( Ameriška Domovina Ar m/& E RI e/* 111»--HO/W1E AMCRICAN IN SPIRIT fOMWN IN LANOUAG« ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 3, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LXII — VOL. LXII Tri resolucije, pa dve morali v našem senatu Senatorji ne marajo, da bi jim kdo gledal na prste. WASHINGTON, D.C. — Zna-na afera Baker je sicer odkrilla Marsikaj v našem senatu, kar moremo odobravati pri vseh simpatijah do Kongresa, toda ni 0dkrila vsega. Preiskava proti Baker ju je bila podobna ledeniku: na dan je prišlo samo nekaj, kar je bilo čisto na vrhu, vse drugo je ostalo pokopano za ku- Hsami. Senatorji so vendarle čutili, da pri tem ne more ostati in da le treba nekaj ukreniti, da se-nat malo popravi svoj ugled v ameriški javnosti Zato so nekateri med njimi, žal ne preveč, hoteli predlagati, naj senatorji tako kot drugi visoki federalni Ustužbenci povedo, kakšno pre-ui oženj e imajo in kako se jim umoži v tistih letih, ko sedijo v senatu. Morali so kmalu ugo-taviti, da taka resolucija ne bo sprejeta, zato so mogli predlagati samo medlo resolucijo, ki ■J0 Je večina senata tudi sprejeta. Resolucija ustanavlja posebno 'klansko komisijo, ki naj pazi na vse, kar se govori o senator-Rh in naj vsako konkretno ob-°žbo preišče in ugotovi, kaj je 113 stvari. Resolucija ni dosti ^redna, toda je boljša kot nič, °da javnosti ni varala. Vgi so a °i vedeli, da hoče senat ves Pr°blem speljati na stranski tir ga tam pustiti. To je napoti-par članov senata (Clark-ase, pa tudi Williamsa), da so ^redlagaii novo resolucijo, ki aJ senatorje obveže, da odkri-i J0 ^ajue svojega premoženja o Pridobivanja, v kolikor je to ravilo lahko v zvezi s položa- 3ena senatorja. 86 dvignil voditelj re-Se bllkanskih senatorjev Dirk-glas'H Bredlagal, naj senat rajše . uje za njegov načrt; senat ^it Predstavniški dom naj posta let9 -SkUpno komlsijo, ki naj dve Vat'StU<^ra’ kako le lreba varo-Vei\na^e^a morale v vseh treh Uaiv-Še federaciie: Beli Riši, iu V^em ^deralnem sodišču Li . °ngresu. Senat je sprejel wfn°V načrt' Odobriti ga pa sar 56 Predstavniški dom, če-IVtord^3- Verjetno ne bo storil. vestili) da je Ranger izpolnil Rusk je v svojem govoru v Nevwvse predvidene naloge, je ta če-Yorku dejal, da so rdeči dobili stital dr. Pickeringu, direktorju za svoj napad primerno plačilo jet Propulsion Laboratory v in da se jim bo isto zgodilo tudi Pasadeni, Calif., in njegovemu v bodoče, če bodo kaj takega pomočniku dr. H. Newellu, ki poskusili. Zdi se, da vse skupaj sta vodila ves poskus. Čestital ne bo tako enostavno. Za rdečim ! je tudi vsem, ki so pri tem po-napadom utegne biti sprememba j magali ali kako sodelovali, komunističnega stališča v bojuj “Posnetki Lune, ki smo jih za jugovzhodno Azijo. Ni nam-1dobili, bodo izredno koristni, reč verjetno, da bi torpedni čol-joni bodo vodnik pri gradnji ni kar na svojo roko ali po od-.vesoljskega vozila za pot na Lu-loku kakega nižjega poveljnika1 no in pri izdelovanju načrtov nastopili proti mogočni ameri-'za pot tja. Sedaj nam bo mogo-ški vojni mornarici, ki že več če izboljšati načrte za pot in let redno nadzira ta del Južno zgraditi pristajalne naprave, kitajskega morja. ker so nam okoliščine in zna- RANGER NAPRAVIL NAD 4,000 POSNETKOV LUNE Ameriško vesoljsko vozilo Ranger 7 je v petek dopoldne, predno je padlo na Luno, komaj 10 milj od določenega cilja, napravilo preko 4,000 posnetkov lunine površine, nekatere iz neposredne bližine. To je pomemben korak v naporih za človekov polet na Luno, ki je določen 'za konec tega desetletja. PASADENA, Calif. — Ameriški napori za dosego Lune so rodili pretekli petek sijajen uspeh, ko je vesoljsko vozilo Ranger 7 začelo 16 minut pred svojim padcem na Luno snemati z vsemi šestimi televizijskimi kamerami in poslalo na Zemljo skupno 4,316 posnetkov iz različnih razdalj. Nekateri so iz skoraj neposredne bližine in kažejo podrobnosti, o katerih je bilo doslej komaj mogoče misliti. Posnetke bodo proučili in na osnovi študija dognali, kje bi bilo najpripravnejše mesto za pristanek ameriških astronavtov na Luni, ko bodo koncem tega desetletja poleteli tja, če pojde vse po sreči v skladu s sedanjimi