Z vzhodne fronte
Kaj res že pozno v noči
nahajam se sedaj,
prej sanjal sem o sreči,
kje zdaj je tisti ikraj?
Sem nezavesten sanjal,
da bil sem že doma,
sem v družbi se zabaval,
kot fantič vsak se zna.
Ah, kaj me tukaj peče,
glej, desne roke ni
in tudi tukaj v glavi
straSan^o mi šumi.
Zavedel sem se v noči,
krog žive duše ni,
le fantov, včeraj zdravih,
vse polno tod leži.
249
Oh, luna, ti poglej me, Oj dekle, ti si kriva,
sem grešnik tu skesan, da umiram tuikaj sam,
sem rodne brate streljal, saj ja v domačem ikra ju
prepvozno zdaj spoznam. vse ljubljene imam.
Si vedno me prosila:
»Ubogaj, dragi, me!«
Ubogal sem in z Nemci šel,
sedaj preklinjam te.
Kristina Gartner-Martina
250