni kis; gsm 041/ 318-058^ Prodam nov prenosni, litoželezni kamin, po ugodni ceni; gsm 031/ 451-930. DRUGO-KUPIM jj Kupim original radio za citroen, prodam orbitrek; gsm 041/881-746. Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031 / 491-381. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054. Žmavc Mojca s.p., Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad. RAČUNOVODSKE STORITVE strokovno in po ugodni ceni. Vodenje 2 meseca brezplačno, dodatni popustil Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO Želite kvalitetno in estetsko položene ploščice, v dogovorjenem roku in po solidni ceni? Pokličite 041/483-692,03/838-81-33 ali kliknite www.artus.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpoije 14,3332 Rečica ob Savinji. PRODAMO gradbeno parcelo v Nazarjah (Prihova); gsm 041/742-012. Albina Lichtenegger, Gotovlje 57,3310 Žalec. SEČNJA IN SPRAVILO LESA Nudimo sečnjo in spravilo lesa. Možen Odkup. Gsm 041/732-815. Avtoprevozništvo Marko Poiškruh s.p., Tirosek 29 a, 3342 Gornji Grad. MORDA STE ISKALI PRAV TO diesel, cena po dogovoru; gsm 041 / tru Nazarij; gsm 041 /354-685. 454_617 ' 1 DELO NEPREMIČNINE Iščem kakršnokoli delo; gsm 031/ Prodam 3-sobno stanovanje v cen- 602-075 - Andreja. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. DARILO VLADA PAREŽNIKA OB JUBILEJU SAVINJSKIH NOVIC 15 slik za 15 naročnikov zgornjesavinjskega časopisa Vlado Parežnik, likovni ustvarjalec iz Mozirja in naš zvesti bralec, seje odločil, da ob 40-letnici Savinjskih novic 15 naročnikom zgornjesavinjskega časopisa podari 15 svojih likovnih del. V uredništvu smo opravili žreb (imena srečnih prejemnikov objavljamo v nadaljevanju), donatorju pa se za njegovo dobrodelno potezo iskreno zahvaljujemo in mu želimo še veliko uspeha pri njegovem delu. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik - Franc Kos, Cesta na Rožnik 50,3330 Mozirje - Marija Zajc, Okonina 5,3333 Ljubno ob Savinji -Jernej Fužir, Ljubija 69,3330 Mozirje -Angela Brunet, Logarska dolina 6,3335 Solčava - Francka Voler, Tlaka 28,3342 Gornji Grad - Fanika Herlah, Radegunda 26,3330 Mozirje - Franc Glušič, Lesarska 33,3331 Nazarje - Franc Vrtačnik, Dol-Suha 25,3332 Rečica ob Savinji - Alojz Detmar, Poljane 37,3332 Rečica ob Savinji - Marija Grudnik, Kokarje 33,3331 Nazarje -Anton Dešman, Raduha 11,3334 Luče - Ida Grudnik, Primož 72,3333 Ljubno ob Savinji - Ivan Acman, Nove Loke 55,3330 Mozirje - Franc Zupančič, Sp. Kraše 22,3341 Šmartno ob Dreti - Franc Matek, Varpolje 2,3332 Rečica ob Savinji Izbrala sva! NLB Stanovanjski kredit Zdaj ste vi na potezi! Pokličite kreditne komercialiste na telefonsko številko 080 15 85. novanjskikreditsi NLB® Skupina Izžrebani dobitniki naj se po likovna dela oglasijo v uredništvo Savinjskih novic, do vključno, 6. februarja 2009. habit HABIT d.o.o., Kersnikova 11, 3320 Velenje Kontakt: nepremičnine DejanCoršek Gsm: 041 66 52 23 Posredovanje, prodaja, odkup nepremičnin LETUŠ 155 m2, samostojna, zgrajena I. 2008,900 m2 zemljišča, prodamo hišo v podaljšani 3 gradbeni fazi (okna vrata in fasada), priklopi za el., vodo, kanalizacija, tel., hiša leži na večji sončni parceli v urejenem naselju, v pritličju je dnevna soba s kuhinjo, predprostor, kopalnico, kurilnico in sobo. v nadstropju