načrti. Uspešen polet Rangerja 7 in izpolnitev njegove naloge je do- čaj površine Lune boljše znani, slej eden navečjih uspehov a-j je dejal predsednik Johnson v meriškega prodiranja v vesolje.! svoji izjavi, v kateri je čestital Prvih šest poskusov prodora na Luno se je kljub skrbnim pripravam ponesrečilo. Posebno zadnji poskus je bil pravo razočaranje, saj je Ranger 6 dosegel Luno točno, kot je bilo predvideno, le njegove televizijsike kamere so odpovedale. Predsednik čestital h krasnemu uspehu NASA in deželi. Rusi priznali uspeh MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je čestitala Združenim državam k uspehu Rangerja 7 kot “novemu narodnemu uspehu v programu raziskavanja Lune”. Poročevalska služba Tass je objavila ameriški uspeh, pa pri tem navajala, da je ruska raketa dosegla Luno že septembra 1959 in da je druga napravila vrsto slik onega dela Lune, ki je obrnjen stalno proč od Zem Ije. Teh slik doslej še ni nihče prekosil. Tass je seveda poročal tudi o vseh dosedanjih ameriških neuspehih. Johnson in Robert Kennedy čistita medsebojne odnose 'CLEVELAND, O. — Predsed- poklicni politiki. Kar je takih,|“krivca”, da je prišlo do takega. Ne bi hoteli napovedovati, nik Johnson in brat pokojnega so v manjšini in smatrajo svoj zakona o civilnih pravicah, kot kako bo Johnsonov korak od-predsednika Kennedya Robert položaj v kabinetu samo kot ne-1 ga je Kongres izglasoval. Po jeknil v demokratski javnosti, si nista dobra že od 1. 1960. Ta- kaj prehodnega. Tudi Robert ni | krat je namreč Johnson tudi smatral svojega mesta v kafu-kandidiral za predsednika in netu za nekaj stalnega, videl je mu je'radi tega Robert metal v njem odskočno desko, toda polena pod noge, kjer je le mo- kam? in je po po vršila, kot Velika Britani- Paj. . Belgija in Nizozemska sku- vroče “01 nižja 72 temperatura 96> gel. šele zadnji trenutek sta se John Kennedy in Johnson pobotala in tako je postal Johnson kandidat za podpredsednika. I Med tem so se bližale letošnje volitve in pojavilo se je vprašanje, kdo naj bo kandidat Seveda ni takrat mislil niti f 'MP-^nika. Demokra- niti Amerika, po kako tra.i‘»v. kt .majo apetit na to mesto • v . ,. , , ... ije cela tropa, med njimi je bil gicm poti ga bo usoda pripelja- j j on la v Belo hišo. Ko je Johnson postal predsednik, se radi tega odnosi med obema demokratskima voditeljema niso prav nič ogreli. Vendar je bil takrat Johnson zainteresiran na tem, da ostane Robert član njegovega kabineta, Robert pa tudi ni preje nikoli mislil, da bi mogla njegovega brata zadeti tako žalostna usoda in da bo ravno radi nje prišla njegova politična bodočnost na razpotje. Ker takrat ni vedel, kam naj se obme, je ostal v Johnsonovem kabinetu in lojalno podpiral politiko novega predsednika. Robert pa je vedel, da mesto v predsednikovem kabinetu ni posebno važna politična funkcija, saj sedijo v kabinetu navadno le strokovnjaki ali vsaj ne njihovem ne nosi za zakon to-!gotovo pa je, da ni ogrel stikov liko odgovornosti predsednik med njim in Robertom. Robert sam, ker je vso zadevo samo j stoji sedaj na razpotju, ki ima “podedoval” od svojega predni-.kar več smeri. Lahko se odloči, da ostane še v kabinetu, morda kot državni tajnik, kar ga men- ah morda še je tudi Robert. Se pa razlikuje od ostalih demokratskih politikov po tem, da ima še zmeraj v okviru demokratske stranke svojo lastno organizacijo, ki jo je ustvaril leta 1960 za svojega pokojnega brata in ki je bolj strnjena kot demokratska. Tako si je zadržal na demokratsko stranko vpliv, ki ga nima noben drug politik, tudi predsednik Johnson ne. Robertova organizacija je živ organizem, ne more biti brez dela, zato je kmalu začela akcijo, naj bi Robert postal kandidat za podpredsednika. Ta akcija bi najbrže dosegla svoj cilj, ako se ne bi med tem razburili duhovi v naši deželi radi civilnih pravic. Nasprotniki civilnih pravic vidijo v Kennedy j evi politični družini, posebno pa v Robertu, glavnega ka, kolikor ravno Robert. Zato je postal v demokratski stranki v nekem oziru političen položaj podoben onemu v republikanski stranki: kakor ne bo mnogo republikancev in nevtralcev volilo republikancev radi Goldwaterja, tako