KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Hsp m Skupni podvig \\ ^ i Z)C i (ct HE nd spodnji Sovi Številka 108 Leto 5 Cena 240 SIT 10. junij 2004 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Goljufije ali kdo bo koga? Brežice - Prve dni junija so kriminalisti začeli preiskavo na Občini Brežice, kjer preiskujejo sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ter ponarejanja uradnih listin. Najprej so se kriminalisti “zapičili” v sporne prodaje posameznih občinskih nepremičnin iz obdobja od 1999 do 2002, že naslednji dan pa so potrdili, da bodo preiskavo razširili tudi na prodajo gradu Mokrice. Osumljeni naj bi bili trije vodilni možje občine v prejšnjem mandatu, enega od njih naj bi tudi pridržali in z njim opravili informativni pogovor. Osumljeni krivdo zanikajo, kljub vsemu pa bo zaradi obsežnosti dokumentacije preiskava trajala še nekaj časa. Kriminalisti so napovedali tudi razgovore s kupci oziroma najemniki spornih nepremičnin, po “govoricah ulice” pa naj bi kriminalisti preiskavo nadaljevali še v zasebnem podjetju enega od osumljenih ter v brežiškem komunalnem podjetju in še kje. Sedanji župan mag. Andrej Vizjak pravi, da je ves čas opozaijal na sporno prodajo kompleksa Mokrice, vendar zatrjuje, da preiskave ni naročil. Prodaja grajskega kompleksa, ovrednotenega na 1,25 milijarde SIT, je zaradi domnevno spornega priznanja vložka Termam Čatež v občinski proračun navrgla le slabo desetino te vrednosti. Vse glasnejše so tudi govorice, da gre za obračun znotraj stranke, ki naj bi ji pripadali osumljeni. ...na strani 3 Brežiška občina tarča kriminalistov Blagovnico zapirajo, prihajata pa Lidl in Interspar Brežice - V Blagovnici Brežice v lasti sistema Mercator Dolenjska d.d. so zaposleni že drugi mesec v negotovosti glede usode trgovine in svojih delovnih mest. Tudi direktor sistema Mercator Dolenjska Stanislav Hribar se ni izjasnil glede njihove prihodnosti. Dejal je le, da bo vse znano konec junija.Vendar so se izkazala za resnična ugibanja in strah zaposlenih o odpuščanjih, kajti pojavili so se že prvi tehnološki viški. Ponovno smo govorili z generalnim direktorjem Hribarjem, ki je še enkrat povedal, da o Blagovnici Brežice še niso ničesar dorekli, da pa so se tam res mudili predstavniki uprave in stekli so šele prvi pogovori z zaposlenimi. Okrcal pa je tudi nas, češ, da zgodbo preveč napihujemo. Medtem ko se zapira prva brežiška Blagovnica, pa v neposredni bližini - na travniku za Čepinovo hišo načrtujejo dva nova velika trgovska centra, govori se o Lidlu in Inter-šparu. Stanovalci so ogorčeni, saj je obstoječ Čepinov poslovni objekt zrasel brez njihovega vedenja, po nekaterih trditvah pa tudi 20 let star ureditveni načrt Hrastina, ki ni bil nikoli preklican in bi naj bi bil torej še vedno v veljavi, tam predvideva stanovanjsko četrt. ...na strani 2 in 3 Ob prazniku nagrade najboljšim Krško - Občina Krško obeležuje svoj praznik na Dan izgnancev, 7. junija. Kot slavnostnega gosta so povabili veleposlanika EU, vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ervvana Fouereja. V nagovoru je visoki gost izrazil iskrene simpatije do Slovenije, ki zaradi svoje majhnosti v veliki družini evropskih narodov ni prezrta. Kakor njegova Irska, od koder prihaja, tudi Slovenija kaže posebno moč, ki ni merljiva v številčnosti naroda ali velikosti ozemlja. Izpostavil je potrebo po povezovanju občin v iskanju dobrih razvojnih programov in pomoč Slovenije republikam nekdanje federacije na poti v EU. Dr. Miha Brejc se je seznanil z obmejnimi problemi Nosilec liste SDS za volitve v Evropski parlament in podpredsednik Državnega zbora RS dr. Miha Brejc je 3. junija 2004 obiskal občino Brežice, kjer seje sestal z brežiškim županom mag. Andrejem Vizjakom, obiskal pa je tudi mejni prehod Obrežje. Dr. Brejc se je želel seznaniti z obmejnimi problemi tega območja in delovanjem državnih organov na meji. Po oceni dr. Brejca Ljubljana vidi delovanje Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) bistveno drugače, kot je dejansko stanje. Sam je namreč po razgovoru s predstavniki obmejne policije, carine in prebivalci tega območja ugotovil, da so nekatere rešitve v sklopu omenjenega sporazuma rešene zelo neživljenjsko. Kot konkreten primer so lokalni predstavniki dr. Brejcu Prikazali probleme ob prehodu meje, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tamkajšnji prebivalci, zato se je zavzel za dodatno obravnavo vseh konkretnih problemov. Mag. Vizjak pa je ob obisku povedal, da so želeli dr. Brejca °b srečanju z obmejnimi policisti in cariniki seznaniti s slabostmi in prednostmi teh obmejnih krajev ob vzpostavitvi schengenske meje. Za nove slovenske zmage 27. maja so P.osavje obiskali predstavniki LDS in in DeSUS, ki sta za evropske volitve oblikovali skupno listo kandidatov. Na javni tribuni v Krškem so sodelovali Vinko Gobec, mag. Mojca Drčar Murko, nosilec liste Jelko Kacin, Majda Širca in Roman Jakič. Dobitniki nagrad občine Krško Na svečani seji so podelili tudi občinske nagrade, s katerimi po besedah župana Francija Bogoviča želijo izraziti skromno zahvalo za dobro delo v preteklosti in upajo, da bo nagrada tudi spodbuda za uresničevanje načrtov, ki so si jih nagrajenci zastavili za prihodnost. ...na strani 3 Jutranjka izplačuje odpravnine Radiia - Družba Jutranjka je prejela 148,5 milijona SIT kupnine za stavbo nekdanjega obrata Orlica, ki jo je kupilo Ministrstvo za notranje zadeve. Denar je namenjen za izplačilo odpravnin 139 delavcem, ki so lani v postopku drage prisilne poravnave postali presežki. Odprte so še obveznosti družbe iz prve prisilne poravnave in skupaj je 180 upravičencev do odpravnin. Kupnina od prodaje stavbe, ki predstavlja trimesečno realizacijo Jutranjke, po zagotovilu direktorja Mihe Rabiča ne zadošča za stoodstotno poplačilo. Družba dragih sredstev v ta namen nima na razpolago in tudi nobenega premoženja za prodajo, zato ponuja delavcem 80-odstotno poplačilo njihovih terjatev. Odpravnine so pričeli izplačevati 7. junija in vsak, ki seje odločil za dvig, je še istega dne prejel denar na svoj osebni račun. Nekaj delavcev se je odločilo, da s tožbo uveljavljajo višjo odpravnino. Odločitev, ali bodo denar dvignili ali šli v tožbo preko pooblaščenega odvetnika za višjo odpravnino, je v rokah vsakega posameznika. Sindikalna zaupnica v podjetju Slavica Mirt ocenjuje, da je glede na razmere v podjetju dogovor o 80-odstotnem poplačilu soliden, a zagotavlja pomoč sindikata vsakemu delavcu, ki bi se odločil za tožbo. Direktor Rabič se množičnih tožb boji, ker bi po njegovem prepričanju stoodstotne odpravnine ogrozile poslovanje podjetja in usodo 250 zaposlenih. B.D. r ——— v Naslednja številka bo izšla 24. junija 2004. v--------------------------:____________y AKTUALNO POSAVSKE HVSICE Nadvoz Orehovo bo stal tam, kjer je bil predviden! Sevnica - Sevniški občinski svetniki so potegnili črto pod problematiko “nadvoz Orehovo”. Projektanti in investitorji so jih prepričali, da sprememba lokacije nadvoza, kakršno si želijo krajani Orehovega, ni več možna. Nedokončane zgodbe Tudi poletni meseci so čas za praznovanja in pred dopusti se je pač treba spomniti še na prenekateri daljni in bližnji dogodek. Tako kot se v Dobovi, Brestanici, Leskovcu in še kje spominjajo izgnanstva, ali pa se drugod, denimo v Cerkljah, okroglega jubileja osnovne šole. Ljubitelji dolenjskega posebneža so praznovali na cvičkariji v Kostanjevici in te dni se tragičnih dni Bojan Žafran in Robert Sajovec spominjajo v občini Krško, kjer so v spored praznovanj stisnili vse, kar se je slučajno znašlo pri roki. Dogajanj je toliko, da mu komaj sledijo vse številnejši novinarji, s težavo jih beležita tudi televizijska snemalca Bojan Žafran in Robert Sajovec. Še več zanimivega in mikavnega pa se seveda skriva pogledu in očem kamere. Ni jih, denimo, bilo zraven pri dejanjih, ki jih ovadi-telj(i), kriminalisti oziroma pravosodni organi, pa tudi nekritična javnost, očitajo posameznikom, nekoč ali še vedno zaposlenim na Občini Brežice. Govorice so dobile epske razsežnosti in trojica mož, ki zato te dni preživlja težke čase, je dodobra očrnjena. Pravzaprav je zelo zanimivo, kako hitro so se natančna imena osumljencev - Deržiča, Pinteriča in Tičarja - pojavila v javnosti. V nekaterih dnevnikih so celo nemudoma objavili njihove izjave z zaslišanj. Od kod neki so med ljudi in do novinarjev pricurljali podrobni podatki? Jih je nekdo namerno trosil naokoli? Nič čudnega, da je trojica že obsojena in linčana, še preden je bila ovadena. Kako neverjetno lahkotno barantamo z imeni ljudi, medtem ko morajo, tudi novinaiji, še v ovadbi objavljati zgolj kratice obtožencev! Najverjetneje gre v primeru brežiške občinske afere res za politične igrice, ki pa so povzročile najrazličnejša ugibanja. Da so, denimo, v liberalni demokraciji kriminalistom podtaknili drobne nepravilnosti, da bi prikrili “velike ribe”, ali da naj bi socialdemokrati na ukaz svojega šefa v interesu predvolil- nega vzdušja po vseh občinah sprožili afere zoper svoje politične nasprotnike. Kakorkoli že, brežiški primer zdaj odmeva v širši javnosti in LDS nedvomno izgublja nekaj predvolilnih točk, ki jih dobivata SDS in župan Vizjak. Invalidna pokrajina Razvojne točke pa izgublja tudi Posavje, ki bi lahko bolj izrabilo državne posege v ta prostor; saj ni dovolj, če nekaj vasi dobi pločnike, kanalizacijo ali vodovod, ko pa na drugi strani odmirajo gospodarske panoge in narašča brezposelnost. Spomnimo samo na tekstilno in lesno ter kovinsko predelovalno industrijo ali na težave trgovine. Toda medobčinski posvetovalni organ, ki ga zdaj vodi krški župan Bogovič, se na zadnji seji, sklicani po dolgem času, ni lotil teh vprašanj, marveč invalidov. Kot da so problemi regije hen-dikepirane osebe, zaposlene denimo v Tespacku, Transportu ali Lisci. Uvodna točka dnevnega reda je bila zastavljena tako, kot da je Posavje invalidna regija, čeprav gre za probleme, ki jih je potrebno reševati na državni ravni. Tako kot osnovna razvojna vprašanja, medtem ko po občinah in območjih delujejo številni razvojni in drugačni centri in agencije. Od njih imajo podjetja menda premalo koristi, kljub temu pa se razvojnim in podjetniškemu ter Valvasorjevemu centru zdaj pridružujeta še Cen- ter za razvoj podeželja in Tehnološki center. Če bodo res tako uspešni pri zbiranju evropskega denerja, kot obljubljajo, bo kmalu jasno! Samo da ne bo sredstev preveč, kot denimo v Krškem, kjer je lani ostalo 20 milijonov SIT neizkoriščenega razvojnega denarja! Vsekakor bi, pravijo poznavalci, kazalo sedanje centre, ki sicer niso nič krivi za svoj obstoj, povezati v en sam regijski center! Tudi o tem, ne pa o invalidni pokrajini, bi morali razmišljati možje iz Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. In ustanoviti bi jo končno morali, to pokrajino, in se dogovoriti o njenih institucijah ter sedežu! Neformalni pogovori treh županov ne bi smeli ostati edina oblika posavskega dogovarjanja! Kako malo pa je potrebno za zadovoljstvo vodilnih gospodarstvenikov, je pokazalo nedavno predavanje, ki ga je pripravila NLB z direktorjem Vitom Cigojem na čelu. Posavskim direktorjem in podjetni- kom, denimo Kurniku, Simončiču, Vehovarju, Bezjaku in drugim, je znani ekonomist Mrak mimogrede dal nekaj koristnih napotkov. Vzorčen primer, kako je mogoče vzbuditi zanimanje direktorjev, za razliko od neuspelih in slabo obiskanih županovih klepetal-nic ob kavi v Krškem. Vzorčen primer neuspešnega dogovarjanja pa je tudi usoda Petrolovega motela Čatež, za katerega izgradnjo leta 1972 ima največ zaslug artiški rojak Jože Rožman, tedaj prvi človek Petrola. Zdaj pa je povsod znani motel zravnan z zemljo in malo upanja je, da bo na Čatežu kdaj stal gostinski objekt s prenočišči. Zadnja odločitev Petrolovih ljudi je negativna in v Brežicah ponovno zamujajo z odločnimi skupnimi nastopi. Pa je država na Čatežu že označila počivališče Grič s preno- ... in njegov konec čišči, na račun motela skrajšala vkop avtoceste ter zgradila velik parkirni prostor! Hkrati pa je Petrol v občini Brežice zaprl tudi skladišče v Šentlenartu in ukinil mnogo delovnih mest. O tem bi se morali župan Vizjak, poslanec Avšič in KS Čatež, okrepljeni s podatki, dogovarjati s Petrolom! Od tod in tam Krepka pa morata biti krški župan Bogovič in podžupanja Nuša, ki sta si za občinski praznik nakopala toliko prireditev, da komaj še zmoreta z ene otvoritve na drugo. Somrakova je denimo še v petek zvečer odpirala nastop mladih glasbenikov, naslednje jutro pa že bila v Nerezi-nah, kjer so se kosali potapljači. Zaradi praznika pa nimajo miru niti pogrebci ob krškem pokopališču, kjer odmevajo zvoki cirkusa Orfei in motorji speedway-istov. Pravi cirkus! Cirkusu je podobna tudi brežiška trgovina; arogantni Mercator je zaprl spodnjo etažo Blagovnice - za množično zabavo jo zdaj koristi iznajdljivi Štefanič - in Brežice očitno ne bodo potrebovale večnamenske dvorane! Hkrati predvideva Grubelič (kupil je nekdanji Držaničev diskont pri žagi) gradnjo novega trgovskega središča, tujci pa bodo postavili še enega pri Marofu. Razumi, če moreš! Tako, kakor sindikati ne razumejo, čemu pravosodni organi ne pospešijo reševanja stečajnih postopkov. Kot denimo pri Prevozu Brežice, ko stečajni senat bremen proste objekte še po enem letu ne proda interesentom. Menda jih je več, kakor za upravno stavbo Vina Brežice, ki bi jo direktor Pegam rad prodal državi oziroma načelniku Bukovinskemu za sedež upravne enote. Pa verjetno ne bo nič s tem, saj ne bo nič celo z že odobreno novogradnjo v mestu! Posavski kadri se medtem uveljavljajo in izgubljajo; Franci Pribožič se vrača v politiko in je postal pomemben mož v kmetijski zbornici, Andrej Božič pa je pogrnil v portoroški Drogi. Hrvaški nogometaši so se za nastop na Portugalskem spet pripravljali v Brežicah, komu-nalci s Pinteričem in KS z Lukežem na čelu pa se ne morejo dogovoriti, kako bi zapolnili luknje sredi mesta na Bizeljski cesti 31. Cestne težave imajo torej na Bizeljskem in na Bizeljski cesti! Se pa Posavje lahko ponaša kar s tremi letališči (Cerklje, Mi-halovec in Žadovinek) in le sevniški župan Janc si ga mora še omisliti, da bo lahko kdaj poletel pod nebo. Težave pa očitno čakajo sevniški Zavod za zaposlovanje, kjer se menda boje, kako napolniti vsaj en avtobus z delavci, da bi se vozili na delo v novomeški Revoz. Tako je to danes, očitno še ni prehudo, ali pa je bolje biti invalid v invalidni pokrajini! Vlado Podgoršek Zadnji dan februarja je sevniški župan Kristijan Janc krajanom Orehovega na javni razpravi v gasilskem domu še obljubljal morebitno možnost prestavitve nadvoza na Orehovem, ki se bo gradil vzporedno z gradnjo HE Boštanj. Poznavalci razmer so že takrat vedeli, da gre za veliko sprenevedanje, krajanom Orehovega pa so take obljube vendarle vlivale upanje, da bo nadvoz res zgrajen 100 metrov višje. Po treh mesecih sestankovanj in (neuspešnih) pogajanj med krajani Orehovega, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in projektanti je sevniški občinski svet dokončno naredil piko. Temu, kar so investitorji in projektanti ves časi trdili; namreč, da je prepozno za kakršnekoli prestavitve nadvoza, še manj pa za ustavitev gradnje elektrarne, je verjel tudi občinski svet. “Gradnja verige elektrarn je državni projekt; tu ne gre za izgradnjo hiše ali poslovne hale, ki jo lahko spreminjaš med samo gradnjo, temveč je tehnično zahteven in kompleksen projekt, ki se definira že v fazi izdelave študij,” odločitev holdinga utemeljuje direktor Infre Vojko Sotošek. Obenem dodaja, da investitor ne beži od izplačila odškodnin, ki pa morajo biti pravno utemeljene. Po mnenju svetnika Bojana Ruglja bi se morali o odškodninah pogovarjati že danes, saj so posledice nadvoza predvidljive. Direktor Sotošek pa pojasnjuje, da podjetje, ki je v državni lasti, ne more delati po domače in bo delalo v skladu z veljavno zakonodajo, k čemer je podjetje zavezal tudi občinski svet. Infra bo skušala omiliti življenje ljudi ob nadvozu s protihrupnimi in protiprašnimi ukrepi, z zamenjavo oken in vrat na sta- Spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta Cesta Svobode - jug se nanašajo na območje Marofa, tako imenovanega “kare H”, kjer je nepozidana površina, ki leži med Cesto svobode, Borštnikovo, Trdinovo in na jugu do stanovanjskih hiš oziroma južno od tamkajšnje picerije. Gre za področje travnika za picerijo do regionalne ceste proti krožišču v Trnju. V kareju sta predvidena en velik in en manjši trgovski objekt. Vodja oddelka na občini Brežice Branko Blaževič je zbranim sosedom pojasnil, da je osnovni dokument nastal leta 1996. Po njem bi lahko zgradili štirinadstropne ob- novanjskih hišah in podobno. Ce se bodo krajani že sedaj odločili, da sprožijo odškodninske zahtevke, bo postopek pač stekel, pravi Sotošek in dodaja, da investitor sam takega postopka prav gotovo ne bo sprožil, ker nima pravne osnove. Ob obravnavi tega problema pa so občinski svetniki opozorili, da je bilo krajanom Orehovega večkrat obljubljeno, da jim bo investitor skupaj s projektanti plastično - z računalniško sliko pokazal, kako bo izgledal nadvoz, kako bodo ogrožene hiše, pa se to ni zgodilo. Res je bil pred časom na terenu sestanek krajanov in projektantov, ki se na koncu niti okrog zapisnika, ki so ga podpisali, niso poenotili. Če pa bi bila taka predstavitev narejena, bi bilo krajanom, pa tudi svetnikom marsikaj bolj jasno. Slednji so namreč ugotavljali, da nadvoz le ne teče tako blizu posameznih hiš in daje bolj moteč nasip, po katerem bo tekla cesta. Svetnik Marjan Kurnik je bil zato ogorčen in je dejal, da ne bi želel, da bi v tej gorečnosti, ko si svetniki prizadevajo za vsako ceno delati vse dobro za ljudi, nekdo občinski svet kot inštitucijo izrabljal. Problematika spornega nadvoza Orehovo se tako seli z nivoja občinskega sveta na raven ponovnih pogovorov med krajani in investitorji, ki, kot trdijo, ne bežijo pred odškodninami. Svetnik Branko Kelemina pa je prepričan, da se bodo krajani za odškodnine obrisali pod nosom, če ne bodo preko sodišča dokazali zmanjšane kakovosti življenja. Po mnenju Kelemine lahko občani tožijo tudi Občino Sevnica, ker v postopku ni pravočasno ukrepala. jekte, po spremembah pa bosta nova objekta imela le visoko pritličje in mansardo. Stanovalci so opozorili na zmanjšanje kakovosti življenja, ki bo z novimi objekti še slabša, in poudarili nujnost zelene površine okrog novih objektov. Tudi sedanji stanovalci so tam gradili v upanju, da bo to stanovanjska četrt, zdaj pa jim ob dveh regionalnih cestah, novem trgovskem Čepinovem objektu in Tovarni pohištva umeščajo še dva trgovsko poslovna objekta. Pripombe občanov in odlok mora sedaj sprejeti občinski svet, z objavo v Uradnem listu pa ima investitor osnovo, da prične s postopki