so tri sobe in kopalnica. po dogovoru je mogoča tudi izgradnja na ključ, prodamo. CENA: 140.000,00 € PARIŽLJE 300 m2, dvostanovanjska, zgrajena 1.1990, adaptirana I. 2003,896 m2 zemljišča, dvostanovanjska hiša možnost uporabe kot dvojček, ločeni vhodi in števci, urejeno okolje ravnina, na koncu naselja, prodamo. Cena: 240.000,00 € Več na http://www.nepremicnine.habit.si Tutela ' MEDNARODNA FIS TEKMA ZA POKAL KARVING Mozirjanka Ana Tevž na stopničkah Sredi januarja so s tekmovanji pričeli člani slovenske smučarske reprezentance v zarezni, karv-ing tehniki. Prva mednarodna FIS tekma za pokal karving je bila v italijanskem mestu Monte Bon-done. Slovenski karverji, med njimi tudi Zgornje-savinjčanka Ana Tevč, sicer članica slovenske A reprezentance, so tokrat dobro zastopali barve svoje domovine. Mozirjanka je prvi dan v kvalifikacijah zasedla 2. mesto, naslednji dan vfinalu pa je žal naredila manjšo napako v zadnjem delu proge in se morala zadovoljiti s tretjim. Prva je bila Švicarka Melanie Burgener, druga pa Italijanka Alessandra Merlin. »Z doseženim rezultatom sem zadovoljna. Pro- ga je bila dobro pripravljena, malce manj zahtevna kot ponavadi, kar mi sicer ni ravno ustrezalo, saj se na zahtevnejših progah boljše znajdem,« ni skrivala zadovoljstva Ana Tevč, ki jo že naslednji vikend čaka nova preizkušnja. Tokrat se bo za tekmovanje, ki bo ponovno v Italiji, pripravljala na domačem terenu. Na Golfeh ima namreč odlične pogoje za delo in treninge, zato potihoma želi v tej sezoni posegati po najvišjih mestih. Marija Sukalo Ana Tevč je na uvodni tekmi v karving smučanju osvojila 3. mesto (foto: Marija Sukalo) orno ravnanje do okolja, so tudi up-ravljalci pred kratkim odprtega skate parka v Mozirju ob vhod namestili ustrezno posodo za odpadke. Da bije ne prevračal veter,je ta »koš« betonski. Kdo ve, komu je šel tako na živce, da gaje prevrnil in razbil. Težko je verjeti, da bi se to zgodilo po nesreči, saj je bila zadeva dokaj stabilna. Ko ljudje odmetavajo smeti, kamor pač pride, se čestokrat izgovarjajo na to, da v bližini ni bilo koša za odpadke. Kar je seveda povsem prazen izgovor, če so do določenega mesta lahko prinesli polno embalažo - na primer pločevinko piva, bi jo prazno še lažje odnesli s seboj in jo odvrgli tam, kjer je za to mesto. Da bi že mlade navadili na odgov- Toto: Marija Lebar)' Sanja Groharje sredi januarja nastopila v enem od priljubljenih ljubljanskih rock zbirališč. Tokrat so črnolasko na njenem tridesetminutnem nastopu spremljali glasbeniki zgornjesavinjske skupine LaKost. Nekdanja mišica je tudi v prestolnici dokazala, da zna peti v živo. Za fante, ki so se s Sanjo pripravljali tudi v naši dolini, to ni bilo prvo tovrstno sodelovanje. Spremljali sojo že lani ob premieri njene pesmi Črni dež v Grosupljem. »Želela sem, da bi bila zadeva nekoliko drugačna in s pomočjo mojih prijateljev mi je to tudi uspelo,« je povedal Groharjeva. LaKostovci sicer »pripadajo« dolenjski pevki Nini Pušlar, a predstavnik skupine Primož Planovšek ne izključuje možnosti sodelovanja z obema. Seveda, v kolikor jim bo to dopuščal čas. Rock skupina se bo mogoče pojavila tudi na Emi 2009. Izbrani so namreč za četrto rezervo. Marija Sukalo COBISS s Celje - skladišče D-Per 7/2009 OSREDNJO KN J. CELJE