gotovo ne bi mnogo demokratov volilo Johnsona, ako bi bil Robert ob njegovi strani kandidat za podpredsednika. Tega se je Johnson ustrašil in peretekli teden povedal najprej v sredo Robertu, v četrtek pa javnosti, da ne želi, da bi za podpredsednika kandidirali člani njegovega kabineta, ker so mu nujno potrebni na sedanjih njihovih delovnih mestih. Za nameček je v to skupino vtaknil še Stevensona. Johnsonova u t e m eljitev ni ravno prepričljiva. Zato še ne vemo, ali jo bodo demokratski delegatje vpoštevali na konvenciji. Končno nima noben predsednik pravice, da odloča o političnih ambicijah članov svojega kabineta, saj lahko vsak dan odstopijo, ako jim sodelovanje z Johnsonom ni po volji. da precej mika. Lahko kandidira za senatorja v njujorški državi, lahko se pa začasno tudi umakne iz aktivne politike in čaka na svoj čas, ki naj ga pripelje v Belo hišo. Gotovo je pa tudi, da svoje organizacije v okviru demokratske stranike ne bo zanemaril. Kako bi se to maščevalo, je videl pri svojem tekmecu Nixo-nu. Nixon je imel 1. 1960 med republikanci tudi svojo precej strnjeno organizacijo, pa jo je 4 leta zanemarjal. Zato je pa na letošnji republikanski konvenciji igral tako brezpomembno vlogo. Tega si Robert gotovo ne želi in to bo tudi vplivalo na njegove politične cilje v bližnji bodočnosti. Z njimi bo Johnson moral računati. Njegova slaba stran je namreč v tem, da nima svojih prijateljev v demokratski stranki prav nič organiziranih. To mu utegne delati preglavice pri volitvah in takrat mu bo Robertova pomoč hudo potrebna. Armada znižuje place v panamski kanalski coni WASHINGTON, D.C. — U-prava panamskega kanala je v rokah naše armade, ki ima tam tudi nekaj tisoč civilnih uradnikov. Ti uradniki so imeli poleg redne mesečne plače še 25% doklado, pa tudi celo vrsto drugih ugodnosti. Za dobo pred 30-40 leti so bili ti dodatki upravičeni, niso pa več pri današnjih razmerah, kajti življenje je tam še nekaj cenejše kot v naši deželi. Zato je sedaj federalni tajnik za armado Ailes sklenil, da 25% dodatek postopoma ukine. Zaenkrat se bo odstotek zmanjšal na 15%, dočim novi uradniki sploh ne bodo več dobivali doklad. V 2 letih bodo pa doklade popolnoma ukinjene. Consko uradništvo se seveda protivi temu odloku in ima močne zagovornike v nekaterih kongresnikih in senatorjih, toda za tajnikom Ailesom stoji sam predsednik Johnson, ki v takih primerih ne ustraši natorjev in kongresnikov. se se- V Moskvi našli srednjo pot za obsodbo kitajskih komunistov MOSKVA, ZSSR. — Kremlj bi že nekaj časa rad napravil velik cirkus z izključitvijo kitajskih komunistov iz mednarodne komunistične skupnosti, toda večina komunističnih voditeljev zunaj Rusije ni za tako zabavo. Zato so sedaj v Kremlju prišli na idejo, da bi se to dalo doseči Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave. Podr. št. 32 S2Z ima jutri ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. A-sesment bo tajnica pobirala od šestih dalje. Lepa starost— Lovrenc Scheiberl s 425 E. 156 St. je danes dopolnil 82 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Zadušnica— V sredo ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jennie Kerch ob 5. obletnici smrti. ?ozdravf— Joe Nemanich, predsednik KSKJ, in njegova žena Frances pošiljata prijateljem in znancem pozdrave s svojih počitnic v Minnesoti. Pišeta, da je tam vreme izvrstno, podnevi je vroče, ponoči pa hladno. Razprodaja pri Anžlovarju— V Anžlovarjevi trgovini na St. Clair Avenue se začne te dni razprodaja. Cene vsemu blagu so znižane za 20%. Več v oglasu! Žalostna vest— G. Frank Kastigar s 515 E. 352 St., Euclid, O., je dobil žalostno sporočilo, da je umrl njegov tast g. Tomaž Dumpelnik, posestnik v štebnu pri Šmihelu na Koroškem. Poleg Kastigar-jeve žene Pepce zapušča še 3 sinove in 3 hčerke. Njegova hčerka Angela, poročena z g. Stankom Hočevarjem, je na obisku doma na Koroškem. Svojega o-četa je dobila še pri življenju. Vsem iskreno sožalje! Rojenice— Mr. Donnu in Mrs. Mary Ann Stanič v Toledu, O., se je rodil drugi sinček Sean Anthony. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anton Stanič z Norwood Rd. petič stari oče in stara mati, Mrs. Mary Zak z Addison Rd. drugič stara mati, Mrs. Anna Rode s Carl Ave, pa znova prastara mati. — Čestitamo! Smrtna prometna nesreča— Včeraj popoldne okoli štirih sta trčila na E. 152 St. avto, ki ga' je vozil T. Baxter, in mestni avtobus. John Cole s 14924 Pepper Ave., ki se je vozil z Bax-lerjem, je bil pri nesreči mrtev. Minilo je več kot eno uro, predno ga je uspelo gasilcem spraviti iz močno poškodovanega avtomobila. Kljub dežju izredno velik obisk— Včeraj .popoldne vreme ni bilo posebno ugodno za piknike in druge prireditve na prostem. Na Slovenski pristavi, kjer je bila napovedana blagoslovitev in odprtje novega kopališča, se je kljub temu nabralo nepričakovano veliko ljudi. Prišli so tudi vsi napovedani odlični gostje in govorniki z mestnim županom R. S. Locherjem na čelu. ------c------ Veliko žice Iz pet čevljev dolge in četrt palca debele palice volframa je mogoče narediti žico, ki bi se- po srednji poti: Sklicati hočejo gala od New Yorka do Mont- konferenco 26 vidnih komunističnih strank, odnosno njihovih voditeljev, ki naj “obravnavajo rusko-kitajski spor”. Konferenca naj bi imela bolj značaj prijateljskega sestanka reala nekako 470 milj daleč. in bi je komunistično časopisje ne obešalo na veliki zvon. Konferenca naj bi bila enkrat v letošnji jeseni. r »MEHIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3, 1964, Ameriška Domovina »vi» ■ 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece CB Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto tator fanatično predan svojim narodnim idealom in mu ni bilo za življenje. (Konec jutri) Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sonny Spot Chy-a”) La Salle, 111. — Živahnost ki tako požrtvovalno podpirajo SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 148 Mon., Aug. 3, 1964 slovenskega življenja po slovenskih naselbinah zadnjih par desetletij pada bolj in bolj. Tega morda ne opazi kak novo-došli rojak v kak kraj, ampak tisti, ki smo poznali življenje in slovenska gibanja do let zadnje vojne, pa vemo drugače. Koliko slovenskega življenja je bilo n. pr. samo pri nas tu v La Salle pred 40 in 50 leti. Kdor je bival tu tista leta, ta bi danes, če bi prišel sem, vse tisto hudo pogrešal. Pa nimam kakega namena ponižavati sedanjih napo- prizadevanja in akcije slovenske fare sv. Roka. Mladi, ki so komaj stopili v realno življenje, pa prispevajo visoke stotake za šolo in drugo, to je nekaj, kar je za občudovati. Seveda je za te uspehe zasluga dobrih duhovnikov v fari, ki tako požrtovalno delujejo za napredek duhovnega in gospodarskega življenja župnije. * POGLEDI NA DRUGE ZADEVE pri nas in okrog nas. Prave in resnične poglede, ki naj bi pokazali pravo čisto podobo OtonGavrilovič o sarajevskem atentatu G. Oton Gavrilovič ni bil samo ugleden prvak Pašiče-ve Srbske radikalne si'ranke, je tudi med najodličnejšimi srbskimi prijatelji Slovencev in, kar je najvažnejše: za časa sarajevskega atentata je bil aktivno udeležen v srbskem javnem življenju in je kot tak dobro poznal vse javne in zakulisne tokove v srbski javnosti. Ker Slovenci nimamo jasnega vpogleda v ozadje atentata — najprvo so nas krmili z Dunaja s prikrojenimi poročili, po prvi svetovni vojni nas je pa Beograd preplavil z vsemi mogočimi domnevami in trditvami — smo naprosili g. Gavriloviča, naj nam pove svojo sodbo o atentatu. G. Gavriloviču sta tekom 50 let življenje in usoda temeljito očistila poglede na svet, zato lahko gleda na atentat v luči zgodovinskih dejstev in ne morda z vidika srbskih narodnih interesov. G. Gavrilovič je bil tako prijazen, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj, ki se tičejo atentata.^ Njegove besede nam bodo osvetlile marsikaj, kar nam ni čisto jasno, s čisto nove strani. Dajemo besedo g. Gavriloviču in se mu še enkrat zahvalimo za njegovo prijaznost. I. 1. Kako se je razvijala ideja o atentatu in kako je bila izvršena? Spomladi 1. 