za gradnjo. S.V. Novo dejstvo je na javni razpravi izpostavil Teodor Oršanič, ki je občinske službe okrcal, da je to že četrta varianta ureditve omenjenega travnika in jih opozoril, da so interesi močnejši od stroke, s tem pa odprl problem načrtovanja v mestu Brežice nasploh. Povedal je, da je za to področje v veljavi ureditveni načrt Hrastina iz leta 1984, ki doslej še ni bil razveljavljen, in tam predvideva stanovanjsko četrt. Otvoritev motela (levo direktor Petrola Jože Rožman) ... Luže na Bizeljski cesti 31 v Brežicah Vito Cigoj in Marjan Kurnik Nada Černič Cvetanovski Dva nova trgovska objekta Brežice - V času javne razgrnitve sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Cesta Svobode - jug je Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice pripravil še javno obravnavo. Odlok prinaša spremembe v del mesta, kjer naj bi v prihodnje stala dva nova trgovsko poslovna objekta, menda Lidlov trgovski center in Interšpar. AKTUALNO Preiskava na brežiški občini Kdo je “povabil na obisk” kriminaliste? Brežice - Kriminalisti Policijske uprave Krško so z junijem zaceli preiskavo v prostorih občinske uprave občine Brežice. Pod drobnogled so vzeli dokumentacijo med leti 1999 in 2002. Preiskujejo sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ter ponarejanja uradnih listin; osumljeni naj bi bili tedanji župan Vladislav Deržič, tedanji tajnik občine Ferdo Pinterič, ki je sedaj direktor Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice, ter dolgoletni vodja gospodarskega oddelka Bojan Tičar. Načelnik Urada kriminalistične službe Sašo Jejčič je pojasnil, da bodo preiskavo razširili tudi na prodajo gradu Mokrice, za katero se je že v času prodaje govorilo, da naj bi bila sporna. Jejčič je tudi potrdil pridržanje ene osebe, ki so jo naslednji dan Kriminalisti so pregledovali dokumentacijo in odloke proračunov za obdobje od leta 1999 do leta 2002, ko je župa-noval Vladislav Deržič, še posebej so se zadržali na oddelku za gospodarske dejavnosti. Del Vladislav Deržič, nekdanji župan, je ogorčen, saj meni da gre za predvolilne spletke, tudi računsko sodišče po njegovih besedah naj ne bi ugotovilo večjih napak, pomanjkljivosti pa so sproti odpravili, kar je razvidno iz dokumentacije na Občini Brežice. dokumentacije za to obdobje so zasegli v orginalu, del kopirali, je pojasnil direktor občinske uprave Aleksander Denžič. Kot je potrdil Jejčič, so opravili tudi hišno preiskavo, domnevno naj bi jo opravili pri Tičarju doma ob njegovi prisotnosti. Prvi dan preiskave so eno osebo, domnevno naj bi bil to Tičar, pridržali, ker, kot so pojasnili, celotne dokumentacije, ki jih je zanimala, niso našli, in je bilo potrebno opraviti daljši informativni razgovor. Kriminaliste je zanimala predvsem prodaja nepremičnin v omenjenem obdobju; in sicer naj bi šlo za prodajo nepremičnin v Krški vasi, ki naj bi bile prodane Stefaniču, poslovnih objektov v Artičah, ki naj bi bili prodani Mlakarjevim, obnovo in oddajo v najem brežiškega vodovodnega stolpa, v katerem je sedaj gostinski lokal Petelinčevih, ter sanacijo vodovodov v Pišecah in Cerkljah ob Krki, ki naj bi precej presegla prvotno vrednost investicije. Jejčič je ob tem napo- Ferdo Pinterič je globoko prepričan, da je po pomoti obravnavan v tem postopku. vedal, da bodo v nadaljnjem postopku preiskave opravili razgovore tudi z vpletenimi kupci oziroma najemniki. Kriminalisti so pravili tudi razgovor z županom mag. Andrejem Vizjakom, ki je bil prvi dan preiskave v tujini. V komentarju o dogodkih na občini pa je za SavaGlas povedal: “Verjetno se še spomnite opozoril pri prodaji gradu Mokrice, na katere sem takrat kot občinski svetnik opozarjal prejšnjo gar- nituro na Občini Brežice. Očitno je bilo teh nepravilnosti v prejšnjem mandatu veliko, zato me tudi ne preseneča uvedba preiskave na občini, ki se nanaša na prejšnji mandat in na ljudi, ki so bili takrat odgovorni na Občini Brežice”. Osumljena Deržič in Pinterič vsakršna ugibanja o nepravilnostih zanikata, Tičar zadeve ni želel komentirati, tudi podatka “z ulice”, da je bil pridržan on, ni ne potrdil in ne zanikal. Tega v interesu preiskave niso potrdili ali zanikali niti kriminalisti. Iz istega razloga Stefan Hren na PU Krško tudi ni želel razkriti, ali so se kriminalisti že pogovarjali s katerim od kupcem ali najemnikov spornih nepremičnin. Dejal je, da bo preiskava zaradi obsežnosti dokumentacije trajala še kar nekaj časa, opravljeni bodo številni razgovori s ciljem, da zberejo čimveč podatkov, ki bodo sume kaznivega dejanja potrdili in bo sledila kazenska ovadba, ali pa bo sum ovržen. Suzana Vahtarič Občinski praznik občine Krško Močnejše medobčinske vezi Krško - S svečano sejo občinskega sveta v Kulturnem domu so v Krškem proslavili občinski praznik. Posvečen je vračanju izgnancev in župan Franci Bogovič je v svojem nagovoru sočustvoval z ljudmi brez varnosti in doma s kriznih žarišč po svetu. Slavnostni govornik Erwan Fouere, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, pa se je osredotočil na letošnji prvi maj, ki za evropske narode pomeni praznik vrnitve v objem stabilne Evrope. Veleposlanik EU Erwan reki Savi. Omenil je, daje Slove-Fouere, ki v Sloveniji sprem- nija iz ISPA sklada v desetih lja izvajanje projektov iz ev- letih prejela 90 milijonov ev- ropskih sredstev, je v Krškem rov za investicije v varovanje pohvalil povezanost treh občin okolja in še 400 milijonov ev-pri izgradnji čistilnih naprav na rov predpristopne pomoči, kar Vidko Budna (levo): “Veliki znak občine Krško mi pomeni potrditev življenjskega vodila, da tudi drobna vsakdanja dejanja °t skupek dajo priznanje. Ni treba vrhunskih rezultatov, štejejo reZultati truda. ” Veliki znak občine Krško sta prejela Vid Budna za življenjske dosežke ter izredno ustvarjalno delo na področju družbenega življenja v občini, ter podjetje Kostak za 50 let uspešnega elovanja, s katerim povečuje ugled občine. Znak občine so dobili ravnatelj Osnovne šole 14. divizije enovo Vinko Hostar za uspehe pri razvoju šole, Dom starejših občanov Krško za uspešen projekt dela z dementnimi stanovalci ,et Policijska uprava Krško za uspešno delo ob varovanju JUzne meje in za velike zasluge v času osamosvajanja. Priznanja pa so si s svojim delovanjem prislužili dolgoletni Predsednik KS Kostanjevica Milan Herakovič, Franc ecemer za uspešno delo v KS Veliki Podlog, direktor Kmečke adruge Krško Anton Planinc za dosežen razcvet zadruge ter 'dinastično društvo Rain za velike tekmovalne dosežke in P°puJarizacijo gimnastike v občini. Božo Resnik, direktor Kostaka (levo): “Najvišje občinsko priznanje obvezuje in je hkrati spodbuda. Dober rezultat je vedno odraz uigranosti večje skupine, ne le posameznika. Želim, da takšno sodelovanje v kolektivu nadaljujemo in da bomo še naprej uspešni pri usklajevanju interesov med gospodarstvom, občani in nami kot varuhi okolja, kar ni vedno enostavno. ” je po njegovem prepričanju dobro naložila. Kot polnopravna članica bo poslej lahko črpala denar iz kohezijskih in strukturnih skladov in bo uspešna le z zelo dobro pripravljenimi programi, zato je toliko bolj pomembno širše povezovanje lokalnih skupnosti. “Najbrž ste že utrujeni poslušati, da ste najbolje pripravljeni med novo deseterico v EU”, je dejal slavnostni govornik in spodbujal k nadaljnjemu utrjevanju lokalnih partnerstev pri snovanju razvojnih programov. Zupan Franci Bogovič je omenil, kaj je občina med dvema praznikoma pridobila na različnih področjih. Za nove ceste, vodovode, velika vlaganja v družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo ni zaslužno le dejstvo, da je Krško po proračunu v vrhu slovenskih občin, temveč kooperativnost občinskih svetnikov, je poudaril Bogovič. Kdor zmore in hoče delati tako, da vključuje interes širše skupnosti, postane v okolju opazen in priznan. Občinski praznik je namenjen tudi zahvali takšnim posameznikom^ podjetjem in organizacijam. Župan je s potrditvijo občinskega svata letos podelil dva velika znaka kot najvišje priznanje občine Krško, tri znake in štiri priznanja. Svečanost je obogatil odlični kvartet Klarifour, vokalna skupina Valvasor in duo Platin. Branka Dernovšek AMKETft Onkološki inštitut “nažira” rak Onkološki inštitut v Ljubljani dobesedno načenja zob časa ali ga - nažira rak. Stanje je menda katastrofalno, bolniške sobe so neprijazne, oprema je zastarela, zmanjkuje prostora, saj število bolnikov z rakom vsako leto narašča. Sedaj je v okvari še nujno potreben aparat za obsevanje, še eden lahko zaradi starosti in preobremenjenosti vsak trenunek odpove. Kdo bi moral odgovarjati za takšno stanje, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev? Helena Hostar iz Krškega, zaposlena v bolnišnici Brežice: Nedopustno je, da najtežji bolniki ostanejo brez aparata, ki rešuje ali podaljšuje življenje. Menim, da je bil Onkološki inštitut dlje časa prezrt pri dodeljevanju sredstev bolnišnicam. Takšna institucija mora biti deležna posebne pozornosti, sicer pacienti dobijo občutek, da so kot rakavi bolniki vnaprej “odpisani”. Edita Božinovski, referentka iz Brežic: Mimogrede sem slišala o okvarah aparatur in težavah v naši onkologiji. Ne razumem, da je za vse drugo denar, za to, od česar so odvisna življenja, pa ne. Zgodnje odkrivanje raka je življenjsko pomembno, večina pa se za tovrstne preglede oziroma sploh obisk zdravnika odloči, ko je bolezen že v razvoju. In če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, so pa aparature za obsevanje v okvari, res ne vem, kaj storiti. Dragica Jug, upokojenka iz Sevnice: To, kar se dogaja na Onkološkem inštitutu, je kriminal. Toliko denaija se obme v državi in tudi zmeče za nepotrebne stvari, opremljajo se zdravstveni domovi, za reševanje življenj pa denaija ni. Mislim, da bi morali najprej poskrbeti za aparature na onkološkem. Tisti, ki zboli za rakom, je fizično in psihično uničen, potem pa še na obsevanje ne more. Nimam besed. Za tako početje ni opravičila! Božena Zorko iz Krškega, zaposlena v Domu starejših občanov: Grozljivo je, da se lahko to zgodi in ni hitrega ukrepanja odgovornih, ki razpolagajo z denaijem. Aparat bi morali urgentno naročiti. Sprašujem se, kako je pri duši težkim bolnikom, ki jih prestavljajo sem in tja, in tistim, ki se borijo z začetnimi strahovi ob šele postavljeni diagnozi. Huda bolezen zahteva od bolnika veliko napora, da se duševno okrepi in najmanj kar je, mora vedeti, da so mu na razpolago sodobni medicinski aparati. , x "m 'OKa Janez Djaš, kmet-vinogradnik z Bizeljskega: Slišal sem o problemih z opremo, da je vse zastarelo in pokvarjeno. To ni prav, posebej ko gre za življenja. Ni v redu od države, da se take zadeve sprotno ne urejajo, da pride do okvar in večmesečnega zastoja. Če je minister Keber za vse tako pameten, naj bi bil še pri tem. Če bi bil jaz bolan, bi se verjetno odločil za pregled v tujini, tudi na lastne stroške, saj pri bolezni ne gre mesece odlašati. Res “zgodbo” preveč napihujemo? Brežice - V sistemu Mercator Dolenjska d.d. so se zaradi nerentabilnosti odločili, da v Blagovnici Brežice zaprejo zgornjo etažo oziroma jo ponudijo v najem. Kakšna je njena nadaljnja usoda in usoda tam zaposlenih, naj bi bilo jasno do 30. junija. Pojavili so se že prvi tehnološki viški. Zaradi zamenjave programov so z razprodajo in prerazporejanjem oddelkov po drugih trgovinah v svojem sistemu izpraznili pritlično etažo, kamor naj bi z julijem preselili tekstil in obutev z gornje etaže in morda bodo dodali še nove ponudnike. Direktor Hribar ni bil jasen, kakšne spremembe se obetajo trgovini in v njej zaposlenim. Napovedal je, da bodo zaposlene reševali s prerazporeditvami znotraj trgovin v sistemu Mercator Dolenjska ter morda tudi tehnološkimi viški. 34 zaposlenih je v negotovosti, šest ljudi z oddelka bele tehnike je z junijem na kolektivnem dopustu. Žadnje dni maja pa se je tudi strah ostalih zaposlenih izkazal za upra- vičenega. V blagovnici se je namreč oglasila delegacija z vodstva podjetja iz Novega mesta, ki je petim zaposlenim na oddelku cvetja povedala, da bodo postali tehnološki višek. Jožica Bratanič, ki je v sistemu Mercator Dolenjska predsednica sindikalne podružnice Brežice, je potrdila vest o tehnoloških viških, čeprav je teden dni pred tem od vodstva, ko je spraševala o socialni varnosti zaposlenih, naletela na molk. Se več, delavkam, ki so v Blagovnici postale tehnološki višek, so menda povedali, da se to lahko pripetim vsem zaposlenim, če jim uspe blagovnico prodati. Suzana Vahtarič msm*: mm GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Sava Glas, 10.6.2004 Jutranjki bo poslej sijalo sonce ... Sevnica - Sevniška občina je edina v Posavju z odlokom zavarovala gozdove s posebnim namenom v mestu in zato ob tednu gozdov od Zavoda za gozdove prejela posebno priznanje. Kot v posmeh vsem prizadevanjem je pred Jutranjko na Radni prav v tem času zazijala velika rana - padlo je še poslednje mogočno drevo tamkajšnjega parka. Park pod Jutranjko sodi pod okrilje tako imenovanega Tariš-kega gradu, ki ga je v začetku 16. stoletja zgradila fevdalna gospoda; danes je to poslovna stavba Jutranjke. Ko so v parku začele brneti žage, so delavci in mimoidoči le zmajevali z glavami. Ko je padla polovica dreves, so začeli klicati na najrazličnejše naslove. Tudi občinski svet je obravnaval ta problem in pozval vodstvo Jutranjke, naj pojasni, kaj se dogaja. Še preden so svetniki dobili v roke pojasnila, je bil park že v celoti izsekan. Direktor Jutranjke Miha Rabič pojasnjuje, da Jutranjka izvaja prestrukturiranje proizvodnega podjetja v trgovsko in storitveno, čemur prilagaja tudi svoja poslovna sredstva, to je zemljišče, zgradbe in opremo. Kot pravi Rabič, so pred časom pridobili novega poslovnega partnerja in zaradi njegovih zahtev in potreb je bilo potrebno izvesti določene aktivnosti, med katere sodi tudi sečnja dreves zaradi boljše vidljivosti. Je pa Jutranjka v skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v okviru svo- ali novi parki ali bi se zasadila gre v Jutranjki na prvem mestu jih zmožnosti pripravljena pod- nova drevesa, s čimer bi se ohra- za ohranjanje delovnih mest. preti ustrezne projekte občine, s nilo ravnovesje v naravi, pravi Kdo nosi odgovornost za ta- katerimi bi se uredili obstoječi direktor Rabič in dodaja, da pa ko početje, se sprašujejo naravo- varstveniki in nekateri občinski svetniki so mnenja, da bi bilo treba zoper vodstvo Jutranjke podati kazensko ovadbo. Danilo Pavlin s sevniške enote Zavoda za gozdove pravi, da njihov Zavod v tem primeru ni pristojen za ukrepanje, saj gre za negozdna zemljišča. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Celju pravijo, da so Jutranjki dovolili le sanitarni posek in ker tega ni upoštevala, so o tem obvestili inšpektorje za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Inšpektoiji so prejšnji teden že odšli na teren, ob koncu meseca pa bodo znane njihove odločitve. Skupaj z vsemi pristojnimi, kot so policija, ki je tudi dobila nekaj prijav, in občino pa tudi ugotavljajo, ali je bil Tariški park sploh zaščiten z odlokom, ker sicer nimajo osnove za ukrepanje. Nada Černič Cvetanovski d Oddelek za okolje in prostor občine Sevnica je januaija letos Jutranjki izdal lokacijsko informacijo, v kateri navaja, da je sprememba namembnosti dela pritličja poslovne stavbe v frizerski salon v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine Sevnica. Oddelek pa dodaja, da je del parcele, na kateri se bo izvedel poseg, v vplivnem območju objekta varovane kulturne dediščine, zato mora investitor pridobiti in upoštevati soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. To lokacijsko pojasnilo je bilo izdano takrat, ko je Jutranjka odpirala frizerski salon. Zahteve po večji vidljivosti in s tem posek parka pa je postavilo živilsko podjetje Hardi, ki namerava v prostorih Jutranjke odpreti svojo diskontno trgovino. Renta bo zelo visoka Ljubljana, Posavje - Po meddržavni pogodbi o Nuklearni elektrarni Krško (NEK) morata Slovenija in Hrvaška poskrbeti vsaka za polovico radioaktivnih odpadkov iz NEK. Pred potrditvijo pogodbe v Državnem zboru so poslanci dosegli, da je za slovensko stran dosežen rok izgradnje trajnega odlagališča, časovno vezan na osnutek evropske direktive o ravnanju z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Trajno odlagališče mora biti zgrajeno do leta 2012, najkasneje do leta 2008 pa izbrana lokacija zanj. Vlada je že lani sprejela uredbo, po kateri bo lokalna skupnost, ki bo tak objekt sprejela, dobivala zelo visoko rento. Direktor Agencije za radioaktivne odpadke hidrogeolog dr. Miran Veselič pojasnjuje, po kakšnem postopku bodo iskali končno lokacijo. Za kakšen tip trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov išče agencija ARA O lokacijo, za nizko in srednje ali za visoko radioaktivne odpadke, kot je izrabljeno jedrsko gorivo? ARAO išče lokacijo za odlagališče kratkoživih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Poudarjam “kratkoživih”, da bi opozoril, da gre za odpadke z radioaktivnimi snovmi z razpolovno dobo do 30 let, katerih radioaktivnost pade pod radioaktivnost naravnega okolja (torej pod naravno ozadje) v 300 letih. Mnogi nizko in srednje radioaktivni odpadki iz industrije, znanosti, javne rabe (npr. javljalci požara) in medicine (npr. rentgenske igle), pa tudi nekateri iz NE Krško pa imajo žal znatno daljšo razpolovno dobo. Zato jih ne bomo mogli odložiti v to odlagališče. Potrebno jih bo odložiti bodisi z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko radioaktivnimi odpadki ali v posebno odlagališče. Kakšen je postopek za določitev lokacije trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov? Je javnost stranka v postopku, ki daje in zavrne soglasje za lokacijo v svojem okolju? Odlagališče NSRAO je po zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV) objekt državne infrastrukture. Za določitev njegove lokacije veljajo postopki, določeni za lociranje takih objektov. Ob zaključku postopka odredi njegovo lokacijo resorni minister. Hkrati je odlagališče NSRAO okoljsko zahteven in za del javnosti moteč objekt. Za vse take objekte (npr. komunalna odlagališča, odlagališča posebnih odpadkov, avtoceste itd.) je v Republiki Sloveniji predpisan postopek, pri katerem je javnost stranka v postopku, ki daje ali zavrne soglasje za lokacijo. Pri odlagališču NSRAO tak pristop priporoča tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo, po kateri smo povzeli tako imenovani kombinirani postopek umeščanja odlagališča. Specifičnost tega postopka je, da želimo z njim doseči, da bi lokalne skupnosti ter pravne in fizične osebe same ponudile možne lokacije za odlagališče. V za javnost povsem preglednem postopku raziskav in načrtovanja pa naj bi potem začetno zaupanje ohranili oziroma povečali in