Iz šole za šolo. Vulkani ali ognjeniki. Vulkan se imenuje vsaka gora, ki je po predoru ali po razpokah z zemeljskim jedrom v zvezi. Predor ali razpoka je pot, po kteri vulkan bljuje razne izmečke, ali jih je že bljuval. Po tem se tedaj vulkani ločijo v žive ali mertve. Vulkani irnajo kopičasto podobo, kakor kertine po travniku. Na verhu ima vsak vulkan kotel; na dnu kotla pa zija žrelo, ki po mnogih spoklinah pelje do ognjenega jedra. Na vsej zemlji štejejo okoli 300 vulkanov. Naj več jih je blizo morja ali pa na otokih. ViSji ko je vulkan, manjkrat bljuje. Prikazni pri bljuvanji so pa sploh enake. naj je vulkan velik ali majheu, naj vsaki dan bljuje, ali le enkrat v stoletji. Preden vulkan začenja bljuvati, sliši se strašno bučanje in gromenje pod zeroljo. Bljuvanje se začenja s tem, da se ves vulkan strese, in precej potem vali se iz njega vodeni hlap in drugi gazi. S teru, da se je vulkan stresel, je zadnje ovire v žrelu s pota spravil, in dereča ognjena tekočiua (lava) se vzdiguje po žrelu. Vodeni sopar puhti iz kotla s toliko močjo, da vzdiguje pepel in kamenje, ktero se je od zadnjega bljuvanja nabralo v kotlu, in ga daleč razsipa. Razbeljena reka ali lava se više in više vzdiguje, in vodeni sopari zbirajo se nad vulkanom v gostih belih oblakib, in lava se na njih lesketa, Včasi so ti oblaki tudi sivi ali černi, ako je veliko vulkanskega pepela v njili. Nepreneboma švigajo bliski po teh oblakih, in grom se daleč razlega; dež lije iz oblakov in združen s pepelom, peskom in kamenjem, kar vulkan vedno meče iz sebe, dela se gosto blato, ta blatna reka vali se v dolino, ter se razprostira več milj daleč čez obdelano polje, čez vasi in mesta, in napravi neizrečeno veliko škode. Rimski mesti Herkulanum in Pompeji je leta 79 po Kr. zagernila enaka blatna reka. Med tein ko blatna r.-Li dere iz ognjenika, kuha se lava v kotlu, in više stopa po kanalu. Ko lava prikipf do verha, razliva se po hribu v dolino, in vse opeče, karkoli zalega. Pregovori in izreki. Ako ne teče, pa kaplje. Bogastvo ČloVeku smerti ne odpravi. Boljša je žlica soka v miru, ko polna miza jedi v prepiru. Boljši je dober glas kot srebern pas. Brez potii ni medu. Brez beliča ni zlatiča. Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. Bodi še tako dragega, lnirno čiste duše ni nič. Brez glave storjeno, gotovo skaženo. Bolje hianjeno jajce, kakor sneden vol. Bolje doma kakor na tnjern. Bog nain ne pošilja tug in nadlog vselej zato. da bi nas ponižal, ampak dostikrat zato, da nas povzdigne. Bolezen gre z vozom v človeka, iz iloveka po niti. Britke sape ne pozabi, ko te pomlad v svate vabi. Bog oblači, Bog prevedri. Bog daje in jemlje. Bog plačuje in kaznuje, Boga ljubiti je naj lepša modrost. Brez zdravja ni bogastva. Brezovo olje zaceli razvade mladih dni. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Blagi otroci so staršem častita podpora. Bogastvo iz odertije se nevadoma razbije. Beseda je naj lepši dar božji. Bolje bobova slaina mimo praznih jasli. Bogat timerje, reveža pa Bog vzame. Cvetice lepo cveto, pa vendar enkrat odcveto. Čas je veter, ki pleve razpihava, in le zerno pušča. čudna so pota božje pievidnosti. Človek težko čaka boljših časov. Clovek obrača, Bog oberue. Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Čas vse podorje. Cas vse v kozji rog vžene. Č!ič ne da nič. čista voda naj zdraviša pijača. Človeška omika ima korenine v pisavi. Dober prijatelj in star denar sta veliko vredna. Dobro drevo , rodi dober šad. Dokler sreča bo s teboj, iinel boš prijatlov roj. Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor je bilo davi. Desetkrat oterni besedo na jeziku, preden jo izrečeš. Dokler človek živi, se ne izuči. Dan dan odrine, leto pa leto. Dobro se samo hvali. Denar ima polzek rep. Danes hudo navado lože premagaš, kakor jutri. Dobro delati je dobremu človeku vselej naj lepše veselje bilo in bode. Dobra misel je pol zdravja. En krivičen denar sne deset pravičnih. Govori malo, poslušaj rad. Gani se za dobro reč! Glej, da ti ne spodleti! Hišni prag, naj višja planina. Hitro začeto je dvakrat prijeto. Hoja pravičnih je zarjini luči enaka. Iz sadu se drevo spozna. Iz mlada se tern ostrf. Jabelko ne pade daleč od drevesa. Jabelko je zjutraj zlato. Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. Kdor mater ne vboga, tepe ga nadloga. Kratko je veselih dni število. Kjer je veliko besedi, ne mine lahko brez greha. Kolikor glav, toliko misli. Kdor ubogim daruje, Bogii posojuje. Kdor sije, ta žanje. Kar na svetu živi vse kmet prerodf. Kerpek in terpež deržita pol sveta. Kar je černa zomlja dala, vzarae černa zemlja spet. Kruh, sol jej; pravico govori! Kakor prišlo, tako prešlo. Kedar vesta dva, se še zariglja; kedar vejo trije, vejo vsi ljudje. Ko dorastete, pridete v svet, spo.-.nate zlo in dobro, zapeljevali bodo vas, pridete v skušnjavo. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes! Kakor se tnu streže, tako nm kosa reže. Koder solnce teče, povsod se kruh peče. Kdor je zadovoljen. naj manj potrebuje. Kdor za ptuje prime, ob svoje pride. Kdor dolgo izbira, niu izbirek ostane. Kar sozidajo skerbni starši, razdenejo slabi otroci. Kdor zgodaj vstaja, mu kruba ostaja. Kakor se posojuje, tako se vračuje. Krivično blago pod streho in pa raolj v zernji je enako. Kdor nima v glavi, mora imeti v peteh. Kdor noče z lepo, mora z gerdo. Kdor se za mladih dni ne potrudi, tega pred časoin stradež pogrudi. Kdor prosi, zlata usta nosi; kedar vrača, herbet obrača. Kar se nilade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni. Kar priprosiš, brez skeibi nosiš. Komarje bi koval, ko bi mu kdo podkve delal. Lepih pesem glas, seže v deveto vas. Lanovi Sfovencem cekine neso. Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Lenega čaka stergan rokav, palca beraška, prazert bokal. Lepota kmali docveti. Lenoba je gnjusoba. Lenoba je vragova mreža. Lenuha dan straši. Leža ne bogati. Laž in zvijača pogine. Lepo je vsakemu milo. Ljubezen proti svojemn rodu je vsaki stvari vcepljiva. Lakomnost je človeku velikrat v potrato. Materna beseda je jasno ogledalo vsakega ljudstva. Mladost živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje radostno in popolno vživa, po veselji brepeni, in išče ga pri svoji enakosti; na njenem obličje je izobražen mir serca in up vsega dobrega; mladost pričakuje le srečne in vesele prihodnosti. Mladina brez rudečih lic, pomlad brcz cvetic. Mladina je rada lahkomiselna, hitro pozabljena in velikrat prenagla. Mladina je naj lepši up domovine. Mehkužnost davi mladost in mori starost vsakega stanu in spola. Mera in vaga v nebesa pomaga. Mnogo psov zajčja smert. Majhen lonček hitro skipfMed pravico in krivico ni sredo. Modre besede o praveru času so zlata jabelka v srebernem torilu. Med cvetje se skrivajo tudi strupene kače. Mi smo wl danes ko rosa travi. Mlad moie, star mora umreti.