1914 se krožki MLADE BOSNE (organizacije mladih srbskih nacijonalistov v Bosni) sestajajo zmeraj bolj pogosto. V krožku okoli lista Srpska Riječ v Sarajevu so nekega dne začeli govoriti o sluhu, da bo nadvojvoda Franc Ferdinand obiskal poleti Sarajevo. Prihod Franca Ferdinanda ravno na Vidov dan je smatrala srbska narodna mladina v Bosni za nezaslišano izzivanje in se odločila za akcijo. Načrtov za akcijo je bilo več, vsi so bili precej megleni. O vsem tem so srbski bosanski re-volucijonarji informirali bosansko emigracijo v Beogradu. Bosanski emigranti stopijo v stik s srbsko tajno revo-lucijonarno organizacijo UJED1NJENJE ALI SMRT, bolj znano pod imenom ČRNA ROKA. Vodil jo je takrat polkovnik Dragotin Dimitrijevič-Apis. Bosanski emigrantje se shajajo v kavarni ZLATNA MORUNA, med njimi je bil tudi bosanski emigrant Milan Ciganovič. Nekega dne v marcu so govorili o napovedanem prihodu Franca 'Ferdinanda v Sarajevo. Ciganovič pravi; “To je izzivanje in žalitev našega narodnega ponosa, ali to je tudi prilika, ali nimamo ljudi!” Na to odgovorita Princip in Čabrinovič: “Mi smo že davno sklenili, da napravimo atentat, toda nimamo orožja.” Ciganovič jim obeta, da bo dobavil orožje. V ta namen gre Ciganovič k majorju Tankosiču, članu Črne roke, ki je z njim četnikoval v Macedoniji proti Turkom, mu pove, zakaj je prišel, pa tudi o razgovoru s Čabrinovičem in Principom v kavarni Zlata Moruna. Tankosič pove vse to vaditelju Črne roke Dimitrijeviču, da bi namreč “neki fantiči” radi šli v Bosno, da izvršijo atentat. Dimtrijevič mu po kratkem premišljevanju reče: “Pa pusti jih.” Tako je bilo Principu in Čabrinoviču zagotovljeno o-rožje z municijo. Potem sta Čabrinovič in Princip še s pomočjo stavca Grabeža prenesla orožje v Bosno v malem ročnem kovčku. Pot je bila težavna in ne brez tveganja in nevarnosti, pa se je vendarle posrečila. Približal se je dan atentata. Oba zarotnika Čabrinovič in Princip, pa tudi Grabež, so bili trdno odločeni na svoj korak, akoravno jih zadnje dni pred atentatom ni nihče podžigal nanj. Na dan atentata je prvi vrgel bombo Čabrinovič, atentat z bombo se je ponesrečil. Zato pa je Princip z dvema streloma iz revolverja ubil Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Ker so bili vsi trije atentatorji mladoletni, so bili obsojeni na dosmrtno ječo, ki so jo prebili v ječi Teresien-stadt na Češkem. Vsi so umrli med vojsko, najprvo Čabrinovič 1. 1916, potem Grabež 1. 1917 in kot zadnji Princip 1. 1918 na jetiki. Princip je bil do zadnjega diha prepričan, da je postopal čisto pravilno. 2, Kakšen vtis je atentat napravil na beograjsko javnost? Atentat je napravil globok vtis na vse prebivalstvo. Vkljub dobrim stikom z Dunajem, je ležala nevarnost vojne v zraku. Takoj so bile odpovedane vse prireditve in zabave, tudi po gostilnicah in kavarnah. Prenehalo je vsako petje in vsaka godba. Ko je mesec pozneje avstrijski poslanik predal srbski vladi ultimatum, sem bil ravno pred ministrstvom za zunanje zadeve. Ko je poslanik odhajal, je vladala na ulici smrtna tišina. Mirno je bila tudi sprejeta kraljeva prokla macija s pozivom “Srbi, branite svoja ognjišča!” o. Ali je Princip stal pod vplivom ostalih zarotnikov ali morda že koga izven zarotnikov? Princip je bil 19 let star, ko je izvršil atentat. Kolikor vem, ni nanj nihče vplival in tudi ni mogel, ker je bil aten- rov na polju našega življenja. g0Sp0darskih in političnih raz-Nikakor ne. Le to je, tistih sta- merj ]e^os zamegljujejo letošnje rejših, iz katerih je plamtel o-genj slovenskega navdušenja za slovenska društva, za slovenske župnije in vse, kar je bilo tedaj slovenskega, je vsak dan manj in manj in zdaj že silno malo. Stari iz tistih pijonirskih let so večinoma odšli že v večnost — mladi tu rojeni so pa že v pretežni večini Amerikanci, sicer dobri, zavedni in delavni, ampak za slovenstvo tudi vneti in navdušeni, seveda ne v taki meri, kakor njihovi predniki, ki so se tam rodili in od tam sem prišli, taki slovenski narodnjaki niso, so pa še vedno zavedni Slovenci. Mladim tu rojenim Slovencem gre zelo veliko priznanje glede njihove zavednosti in dolžnosti do slovenskih u-stanov. To je do slovenskih društev in jednot, do slovenske župnije sv. Roka in še marsikaj drugega. Na tako mladino, ki je tako zavedna, kakor je tu v naši naselbini, mora biti vsak narod le ponosen. Naši mladi zaslužijo vso čast in priznanje v tem oziru. Slovenci smo