tako pri dokončnem odločanju o umestitvi odlagališča pridobili tudi končno soglasje lokalne skupnosti za njegovo umestitev. Kot vidite, ni v primerjavi s prostorskim umeščanjem ostalih okoljsko zahtevnih objektov izbiranje lokacije odlagališča NSRAO nič posebnega. Sprejeta so merila za odškodnino, ki jo bo dobila občina s trajnim odlagališčem. Koliko znaša letna renta in kdo je zavezanec za plačilo? Z uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Ur.l. RS 134/2003) je za obratujoče odlagališče NSRAO lokalni skupnosti določeno nadomestilo 2.331.180 evrov (dokler imamo tolarje seveda v tolarski protivrednosti). Vendar pa bo lokalna skupnost, ki bo ponudila svojo lokacijo za izgradnjo takega odlagališča, deležna nadomestila že tudi v času terenskih raziskav in gradnje odlagališča. Višina tega nadomestila je 10 odstotkov vrednosti nadomestila za obratujoče odlagališče, torej 233.118 evrov. To nadomestilo se začne izplačevati lokalni skupnosti v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev odlagališča NS- RAO, izplačuje pa se le tistim lokalnim skupnostim, v katerih se izvajajo terenske raziskave ali skladno z gradbenim dovoljenjem gradnja objekta. Iz povedanega sledi, da se predvideva izvedba terenskih raziskav (mišljena so globinska vrtanja in podobni, zahtevnejši posegi) v več lokalnih skupnostih, gradnja objekta pa le v eni. To ponovno dokazuje, da je dopuščeno, da lokalna skupnost pred dokončnim odločanjem o umestitvi odlagališča odtegne začetno soglasje. Prav dopustitev te možnosti zahteva terenske raziskave na več lokacijah oziroma v več lokalnih skupnostih. Zavezanec za plačilo lokalni skupnosti je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Agencija uporabi za to namenska sredstva, ki jih v ta namen iz elektrike, proizvedene v NE Krško, zbira in s finančnim plasiranjem bogati “Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK”. Sklad, večinoma označen kar kot “Sklad za razgradnjo NEK”, dodeljuje ARAO sredstva na osnovi programov dela, ki jih je potrdila vlada RS. Je obdobje za izplačevanje rente omejeno? Kdo bo zavezanec v primeru, ko Sklad za razgradnjo NEK ugasne? Obdobje izplačevanja nadomestila je omejeno na čas obratovanja odlagališča. Sklad za razgradnjo NEK bo mogel zaradi reševanja problematike izrabljenega jedrskega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov obstajati precej dalj, kot traja predvidena obratovalna doba odlagališča NSRAO. Strah, da bi Sklad v tem času ugasnil, je torej brezpredmeten. Pa vendarle - če je nezaupanje res -veliko - je treba poudariti, da gre v tem primeru za javni sklad; za obveze, izhajajoče iz javnih skladov, pa jamči država. Je možno, da bi skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v obdobju, ko se bo pričela razgradnja NEK, “na črno” skladiščilo tudi visoko radioaktivni odpad? Kdo bo imel kontrolo nad skladiščem? Tehnično to ni možno, saj zahteva varno skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov tehnično in tehnološko povsem drugačen objekt. Iz varnostnih razlogov, ki jih kontrolirata Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Mednarodna agencija za atomsko energijo, to ni dopustno in zato ni možno. Ob tem je potrebno opozoriti, da je iz strateško-vamostnih razlogov mednarodna kontrola ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom še posebej velika. Res je, da program razgradnje NEK pred dokončno odložitvijo ali izvozom izrabljenega jedrskega goriva (to je lahko tudi surovina za novo gorivo in ni nujno odpadek) in visoko radioaktivnih odpadkov predvideva tudi določeno obdobje njihovega skladiščenja. Vendar v tem programu še ni opredeljeno kje. Zaradi številnih kontrol “črno skladiščenje” torej ne bo možno. Za legalno skladišče pa bo treba izdelati ustrezne načrte in zanje pridobiti vsa potrebna soglasja, vključno s soglasjem lokalne skupnosti, saj bo to nov objekt državne infrastrukture. Lokalna skupnost bo za tak objekt v času njegovega obratovanja dobivala nadomestilo v višini 2.806.050 evrov. Seveda je možno, da bi bil tak objekt v isti lokalni skupnosti kot odlagališče NSRAO. Ni pa mogoče, da bi se to zgodilo brez njenega soglasja. Branka Dernovšek 0 priložnostih posavskega podeželja Krško - Društvo za delo na domu Škrija je v sodelovanju z Uradom vlade RS za informiranje in s Centrom za razvoj podeželja Posavje izvedlo posvet o priložnostih posavskega podeželja na skupnem evropskem trgu. Istoimenski projekt Priložnosti posavskega podeželja na skupnem evropskem trgu društva Škrija ponuja po besedah predsednika Vinka Planinca priložnosti posavskemu podeželju, da izkoristi potenciale posameznikov, jih poveže in v skupnem nastopu dosega boljše rezultate na trgu. Tradiciji poskušajo dodati pridih sodobnega časa in s tem izdelkom in pridelkom dodati novo vrednost. Primer je prav društvo Škrija, ki je v Kulturnem domu Krško ob posvetu pripravilo prodajno razstavo rokodelskih izdelkov. okviru Regionalne razvojne agencije Posavje registrirali februarja in se v dosedanjih aktivnostih že lahko pohvali z ureditvijo skupnega sedeža in prostora za delavnice, z adaptiranim in opremljenim prodajno razstavnim prostorom na Bizeljskem, nabavo skupnih stojnic za predstavitve ter računalnikov za opismenjevanje članov, pa tudi s celovito podobo, izvedenimi usposabljanji in izobraževanji in podobnim. Že 24. junija Center za razvoj podeželja pripravlja informativni dan, na katerem bo predstavil šolo podjetništva in turizma. Posvet je bil namenjen predvsem podeželskemu prebivalstvu in vsem, ki jih zanima razvoj posavskega podeželja. Zbrane je v imenu občine Krško pozdravila podžupanja Ana Nuša Somrak, ki je poudarila nujnost povezovanja razvoja podeželja s prostorskimi akti od državne do lokalnih ravni, da se bodo na podeželju res lahko razvile želene aktivnosti. Kar dobremu odzivu udeležencev je v d. direktorice Centra za razvoj podeželja Posavja Darja Planinc predstavila namen in vlogo centra, ki so ga v Udeleženci tokatnega posveta so prisluhnili primeru podobnega centra s Koroške, predavateljem biotehniške fakultete o sonaravnem kmetovanju in domačim predavateljem o pridelavi alternativnih žit kot priložnosti posavskega kmetijstva ter nenazadnje tudi izzivom podeželske mladine v EU, da bi mlade zadržali doma, jim omogočili kakovostno življenje na podeželju in preprečili beg, za kar si prizadeva novoustanovljeni Center za razvoj podeželja Posavje. Suzana Vahtarič Eles Gen uspešno izvršuje poslanstvo Krško - Eles Gen je državno podjetje, ki je bilo po sklepu vlade ustanovljeno kot hčerinsko podjetje Elektro Slovenije za uveljavljanje pravic in obveznosti slovenskih ustanoviteljev nuklearke (NEK) iz meddržavne pogodbe, sklenjene med Slovenijo in Hrvaško. Podjetje ima sedež v Krškem, njegov direktor je Vekoslav Korošec. Za izvajanje poslanstva Eles Gen-a pa od ustanovitve skrbi prokurist Branko Ogorevc, ki je pred dnevi predstavil rezultate. Eles Gen je kot lastnik polovice poslovnega deleža v NEK prevzel pravice do soupravljanja elektrarne, prevzema in prodaje polovice proizvedene električne energije in tudi vse obveznosti slovenske strani z naslova investicijskih kreditov za gradnjo NEK. Odplačal jih bo iz razlike v ceni, doseženi s prodajo električne energije na trgu. Eles Gen je od NEK prevzel dolg do banke v višini 16,5 milijarde SIT. Iz denarnega vložka ustanovitelja je odplačal 4 milijarde 452 milijonov SIT, iz rezultata svojega poslovanja pa še 2 milijardi 85 milijonov SIT. Prokurist Ogorevc je pri banki dosegel znatno znižanje obrestne mere kredita, kar v številki pomeni pri desetih milijardah dolga na letni ravni 400 milijonov prihranka glede na prvotne pogoje. Dolg nuklearke je bil v celoti poplačan lani z najetjem novega kredita, ki ga bo Eles Gen odplačal do konca leta 2008. Podjetje je tudi zavezanec za plačevanje prispevka v Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov NEK, ki se obračunava od prodane kilovatne ure električne energije. Letos načrtuje poravnati to obveznost v višini milijarde 195 milijonov SIT. NEK deluje po principu pokrivanja stroškov proizvodnje, solastnika sta dolžna pokriti njeno morebitno izgubo. Interes Eles Gen-a je, da elektrarna posluje varno, stabilno in s čim manjšimi stroški. Branko Ogorevc je kot član nadzornega odbora NEK zadovoljen z doseženo proizvodno ceno električne energije in s stabilnostjo obratovanja nuklearke. Branka Dernovšek Sava Glas, 10.6.2004 ____________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO “Ostanite šola prihodnosti!” Cerklje ob Krki - Osnovna šola in krajevna skupnost Cerklje ob Krki sta v zadnjem tednu maja pripravili sklop prireditev, s katerimi so obeležili 150 let šolstva v kraju. Celoten projekt sta pripravila učitelja Lojzka in Drago Ivanšek, potekal pa je že od začetka šolskega leta, ob tem je nastala tudi knjiga “Cerklje ob Krki nekoč in danes”. Šolski otroški in mladinski zbor pod vodstvom Zdenke Vučajnk Leta 1854 je v starem delu Cerkelj v podstrešni sobi stare Marinčkove hiše, ki so jo lani zaradi dotrajanosti porušili, začela delovati šola enorazred-nica. Cerkljanski otroci so v tej šoli nabirali znanje skoraj dvajset let. Kasneje so v bližini prve šole zgradili novo šolsko zgradbo, v kateri je danes gasilski dom. Stari del današnje šolske zgradbe je bil zgrajen pred sto leti. V prvih letih po vojni je bila v šoli prostorska stiska, saj je v njej štiri leta delovala tudi OŠ Bušeča vas. V letu 1973 je prišlo do pomembnih spre- Drago Ivanšek memb za nadaljnji razvoj šolstva v kraju. Obnovili so staro šolsko zgradbo in zgradili novi del s telovadnico. Sola je pridobila osem novih učilnic in še več drugih prostorov. Pred desetimi leti so uredili podstrešni del v starem delu šolske zgradbe, šola je takrat dobila tudi lepšo zunanjo podobo. Ob jubileju so zadnji teden v maju pripravili celo vrsto prireditev za učence, njihove starše in krajane, vrhunec pa je praznovanje doživelo z zaključno prireditvijo, ki se je je poleg krajanov udeležilo tudi veliko nekdanjih delavcev šole in drugih gostov. Učenci so s kulturnim programom prisotne popeljali skozi zgodovino cerkljanske šole, v kateri danes znanje nabira 189 učencev. Posebno priznanje ob jubileju jim je izrekel župan občine Brežice Andrej Vizjak, ki je poudaril, da šola raste in pada z učitelji in cerkljanska šola je ob dobrih učiteljih in ravnateljih, ki so vodili to šolo, ves čas rasla. Poudaril je pomen socializacije Romov v tem šolskem okolišu, priznal, da pedagoška znanost večkrat prehiteva zmogljivosti občinskega proračuna, pa vendar izrazil željo, da OŠ Cerklje ob Krki ostane šola prihodnosti. Nekaj pozdravnih besed sta vsem prisotnim namenila tudi ravnateljica šole Andreja Urbanč in predsednik KS Darko Udovič. Ravnateljica, ki je ponosna na delo vseh svojih učencev in učiteljev, pa seveda ni mogla mimo posebnega priznanja učitelju Dragu Ivan-šku; čeprav ni domačin in ne živi v kraju, je za to priložnost izdal knjigo “Cerklje ob Krki nekoč in danes”, tudi sicer je poznan kot uspešen učitelj-geograf, je avtor nekaterih učbenikov, po njegovi zaslugi imajo v Cerkljah gozdno učno pot in ob šoli prvo vremensko postajo. OS Cerklje ob Krki je bila ob zaključni prireditvi “odeta v praznična oblačila”; učilnice so bile mini galerije, v katerih je bilo mogoče videti izdelke učencev in njihovo skupno ustvarjalnost z učitelji in mentorji. Jelica Koršič Računalniški bistri kotiček prejeli smo... Brežice - V knjižnici so svečano odprli “Tušev bistri kotiček”. Gre za dobrodelno akcijo, s katero družba računalniško opremlja slovenske knjižnice. V maju so z najsodobnejšo računalniško opremo in zanje potrebnimi mizicami posodobili pet izbranih slovenskih knjižnic, med njimi tudi brežiško. “Tušev bistri kotiček” je prepoznaven in obiskovalcem omogoča uporabo računalnika, tiskanje, fotokopiranje, skeniranje in prost dostop do interneta. Ob odprtju je direktorica knjižnice Tea Bemkoč poudarila, da bo kotiček zelo dobrodošel njihovim uporabnikom, zlasti ko bo urejen otroški in mladinski oddelek v Prvem nadstropju. Župan mag. Andrej Vizjak pa je poudaril, da je to že druga Tuševa gesta; lani ob odprtju trgovine v Brežicah so namreč donirali milijon SIT za ureditev otroškega igrišča, ki je trenutno v izvedbi projektov. Letos bo Tuš v treh mesecih s tovrstnimi kotički opremil petnajst knjižnic. S.V. rojstva v porodnišnici brežice A Nataša Turk z Lasniča pri Bučah iz občine Podčetrtek je 4. junija rodila sina Timona. Velik je bil 50 cm in težak 3480 gramov. Oče Aleksander je doma varoval njuno prvorojenko, petletno Tajo. Mamica pravi, da je oba povila v brežiški porodnišnici, saj ji je bližja kot celjska, z osebjem pa je izredno zadovoljna. °d 25.5. do 7.6. 2004 Qjoric^Ce so rodile: Nataša Štojs iz Krškega in Mojca Koretič z Dečke prist.jj'Ke so rodile: Martina Prosenik iz Bukoška, Albina Urbanč s Pri Vr ^r' Leskovcu, Irena Hribar iz Brežic, Alenka Juhart iz Brezja Prev.ki Dolini, Sonja Klakočar iz Srebrnika, Anita Cvetkovič iz Turi.'C’ Lidija Cerjak iz Artič, Marta Bostner z Lisičnega, Nataša " z “uč, Marija Vrščaj iz Krškega, Rabije Halimi s Senovega, Srečanje pri Srečku Da se v besedi srečanje skriva sreča, ni nikakršna novost. Novo je le to, da so se pri Srečku srečali vsi letošnji tekmovalci za Cankarjevo priznanje iz Posavja, ki so tekmovali na državni ravni, Srečo je potrebno deliti. In delili smo jo. Priznanja sta učencem in dijakom v Kosovelovi spominski sobi v Sežani podelila predsednica Slavističnega društva Posavja Jelka Slukan in soorganizator tekmovanja ravnatelj OŠ Senovo Vinko Hostar. Srebrna Cankarjeva priznanja je prejelo kar 46 tekmovalcev (od skupaj 82), sedem tekmovalcev je doseglo potrebno število točk za zlato Cankarjevo priznanje. Najuspešnejša sta bila Klemen Černič iz OŠ Sava Kladnika Sevnica in Nina Barbič iz Gimnazije Brežice. Mentorice so prejele spominsko brošuro z rezultati in najvišje ocenjenimi eseji na vseh stopnjah tekmovanja ter pisalo. L- * X* ■ fflp bj£ mm Sprli Posavski tekmovalci na nagradnem izletu Letošnje tekmovanje je bilo že 27. po vrsti. Poleg Slavističnega društva Posavja in Zavoda za šolstvo, enote Novo mesto je bila organizatorica OŠ XIV. divizije Senovo, kjer je potekalo tekmovanje, vrednotenje izdelkov in priprava ekskurzije. Poleg spominske sobe v Sežani smo si ogledali še Kosovelov dom v Tomaju, se fotografirali za spomin in pesniku na prezgodnjem grobu prižgali sveče. In zakaj smo se srečali pri Srečku Kosovelu, ki je tri ure poti oddaljen od nas? Ker je letošnje leto Kosovelovo leto - spominjamo se 100-letnice njegova rojstva. Boža Ojsteršek, vodja letošnjega tekmovanja “Hočem, da sem” Leskovec pri Krškem - Društvo “Sonček” Posavje pripravlja v četrtek, 17. junija, ob 17. uri v OŠ Leskovec kulturno prireditev “Hočem, da sem”, na kateri se bodo predstavili zavodi iz Posavja, ki vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami. Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil Slovenija - V lanskem letu so v Sloveniji znašali izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila, ki se predpisujejo na recept, 58 milijard SIT. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ugotavljajo, da bomo le s skupnimi močmi zagotovili racionalnejšo uporabo zdravil, zato načrtujejo promocijsko kampanjo “Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil”. V ospredju obvladovanja izdatkov za zdravila naj bi bila pravilna in varna raba zdravil, pri čemer naj bi svoj delež odgovornosti prevzeli tudi uporabniki zdravil oziroma bolniki. Poseben izziv predstavljajo neporabljena oziroma zavržena zdravila, saj bi s skrbnejšim ravnanjem dosegali ne le boljše zdravstvene rezultate, temveč bi lahko prihranili tudi znatna finančna sredstva. Različne raziskave po svetu kažejo, da zavarovane osebe, zlasti starejši od 65 let ali kronični bolniki iz različnih razlogov kot neporabljene zavržejo med 10 in 20 odstotki vseh zdravil, ki se predpišejo v breme zdravstvenega zavarovanja. Za razmere v Sloveniji bi tak delež pomenil, da zavarovane osebe letno zavržejo od 8,5 do 17 milijard SIT. S posebnimi raziskavami bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v kratkem pridobil bolj natančne podatke, na osnovi katerih bo mogoče opredeliti obseg zaloge zdravil, ki jih hranijo zavarovane osebe doma, in oceniti delež tistih zdravil, ki so bila predpisana, ne pa tudi 0 zdravstveni negi na domu po mobilnem telefonu Od petka, 4. junija, od 19. ure dalje bo na Mobitelovi komercialni telefonski številki 090 140 600 na voljo storitev imenovana “Informativni pogovori o zdravstveni negi na domu". Storitev bo namenjena vsem, ki se bodo želeli pogovoriti s strokovno usposobljeno in izkušeno medicinsko sestro o problemih lastne zdravstvene nege ali nege svojcev in prijateljev v domačem okolju. V pomoč bo vsem, mladim in starim, med dolgotrajnim zdravljenjem, ob krajši nenadni bolezni ali nezgodi, ki lahko nevarno ogrozi zdrpvje. V vseh primerih se bo klicatelj lahko pogovoril z medicinsko sestro o nujnih in potrebnih ukrepih za zaščito zdravja ter o postopkih v zvezi z zdravstveno nego telesa, opazovanjem in spremljanjem življensko pomembnih funkcij ter pomočjo pri osnovnih fizioloških potrebah. Na začetku bodo pogovori možni vsak konec tedna, od petka od 19. ure dalje neprekinjeno do ponedeljka do 7 ure zjutraj. Dejstvo je namreč, da je to čas, ko je večini prebivalcev Slovenije najtežje hitro priti do pogovora z zdravstvenim delavcem, ki bi jim nudil oporo pri negi za premagovanje bolezenskega procesa in njegovih spremljevalnih okoliščin. Podjetje Studio Phi d.o.o. iz Ljubljane, (C. 24. junija 23, 1231 Ljubljana-Črnuče, el. pošta: zdravstvena.neea @volia. net. tel.:051 415 620), ki izvaja omenjeno storitev, namerava čas delovanja telefonske številke podaljševati, dokler ne bo dosežena 24-urna pomoč. Medicinske sestre bodo klicatelje po potrebi tudi usmerjale k najbližjim dežurnim lekarnam ali dežurnim zdravstvenim ustanovam. Cena storitve bo 200 SIT na minuto z DDV in bo sprva dosegljiva le naročnikom Mobitela, Mobi uporabnikom in Debitelovim naročnikom, kasneje pa tudi preko Telekoma in ostalih mobilnih operaterjev. Ob nastanku je storitev podprla farmacevtska družba LEK d.d. kot medijski sponzor ter z izobraževanjem medicinskih sester o zdravilih, ki so na voljo brez recepta. Milan Stepanovič, Studio Phi d.o.o. (041-424-401) Razmišljam, zavedam se, izbiram... Brežice - Projekt “Razmišljam, zavedam se, izbiram... je sestavljen iz treh zaporednih in med seboj povezanih dogodkov. V prostorih Mladinskega centra (MC) Brežice bo najprej ugledala luč razstava fotografij na temo večerov elektronske glasbe, katere namen je širšemu občinstvu predstaviti vse razsežnosti kulture, ki je vezana na elektronsko glasbo. Z materiali se bodo predstavili KUD SoundVi-sion in LAS Brežice. Sledilo bo premierno igranje družabne namizne igre “Droge”. Namen igre je predvsem na zanimiv način spoznavati dejstva o drogah in njihove posledice. Igro, ki se bo tokrat igrala premierno, je pripravila skupina dijakov, ki jo bo sama tudi predstavila. Sklepno dejanje projekta pa bo nastop svetovno uveljavljenega virtuoza za mešalno mizo 24. junija v diskoteki Paradiso v Dobovi. Dave Mothersole je v zadnjih nekaj letih gotovo postal eden izmed naihnliiših in nnihnli nrilinhlienih londonskih nnHprcrrminH DT-pv porabljena. Prvi, še ne dovolj natančno obdelani rezultati raziskave kažejo, da je skoraj 10 % zavarovanih oseb zdravila, ki so jih prejele pri zadnjem obisku zdravnika, porabila le deloma, 1% zavarovanih oseb pa zdravil sploh ni uporabil. Zanimivi so tudi podatki o obsegu zalog zdravil na domu, saj slovenska gospodinjstva hranijo doma od 3 pa do 20 škatlic zdravil. Če bi zmanjšali obseg neporabljenih in zavrženih zdravil vsaj za 50 odstotkov, bi na ta način prihranili do 8 milijard SIT. To bi omogočalo slovenskemu zdravstvu in zavarovancem hitrejši dostop do novih, praviloma dražjih in učinkovitejših zdravil in terapij. Zaradi vsega tega ZZZS s partnerji v zdravstvu načrtuje izvedbo obsežne večletne promocijske informativne kampanje “Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil”. Temeljni cilj je izboljšati obveščenost in ozaveščenost ljudi, na zavodu pa so prepričani, da bo posledično to prineslo tudi velike medicinske, farmakološke in tudi ekonomske koristi. N.