v visoki pretežni večini katoličani. Je nekaj izjem, ki so posledice tujih takih miselnosti, kakršne je sejal zlasti med delavške sloje Marks, ki je našel tudi med našimi ljudmi nekaj takih, ki so hoteli zasloveti na -polju brezbožnega socializma, kakor se je za to boril v domovini Anton Kristan in drugi, tu pa znani pok. Etbin Kristan, pok. Za- Bachelor of Science Degree Miss Mary Ann Jakše. V sep-tiko v šoli v Urbana, 111. tembru bo začela učiti matema-Miss Jean Carole Mahnič pa je graduirala na Monmouth College-u, in prejela Bachelor or Arts Degree v predmetih psihologije. Miss Judith A. Novak, hčerka znane Novakove družine v bližnjem De Pue, je graduirala na Marquette univerzi v Milwaukee, Wis. Tudi ona je prejela Bachelor of Arts Degree in častni naslov “Doctor of Laws”. Ameriška slovenska dekleta zavzemajo častna mesta, na kar smo lahko vsi ponosni! * DVA NOVA GROBOVA: Pred kratkim je tu preminul znani rojak Jože Ajster v starosti 72 let. Zadnje čase je živel na 435 Eleventh St. v La Salle. V Ameriko je prišel leta 1912. Preje je vodil dolgo let gostilno na Tretji cesti blizu Peru. Več zadnjih let pa Trailer govorimo, pišemo in se prepira- Court na North St. Vincent’s VESTI narodne volitve, ki se bližajo. Že vse od lanske jeseni sem jem! mo vse križem samo o tem, kdo bo v letošnjih volitvah v no- sv. Roka na vembru izvoljen za glavarja na- Vincencija, še Unije. Kaj definitivnega, kako bo vse izpadlo, nihče prav jasno ne ve. Vsi le ugibajo in vse je le golo ugibanje. I seveda, nekaj bo! če ne bo sonce sijalo in bo vreme nagajalo, zna padati kiša in še kaj drugega. Lahko pa, da bo svetlo, jasno in vse lepo. Nekaj bo. Nominiran pa naj bo že kdor hoče, prav tako *tudi potem v jeseni izvoljen kdor hoče, ne eden ne drugi ne bo nikdar vse zadovoljil in vsem ustregel. Tudi takega čudeža ne bo. Da smo Amerikanci s svojo gospodarsko politiko na neki prelomnici in da iščemo novih potov za bližnjo bodočnost, v kateri naj bi bilo vsaj tako, kakor do sedaj, če ne še bolj u godno polje za naše investicije, ugodni trg za naše izdelke in za to in ono, to je javna tajnost. Na teh potih srečujemo vedno več in več neprilik. Te neprili-ke nam ne nastavlja na pota samo komunistični del sveta, am pak tudi tisti, ki smo jih mi pred dvajsetimi leti rešili preč porazom od strani fašizma in nacizma in zatem pred komunizmom. Gospodarsko in politično smo jih postavili na noge, zdaj, ko so se z našo pomočjo | opomogli, pa na nas gledajo ka-vertnik, Molek in nekaj dru-ikor na nekake izkoriščevalce in “Topla greda” prepovedana Ljubljanski list “Delo” je prinesel 4. julija letos pod gornjim naslovom sledeče poročilo: LJUBLJANA, 3. jul. — Danes je tričlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil dr. Živko Zobec, razpravljal o predlogu zastopnika javnega tožilstva, naj prepovedo in zaseže j o vse izvode dramskega feljtona “Topla greda”, ki ga je napisal Marjan Rožanc. Avtor tega dela se javno seje kljub va-lilu ni udeležil. Senat je nato prebral več dokazov, ki jih je predložil zastopnik javne obtožbe, razen tega pa še poslušal njegova izvajanja, zakaj predlaga prepoved in zaplembo vseh izvodov “Tople grede”. Senat okrožnega sodišča je nato po tajnem posvetovanju cesti. Pokopan je bil iz cerkve' sklenil,'da se v smislu 52. in 56. člena zakona o tisku prepove nadaljnje širjenje tega dram-Preminula je tudi 87 let stara'skega feljtona in odvzamejo vsi rojakinja Uršula Marušič, ki je izvodi. stanovala na 1876 N. Henepin St. V Ameriki je bila od leta 1907. Tudi ona je bila pokopana iz cerkve sv. Roka na zgoraj imenovanem pokopališču. gih. Zadnji so se borili za boljše socialno življenje delavcev le s tem, da so se zaganjali v verske resnice in nauke katoliške cerkve. Tu so nekatere slovenske ljudi pogubili, kaj drugega pa niso dosegli in če bi se zdaj vrnili iz večnosti, bi jih bilo vseh najbrže sram njihovih početij in prizadevanj, s katerimi so skušali med slovenskimi delavci v Združenih državah uničiti njihovo vero v Božjo Resnico in nauke katoliške cerikve. Naša slovenska mladina, to je sedanji rod, ki je že na površju pa gleda v teh ozirih drugače na življenje, kakor so