Č.C. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Končano krožišče Črne Brežice - Na mestni obvoznici so dela v križišču, ki je postalo krožišče, pri koncu. Izvajalci so imeli rok za izvedbo do konca meseca maja, vendar so zaradi slabega vremena zaključna dela morali podaljšati še v prve dni junija. Uradno odprtje krožišča je napovedano 18. junija. Gre za državno investicijo, vrednost pogodbenih del je znašala dobrih 93 milijonov SIT, udeležba Občipe Brežice je 13,5 milijona. Rekonstrukcijo križišča v krožišče je izvedlo podjetje Gradnje d.o.o. Boštanj. Kot pravi direktor izvajalskega podjetja Franc Povše, jim je nagajalo vreme, tako da so jim zaključna dela ostala za prve dni junija. V zadnjih dveh tednih so krožišče asfaltirali, postavili javno razsvetljavo in uredili vso prometno signalizacijo ter dokončali urejanje zemljišča. V podjetju Gradnje d.o.o. Boštanj so poskrbeli tudi za zasaditev. Sicer Povše pravi, da so bili tudi vozniki strpni in so imeli veliko razumevanja pri poteku njihovih izvajalskih del. Krožišče je projektirano po enakih postopkih Zaključna dela na krožišču Črne kot lani zgrajeno tako imenovano razširitve vozišča. Za krožišče na “dobovsko” krožišče pred savskim Črncu pa jim tega ni uspelo, uspe-mostom. Občinske službe so pri li so le doseči zmanjšanje tlakova-slednjem uspele doseči razširitev nega dela, s čimer so povečali as-tako uvoznih cest kot zmanjšanje faltne površine, vendar v prvotno notranjega kroga, kar je omogočilo predvidenih obsegih. S. V. Obeležili krajevni praznik Dobova - Ob praznovanju krajevnega praznika so v Krajevni skupnosti (KS) Dobova pripravili vrsto prireditev, na svečani seji pa so se spomnili najpomembnejših dogodkov in nagradili najzaslužnejše za razvoj kraja. Predsednik društva PGD Miha-lovec in hkrati tudi predsednik KS Dobova Mihael Boranič je povedal, da so bili na njihovi proslavi ob sprejemu novega gasilskega vozila na vzletišču Mihalovec številni gostje, tudi delegacije gasilcev iz Hrvaškega Bobovca, s katerimi so pobrateni od leta 1981, in gasilcev iz Hajdine pri Ptuju, s katerimi sodelujejo že 30 let. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Gornik je PGD Mihalovec izročil gasilsko odlikovanje zveze prve stopnje, predsedniku društva Boraniču pa odlikovanje za zasluge. Tudi Gasilska zveza Brežice jim je podelila srebrno plaketo. Turistično društvo Dobova je izvedlo mladinske delavnice z naslovom “Izdelki iz gline”. Jutri, 11. junija, bodo odprli staro kovačnico pri Gerjevičevih v Selah 9. S kulturnimi prireditvami, kot so bili koncert vseh zborov šole, koncert ob 15-letnici delovanja MePZ Franc Bogovič in razstavo del likovne družine ter vrsto športnih prireditev pa se bodo aktivnosti vrstile ob koncu tedna skozi ves junij, ob državnem prazniku 25. junija pa pripravljajo Fašnikov piknik. Na svečani seji Sveta (KS) Dobova preteklo nedeljo so ob kulturnem programu Pihalnega orkestra godbe Loče in programu učencev tamkajšnje osnovne šole podelili priznanja PGD Mihalovec ob 80-letnici delovanja ter PGD Veliki Obrež, ki bo 100-letnico delovanja še obeležilo. Dobitnik krajevnega priznanja je tudi Anton Ferenčak iz Dobove za zasluge pri razvoju krajevne in vaške skupnosti. Priznanje za najbolj urejeno vas v krajevni skupnosti v sklopu akcije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” pa je tokrat pripadlo Gaberju. S.V. Od projekta do izvedbe “le” deset let! Planina pri Sevnici - Jeseni 2000 so krajani Planine pri Sevnici z zaporo ceste opozorili na katastrofalno stanje ceste, ki povezuje Planino s Sevnico. Cesta je nevarna in še vedno v makadamski izvedbi. Štiri leta po opozorilni zapori naj bi bila cesta ta mesec dokončno sanirana. Bo res? 19. septembra leta 2000 so krajani Planine pri Sevnici ustanovili iniciativni odbor za izgradnjo ceste Planina-Sevnica, odsek Zelence, oktobra istega leta pa z opozorilno zaporo ceste pritisnili na državo, da se končno loti posodobitve nevarne ceste. Makadamska cesta v ozki dolini Sevnične, po kateri se vozijo ljudje v službo v Sevnico, je še posebej nevarna na odseku Zelence. Cesta sodi pod pristojnost države in je povezovalna cesta med Dolenjko in štajersko avtocesto. Danes, skoraj štiri leta po zapori, res poteka posodobitev ceste na 1100 m dolgem odseku skozi Zelence. Gre za investicijo Ministrstva za promet in zveze oziroma Direkcije RS za ceste. Projektno dokumentacijo je že leta 1996 izdelalo podjetje Ozzing iz Trbovelj, izvajalec del je Krajnc VNG iz Žalca. Kot kaže, so se izvajalci nekoliko nespretno lotili modernizacije ceste. Po tem, ko so bile že postavljene škarpe in cesta nekoliko razširjena, je prišlo do plazu, velike skalne gmote pa so zgrmele v škarpo, jo načele in obtičale v strugi Sevnične ter jo zaprle, tako da si je rečica izbrala novo pot. Zaradi tega je bila cesta nekaj časa zaprta. Na Direkciji RS za ceste zatrjujejo, da bo cesta dokončana ta mesec, investicija pa znaša 67, 7 milijona SIT. N.C.C. - ijs- '3 prejeli srn. Upokojenci na Lovrencu Na Okroglicah pod Lisco se je zbralo 88 upokojencev, članov Pokrajinske zveze Društva upokojencev (DU) Posavje, ki so se družno podali proti Lovrencu. Tisti bolj pri tnočeh so že do zbirnega mesta pripešačili z Brega. Pot je bila za nekatere sicer kar naporna, vendar so jo vsi premagali. Čudovite modrine trat encijanov, kot nekoč, žal, ni bilo videti. Manj številni cvetovi na bregu ob poti pod cerkvijo pa so pritegnili pogled in napolnili srca in duše številnih starejših občudovalcev. Organizator tega pohoda je bilo DU Sevnica, lani DU Kostanjevica, v prihodnjem letu pa bo na vrsti DU Brestanica. Tako bodo planinski pohodi upokojencev posavske regije postali tradicionalni. M.K. Čuki med gasilci Boštanj - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Boštanj (na fotografiji), ki ga vodi Franc Povše ml., šteje 80 članov in 80 let. Gasilci se ponašajo z obnovljenim gasilskim domom, ob letošnjem jubileju pa so temeljito prenovili še zunanjost doma ter odkrili in blagoslovili sliko sv. Florijana. V sodelovanju s krajevno skupnostjo so uredili tudi igrišče, ki bo služilo kot poligon za gasilske vaje. Dvodnevno praznovanje visokega gasilskega jubileja se je začelo s slavnostno sejo, na kateri so se zahvalili poveljniku društva Alojzu Udovču, Gasilski zvezi Sevnica, KS Boštanj in občini Sevnica. V dvorani v Boštanju so gasilci pripravili še koncert ljudskih pevcev. Na osrednji proslavi ob 80-letnici delovanja društva so plamenico 3. stopnje podelili Božu Možicu, plaketo in značko veterana pa je prejel Ivan Šnuderl. Gasilska zveza Slovenije pa je ob tej priložnosti PGD Boštanj odlikovala z gasilskim odlikovanjem prve stopnje. Jubilej so Boštanjčani izkoristili še za razglasitev rezultatov občinskega članskega in veteranskega gasilskega tekmovanja, vse skupaj pa so ob lepem vremenu zaokrožili še z veliko vrtno^ veselico pod lipami, na kateri so zbrano množico zabavali Čuki. N.Č.C. Obnovili vaška vodnjaka Sromlje - Turistično društvo Sromlje je v sklopu projektov CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) izvedlo projekt “Ureditev vaških vodnjakov”. Obnovili so dva vodnjaka z okolico, vaškega v naselju in cerkvenega. Pred obnovljenim vaškim vodnjakom je zbrane, tudi predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča, pozdravila predsednica turističnega društva Anica Kranjčič (na fotografiji). S kulturnim programom, v katerem so med drugim prikazali tudi pranje perila na vodnjaku, so slovesnost nadaljevali še pri cerkvenem oziroma šolskem vodnjaku. S.V. Turistični kotiček "Navdušenje je iskrica v očeh, je nagib v hoji, je prijem roke, nepremagljiv val volje in energije za uresničevanje idej. Navdušeni ljudje so borci. Imajo moč, stalne kvalitete. Navdušenje je začetek vseh napredkov. Z njim pridejo dosežki. Brez njega so samo izgovori". (Walter Chrysler) Na Zavodu za turizem občine Brežice smo prenehali z izgovori ZT Brežice Topbška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Teli 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta: turizem-brezice @siol.net www.visitbrezice.cotn in se navzeli navdušenja. Zato je nastal program, ki bo v času od 24. do 27. junija zaživel na različnih prizoriščih na Cesti prvih borcev. Vabimo vas, da zamenjate vsakodnevne napore z nekaj vedrine, prijetnimi doživetji, dobrim počutjem, da bodo naslednji dan, ko bomo spet vpeti v delo, problemi, skrbi, če že ne enostavnejši, pa vsaj lažji. Življenje res ne bi smelo biti preplet bremen. Zato se zabavajte v krogu svojih prijateljev in znancev ter iz vsega potegnite najboljše. Naj bodo prihajajoči dnevi polni veselih pričakovanj, nepozabnih trenutkov in drobnih radosti. Za vas in za vse nas! Želimo vam vse dobro in se vselimo srečanja z vami. Vse prireditve bodo brez vstopnine! ČETRTEK: 24.6.2004 10.00 - vrtec Mavrica 11.00 - nastop slovenske pop skupine - B.B.T 12.30 - koncert posavskih nadobudnih skupin - Last chapter, Big surfing elephanto, Ad Libitum 14.30 - nastop plesne skupine - Plesna šola Rebeka 15.30 - plesno glasbeni spektakel - Tanc Teater + glasbena skupina The ranning docks 17.00 - nastopi učencev osnovnih šol občine Brežice 18.30 - svečano odprtje prireditve - govor župana in častnega gosta 18.45 - podelitev knjig odličnim učencem osnovnih šol - Svet knjige 20.00 - koncert skupin - Shyam + Vlado Kreslin in Mali bogovi 9.00 -19.00 - SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI - razstavljalci iz celotne Slovenije 16.00 - 20.00 - DEGUSTACIJA VIN - ponudniki ob Bizeljsko-sremiški in PodgorjanskiVTC PETEK 25.6.2004 11.00 - nastop pihalne godbe - Pihalni orkester Kapele - koračnice 15.30 - nastop harmonikarjev - Harmonikarji Katarine Štefančič 17.00 - nastopi ljudskih pevcev, godcev in vitezov - Žužemberk se predstavi 19.00 - kulturna prireditev (grajsko dvorišče) - 'Tako smo se predstavili na tujem" (nastopi kulturnih društev, folklornih skupin, pevcev in godcev) 20.50 - slovenska himna - Matjaž in Matej Kastelic - glasbena šola Brežice 21.00 - koncert - KINGSTON 9.00 -19.00 - SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI - razstavljalci iz celotne Slovenije 16.00 - 20.00 - DEGUSTACIJA VIN - ponudniki ob Bizeljsko-sremiški in PodgorjanskiVTC SOBOTA. 26.6. 2004 10.00 - DAN ŠPORTA - ulična košarka, vodni nogomet, vodna odbojka, ročni nogomet, ulični nogomet, merjenje hitrosti udarca žoge 17.00- Zabavne igre 18.30 - Zaključek športnih iger in proglasitev najboljših 19.00 - koncert - The Flow 20.00 - modna revija - modna revija spodnjega perila - Rebeca 21.00 - koncert - MAGNIFICO & turbolentza 16.00 - 20.00 - DEGUSTACIJA VIN - ponudniki ob Bizeljsko-sremiški in PodgorjanskiVTC NEDELJA. 27. 6. 2004 13.30 - nastop - DORI 14.30 - PODEŽELJE SE PREDSTAVI - Narodno zabavni ansambel Dori, Aktivi kmečkih žena, MPZ Kapele, Ljudski pevci in godci Sromlje, Fantje artiški, Folklora, Trebeški drotarji, Ljudski pevci Pišece 17.00 - povorka po mestu Brežice - konjarji in folklorne skupine 17.00 - nastop - narodno zabavni ansambel Majolka, ansambel Jerneja Kolarja 19.30 - nastop - Gasilski pihalni orkester Loče in mažuretna skupina 20.45 - zaključek festivala "Brežice - moje mesto" 21.00 - nastop narodno zabavnega ansambla Mlade frajle IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Orlovske oči vidijo več Krško - “Ura - ta preprosti strojček - je edina, ki nam šteje sekunde, minute, ure, dneve, tedne in leta; meri naše življenje, čeprav se tega ne zavedamo,” je ob odprtju razstave najstarejših evropskih ur dejal mojster znane urarske družine Praznik iz Ljubljane. Razstavo, ki so jo odprli v galeriji Zavarovalnice Triglav, je pripravil mojster urarstva in ohranjanja kulturne dediščine Samuel Kukovičič s sodelavci, odprta pa bo do 12. junija. Na razstavi “Orlovske oči vidijo več” je na ogled 50 najstarejših ur iz cele Evrope, katerih značilnost je, da vse še tečejo. Večina ur je bila restavrirana pri mojstru Kukovičiču, posebno pozornost pa so namenili tudi pripravi dokumentacije, saj je vsaka ura opremljena z letnico izdelave in izvorom. Pri tem so si pomagali z angleško knjigo “Vse ure”. Gre za register ur, s pomočjo katerega ure ne le popraviš, temveč tudi izveš, kateri deli so bili vanjo vgrajeni in komu je bila ura prodana. Najstarejša ura, ki jo lahko občudujemo na razstavi, je izdelana po izvirniku, ki je nastal leta 1320, vendar je v požaru katedrale v Numbergu ura zgorela. Poganja jo kamen, obešen na nihalo, ura pa je v celoti narejena iz lesa. Uro je po izvirniku naredil ljubljanski mojster Metod Praznik. Iz Anglije je na ogled zanimiva ura brez kazalcev, ki ima zelo kakovosten mehanizem, uporabljali pa so jo menihi za jutranje bujenje. Na ogled so še ure z bogatim ohišjem, kar je bilo v času Ludyika 14. sta- tusni simbol. Pri vseh teh stenskih urah je zanimivo, da jih niso izdelovali le urarski mojstri; ti so delo vodili in sodelovali s tesarji, kovači orožarji in drugimi. Včasih je urarska industrija v Evropi zaposlovala dvesto tisoč ljudi, danes pa je ročno delo in različne mehanizme zamenjala elektronika, ugotavlja tudi Anton Čebular, ki je uradno odprl razstavo in ki še vedno upa, da bodo stara mestna jedra - tudi krško - oži- vela, v njih pa bodo zopet zaživele stare obrti, ki danes tonejo v pozabo. Strokovno dovršena razstava, ki na pogled ne jemlje diha in njena vrednost ni v lepoti ur, je pa edinstvena zato, ker vse ure na njej tečejo in ker je prikaz razvoja ur od časov stare Grčije in Rima pa vse do 20. stoletja, bo odprta do 12. junija, še letos pa bo razstava na ogled na Preski pri Sevnici. Nada Černič Cvetanovski i Samuel Kukovičič ob razstavljenih urah za mlade... ■ Predaja ključa na Gimnaziji Brežice V sredo, 26. maja, so se naši maturanti poslovili od nas in od svojih dijaških let z zaključno slovesnostjo in predajo ključa. Predaja ključa je na naši gimnaziji že tradicija, zato so ob zaključku raje izbrali to obliko slovesa kot pa povorko. Tako smo se dijaki zbrali na gimnazijskem vrtu in si ogledali program, ki sta ga povezovala Žiga Štajner in Klemen Slako-nja, predstavniki tretjih letnikov pa so se potegovali za prelestni ključ. Postavljene naloge so bile pravi izziv, publika pa se je nastopajočim od srca nasmejala. Najprej so morali dijaki kar se da hitro izprazniti 1,5 1 vode iz plastenke. S skupnimi močmi so nato odgovarjali na vprašanja o znanih osebnostih, ki jih je odlično posnemal Klemen Slakonja in še zadnjič kot dijak Gimnazije Brežice pokazal svoj talent. Dijakinje so morale pokazati svoje znanje tujih jezikov. Po napetem boju je komisija razglasila zmagovalce in sicer 3. d-razred, ki sta ga zastopala Martin Blazin- šek in Rok Umek. Preživeli smo še zadnjo prijetno uro z našimi maturanti in se nato žalostni poslovili. Mateja Videc, 3.f Gimnazija Brežice S plesom v sončen dan V torek, 18. maja, seje na Osnovni šob Brežice odvijala pri-Jetna prireditev z zelo zgovornim naslovom “S plesom v sončen dan”. Gibanje je osnovna človekova dejavnost, česar se zaposleni na OS Brežice zelo nobro zavedamo. Prireditev, ki je potekala v ba-°nu pri šoli, so v okviru šport-ne vzgoje in mednarodnega Programa FIT SLOVENIJA pripravili učenci razredne stopnje s svojimi učiteljicami. Program je vodila športna pedagoginja Marjanca Pečar. V letošnjem letu se šola vključuje v vseslovensko akcijo DAN SLOVENIJA V GIBANJU Z ZDRAVO PREHRANO, z letošnjim sloganom AKTIVNA MLADOST, katere nacionalni pobudnik in koordinator je CINDI Slovenija. V času od 8. do 18. maja so bile po slovenskih šolah organizirane aktivnosti, ki spodbujajo telesno aktivnost pri mladih in zdravo pre- hrano. Prav zato smo se na šoli tudi odločili, da prireditev predstavimo prav v tem času. Prireditev je po uvodnih besedah ravnateljice mag. Marije Lub-šina Novak pozdravila tudi gostja, sicer vodja mednarodnega programa FIT Slovenija, gospa Barbara Konda. Vabilu se je odzval tudi župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak, predsednik sveta staršev gospod Bojan Tičar in predsednik sveta šole gospod Vlado Križman. Program je bil splet pesmi, plesa in petja. Za končno presenečenje je poskrbela ambasadorka FIT kluba Slovenije, sicer nekdanja učenka naše šole, gospa Nuša Derenda. Skupaj z učenci je zapela vsem znano pesem Sreča na vrvici - himno programa FIT, vsi otroci in njihove učiteljice pa so usklajeno zaplesali z njo. Sreča na vrvici, ples v sončnem popoldnevu, žareče otroške oči, ki hočejo in dajejo. Kaj več bi si človek še lahko zaželel? Mateja Bogovič Fifnja, Osnovna šola Brežice Tone Rožman ”Na svoj način želim ohraniti lepe domače kraje!” Sprejel me je v prešernosti okoli 860 dijakov Srednje šole Krško, kjer prevladujejo mladci, v glavnem odmoru pa je živahno prizorišče okitila še kakšna mladenka. Tam je Tone Rožman učitelj praktičnega pouka, poleg poučevanja se ljubiteljsko ukvarja z obstojem rudarstva in rudnimi bogastvi, ljubiteljstvo pa je dogradil z izdelavo modelov raznih rudniških vozil. Svoj prosti čas izdatno izpopolnjuje še z zgodovino lokalnega prostora. Pritegnili so ga gradovi in to svoje veliko zanimanje izraža z izdelavo reliefnih odtisov gradov v bakru. Je Krčan. In je Brežičan, kjer je bil rojen pred 56 leti v znamenju ustvarjalnega vodnarja. Od doma v Krškem na Kolodvorski ulici ga deli dobrih deset minut do doma v Gornjem Lenartu, kjer se danes v tišini predaja rudniškim modelom in gradovom v bakru in od koder je nekoč hodil v brežiško osnovno ter v Tehnično strojno šolo v Krškem. Potem je sledilo prvo službeno mesto v IMV Novo mesto, JLA v Nišu, po vojski seje zaposlil na Oddelku narodne obrambe na Občini Krško, od leta 1976 pa dela z otroki na današnji Srednji šoli Krško, kjer je najprej poučeval obrambno vzgojo, nato praktični pouk, sedaj pa je organizator praktičnega pouka. Boli me, ker se bogastvo dežele pozablja in bi vsaj na svoj ljubiteljski način rad ohranil našo raznoliko in bogato kulturno dediščino. Ob tem pove: ”K svojemu hobiju sem poskušal pritegniti tudi učence. Ko vidijo modele, bi vsi želeli to delati, j ko ugotovijo, koliko natančnosti in vztrajnosti je potrebno, žal odnehajo. Nepotrpež-[jivost je dediščina današnjega časa in je soodvisna od trenutka, ki ga živimo. Praktični poklici so bili nekoč zelo cenjeni, danes so precej izgubili na veljavi, čas pa, hvala bogu, ponovno kaže močno potrebo po tehničnih in praktičnih poklicih.” Medtem je sam delal za dušo - od obdelovanja kovine, varjenja, lotanja, lakiranja, lepljenja, od vagončka do vagon-čka. Začudenost, kaj ga je pripeljalo do rudarstva, ki ga ni ne v Krškem in ne v Brežicah, poteši z besedami: “Velikokrat sem zahajal k sorodnikom, ki so bili doma nad rudnikom na Senovem. Ko se je obvezni šolski čas izkristaliziral, sem začel to področje podrobneje spoznavati. Obhodil in raziskal sem z rudninami - galenitovo, svinčevo, cinkovo, železovo in premogovo rudo - bogati pokrajini Bohorja in Kozjanskega, nekaj pa mi je seveda še ostalo za obdelavo. Ob preučevanju me je pritegnila vsa rudarska oprema, zbral sem načrte, risbe in modele, nekaj pa sem jih naredil sam. Kovač Andrej Grabnar je leta 1795 na tem področju odkril premog. Tod je še danes precej energije in mi je žal, da v državi tako neodgovorno ravnamo s tem gospodarskim področjem.” Ob obhodih je odkril privlačnost gradov, začel je iskati podatke o njih ter izdelovati ročne skice, kar pojasni: ”Na sliki nikoli ne moreš videti podrobnosti, ki bi si jih želel. Na osnovi skice pa prenesem skicirano obliko na baker, sledi patiniranje, dele, za katere želim, da izstopijo, pa nato spo-liram in lakiram s prozornim lakom, da zadržijo izstopajočo svetlost. Boli me, ker se bogastvo dežele pozablja in bi vsaj na svoj ljubiteljski način rad ohranil našo raznoli- ko in bogato kulturno dediščino.” Reliefni odtisi Tonetovih gradov Posavja in Kozjanskega so v odtenkih bakra dopolnjevali prostor Zavarovalnice Triglav v Krškem, prinesli so toploto razstavnemu prostoru v Slovensko-bavar-ski hiši v Podsredi, dali bodo svoj davninski pečat v Kozjem in Sevnici in še kje. Med gradovi kažejo svoj čar Kozjanski trg in grbi lastnikov gradov. Pa zadehti gorenjski nagelj, poboža planika m oplemeniti vinska trta. Vse to v paleti barv obdelanega bakra od zamolkle “terra cota” do nebeškega sijaja. Natja Jenko Sunčič Peresniki z mediteransko omako Sestavine: peresniki slani fileti sardonov belo suho vino paprika paradižnik olive kapre čebula sol poper olivno olje peteršilj bazilika timijan Postopek: Za štiri osebe potrebujemo 500 g peresnikov. V posodi na olivnem olju zarumenimo eno čebulo, ki smo ji dodali tri na drobno sesekljane filete slanih sardonov. Ko se čebula razpusti, dodamo na koščke narezano papriko (2 komada) in paradižnik (zelo zrel ali skuhan). Dodamo še kapre in narezane olive. Solimo in popramo po želji, dodamo še timijan, malo peteršilja in baziliko. Prelijemo z 1 dl suhega vina ter kuhamo okrog 30 minut. Medtem skuhamo peresnike, jih odcedimo ter prelijemo s prej narejeno omako. Vse skupaj potresemo še s parmezanom. Lazanja s špinačo in skuto Sestavine: zeleno rezančno testo za lazanje Za nadev: 1 kg špinače, kuhane, pretlačene in sesekljane 90 g surovega masla 250 g skute muškatni orešek sol in poper 1 1 bešamelove omake 180 g sveže nastrganega parmezana RECEPT ZA VSAK DAM Postopek: Pečico segrejemo na 175 stopinj C in po-mastimo model. Liste lazanje skuhamo “al dente” v vreli vodi, oplaknemo z mrzlo vodo in posušimo na kuhinjskem papirju. Prepražimo kuhano špinačo na 60 g surovega masla. Nekoliko ohladimo, pomešamo s skuto in muškatnim oreškom, posolimo in popopramo. Na dno modela namažemo 3 do 4 žlice nadeva. Pokrijemo z listi testa, na to naložimo nekoliko nadeva in tega spet pokrijemo s testom. Zalijemo z nekoliko bešamela in potresemo parmezan. Tako plasti zlagamo, dokler model ni poln skoraj do roba. Zadnja plast naj bo bešamel in preostali parmezan, nato pa damo na vrh še kosmiče 30 g surovega masla. Lazanjo pečemo 30 do 40 minut, da se naredi zlato-rjava skorja. Preden postrežemo, jo hladimo približno 5 minut. KULTURA Sava Glas, 10.6.2004 Kulturna dediščina ni breme! Krško - Ob prazniku občine se je v Krškem mudila ministrica za kulturo Andreja Rihter. Premor med delovnimi razgovori je izkoristila za odprtje izpostave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ministrica Rihterjeva (druga z leve), govari Janez Kromar. Andreja Rihter, ministrica za kulturo, se je s predstavniki občinske uprave in javnih zavodov občine Krško pogovarjala o razvojnem programu knjižničarstva v občini oziroma o novogradnji knjižnice, o denacionalizaciji in ureditvi lastništva samostanskega kompleksa Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ter o delovanju in posodobitvi zbirk Muzeja izgnancev Brestanica, ki si prizadeva postati evropski muzej žrtev nacizma in fašizma. V družbi direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Janeza Kromarja in njegovih sodelavcev ter ostalih kulturnih delavcev je ministrica odprla informacijsko pisarno oziroma izpostavo Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Izpostava, ki je v Krškem ustanovljena na pobudo Ministrstva za kulturo, bo v pomoč prebivalcem in lastnikom kulturne dediščine na tem območju. Začetki omenjenega dogodka segajo kar nekaj let nazaj, ko so v brežiški Glasbeni šoli začeli poučevati najprej le dva učenca na violini, leto kasneje so odprli še oddelek za violončelo in kmalu so že lahko sestavili godalni orkester. Interes učencev in njihovih staršev se je kazal tudi za druga glasbila in tako so zapovrstjo odpirali še oddelke za kontrabas, klarinet, saksofon, kar je omogočalo, da so sestavili še simfonični orkester, ki ga Glasbena šola v svoji 50-letni zgodo- Slovesnosti so se udeležili tudi vsi trije posavski župani; gostitelj Franci Bogovič je dejal, daje prav, da se s predstavniki varuhov dediščine srečujemo tam, kjer se dediščina nahaja, ministrica pa je poudarila, da bo informacijska pisarna Zavoda za varstvo naravne in kultur- vini ni imela, pa tudi mesto Brežice ne. Prvič je simfonični orkester nastopil pred štirimi leti na reviji simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol v Krškem, ko je bil prav tako prvič izvajan tudi prvi stavek 22. simfonije v C duru njihovega člana, sedaj že nekdanjega učenca Glasbene šole Brežice Jureta Godlerja. To je kratek povzetek zgodovine danes 55-članskega simfoničenga orkestra, kot jo je v uvodnem nagovoru predstavil ravnatelj brežiške Glasbene šole prof. Dra- ne dediščine v Krškem stičišče vseh tistih, ki se srečujejo s kulturno dediščino in se zavzemajo za njeno ohranitev, pa naj bo to profesionalno ali ljubiteljsko. Kulturna dediščina je bogastvo in ne breme, je še podčrtala Rihterjeva. Nada Černič Cvetanovski gutin Križanič, ki je ob tem dogodku še enkrat poudaril, da je kultura tista, po kateri bomo prepoznavni v Evropi. Žal največkrat živi od miloščine, tolar, dolar in evro so kralji, česar se premalo zavedajo tisti, ki o tem odločajo. Kultura je osebna izkaznica, samo po pesmi, po slikarskem platnu, po lepo izgovorjeni besedi smo drugačni od drugih, je še dejal prof. Križanič in hkrati izrazil upanje, da bodo tudi Brežice dobile dvorano, ki bo primerna za nastope tako številnih glasbenih skupin. Koncert je bil razdeljen v dva dela; prvi del programa je odigral godalni orkester, drugi del pa simfonični orkester, obema je dirigiral prof. Vladimir Zlatko Sverak, ki je ob navdušenju občinstva v šali prišepnil ravnatelju Križaniču, da je 30 let nabiral izkušnje z zagrebškimi simfoniki, da sedaj lahko dirigira simfoničnemu orkestru v Brežicah. Jelica Koršič Godba Loče ■f na srečanju Šentjanž pri Dravogradu - Gasilski pihalni orkester Loče se je konec meseca maja mudil na srečanju pobratenih pihalnih orkestrov, občin in javnih skladov za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sodelovali so trije orkestri; Schlosskapelle Neuhaus - Suha iz Avstrije,^gostitelji - Pihalni orkester iz Šentjanža in Gasilski pihalni orkester Loče. Gre že za sedmo tradicionalno srečanje, ki poteka izmenjaje po občinah, od koder prihajajo godbe, ki so podpisale listine o sodelovanju. Lani je srečanje potekalo v Ločah. Poleg članov orkestra se je srečanja v imenu Občine Brežice udeležil tudi direktor občinske uprave Aleksander Denžič, čeprav med občinama še ni tesnejših stikov. Po sprejemu v Šentjanžu so godbeniki in gostje spoznali splavarjenje po Dravi, zvečer so godbe pripravile koncert; vsaka je izvedla 15-minutni program, na koncu pa so odigrali še tri skupne skladbe. S.V. Večer liturgične glasbe Brežice - Območni javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v goste privabil komorni zbor Vassil Arnaou-dov iz Sofije, ki je eden najpomembnejših bolgarskih izvajalcev zborovske umetnosti. V Viteški dvorani Posavskega muzeja so obiskovalci tako lahko prisluhnili enemu najprestižnejših zborov v Bolgariji in v svetu. Odmevale so pravoslavne liturgične skladbe, od 13. do 21. stoletja, 24 pevk je bilo navdušenih nad občinstvom, Viteško dvorano in Brežicami, občinstvo pa nad njihovim dobro uro trajajočim vrhunskim prepevanjem. Omenjeni komorni zbor se je po besedah vodje sklada Simone Rožman Strnad na poti iz Nemčije v Sloveniji ustavil le v Brežicah, saj so pevke prenočile na gradu Mokrice in posavskemu izbranemu občinstvu privoščile nepozaben večer. S.V. Zlati artiški tamburaši Osijek, Tuzla - “Danes nismo samo artiški tamburaši, nismo samo predstavniki občine Brežice, danes predstavljamo ves narod in njegovo kulturo, Zavedati se moramo, da je to odgovorna naloga, ki jo je treba častno izpeljati”, je bil napotek, s katerim je pred odličnim nastopom na osiješkem festivalu popeljal svoje tamburaše Dragutin Križanič. Na 27. festivalu hrvaške tamburaške glasbe z mednarodnim udeležbo v Osijeku, svetovni zibelki tambu-raštva, si je Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče po štirih srebrnih plaketah letos priigral Zlato plaketo tambure Paje Kolariča” z osvojenimi 93,25 točkami in sicer med štiriindvajsetimi orkestri v različnih kategorijah. Dirigent Dragutin Križanič, ki je artiški orkester predstavil v avtorski liriki, je ob osvojeni odličnosti povedal; "Program smo naredili v zelo težkih pogojih. Nekateri člani so zaradi študija skoraj samo dopisni, otepali pa smo se tudi z zdravstvenimi težavami nekaterih članov. Vsak orkester, ki prihaja na omenjeni festival, mora izvesti eno praizvedbo, jaz sem napisal Primorske razglednice. Zanimiv je bil tudi naš trikratni solistični nastop in sicer solo brač Anamarije Šimičič, solo petje Elizabete Križanič ter solo citer Anite Strgar, s čimer smo citre predstavili kot nacionalni instrument. Uspeh je potrdilo dobrega dela in zavzetosti članov.” Osiješki festival se je pričel leta 1961, med ustanovitelji je bil tudi slovenski glasbenik Janko Hočevar, letošnji je potekal na različnih lokacijah, Artičani so igrali v Tuzli. N.J.S. 10. junij Krško - razstava v spomin na kiparja Vladimirja Štovička, ob 19. uri, Galerija Krško Sevnica - odprtje razstave slikarja Jožeta Potokarja “Med preprostim in neskončnim”, ob 20. uri, galerija Ana 11. junij Sevnica - predstavitev zbornika “Boštanj, vas rumenega sleča”, ob 19. uri, grad Kostanjevica na Krki - slavnostni koncert ob 10-letnici Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki, ob 19. uri, Galerija Božidar Jakac 12. junij Bizeljsko - koncert MPZ Bizeljsko z gosti - zborom Mirta iz Splita, ob 20. uri, cerkev Sv. Lovrenca 13. junij Sevnica - srečanje pevcev ljudskih pesmi občine Sevnica, ob 19. uri, atrij gradu 19. junij Brežice - koncert ob 20-letnici ženskega in mešanega zbora KUD Brežice,Viteška dvorana Prvi koncert prvih brežiških simfonikov Čatež ob Savi - Konec maja je Glasbena šola Brežice v dvorani term, ki je edina dovolj velika in zadovoljivo akustična, pripravila prvi samostojni koncert šolskega simfoničnega orkestra, ki je bil hkrati tudi prvi koncert simfoničnega orkestra iz Brežic, ki doslej tovrstnega glasbenega sestava niso imele. Nasvidenje v Šentjurju Brežice - Ker je pevski zbor “Žarek” iz Doma upokojencev Brežice lani na 10. reviji zborov socialnih zavodov Slovenije v Izoli zmagal, je 11. srečanje potekalo v Brežicah. Za letošnji nastop je bilo prijavljenih 27 zborov, dva se srečanja nista udeležila, revijo pa je s skupno pesmijo začelo deset zborov, ki so bili na dosedanjih revijah zmagovalci; to so zbori iz Ilirske Bistrice, Hrastovca, Ljubljana-Šiške, Poljčan, Šmarij pri Jelšah, Moste-Polja, Velenja, Kakmnika, Izole in Brežic. Petje vseh ostalih zborov je spremljala in ocenjevala se dobro pripravili, zato je imela komisija težko delo. V ožji izbor je zbrala pet zborov in sicer zbore iz Metlike, Trebnjega, Novega mesta, s Ptuja in iz Šentjurja in sledjega proglasila tudi za zmagovalca letošnje revije. Torej bo 12. srečanje prihodnje leto v Šentjuiju pri Celju. Vse nastopajoče in goste od blizu in daleč je pozdravil žu- PZ Žarek - “krivci” za letošnje srečanje v Brežicah strokovna žirija, ki sojo sestavljali dve zborovodji - Miha Haler in Ignac Slakonja ter novinar Vlado Podgoršek. Pred razglasitvijo najboljših je Miha Haler poudaril, daje žirijo še posebej veselilo, ker zbori ohranjajo slovensko ljudsko izročilo, saj je bilo slišati veliko odlično zapetih ljudskih pesmi, vsi pevci so za tokratni nastop vložili veliko truda in pan občine Brežice Andrej Vizjak, s svojo prisotnostjo jih je počastil tudi poslanec v DZ Jože Avšič, pozdravila jih je direktorica dorfta upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milka Cilzelj, zabavali so jih člani plesne skupine Lukec in Tre-beški drotarji, najbolj pa jih je razveselila in navdušila posebna gostja srečanja v Brežicah Nuša Derenda. J.K. V Ce že ni pravega, vsaj grajsko poletje Sevnica - S koncertom sevniškega okteta Jurij Dalmatin, ki ga vodi Katja Krnc, in komornega zbora Emanuel iz Celja pod vodstvom Bernarde Kink se je uradno začelo sevniško grajsko poletje. Do 17. septembra, ko bo sevniško poletje izzvenelo, se bo zvrstilo še petnajst prireditev. Naslednja prireditev iz niza sevniškega grajskega poletja bo 13. junija, ko se bodo na sevniškem gradu na tradicionalnem srečanju zbrali ljudski pevci in godci.V počastitev dneva državnosti se bo s samostojnim koncertom predstavila sevniška godba, Big band pa bo ob zaključku poletja nastopil z Otom Pestnerjem. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili tudi koncertu Darje Švajger, na gradu bo kar dvakrat gostoval brežiški festival, predstavila se bo Nika Vipotnik. Mladinski svet Sevnica bo tudi letos na gradu pripravil dvodnevni grand rock festival, najmlajšim bo to poletje namenjena prirejena lutkovna predstava Rdeča kapica, s komedijo Pacienti v čakalnici pa se bo predstavilo Gledališče smeha iz Kopra. Tudi letos bo na gradu potekala likovna kolonija Arspekta, društvo Trg bo na stežaj odprlo grajska vrata in na velikem platnu prikazalo stare fotografije in razglednice Zorana Zeliča, letos pa bodo na gradu spet potekale tudi srednjeveške viteške igre. N.Č.C. Oktet Jurij Dalmatin Kapelska godba na Češko Kapele, Kolin - Od 11.do 13. junija se bo Pihalni orkester Kapel udeležil 42. festivala pihalnih orkestrov v Kolinu na Češkem. Tokrat so prvič povabili v goste godbo iz Slovenije in zaradi skupnega vstopa v EU namenih enourni koncert v elitnem sobotnem terminu na osrednjem prireditvenem proštom. Festivala se letos udeležujejo godbe iz Italije, Madžarske, Slovaške, Bolgarije, Nemčije in Češke. ^ ______________________________________REPORTAŽE, NASVETI ... feng shui Sava Glas, 10.6.2004 Citroen C2 1.4 HDi Danes ponovno odkrivamo po prvem pogledu s strani, saj uporabnost malega mestnega linija, ki ločuje prednji in zad-avtomobila, tokrat opremljene- nji del, poteka prav po robu ga z zanimivim dieselskim mo- vrat. Seveda so tudi prednji del, torjem. Ko govorim o malčku, želim predvsem hvaliti uporabnost vozila, ki je namenjeno vsakdanjim krajšim premikom. C2 je kompakten, ravno pravšnji za premike v gneči in parkiranje na tesnem. Koncept, za katerega so se odločili pri Citroenu, pomeni kombinacijo prednjega dela Uspešnega C3 in zadek, ki ga skorajda ni. To je razvidno tudi Zmogljivosti: - najvišja hitrost 166 km/h ' pospešek 0-100 km/h: 13,5 s j poraba po podatkih proizvajalca: 5,1/3,6/4,1 l/100km - testno povprečje: 6,2 1/100 km čeprav je prevzet, dodobra spremenili in zato je C2 popolnoma svoj. Petvratnemu C3 še zdaleč ni podoben, saj so luči, maska in odbijač oblikovani veliko bolj športno in kot taki tudi promovirani. Res je, da zadnji del zunaj ne obeta veliko, vendar C2 ponuja dve možnosti. V zadnjem delu lahko skoraj udobno sedita dva potnika ali sedeže pomaknemo naprej in tako naredimo več prostora za tovor. Kombinacija je odvisna od položaja sedežev, ki ju je moč premikati in zlagati tudi posamezno, ter tako kombinirati prostor skladno s trenutno potrebo po prevozu. Ne glede na to je naj večje Derma Art laserski kabinet Trajno lasersko odstranjevanje kapilar« Poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044« 031 681-401) Benigne kožne spremembe -fibromi Ločojemo dve obliki fibromov: mehke - fibroma molle in ^de -fibroma durum. Mehki fibromi so solitami tumorji, normalne kožne barve f1 rahlo rjavkaste barve. Iz kožne površine izraščajo na široki uzi ali kot pecljati priveski - fibroma pendulum. So različnih Ve ikosti in sicer od enega do šestih milimetrov. Sestavlja jih jUehko vezivno tkivo. Najpogosteje jih opazimo pod pazdu-^na vratu ali na očesnih vekah, pogosto tudi na intimnih Trdi fibromi so običajno posamezni tumorji v velikosti graha, rjavkaste barve in so čvrsti na otip. Fibromi so estetsko lahko zelo moteči, sicer pa ne povzročajo Posebnih težav. Njihova odstranitev je hitra in neboleča, na mestu odstra-kaV£ •naStane drobna brastica, ki v nekaj dnevih odpade in ^sneje ni opazne spremembe v primerjavi z zdravo kožo okrog Daniela Truden, www.dermaart.si na Umm Iiiežice in Mmu Sevnica število potnikov, vključno z voznikom, štiri. Oprema, s katero lahko prilagodimo C2, je obsežna. Tudi serijska je