gledali njihovi predniki. Tistega grde-\ ga fanatizma Kondatovega tipa in drugih, ki so pod njegovo streho kovali načrte, kako bi pobrezverili slovenske ljudi v Ameriki, njihovi potomci ne poznajo. V tem oziru se razlikujejo od svojih prednikov kakor noč in dan. Sedanja mladina je verna in versko visoko zavedna. Je morda kaka izjema tu in tam, ampak takih izjem je prav malo. Zasluga te visoke zavednosti naših mladih je, da se stari vračajo nazaj k verskemu življenju in da skoro sleherni odpotuje v večnost spravljen z Bogom. To je zasluga naših mladih in Bog jim tega ne bo ostal dolžan, poplačal jim bo to skrb za duše svojih roditeljev na en ali drug način. Človek se kar čudi, da je Bog naklonil naši fari sv. Roka toliko dobrih slovenskih src iz mlajših vrst, sebičneže. Ovirajo nas na med narodnem trgu in kjerkoli morejo. Prav po načelu: nehvaležnost je plačilo sveta. Ce pride nad nje kaka nova kriza, bodo pa zopet prosjačili Strica Sama za pomoč in zaščito. Tak je svet in v takih Okoliščinah smo. * GLEDE DELA IN ZAPO SLITVE v tej okolici je nekako srednje. Ni preveč dela. Za mla de izurjene delavce in delavce srednje starosti je še nekaj. Za starejše, če bi ne imeli socijalne pokojnine, bi bilo pa slabo. Žena, in deklet je precejšnje število zaposlenih v tukajšnji urarski tovarni. Mnogi pa hodijo v službe tudi v bližnja mesta, kar v sedanjih časih z avtomobili ne vzame mnogo časa. Niso pa razmere take, da bi bilo koga za vabiti sem češ, dela je kolikor ga kdo hoče. V bližnjem mestu Streator, kakih 15 milj južnovzhodno oc nas, je družba Lipton Tea Com pan napovedala, da bo koncem leta ustavila obrat svoje tovarne, ki jo je obratovala 17 let tem kraju. Zaposljevala je nekaj nad 200 delavcev. Za delavske družine, ki so si tam ustanovile domovanja in bile od visne od zaslužka in dela pri menjeni družbi, to mi vesela novica. A tako gre. življenje in moraš biti zopet ob svojem trdo. Danes te rabijo, jutri so mnogi na cesti. pokopališče sv. Dr. Živko Zobec je v obrazložitvi sklepa povedal, da so prepovedali to delo, ker po mnenju senata širi neresnične in vznemirljive vesti, neresnično pri- Naj oba počivata v miru bož- kazuje današnjo stvarnost in Matevž Milwauski 'mn Milwaukee, Wis. — Pretekli mesec sta prišla v Milwaukee na obisk k svojemu bratu Jožetu in sestri Ani Potočar znana slovenska rojaka iz Clevelanda Frank in Marija Matoh. Prijetne, toda kratke počitnice sta prebila v krogu svojih domačih in med prijatelji. Pohitela sta tudi na napada ustavna načela. Zoper ta sklep ima avtor možnost pritožbe na Vrhovno sodišče Slovenije v treh dneh po prejemu sklepa. * Kot smo že zapisali pred časom: Organizirana demonstra- clja v gledališču v Križankah je “uspela”. “Topla greda”, ki je hotela očitno pokazati, da je prišel nov čas, ki ne mara za “stare mite Osvobodilne borbe”, ki je sit komunističnega reda romarsko Sveto goro, v novil^'0*'^^overJcern fuiega in Zoološki park in seveda v lepi|/C zab are ega, jemorala slovenski park društva Triglav.]!/ ‘>“ai!tniki Frank Matoh je bil izredno pre-Lr.?Pt J1’ da 4,1 J™ take vrste seneeen nad lepoto in urejenost^! “ 6 n . »fnevar- ^ J na. Sicer je pa čudež, da so jo tako dolgo trpeli! jo parka. V parku pri lepi Strm-1 šekovi hišici je bila prirejena gostoma mala večerjica, katere so se udeležili poleg gosta iz Clevelanda, še njegov brat Jože, sestra z možem, Ann in Tone Potočar, Justina, Dolores, Louis in Patricija Ivancich, Frances Zuzek, Franc Mernik in Dari Strmšek. Za to priliko je spekla izvrsten domači štrudelj Tere-zika Kotar. Kljub temu, da je bila družba sestavljena iz tukaj rojenih Slovencev, staronase-Ijencev in novonaseljencev, ni nihče pil pelina, temveč smo se imenitno zabavali, kot bi trov med spodnjo in zgornjo postajo v pet in pol minutah. Cena za enkratno vožnjo v obe smeri je 600 dinarjev. Gradnja žičnice je stala 268 milijonov dinarjev. Vso opremo so pripravila domača podjetja, le nosilne vrvi in gondole so uvozili iz tujine. Inž. dr. Maks Samec umrl V začetku preteklega meseca je umrl v Ljubljani inž. dr. Maks Samec, član Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti, dolgoletni profesor na kemičnem