pričakovano dokaj bogata in povprečnemu kupcu v veliki meri zadošča za vsakdanjo uporabo. Radijski sprejemnik, klima in ostale naprave, ki skrbijo za udobje, so enake kot v modelu C3 in do- bro služijo svojemu namenu. V notranjosti je nekoliko moteč le obratomer, ki se še vedno ne more pohvaliti z dobro vidlji- Motor: - 4-valjni tuibodiesel, common rail - prostornina: 1360 cm3 - največja moč: 70 KM (50 kW) - navor: 150 Nm pri 1750/min. vostjo. Kazalec in podlaga sta namreč zelo podobna. Motor, 1,4-litrski turbodie-selski stroj poznamo že iz drugih modelov. S svojo močjo in navorom je v kombinaciji s petstopenjskim menjalnikom prav posrečen. Mali C2 je namreč izredno lahko vodljiv, predvsem pa prožen in po potrebi tudi poskočen. Poraba je v okvi- ru pričakovanj, zmogljivosti pa zanimive predvsem po mestu. Daljše poti se C2 ne prestraši, le “divjanje” po avtocesti mu ni ravno pisano na kožo, saj je predvsem zaradi kratke medosne razdalje dokaj nemiren. Sicer je njegova lega na cesti predvidljiva in zanesljiva, uporabnost v tesnem, predvsem mestnem okolju pa izredna. Aleksander Krebelj Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev / The Lord of the Rings: The return ofthe King Začenja se zadnja bitka za Srednji svet. Frodo in Samo z vodičem Golumom nadaljujeta nevarno pot proti ognju gore Pogube, da bi uničila Edini Prstan. Aragon se trudi izpolniti svoje, ob rojstvu dobljeno poslanstvo in popelje maloštevilne zaveznike v boj z vse močnejšimi silami Temnega vladatja Saurina, da bi prstanonoša lahko izpolnil svojo nalogo! (Dobitnik 11 Oskarjev, tudi oskarja za najboljši film leta 2003). Pod toskanskim soncem / Under the Tuscan Sun Iz studia, ki vam je predstavil S weet Home Alabama, prihaja nova neveijetna romantična komedija za nominiranko za oskatja Diane Lane, Raoulom Bovo in Sandro Oh v glavnih vlogah. Pisateljica Frances Mayes iz San Francisca z navdušenjem sprejme darilo svoje najboljše prijateljice - desetdnevno popotovanje po čudoviti Toskani. Tam brez premisleka kupi razpadajočo vilo in se tako poda v avanturo, polno presenečenj, ki v njeno življenje pripelje nova prijateljstva in ljubezen. Odlična igralska zasedba in očarljive podobe Toskane so zagotovilo, da vam bo film nudil obilico užitkov. Extreme ops / Exstimeops Najbolj vznemirljive scene ekstremnih športov, kdajkoli zabeleženih s filmsko kamero, napolnjenih z adrenalinom in akcijo, vas bodo popeljale skozi vožnjo življenja. Na obročnem gorskem vrhu v Avstriji filmska ekipa, trije neustrašni Američani na snovvboardu in profesionalni smučar, snemajo spektakularno vratolomno TV reklamo. Poleg za njih običajnih nevarnosti jih čaka še ena nepričakovana preizkušnja. V bližini njihovega tabora se nahaja skrivališče nevarnih srbskih vojnih zločincev, pripravljenih narediti karkoli, da bi se izognili ujetništvu. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah Yin-yang in zlitje petih elementov V predhodnem prispevku smo podali kratko zgodovino feng shuija. Vsa znana metodologija, ki jo uporablja feng shui ima za cilj samo eno; kar se da natančno interpretirati medsebojni odnos yin-yang ter Wu Xing (pet elementov). Vsa diagnostika in potem ukrepi v nekem prostoru temeljijo na manipulaciji teh dveh sistemov. Ne glede na to, ali smo poslovni ljudje, delavci, znanstveniki ali samo dobri starši, imamo na kolektivni nezavedni ravni samo en cilj: približevanje, spravo najmanj dva vedno različna videnja iste situacije. Za ljudi, ki jim to uspeva rečemo, da živijo bolj harmonično, uspešno življenje, za razliko od tistih, ki jih kot biljardsko kroglo na igralni mizi nosi življenje iz situacije v situacijo. Pojma yin in yang sta nam po izgovorjavi, jeziku in poreklu mogoče tuja, vendar nam je njihov globok pomen v vsakdanjem življenju še kako blizu. Dokaze za to najdemo v vsakdanjih pregovorih v bližnji okolici nešteto; v še tako slabem je vedno nekaj dobrega; vsaka medalja ima vedno dve plati in podobno. Vse okoli nas, pa tudi mi sami smo podvrženi nenehnim spremembam; dan (yang) se izmenjuje z nočjo (yin), poletje (yang) z zimo (yin), toplo (yang) z mrzlim (yin), aktivno (yang) s pasivnim (yin) in tako neskončno v nenehnem gibanju.Gibanje se lahko ustavi v dveh momentih: 1. Absolutni yin (brez primesi yanga) - smrt. 2. Absolutni yang (brez primesi yina)- cilj in želja vseh; nesmrtnost, uresničenje. Za stanje v absolutnem yangu je značilna želja po dajanju in sprejemanju, ki je nekaj povsem drugega od jemanja, ki je značilno za yin stanje. Jemanje spodbuja pohlep, ljubosumje, šibkost, kar so vse yin karakteristike. e Tai chi Belo polje predstavlja vzpenjajoče se yang gibanje, črno pa padajoči yin. Stvarni, resnični vin je skrit v yangu (črna pika v belem segmentu), stvarni, resnični yang pa v yinu (bela pika v črnem segmentu). Prav ta, skriti, resnični je generator gibanja in razvoja. Torej manjše ali večje nelagodje, ki ga čutimo v katerikoli sferi življenja nas sili k razvoju. Ko tega nelagodja ne bo več, smo dosegli absolumi yang. Tai Chi ima obliko krogle. Krogla pooseblja vsesplošno kontrolirano ravnovesje. Torej krogla ni samo oblika temveč tudi funkcija kontrolirane moči. Posameznik, ki se je sposoben zavedati svoje krožne oblike (polje zavesti in telo v njem kot eno) pri svojih aktivnostih ne more več biti presenečen, ker je vedno stabilen. Krogla ne more pasti za razliko od denimo pravokotnika. Ta stabilnost potem sublimira v praznem duhu-Wu Chi. Nadaljevanje sledi v 110. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja sem na voljo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, tel. št. 07/49-63-091. Goran Ledič moda Kot smo v prejšnji številki časopisa SavaGlas obljubili, tokrat nadaljujemo s temo “KOPALNA MODA”. V prejšnjem članku ste lahko prebrali, kaj nam moda to sezono zapoveduje, zdaj predstavljamo čim več modelov kopalk na fotografijah. Lea Šinko Štraus ŠPORT speedway Zlati znak Šanteju Krško - Na stadionu Matije Gubca v Krškem so izvedli tradicionalno, že 21. dirko za Zlati znak občine Krško v speed-wayu in pokal Franca Babiča. Med vozniki iz desetih držav se je najbolje odrezal domačin Izak Šantej, ki je nekoliko presenetljivo zmagal brez izgubljene točke. Drugo mesto je osvojil Poljak Tomasz Rempala pred rojakom Krszystofom Kasparczakom. Na dirki so nastopili še trije Slovenci. Ob Šanteju sta najbolj izstopala domačin Denis Štojs in Ljubljančan Jernej Kolenko. Oba sta zbrala po 11 točk in bila tako na koncu izenačena s tretje-uvrščenim Kasparczakom, ki pa ju je premagaj v dodatni vožnji za 3. mesto. Šantej je tako postal pred 3.000 gledalci sedmi slovenski zmagovalec Tomasz Rempala, Izak Šantej in Krszystof Kasparczak na dirki v počastitev občinskega praznika občine Krško. “Zelo sem zadovoljen s tem, Italijanski Lonigo je bil prizorišče prve letošnje polfinalne dirke svetovnega prvenstva posameznikov v speedwayu. Po odpovedi slovenskega državnega prvaka Mateja Žagarja, ki še vedno okreva po hudem pretresu možganov, ki ga je staknil minuli ponedeljek na dirki mladinskega svetovnega prvenstva, je bil edini slovenski predstavnik na dirki Krčan Izak Šan-tejtki je bil na dirko uvrščen kot rezerva. Na razmočeni progi je Šantej prišel do nastopa po odpovedi Rusa Sergeja Darki-na, ki zaradi težav z vstopno vizo ni uspel priti do Loniga. Slovenski speedwayist je na koncu osvojil 13. mesto. saj mi doslej še nikoli ni uspelo. Zlati znak je po letu 1996, ko ga je dobil Krešo Omrzel, ponovno prišel v AMD Krško. Po težavah z motorjem na treningu pa sem bil nad to neo-madeževano zmago še toliko bolj presenečen,” je po dirki povedal večni slovenski podprvak Šantej. V finalno dirko za Pokal Franca Babiča se ni uvrstil nihče od slovenskih tekmovalcev, pokal pa je osvojil Poljak Kasparczak. lov na lisico Največji uspeh radioamaterjev Ludbreg - V Ludbregu je potekalo odprto kratkovalovno prvenstvo Radiokluba Ludbreg. Od posavskih radioklubov je sodeloval Radioklub “Krško” iz Krškega, ki je zmagal v kategoriji radioklubov. Med pionirji je zmagal Klemen Mavsar, v kategoriji ženske (Ž15) je prvo mesto osvojila Adrijana Moškon, v kategoriji Ž 21 pa je zmagala Cvetka Mavsar. V ARG tekmovanjih je doslej to največji uspeh krških radioamaterjev. Enostavno izgradljivi zadnji sedeži Če ste vsestranski in iznajdljivi, potem je Volksvvagen Touran pravo vozilo za vas. Z izdatno prostornostjo, neverjetno prilagodljivostjo in izrednimi voznimi lastnostmi, vas bo prepričal v še tako zahtevnih situacijah. Njegova, s petimi zvezdicami odlikovana varnost pa dodatno poskrbi za vas in vaše sopotnike. Touran. Več kot družinski avto. Skupna poraba: 5.9 - 7,91/100 km. Emisije G02; 159 -100 g/km. PortdM? Slovenija d.o.o.. Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana & Radanovič Brežice d.o.o. Čemelčeva ulica 5, 8250 Brežice Tel.: (07)4992150 Fax: (07) 4992172 ju-jitsu Zaključen evropski pokal Maribor - V mariborski športni dvorani Tabor so se v borbah in prikaznih tehnikah pomerile evropske ju-jitsu reprezentance. Sodelovale so vse najmočnejše ekipe s preko 200 prijavljenimi tekmovalci. Pokal Maribor 2004 je letošnje največje evropsko tekmovanje v tem borilnem športu.V skupnem seštevku reprezentanc je bila najboljša Francija, druga Nemčija in tretja Poljska. Slovenija je v skupnem seštevku med 14 reprezentancami zasedla solidno 6. mesto. Pokal je zaključila s tremi medaljami, eno srebrno in dvema bronastima. V prikazni tehniki (duo sistem) sta bronasto medaljo osvojila Dejan Kink in Gorazd Kostevc iz Društva borilnih veščin Katana Globoko. karate Marija prvakinja Češke Mlada Boleslav - Na Češkem je potekalo uradno WKF tekmovanje - Odprto prvenstvo Češke, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Anglije, Španije, Češke, Slovaške, Madžarske, Nemčije, Italije, Poljske, Latvije, Litve, Avstrije in Slovenije. Vrste Slovenije sta tokrat zastopali le Jasmina Grilc in Marija Jeier iz Kluba borilnih športov Rajhenburg. Obe sta pokazali izjemne boje in tehnično dovršenost, ki jo je Marija kronala z zlato medaljo na prvenstvu. Od svojih nasprotnic je bila uspešnejša kar petkrat, s svojimi boji pa je osupnila češke navijače. Izjemno srčnost je pokazala tudi Jasmina, ki se je prebila do polfinala. Z omenjenima uspehoma sta tekmovalki potrdili svoje mesto v reprezentanci. Z odprtim prvenstvom Češke se je za člane KBŠ Rajhenburg končalo zelo uspešno prvo tekmovalno obdobje, ki sta ga zapečatili prav medalji iz Prage in Milana. gimnastika Štusova izpolnila pričakovanja Ljubljana - Selekcijska telovadka Urška Štus, članica Gimnastičnega društva RAIN Krško, ki v tekmovalni sezoni 2004 v ženski športni gimnastiki tekmuje v mladinski konkurenci Al-nacionalnega programa, je kot edina posavsko-dolenj-ska telovadka nastopila na Pokalu Slovenije, kjer nastopa 16 najuspešnejših telovadk sezone v absolutni kategoriji Al- programa Gimnastične zveze Slovenije. V sobotnem nastopu je v mnogoboju s seštevkom 31,600 točke osvojila 15. mesto, 9. mesto na preskoku, 7. mesto na bradlji, 15. mesto na gredi in 13. mesto na parterju. Štusova seje uvrstila tudi na nedeljski finalni nastop na dvovišinski bradlji in osvojila odlično 6. mesto z oceno sestave 8,850 točke. plavanje Nina zopet na stopničkah Videm (Italija) - Preteklo nedeljo je potekal mednarodni akvatlon v italijanskem Vidmu. Tekmovalka Multisport kluba iz Krškega Nina Mandl nadaljuje niz vrhunskih uvrstitev, saj je v močni konkurenci osvojila 3. mesto. Nina Mandl Najboljši Jaka Krško - Preteklo soboto je ob občinskem prazniku potekal že 33. mednarodni plavalni miting Krško 2004. Naj večjega plavalnega mitinga za mlade plavalce v Sloveniji se je udeležilo 406 plavalcev iz BiH, Hrvaške in Slovenije.V močni mednarodni konkurenci je prednost domačega bazena najbolje izkoristil Jaka Kramaršič, kije enkrat zmagal (100 m hrbtno), dvakrat osvojil 2. mesto (100 m delfin in 100 m prosto) in bil enkrat četrti (100 m prsno). Zelo dobro je plaval tudi Krešo Radunovič, ki je popravil osebne rekorde. Uspešnemu ekipnemu rezultatu so z dobrim plavanjem prispevali tudi Jure Jerele, Aljaž Gomilšek in Luka Gorenc. atletika Brežiški mladi atleti odlični v Italiji Brixen - Na 23. tradicionalnem atletskem mitingu Brixia v Italiji so odlično nastopili atletinje in atleti slovenske mladinske reprezentance. Nastopilo je 16 ekip, skupaj okrog 800 mladih atletov, reprezentanc iz Italije, Švice, Nemčije in Slovenije. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije mladi brežiški atleti. Vsi trije so se izjemno izkazali, saj so se vsi trije domov vrnili z osebnimi rekordi. Eden izmed “zvezdnikov” tekmovanja je bil prav gotovo Rožle Bučalo, ki je v skoku v daljino osvojil L mesto z novim osebnim rekordom 711 cm. Kako izjemen je ta rezultat, pove podatek, da bi bil s tem dosežkom na lanskem svetovnem prvenstvu v Kanadi uvrščen na 4. mesto. Na zmagovalne stopničke se je povzpela tudi Maja Petan, ki je v teku na 100 m z ovirami zasedla 3. mesto z rezultom 14,15; samo 12 stotink sekunde jo še loči od slovenskega rekorda v tej kategoriji. Rok Deržanič je nastopil v teku na 110 m z ovirami. Letos je prvič tekel na članski postavitvi ovir in takoj izboljšal svoj osebni rekord za tri desetinke sekunde. Z rezultatom 14, 81 je zasedel 5. mesto. Najvišja je bila Janja Nova Gorica - Na finalu atletskega pokala Slovenije v Novi Gorici je uspešno nastopila tudi Senovčanka Janja Budna, ki je v skoku v višino med članicami zmagala z rezultatom 177 cm. Janja je nekoč tekmovala za FIT Brežice, zdaj - v času študija -pa tekmuje za Kronos Ljubljana. Sevničan okrepil Bistričane Maribor - V Mariboru je potekalo Evropsko prvenstvo klubskih državnih prvakov skupine B iz Anglije, Francije, Švice, Izraela, Danske, Slovaške, Hrvaške, Nizozemske in Slovenije. Slovenijo je zastopal AD Almont Slovenska Bistrica. Bistričane je okrepil atlet AK Sevnica Borut Veber. Tekel je na 5000 m in osvojil 4. mesto. Balvanska tekma Laško - Plezalci Posavskega alpinističnega kluba so se v soboto in nedeljo, 5. in 6. junija, merili z vso slovensko konkurenco na prvi letošnji balvanski tekmi za državno prvenstvo. Pri balvanskem plezanju je značilno, da ima vsaka od petih ah štirih postavljenih smeri le okoli osem do deset zelo težkih gibov in zato je za to zvrst plezanja potrebna izredno velika maksimalno moč plezalca. Za vsako smer ima tekmovalec na razpolago pet minut časa in neomejeno število poskusov. Najboljši pa je tisti, ki z najmanj poskusi prepleza največ ali pa vse smeri do vrha. Od Posavcev je bil pri plezanju teh težkih in atraktivnih smeri najuspešnejši Ambrož Novak, saj je med cicibani do vrha splezal kar tri balvane in zasedel 3. mesto. Tako je Ambrož prišel do svojih prvih stopničk na tekmah za državno prvenstvo. Med starejšimi dečki je svojo moč dobro vnovčil Izak Kelek, ki je dvakrat preplezal do vrha in bil na koncu peti. Z uvrstitvijo na svoji prvi balvanski tekmi je bil zadovoljen tudi Nejc Pozvek, ki je bil med mladinci šesti, pri starejših deklicah pa se je Katja Krejan uvrstila na 11. mesto. raketno modelarstvo Štricelj državni prvak Šentjernej - Na državnem prvenstvu v raketnem modelarstvu so odlično nastopili Sevničank V kategoriji rakete s padali je naslov državnega prvaka osvojil Igor Štricelj, tretji je bil Uroš Jenko, prav tako je ekipno slavil Ark Vega (Štricelj, Perc in Zevnikar). V kategoriji rakete s trakom je bil drugi Igor Štricelj, tretji Marjan Jenko, ekipno pa so zmagali Štricelj, Jenko in Perc. nogomet V Brežicah bo zaigral tudi Brane Oblak Brežice - Na pobudo nekaj posameznikov bo v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri, nogometna tekma med veterani Brežic in vetera- ni Olimpije iz Ljubljane ter med starejšimi dečki U14 Brežice in starejšimi dečki Olimpije. Med veterani bodo na tekmi nastopili novi selektor članske reprezentance Brane Oblak, znani igralec Primož Gliha in drugi. Gre za obuditev srečanj, ki so bila v preteklosti pogosta, z njimi pa želijo obnoviti stike med moštvoma. košarka Turnir trojk v košarki Artiče - DŠB in TVD Partizan Artiče bosta v soboto 12 junija v Artičah organizirala turnir trojk v košarki. Vabljeni so tekmovalci vseh starosti. Razdeljeni bodo 'j tri kategorije in sicer do 16 let, od 16 do 40 in nad 40 let. Turnir se prične ob 11. uri, prijave bodo zbirali najkasneje do 11. junija-V primeru slabega vremena bo turnir v športni dvorani OŠ Artiče- ® A v tetine KpšAc AKCIJA V JUNIJU: C 3 POPUST 254,000 SIT XSARA HDI EXCLUSIVE že od 3.199,000 SIT BERLINGO HDI ELEGANCE že od 3.190.000 SIT PLURIEL že od 2.860.000 SIT nore cene, ugodna financiranja s presenečenji v juniju http://saloni.citroen.si/avtoline TEL : 07 49 02 117 KRONIKA Težko verjamem, da je vsebina pisma njegova Sevnica - Na okrajnem sodišču se je začelo sojenje Antonu Božiču iz Sevnice, ki naj bi septembra 2002 novinarjem poslal anonimno pismo, v katerem blati ugled sevniškega župana Kristijana Janca. Božič zanika krivdo in tudi oškodovanec Janc težko verjame, da je vsebino pisma napisal njegov nekdanji sodelavec Božič. Pred zadnjimi volitvami -septembra 2002 - se je v javnosti pojavilo anonimno pismo, v katerem je nekdo obračunaval s tedanjim sevniškim županom in tedanjim direktorjem Gostinskega podjetja Sevnica Kristijanom Jancem. Pisnio je govorilo o višni Jančeve plače, o njegovih domnevnih poslovnih partnerjih iz stranke, o zaposlitvi sestre Mojce na občini ter o njenem stanovanju, pa o rokometu, ki ga vodi Janc in tako naprej. Pismo je bilo poslano številnim novinarjem in na podlagi naslovov na kuvertah, napisanih z roko, ki jih je analiziral tudi grafolog, se je pred sodiščem znašel delavec Gostinskega podjetja Anton Božič. Slednji krivdo zanika in pravi, da ga je z vsebino pisma seznanil šele zagovornik. Božič pravi, da ni imel motiva, da bi kaj takega storil, prav tako ne pozna podatkov o plačah in ostalem, kar je navedeno v pismu. S Kristijanom Jancem, ki je bil dolga leta njegov direktor, ni bil nikoli v sporu in sta dobro sodelovala. “Če bi imel kakšno zamero do njega, bi mu to tudi v obraz povedal,” pravi obdolženi Božič, ki je prepričan, da je to konstrukt oziroma da je nekdo izkoristil njegovo tiskano pisavo, ki je na razpolago na več mestih; na dobavnicah in tudi v knjigi menijev na recepciji hotela v Sevnici. Oškodovanec Kristijan Janc, ki je nastopil kot priča, je povedal, da gaje pismo močno pretreslo kot občana in kot župana. Napisane so bile same laži, pravi Janc, ki so blatile njegovo ime in delo, povzetki pa so bili objavljeni v medijih, tako da so ljudje v kraju pa tudi v službi začeli dvomiti vanj. Kot je dejal Janc, je takoj ob prejemu pisma po pisavi na kuverti pomislil na Božiča, saj je pisava njegova. Nad to ugotovitvijo je močno presenečen, saj si je predstavljal vsakogar prej, le Božiča ne. Na sodišču je pred časom že stekel poskus poravnave, v kateri naj bi obdolženi 200 tisočakov namenil društvu Sonček, a Božič na poravnavo ni pristal, saj pravi, da ni kriv. Tudi Janc je potrdil, da je obdolženi apolitičen človek, da se nikoli ni pritoževal ali kritiziral odnosov v podjetju, poleg tega nikoli nista bila v konfliktu, zato ga to pismo še toliko bolj čudi. Božič je v bil v omenjenem času predsednik komisije za pritožbe v podjetju in je pritožbe v glavnem zavračal. Je pa bilo v tistem obdobju največ pritožb delavke, ki je delala v recepciji, se spominja Božič. “Težko bi verjel, da je vsebina pisma njegova,” pravi tudi Janc, čeprav se pisava na kuverti ujema z njegovo. Janc v postopku ni zahteval odškodnine, saj pravi, da ni materialist, poleg tega pa ve, da bi Božič odškodnino težko plačal. Na prvi obravnavi je sodnik Ivan Kovač zaslišal tudi dva novinarja, ki sta prejela omenjeno pismo, na predlog obrambe pa bodo zaslišali tudi sekretarja Gostinskega podjetja, da bo povedal, ali je bil v preteklih letih Božič v kakšnem podtalnem delovanju v podjetju. Poleg tega je obramba predlagala, da se pribavijo še zapisniki komisije, ki ji je predsedoval Božič, iz katerih bi bilo razvidno, kakšne pritožbe je reševal, zasliši pa naj se tudi kriminalista oziroma pooblaščeno osebo, ki je vodila ta primer, da bi pojasnila, zakaj se je zadovoljila le z analizo pisave na kuverti, ni pa ugotavljala, kako je bilo napisano anonimno pismo. Prav tako pa tudi ni v predka-zenskem postopku odvzela prstnih odtisov s kuverte in pisma. Sodišče bo pozvalo izvedenca grafologa, naj se izreče, ali je na zaseženih kuvertah res pisava obdolženega in ali je možno, da bi kdo ponaredil to pisavo. Zagovornik obdolženega je še predlagal, naj grafolog ne bo uslužbenec ministrstva ali represivnih organov in naj pojasni, ali je možno naslove napisati s posneto pisavo obdolženega. Izbranemu izvedencu naj se da na vpogled tudi knjiga menijev Gostinskega podjetja, kjer je razvidna pisava obdolženega. Ko bo izvedensko mnenje izdelano, se bo sojenje nadaljevalo. Nada Černič Cvetanovski Namesto nafte “obarvano” kurilno olje? Posavje - Letos spomladi je nekaj posameznikov z brežiškega Jtodročja imelo težave z delovnimi stroji zaradi nekakovostnega dieselskega goriva. Ko pa so gorivo v strojih zamenjali, težav ni bilo več. Pred časom smo omenili primer Podjetja HPG iz Brežic, katerega delovni stroji so se pokvarili zaradi nafte, ki je bilo “čudno” kurilno olje s primesmi. Podjetje HPG Brežice je mar-Ca policiji prijavilo okvare strojev 2aradi nekakovostnega diesel-skega goriva, ki jim ga je v količini 6000 litrov januaija dostavilo podjetje Petrol. Direktor Podjetja Mirko Maljkovič je pojasnil, da so po okvarah gorivo reklamirali in Petrolov inštitut je P° odvzetih vzorcih ugotovil, da ?re za razbarvano kurilno olje s se nekaterimi primesmi. Vendar v “etrolu trdijo, da takega goriva gsp dostavili, zato se je podjetje ‘PG Brežice odločili za prijavo Policiji. Ta je svoje delo opravila 'J1 kot pravi pomočnik koman-?Ba policijske postaje Brežice tane Zupančič, na podlagi pri-obljenih dokumentov niso ^ogli ugotoviti kaznivega dejan-\zato so na Okrožno državno ozilstvo podali le poročilo, ne pa jjZenske ovadbe. Pojasnil je še, J3 Je podjetje prijavo podalo me-in pol po tem, ko je bilo gori-0 dobavljeno, vmes se jim je po-ar^v le del strojev, predvsem ovejših, ki pa so jih tudi popra-ča ^trektor podjetja je prepri-J"®’ da v podjetju ni nihče “šaril” gorivu, v Petrolu in prevoznik irdij.~ • - jonov SIT škode in s Petrolom še vedno vodijo razgovore za priznanje škode. Prav tako je podjetje HPG od Policijske postaje Brežice dobilo “čuden dopis”, v katerem svetujejo, kam naj se obrnejo po pomoč. Stane Zupančič pojasnjuje, da gre za enoten obrazec, ki so ga uvedli letos maja. Z njim žrtvam in oškodovancem pojasnjujejo, kdo vodi njihov postopek, kakšne pravice imajo ter žrtvam pojasnjujejo možnosti do rehabilitacije, v katerih navajajo oblike brezplačne pomoči nevladnih organizacij. Hkrati so se s tem zavezali, da tudi po zaključku preiskave o zaključenem postopku obvestijo oškodovance in žrtve. S. V. to r ena^°' P°Jicisti so še ugo-0* v- Je Prev°znik del goriva Se.0cjJ v HPG, del pa dostavil Riškemu podjetju Rafael van°n ^ P° P°^cijskih poizvedo-Jdt z gorivom ni imelo težav. J^jkovič pravi, da imajo za-1 okvar strojev od 5 do 6 mili Na PU Krško tovrstnih prijav okvar zaradi “čudnega” goriva ne poznajo, Zupančič je povedal, da imajo le eno uradno prijavo, občanka z okolice Bizeljskega je imela težave z osebnim vozilom. V našem uredništvu pa vemo za primer, ko so 2. aprila iz okolice Brežic obvestili Policijsko postajo Brežice o podobni zadevi, saj so imeli težave s traktorjem, prihranili so celo vzorec spornega goriva, policisti sojih sicer poklicali, vendar zadeve niso podrobneje raziskali, ampak so jim svetovali, naj se s Petrolom sami dogovorijo o ustreznosti goriva Kanal 2000 ^formativni TV kanal v občini Sevnica Policisti mladim ponudili svoje izkušnje Slovenija, Posavje - Policijska uprava (PU) Krško je v sklopu akcije, ki poteka po vseh policijskih upravah, izvedla izpopolnjevanje v varni vožnji za voznike skuterjev in koles z motorjem. Akcija na področju PU Krško je bila tridnevna, izvedli so jo v vseh treh občinskih središčih. Posebej prilagojene poligone so policisti uredili na parkirnih prostorih pri Srednji šoli Krško, pri Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah ter pri OS Savo Kladnik v Sevnici. V obliki šole varne vožnje so udeležencem prikazali nekatere vaje in pravila vožnje s skuterji oz. kolesi z motorjem ter jih opozorili na nevarnosti. Praktično izpopolnjevanje so vodili izkušeni policisti inštruktorji. Vozniki pa so lahko sami prevozili poligon s svojim ali testnim skuteijem. Savo Stojanovič s PU Krško akcijo ocenjuje kot uspešno, v Sevnici so imeli 14, v Krškem 27 in v Brežicah 12 voznikov, ki so se preizkusili v vožnji, še več je bilo radovednežev. V primerjavi z drugi upravami, je bil odziv dober. Leta 2002 je bilo v Posavju v prometnih nesrečah udeleženih 22 voznikov koles z motorjem, lani kar 35, od tega so bili v 21 primerih sami povzročitelji nesreče. Posledice so hude, lani en mrtev in štirje hudo telesno poškodovani. Letos se sezona motorjev zaradi slabega vremena še ni prav začela in kot pravi Stojanovič, če so z akcijo preprečili le eno nesrečo in ohranili eno mlado življenje, so uspeli. Policija šteje vožnjo skuterja oz. kolesa z motorjem med zahtevnejša opravila v prometu. Vozniki so večinoma mladi, neizkušeni in nepremišljeni. Nimajo dovolj izkušenj in prakse z upravljanjem vozila, pri tem pa radi vozijo agresivno, uživajo v pozornosti in so pretirano samozavestni. Suzana Vahtarič Državno tekmovanje gasilcev Kočevje - 22. maja se je odvijalo državno tekmovanje gasilcev Slovenije v kategorijah članov, članic in veteranov. Na tekmovanju so nastopile desetine, ki so se lansko leto kvalificirale iz regijskih tekmovanj. Nastopilo je 261 ekip, oziroma 2600 gasilk, gasilcev, veterank in veteranov. Gasilsko zvezo Brežice so zastopali desetini članic iz PGD Sp. Pohanca in PGD Sromlje ter desetini članov in veteranov iz Bukoška. S.K. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Etažna lastnina Evidentiranje nepremičnin, ki so etažna lastnina Pravna razmerja v zvezi z nepremičninami, ki zadevajo predvsem dejstvo, kdo je lastnik, kdo ima vpisano hipoteko in podobno, so urejena v zemljiški knjigi. Geodetska uprava vodi kataster stavb, v katerem so vpisani podatki o stavbah in njihovi razdelitvi v etažno lastnino. Zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, stavbe oziroma dela stavbe, ko je gradnja končana. Zahtevo lahko vloži tudi oseba, ki ima na podlagi pravnega posla pravico pridobiti lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe. Na podlagi delilne pogodbe lahko torej vpis predlaga tudi vsak solastnik ali kupec posameznega dela stavbe. Vpis se opravi na podlagi elaborata odmere etažne lastnine, ki obvezno vsebuje tudi etažni načrt in ne sme odstopati od listine o delitvi. Etažni načrt izdela geodetsko podjetje, ali podjetje, ki izdeluje projektno dokumentacijo. Etažni načrt je nujen za vpis v register stavb, ne pa tudi za vpis v zemljiško knjigo. Natančno mora opredeliti stavbno parcelo ter lego, obliko in površino za celotno stavbo, pa tudi za posamezne in skupne dele. Geodetska uprava o vpisu izda posebno odločbo, v kateri določi indetifikacijsko številko za novo vpisano stavbo in posamezni del ter jo pošlje upravičencem. Do vzpostavitve elektronske povezave med katastrom in zemljiško knjigo je geodetska uprava zavezana tudi zemljiškoknjižnemu sodišču sproti sporočati podatke o nastavitve etažne lastnine v katastru. Če so bili etažni načrti za vpis etažne lastnine predloženi neposredno zemljiški knjigi, mora geodetska uprava na podlagi prevzema načrtov po uradni dolžnosti nastaviti evidenco v katastru stavb, tudi če gre za nepremičnine, ki so že vpisane v zemljiški knjigi. Če geodetska uprava ugotovi, da so podatki v geodetskem načrtu nepopolni, lahko povabi zainteresirane osebe oziroma lastnike na zaslišanje, če meni, da je to potrebno zaradi razjasnitve zadeve. Sprememba delitve ali združitve posameznih delov stavb Vse kar ni zajeto v delilnem načrtu spada med skupne dele in v zemljiški knjigi tega ni mogoče spremeniti samo z neformalnim sporazumom med udeleženci. Za sklenitev pisnega sporazuma o spremembi solastnine na skupnih delih se smiselno uporabljajo pravila o delitvi posameznih delov stavb. Vsaka nadaljnja delitev ali združitev posameznih delov in tudi sprememba skupnih delov v samostojni prostor ali kot del že obstoječega posameznega dela stavbe mora biti prav tako evidentirana v katastru stavb. Brez zapisanih dejanskih sprememb ni mogoče urediti lastninskih sprememb v zemljiški knjigi. Vpis v zemljiško knjigi Ko je zgradba in posamezni njeni deli vpisana v katastru stavb in so podatki o tem sporočeni zemljiški knjigi, se lahko izvede naslednja faza - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Nepremičnine, kamor spada tudi posamezni del v etažni lastnini, se v zemljiško knjigo vpisujejo z indetifikacijskim znakom, kot ga sporoči kataster. Po teh podatkih se vpiše tudi vrsta, raba in površina nepremičnine. Za pridobitev lastninske pravice, v katero kategorijo sodi tudi etažna lastnina, se za sklenitev sporazuma o delitvi med solastniki uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Velja torej, da je tudi pri tem obvezna sestavina sporazuma zemljiškoknjižno dovolilo ter overovljeni podpisi vseh solastnikov. Dogaja se tudi, da se morajo pri določenih primerih upoštevati še posebne zahteve, ki morajo biti zapisane v sporazumih (npr. soglasje centra za socialno delo za skrbnikovo razpolaganje z varovančevim premoženjem). Članice PGD Sn. Pohanca so osvojile deveto mesto. Predlog za vpis v zemljiško knjigo Krajevno pristojno je tisto sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem se nepremičnina, ki je predmet vpisa, nahaja Ker je zemljiška knjiga računalniško vodena je potrebno predlog vložiti na predpisanem obrazcu za vknjižbo (obrazec za vpis etažne lastnine). Mladi in naravne nesreče Posavje, Artiče - V skladu s programom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino je Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Krško razpisala natečaj za literarna in likcfvna dela na temo “Naravne in druge nesreče- Nevarne snovi”. Najboljša posavska dela so poslali na državno tekmovanje. K sodelovanju so povabili vse osnovne šole in vzgojno varstvene zavode v Posavju, odzvalo pa se je deset osnovnih šol in vrtec. Do konca razpisnega roka so prejeli skupaj 192 del, od tega 133 likovnih in 59 literarnih del. Največ izdelkov so prispevale šole Blanca, kar 69, Savo Kladnik Sevnica 54 in šola Artiče 22 izdelkov. Poleg omenjenih so sodelovale še šole Pišece, Raka, Tržišče, Savo Kladnik, enota Loka, Podbočje, Koprivnica in vrtec Koprivnica ter OŠ Brestanica. Uradna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad učencem za najboljše izdelke v Posavju je potekala v OŠ Artiče. Na šolskem igrišču je bila prikazana tudi zaščitna in reševalna oprema regijskih enot Civilne zaščite ter gasilska oprema prostovoljnih gasilskih društev. Izdelke, ki so bili izbrani kot najboljši na regijski ravni, so poslali Upravi RS za zaščito in reševanje v Ljubljano na izbor najboljših del na državni ravni. Zaključna prireditev državnega natečaja je bila 26. maja v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja Ig pri Ljubljani. Med najboljše na državni ravni sta bila izbrana likovni izdelek Jureta Nagliča iz OŠ Artiče pod mentorstvom Jožice Levar ter literarno delo Aleša Sladiča iz OŠ Sava Kladnika Sevnica pod mentorstvom Jožice Mlakar. S.V. RAZVEDRILO OVEM Toliko časa ste se preveč naprezali, da se boste le s težavo spet popolnoma pobrali. Nikar ne poskušajte s silo - pustite času čas. Ne sprašujte drugih, temveč se sami odločite. BIK Zaradi nekaj nizkih udarcev se vam bo kmalu oglasila slaba vest. Pokesajte se, pa se bodo stvari odvile tako, kot boste želeli. Presenetljivo ponudbo na vidiku zagrabite z obema rokama. dvo jem Nikar ne dovolite, da vas vsaka malenkost popolnoma potre. Če boste preveč dolgo omahovali, boste ostali brez vsega. Preveč popustljivi ste, pa vas zato vsi izkoriščajo. RW Dolgo boste krotili bes, potem pa na lepem eksplodirali. Ne trpite v nedogled, ampak razčistite stvari v treznem pogovoru. Morda še pred koncem tedna? Končno se bo izkazalo, kaj vse zmore nežno čustvo. LEV Dolgo obdobje melanholije se bo zdaj zdaj končalo. Zavihajte si rokave, da ne zamudite sreče, ki vas čaka. Ne postavljajte se pred prijateljem, ki pozna vašo pravo vrednost. DEVICA Nekaj neprijetnosti vas bo spravilo v slabo voljo. Če boste pri tem še trmoglavi, se ne bo iz vsega skupaj izcimilo nič dobrega. Preden se odločite narediti korak naprej, poslušajte srce in se hkrati držite dogovora, ki ste ga sklenili. TEHTNICA Nikar ne bodite tako zagrenjeni. Vaše prepričanje, da pred vami ni ničesar več, se utegne že kmalu docela porušiti. Ne bi škodilo, če v stara jadra pihnete malo svežega vetra. SKORPIJOM Obupano si boste prizadevali, da bi spet našli harmonijo minulih dni. Delo, ki vam ga ponujajo, je sicer neprijetno, vendar lahko bistveno izboljša proračun. Stari prijatelj se vam bo zjokal na rami, potolažite ga. STRELEC Tako ambiciozni ste, da se sploh ne utegnete več sprostiti. Osredotočite se na eno stvar, če hočete, da se vam posreči. V ljubezni bo znova zagorel ogenj, za katerega ste mislili, da je že zdavnaj dogorel. KOZOROG Vročična aktivnost ne bo pregnala neprijetne nelagodnosti. Sedaj še lahko popravite, kar ste storili napak. Če ne boste spremenili svojega odnosa do drugih, tudi drugi ne bodo svojega do vas. VODMAR Oddahnili si boste, ko boste uredili nekaj bistvenih stvari. Nikar ne tvegajte samo zato, da bi drugim pokazali, kaj zmorete. Ob nekem lepem spominu boste v dvoje čisto zasanjani. RIBI Divja naglica vas bo pustila čisto zadihane, zato bi vam dobro del kak brezdelen dan. V tem času premislite o svoji novi zvezi, uporabite srce. Če pri priložnostih, ki se vam ponujajo, mislite, da je pametno reči ne, storite to takoj. ni K. nagradna križanka A Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Toni Pušlak, Kregarjeva 3, 8250 Brežice 2. nagrada -zgoščenka Eva Pusovnik, Aškerčeva 1, 3310 Žalec 3. nagrada -kaseta Anica Medved, Glogov Brod 22, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: OZIRIS, TATARI, ANANAS, VOL, VT, RISI, AO, RUŠEVEC, JODL, ERINUE, APIA, VONTA, KNE, IŠKA, KURIRKA, ZE, SALTO, ARP, IVRIT, AMATER, JANSEN, ABEDI, ACA, KA, TIROL. Geslo: V DVOJE JE LEPŠE Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 18.6.2004, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! STROŠEK ZARADI SKLADIŠ- ČENJA PRIPIS GRŠKI POLOTOK LETOVIŠKI KRAJ V AVSTRIB ŠVEDSKI POLITIK OGRADE ZA ŽIVINO PESNICA MAURER GRŠKA GORATA POKRA- JINA TRST ŽIVAL,K! PLETE MREŽO DEŽELA NA VZHODU TROPSKA SMOLA VEČ KOT NIČ LEKARNAR EDVARD LAHKO- ŽJVKA BOLJŠE VRSTE MUZI- KOLOG KERSNIK RIMSKI PESNIK VRSTA IGLAVCA LUDVIK TOPLAK MEDNAR ZDRUŽ. KNJIŽEV- NIKOV SEVNtŠKI POSLANEC SDS BRANKO SRBSKO MOŠKO IME PODOBA GOLEGA TELESA DAVNI PREB. APEN1N. POLOTOKA MLAJŠA ŽELEZNA DOBA NEZMOŽ- NOST GIBANJA NORDIJ. GOSPO- DARICA MORJA 12 PADAR ZORAN ARNEŽ MAGMAT. IZBOČINA 8 BARVILO ZA LASE AMERIŠKA LETAL DRUŽBA knjižnica brežice Priročnik Mozart za otroke seznanja z učinki glasbe na razvoj otroka od spočetja do desetega leta. V njem avtor posreduje tudi načine, kako z glasbo učinkovito spodbujati razvoj možganov in čutil, ko različne višine tonov in melodije prebudijo njegovo uho in spodbudijo razvoj govora, poslušanja, petja, gibanja in ritma. V glasbo lahko vpletete različne vsebine, kot na primer poštevanko, pravila lepega obnašanja, razredna pravila, sprostitvene tehnike in otrok se jih uči na sproščen, zanimiv, zabaven način. Slovenska zborna izreka je priročnik, namenjen javnim govorcem - učiteljem, novinarjem, igralcem, politikom ter vsem drugim, ki govorno nastopajo v javnosti in morajo ob tem uporabljati najvišjo zvrst govorjene slovenščine. Pregledom pravil, miselnim vzorcem in shemam so v obliki vaj za jutijevanje dodani številni praktični primeri iz sodobnega govora, ki so večino posneti tudi na priloženi zgoščenki. V knjigi Vsaka sekunda šteje Lance Armstrong opisuje, kako se mu je življenje spremenilo, ko je postal zvezda, kako mu je francoska birokracija metala polena pod noge, kako so njegovo ekipo obtoževali jemanja poživil. Zasebno je v tem času postal očka dvojčic, ustanovil sklad, ki pomaga obolelim za rakom, ter obnovil čudovito kapelo v ljubljeni Španiji. Knjiga, ki dokazuje, da na kolesu in zasebno šteje vsaka sekunda. Alojz Ihan v knjigi Do odpornosti z glavo opisuje presenetljive povezave med človekovo psiho in nastankom bolezni. Pojasni vpliv čustvene, osebnostne in duhovne zrelosti na sposobnost, da obvladujemo stres. Neobvladan stres namreč postopoma slabi imunski sistem in lahko postane celo vzrok za nastanek bolezni. Priročnik Vitki in zdravi v srednjih letih ponuja uspešen program za hujšanje. Spoznajte, kako se hormonsko ravnovesje in presnova po štiridesetem letu spreminjata in prevzemite nadzor nad svojim telesom. Prilagodite način življenja potrebam svojega telesa in prisluhnite sporočilom, ki vam jih pošilja. Tako boste shujšali brez težav in se nasploh dobro počutili. Od torka, 11. maja 2004, je Knjižnica Brežice bogatejša za dva “Tuševa bistra kotička”, opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo. Otroci, vabljeni v svet znanja, interneta in zabave vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 7. do 18. 30 ure, v četrtek od 7. do 15. ure in v soboto od 8. do 13. ure. Novosti najdete tudi na domači strani Knjižnice Brežice (http:/ /www.bre. sik, si/l. Sabina Stanič, univ.dip.bibl. <3Te&4on 07/49-91-250 AfltkDO I h. Tako pametni, pa tako... Slavni ruski basist Fjodor Šaljapin je bil povabljen v Moskvo, kjer je bil takrat mestni poveljnik general Zeleni. Mož sicer ni bil posebno bister, toda car ga je imel rad in to je - kot vedno - zadostovalo. Šaljapin ga je srečal na sprehodu in šel mirno mimo njega, ne da bi ga pozdravil. General je zakričal za njim: “Kaj si vendar dovolite? Zakaj me ne pozdravite?” “Zato, ker vas ne poznam.” “Ne poznate me?” Debeli general je bil zelen od jeze. “Jaz sem Zeleni! Ali me boste zdaj pozdravili?” Šaljapin je očetovsko odvrnil: “Ko boste dozoreli.” Slavni satirik, dramatik in pisatelj Bernard Shaw je na srečo živel v literarni druščini, ki je zapisovala njegove duhovite domislice in zbadljivke, da so se nam ohranile. Ko je bil še majhen, ga je vzgojiteljica oštela, ker se ni pripravil za pouk zgodovine. Svojo pridigo je zaključila takole: “V tvojih letih sem že znala našteti na pamet vse angleške kralje.” Mali Shavv je strupeno pripomnil: “To vam rad verjamem. Takrat, ko ste bili vi v mojih letih, jih je bilo res še zelo malo.” Slikar, bakrorezec, satirični pesnik in muzik Salvator Rosa je bil vedno dobre volje. Proti koncu življenja so ga prijatelji skušali prepričati, naj se poroči s svojo IjU' bico, s katero je imel več otrok, on pa se je temu upiral zaradi njene lahkoživosti. Tedaj mu je eden izmed pri' jateljev dejal: “Poročite se z njo, gospod Salvator; če je ne vzamete, ne boste prišli v nebesa.” “No,” je odgovoril Salvator Rosa, “če so za nebesa p°' trebni rogovi, jo bom pa vzel.” OBČINA BREŽICE - H1 Brezposelnost - pereč problem Posavja in naše občine Kljub temu da se brezposelnost v posavski regiji zadnjih nekaj let počasi znižuje, ostaja Posavje še zmeraj regija z nadpovprečno stopnjo «|g; Je 1§ OBČIM A brezposelnosti. Naloga državnih oblasti, občin, zavodov pa tudi slehernega brezposelnega je, da učinkovito in vztrajno iščemo ter zagotavljamo Brežice možnosti za zaposlovanje. Glede na napovedi lahko pričakujemo v prihodnje boljše čase in povečano ponudbo delovnih mest in zaposlitvenih možnosti, vendar je ključno, da so brezposelni usposobljeni, predvsem pa motivirani poprijeti za ponujeno delo. Brezposelnost je eden glavnih vzrokov za revščino in so-cialno izključenost, zato je dobljen, medresorsko koordiniran in učinkovit sistem spodbujanja naložb, ustvarjanja no-vih kakovostnih delovnih mest in zaposlovanje ključnega polena za izhod iz revščine in s°cialne izključenosti ter dvig ravni kakovosti življenja v Sloveniji. Dvig zaposlenosti, znižuje brezposelnosti in hitrej-*a gospodarska rast bodo zato nijučna vprašanja prihodnosti- Delež celotnih izdatkov za s°cialno zaščito, merjen v BDP, Se v Sloveniji od leta 1997 do sedaj ni bistveno spremenil in Je ves čas enak (26,6 odstotka) *fr je dokaj pod povprečjem n°sedanjih članic Evropske jVeze, ki je znaša za leto 2000 27,3 odstotka. Bistveno manjši uelež BDP v primerjavi z dose-flanjo petnajsterico je na pod- ročju reševanju brezposelnosti, kjer je Slovenija v letu 2000 namenila 1,1 odstotka BDP, dosedanja petnajsterica članic EU pa 1,7 odstotka BDP. Statistika sicer beleži, da registrirana brezposelnost v Sloveniji upada, vendar v sedanjo evidenco brezposelnih ne sodijo tisti brezposelni, ki aktivno ne iščejo zaposlitve, teh pa je zaradi dolgotrajne brezposelnosti in apatije precej. Temu delu ljudi brez zaposlitve je onemogočena vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. Zaskrbljujoča in prevelika je razlika med registrirano brezposelnostjo (približno 95.000 brezposelnih) in anketno brezposelnostjo po metodologiji ILO (približno 60.000 brezposelnih), ki omogoča tudi mednarodno primerjavo. Primerjava z ostalimi članicami Evropske zveze kaže, da imamo pri stopnji brezposelnosti po metodologiji ILO razmeroma ugodno pozicijo, glavni težavi pa še naprej ostajata strukturne razlike brezposelnih in razlike v stopnji brezposelnosti med regijami. Ukrepi za znižanje brezposelnosti in sicer zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, invalidov, nekvalificiranih in nizko izobraženih iskalcev zaposlitve, iskalcev prve zaposlitve (posebej žensk), starejših brezposelnih, brezposelnih Romov niso bili uspešni. Sredstva, ki jih država namenja za pasivne oblike pomoči (denarna nadomestila, denarne pomoči) tem kategorijam brezposelnih, ni učinkovito preusmerjeno v aktivne oblike zaposlitvene politike. S sredstvi, namenjenimi blaženju posledic brezposelnosti, je potrebno ljudi, ki so odvisni od prejemkov, pripeljati nazaj na delo ter ust- občinski variti številčnejša in boljša delovna mesta. Zaradi vedno večje izključenosti invalidov s trga dela je potrebno posebno pozornost nameniti tudi izenačevanju možnosti in povečevanju neodvisnosti ljudi s posebnimi potrebami. Nezadostno je tudi zagotavljanje zaposlitvenih možnosti za najbolj ranljive skupine, ki se soočajo s celotnim nizom težav socialne izključenosti in ki so zato najbolj oddaljeni od trga dela (osebe z motnjami v duševnem zdravju, odvisniki, žrtve nasilja, nekdanji zaporniki, brezdomci itd.). Kljub temu, da se približno 70 odstotkov vseh sredstev, namenjenih aktivni politiki zaposlovanja, namenja v regije z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, se razlike med stopnjami brezposelnosti med osrednjo slovensko regijo in brežice regijami z najvišjimi stopnjami brezposelnosti povečujejo. V Posavju in tudi v občini Brežice beležimo ugodne napovedi glede odpiranja novih delovnih mest in zaposlitvenih možnosti. Postopna vzpostavitev “shengenske” meje v občino Brežice prinaša nove možnosti zaposlovanja v državnih službah (policija, carina), pri čemer tudi Slovenska vojska namerava širiti profesionalno strukturo v vojašnici v Cerkljah ob Krki. Položaj ob mednarodnih prometnih koridorjih ob meji (Obrežje, Dobova) bo zagotovo ugodno vplival na razvoj gospodarskih panog, povezanih s transportom in logistiko (špedicije, skladiščenje, prepakiranje in pretovarjanje ter druge storitvene dejavnosti). Številne gospodarske družbe v naši občini in Posavju se uspešno razvijajo v novih razmerah, povezanih s vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, in širijo svojo dejavnost ter ponujajo nove zaposlitve. Poleg tradicionalnega povpraševanja po delovni sili v gradbeništvu in kmetijstvu tudi novomeški Revoz išče približno 200 delavcev iz Posavja. Ne glede na zaposlitvene možnosti pa je ključno, ali bomo uspeli motivirati brezposelne, da bi poprijeli za delo oziroma bi se aktivno vključili v zaposlitvene programe. Zal vse preveč pasivne oblike denarnih pomoči in drugih socialnih transferjev ter njihovo medsebojno delovanje brezposelnih ne motivirajo, da bi aktivno iskali zaposlitev in poprijeli za legalne oblike dela. Mag. Andrej Vizjak, Župan občine Brežice SDS Jbisk dr. Mihaela Brejca v Brežicah b V četrtek, 3. junija, nas je v jezicah obiskal dr. Mihael JeJc, podpredsednik stranke °S in podpredsednik Državne-zbora Republike Slovenije ter ^silec liste SDS na volitvah za ^dežev Evropskem parlamen-j ’ ki so namenjeni poslancem Slovenije. Namen obiska je bil v°bliže spoznati utrip življenja °savju in Brežicah po vstopu k °Venije v Evropsko unijo. Kaj-* brežiško občino je prišlo do • .cHh sprememb na sami meji, je Obrežje zaživelo v novi .°§i največjega kopenskega prehoda v Sloveniji, (jčr sta si z županom mag. An-Vizjakom ogledala, kako stoi? Promet m ostali po-°bi u- P*1 na mei' v novih ja j tih vodita carina in policija ,er ostale potrebne službe za st0r2or Prometa, blaga in ostalih Protiu Mihael BreJc si Je ^lih S Pre ko oči javnosti in Jev nis v nas- me- n njihc tako prisotne in pred-vlade pozabijo na ljudi tegoriOVe vsakodnevne skrbi in rpe; .e’ ki so povezane z mejo in *°rnn Prehodom. To nam na-vZam P?Ve> da si lahko vsakdo tiidj u ^as tn prisluhne ljudem to0 kamere niso na preži in ki zgolj zase in za ljudi, dekai k°t njihovi sodržavljani aJ. Pomenijo. Marko Hercigonja IJ»S "•:,A DEMOKRACIJA SLOVENIJE jjj° 'n kako vodi piskavo? V°litve so pred vrati) Obrtniški skupini LDS kega sveta Brežice smo bili, tako kot celotna javnost, seznanjeni s pričetkom preiskave o domnevnih nepravilnostih o delu občinske uprave v prejšnjem mandatu. Medijem gre zahvala, da smo bili temeljito seznanjeni o tem, kdo so osumljeni (z imenom in priimkom), pri komu je bila opravljena hišna preiskava, kdo je v priporu, kaj je predmet preiskave, kaj so posamezni osumljenci povedali na zaslišanjih?! Naš župan se je v preiskavo aktivno vključil. Predvsem se je izkazal z usmerjanjem preiskave, tudi javno je povedal, v katero smer bi preiskava še morala steči. Da ne bi bilo dvomov, zakaj je do te afere v Brežicah sploh prišlo, je sam ugotovil, da gre veijetno za notranja nesoglasja v LDS, morda celo za spopad med Petanom in Mokrovičem. Začudeni smo in ogorčeni. Pa ne zaradi preiskave. Ce so bile ugotovljene nepravilnosti, če so se posamezniki ob tem tudi osebno okoristili, je potrebno to ugotoviti in dokazati. Za to so pooblaščeni in odgovorni organi pregona in sodstva. Vse pa kaže, da v brežiškem primeru ni tako. Že ob uvedbi preiskave je vse jasno, kdo so krivci, zakaj je do preiskave sploh prišlo; kaže, da bo za tožilstvo in sodišče ostalo le malo dela. V svetniški skupini LDS ocenjujemo, da je do preiskave v tem času prišlo predvsem zaradi bližajočih se volitev. Tako v evropski parlament v nedeljo, kot ah predvsem zaradi jesenskih parlamentarnih volitev. To se da razbrati iz različnih medijskih odzivov, iz katerih je mogoče razbrati, da je ob tem, kaj je predmet preiskave, najpomembnejše, iz katere stranke je kdo od vpletenih in kdo naj bi preiskavo sploh “zakuhal”. Zagotovo pa se da tudi ugotoviti, kdo naj bi imel zaradi tega politično korist in kdo škodo. JA. LORKS Spoštovane bralke in bralci! Glede na to, da v zadnjem obdobju nismo imeli seje občinskega sveta, vam sporo- čam, da so vseeno ta čas zaznamovali pomembni dogodki. Slovenski osnovnošolci so preverili svoje znanje na nacionalnih preizkusih znanja, srednješolci pa na maturi. V programih višjega in visokega šolstva te dni potekajo izpiti, profesorji na vseh nivojih zaključujejo šolsko delo. Tako bomo nedvomno pridobili tudi iz naših krajev nekaj diplomiranih strokovnjakov in upamo, da so izbrali področja, s katerimi bodo pomagali k razvoju naše regije. Prav tako se nam z vsakim dnem povečuje upanje, da bomo tudi iz naših visokih strokovnih šol pospremili prve diplomante. V preteklem tednu smo gostili hrvaško delegacijo predstavnikov občine Samobor in ravnatelje osnovnih šol. Ogledali so si osnovno šolo Artiče, Mladinski center (MC) v Brežicah in nato imeli razgovor z ravnateljico OS Globoko in ravnateljem OS Velika Dolina ter predstavnico oddelka za družbene dejavnosti. Samo-borčani so ugotovili, da je naš koncept izobraževanja v 9-let-ni osnovni šoli napreden in da jih čaka zelo velika sistemska sprememba, tako na področju materialnih pogojev šol kot pri izobraževanju strokovnega kadra. Dogovorili smo se o nadaljnjem sodelovanju in prenašanju izkušenj. Prvič so tudi videli način dela MC saj je pri njih takšen način organiziranja še neznanka. Povezave tečejo tudi na področju višjega in visokega šolstva, kar daje naši regiji še posebno priznanje. Delo zavodov in društev občine Brežice je prepoznavno tudi v širšem slovenskem področju, saj se udeležujejo glasbenih revij, koncertov in različnih tekmovanj, na katerih so učenci oziroma dijaki zelo uspešni. Odbor za družbene dejavnosti je ob oblikovanju proračuna še posebej izpostavil pozitiven odnos do sofinacira-nja dejavnosti vrtcev, šol, glasbene šole, drugih zavodov in društev, ki razvijajo kulturno, raziskovalno in športno dejavnost in so njihovi rezultati tudi vidni. Prizadevali si bomo, da bo za takšne programe posluh tudi v prihodnje. Za LORKS Stanka Preskar SLS. Slovenska ljudska stranka www.sis.si SLS - EU volitve junija * obkrožite listo št. V četrtek, 3. junija, so se brežiški javnosti predstavili kandidati liste Slovenske ljudske stranke za volitve v evropski parlament in sicer nosilec mag. Franci But, Nada Skuk in Nataša Kavaš Puc. Brežičanom so predstavili načine reševanja problemov regionalne politike ter vlogo in pomen SLS pri zastopanju naših interesov v družbi velikih. Kandidati so se soočili tudi z nekaterimi problemi, ki so predvsem specifični za tako imenovano schengensko mejo in so tesno povezani z življenjem v njeni neposredni bližini. SLS je stranka, ki razume probleme na lokalni ravni, zato v nedeljo 13. junija, pričakuje vašo podporo. Za razpoznavnost v Evropi in enakovreden status v dražbi evropskih narodov na nedeljskih volitvah obkrožite številko 13. OO SLS Brežice V svetniški skupini SNS smo nezadovoljni z županovim dosedanjim delom, saj se jasno kaže, da ne more opravljati hkrati dveh funkcij - župana in poslanca. Z njegovim delom so vse bolj nezadovoljni občani, saj preneka-tere stvari, ki jih je obljubljal, preprosto ne more izpolniti. Z županovo pogosto odsotnostjo je otežkočeno delo tako v občinski upravi, kakor tudi v občinskem svetu občine Brežice. Seje občinskega sveta sklicuje, “ko ima čas” in ne po potrebi. Zaradi samovšečnosti in želji “vse bom naredil sam” še do danes nimamo podžupanov (to mu odgovaija), saj bi si s tem občutno olajšal delo, predvsem pa bi ga lahko podžupani nadomeščali ob njegovi prepogosti osornosti. Sam, ko še ni bil župan, je večkrat javno izrazil svoje prepričanje, da funkciji, kot sta župan in poslanec, ne more opravljati ena oseba, saj naša občina potrebuje “celega človeka”. Vprašanje je, ali res župan opravlja svoji vlogi župan-po-slanec stoodstotno? OO SNS Brežice Evropske volitve 13 .junija letos so pomembne tudi za DeSUS. Kandidatna lista je skupna z LDS. Poudarek je na dejstvu, daje skupna kandidatka mag. Mojca Drčar Murko na dragem mestu kot neodvisna kandidatka in kandidat DeSUS Vinko Gobec, član DeSUS in predsednik Društva upokojencev Slovenije, na četrtem mestu. Volivci lahko svojemu kandidatu dajo preferenčni glas, obkrožiti pa morajo tudi številko liste stranke. Zastopanost upokojencev in sploh starejše generacije je lahko zagotovilo tudi za zrelo presojo odločitev v Evropskem parlamentu in to na osnovi izkušenj ter smelosti postavljenih zahtev, ki seveda morajo temeljiti na realni osnovi. Letos jeseni sledijo volitve v državni zbor. Na teh volitvah bo nastop samostojen. Dovolj je še časa za pogovore. Volivci pa lahko že zdaj razmišljajo o svojih odločitvah. Ob gledanju TV, branju časopisov, obilici obvestil in reklamah, si bodo ustvarili sodbo sami. Le pogumno naprej ! Za OO DeSUS Brežice Z neposrednimi naložbami lahko pridobimo nova delovna mesta Ekonomska politika Slovenije vsa leta po osamosvojitvi ni našla pravega recepta, kako oživiti gospodarsko pobudo tudi v naši regiji, kar je izjemno povečalo razlike med gospodarsko razvitostjo posameznih regij, saj posavska regija dosega okrog 60 odstotkov BDP na prebivalca v primeijavi z osrednjo slovensko regijo. Zato mora zagotavljanje delovnih mest v prihodnje temeljiti tudi na boljšem izrabljanju pogojev za neposredne tuje investicije, ki nam jih prinaša skupni gospodarski prostor EU. Tako država kot občina mora s stimulativno davčno politiko za neposredne naložbe, z ustreznim prostorskim planiranjem, izgradnjo prometne infrastrukture in z intenzivno promocijo prednosti investiranja v občini Brežice zagotavljati boljše možnosti za investiranje v naši občini in regiji. Davor Račič N Si Nova Siovenija Krščanska natiska stranka V torek, 25. maja, je v okviru kampanje za volitve evropskih poslancev, ki bodo 13. junija 2004, posavsko regijo obiskal EURO avtobus z vodjo kandidatne liste N.Si Lojzetom Peterletom Obiskal je vse posavske občine. Najprej se je ustavil v Radečah, nato v Sevnici, kjer je OO N.Si pripravila krajši kulturni program. V Krškem je Lojze Peterle obiskal Radio Krško ter spregovoril nekaj besed o volitvah v evropski parlament. Obiskal je tudi brežiško občino in se ustavil na parkirišču Hipermarketa, nato pa si je ogledal razstavljene slike v ateljeju Vladke Sum-rek na Črncu. Na okrogli mizi, ki je bila ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma v Krškem, je poudaril, kako pomembno je spoštovanje človekovih pravic, ki je v 1. členu evropske listine, za kar si bomo morali mi še prizadevati, pa tudi o poštenju, ki v svetu nekaj velja. Prizadeval si bo za višjo raven in kakovost življenja v Sloveniji. OO N.Si OGLASI stran 14 MERfol® vnesece ■ 'h I.**-«— Z4 VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT ■s*1' 2 2fiP «*r * SPALNICE ŽE OD 79.990 SIT | KAVČI ŽE OD 29.990 SIT \ REGALI ŽE OD 34.990 SIT | POSTELJE ŽE OD 7.990 SIT ' Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)749 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 PRIDRUŽITE SE EMI NAJUSPEŠNEJŠIH DRUŽB V SLOVENIJI. I PRIDRUŽITE SE REVOZU D.D.! f W fero&Jijismt fetoi tem® v dl dl tejmniii tedtod® izmen® v (^zvedri jr. najjtatji priljufetjanegai avtomobil® v' Sloveniji - renault dšai V ti* namen bomo v septembru odprti % sfeti-4®® novitedfetisvniHr mest? iw tak® wswej® dtniižto povabiti! pargeejšnje števil® liju# | fevaS ftsr^; zanim® dfelto v doto?® organi zirawsw iw visoke motfivirarrem? kefektivu,. petemi j® 3 det® w novii izmeni! Stom# BsHrti® izjemo® piritežnes« to# 2® vasi ©ate to v zacelite potekal® S tevdocffl! izmeni! im2® dfetbžem Č&3\, predVittem® fese mesecev: Ms&fif dfefersg® plačil* im 5 me^-sesto pedtojMsj® dtettomeg® razmet?)® ponujam® tudi organizira# prevoz n® aflffe. organiziran® prertrsr® ter pepesit sto nakupa) Renaultovi® i# IMssanevi® vozili «• 1 ko ne ere 21 in K n Pf! Ih ob koi risi sol 20. in % krc Vra 12 ne koi f® v®£ informaciji pokličite n® brezplačno številko 080 18 85 sili pitjjite prijav® «® naslov? Revoz dtdt„ Belokranjska 4 «00» Novo mestom ©rekcij® žteveskito virov;. SMite za vedtej® razvoj® zaposfenito l?Wtonjiteig®n»rd: RENAULT I \ \ S . :oo.ooo sit .00.000 SIT 100 000 st. St r n ...... rn-iilnir iiii limfni imiwnnrt rbrnifar rd^rTTffivrtfr1 or n,ikupu '.voli. Ckt.ivk- v.iin vaše i.sbljet,. voa:!( .".-r.ffutjp'* '.sla-mr uu)!,aa m(}(iSisi«iroioacoo StT pt> novem pa.ria&Jntc ®ain*«wi SO popuste INTERNET FOTOGRAFIJA 8m0&i jrpi (Me « m spfeW M www,fot(brozman.si Aimm PETIM ŠTUDENTKAM ALI ŠTUDENTOM NUDIMO DELO DOPOLDAN) fW Plačilo 700 SIT/h AS SEEN ON ,0V in /». m \ Nudimo delo v studio za promocijo artiklov videnih na TV in sicer od dveh mesecev do enega leta, za vse izredene študente ali dijake, oziroma vsi, ki imate možnost delati preko študentske napotnice iCMH MARKJETINO Inf.: 07 488 - 2800 ,07 492 - 2026 ^KJOBAVTO PUNTAR Dclavivte pon - IVI od 08h - d4h