oddelku ljubljanske tehnične fakultete in ponovni rektor Slovenske univerze. Na mrtvaškem odru je ležal na ljubljanskih Žalah, k večnemu počitku pa so ga položili v domači grobnici v Kamniku. Veliko prometnih nesreč V drugem tednu junija je bi-lov prometnih nesrečah na cestah Slovenije 10 mrtvih, 147 pa ranjenih, med tem ko je skupna škoda znašala 19 milijonov dinarjev. To je po mnenju ljubljanskega lista prava katastrofa, ker to ni bila nobena izjema. Nesreče na cestah Slovenije se množe iz dneva v dan, kot narašča število vozil na njih. Ostra graja lastnih napak V Škofji Loki se je po pisa- nju “Dela” od 24. junija letos pojavilo “škodljivo kritizerstvo” zlasti v vrstah Zveze borcev. Ta kritika je menda zelo enostranska in “brez osnove”. Kritizirali so politiko komune, organo^ samoupravljanja in vodilne kadre. Trdili so, da organi samoupravljanja niso zreli in da pd tem sedaj ni več nobenih rešitev in perspektiv ter da je Zveza komunistov nesposobna. • ■ Pisec poročila priznava sam, da so se pokazale “nepravilnost' tudi med komunisti... katerih del ni imel pravilnega odnosa do materialnih vprašanj. ’ kar se po naše pravi, da je ne' mara kradel. na v Izseljenci se poklonili Rankoviču Koncem junija je prišlo povabilo Izseljenških matic Beograd 250 izseljencev iz Zdru Ženih držav, Kanade in še nekaterih drugih dežel. Progresivne Slovenke je predstavljala posebna skupina na povabilo Slovenske izseljeniške matice kot njen gost. V imenu te skupine je pri sprejemu pri podpredsedniku SFLRJ Aleksandru, Rankoviču govorila neka zabavali, kot bi bili:Tončka Urbanc> Med onimi ki ena družina. Pri odhodu je Ivan-' se šli poklonit predstavniku chicheva^ slovenska radio^ ura jugoslovanskega komunističnega režima, je bilo tudi ndkaj znanih rojakov iz Clevelanda, Vsako soboto v mesecu juliju se vršijo v Washington parku — v templju muzike — večerni koncerti na prostem. Začetek ob 8.30. Vstopnina je od 50 centov do 2 dolarja. Nastopajo samo odlični godbeniki, pevci in igralci. * * * Ivanchicheva slovenska radio ura, ki oddaja vsako nedeljo od 10-11 dopoldne na WMIL, prinaša večdelni opis “Razvoj slovenske glasbe” v slovenskem in voščila Clevelandčanoma Fran ku in Mariji Motoh vse dobro, zdravja in skorajšnjega ponov-'ki sicer taje svojo naklonjenost nega srečanja. Tej želji se pri- titovstvu drušuje tudi podpisani! Pomanjkanje elektrike še vedno veliko “Ker se je zakasnila izgradnja nekaterih novih elektrarn in ker so bile hidrološke razmere v zadnjem četrtletju lanskega in prvem letošnjega leta neugodne, nam je spet začelo primanjkovati električne energije...” je zapisalo “Delo” 1. julija letos in nato razlaga uvedbo kvot za posamezna podjetja in privatnike, ki naj omogoči-da bo os1 k'' jo, da bo Slovenija prebrodila [sedanje pomanjkanje na tem angleškem jeziku. Zanimivi in'polju... V gospodinjstvih je koristni opis zgodovine naše!potrošnja elektrike zmanjšana glasbe podaja Dolores Ivanchich,! le za 5 odstotkov, v industriji za kar ji gre vse naše priznanje J Pa do ene tretjine. žičnica na Vogel stekla Danes je mnogo več deklet in Letos 3. julija je stekla prva fantov, ki jih bolj zanimata pri- nihalna žičnica v državi __ na češka in lasje, kakor to, kar je!Vogel z nadmorsko višino 1529 pod lasmi. metrov. Žičnica je dolga 1161 * * * metrov, največja oddaljenost Če ga polomi kmet, trpi. samo °d zemlje je 73 metrov. Gon- Ko postajajo razmere slabŠe' raste nezadovoljstvo in z nji"1 seveda kritika. Te ni mogoče praviti z enostavno označitvi]0’ da je vse skupaj podobno “za' vajanju ljudi”. Treba je odstf9' niti vzroke nezadovoljstva, bo kritika sama prenehala, bo postala nesmiselna. Tega h°' munistični oblastniki ne mor®j jo storiti, če se nočejo ockeC svoji oblasti in sVojim zgrSš6' nim naukom! Več vode več elektrike v Medvodah Letos so povišali jez nad e' lektrarno pri Medvodah in tem povečali njeno zmogljiv1 od 17,000 na 19,000 kilovat^1 letno pa za 4 do 5 milijonov lovatnih ur. Vse skupaj je st^0 le 30 milijonov dinarjev, ^ naj bi bilo za sedanje razmeI'e res zelo malo. šolske kuhinje — kma*11 redkost? V prvih letih po drugi sveto ^ ni vojni so organizirali v ve' kih krajih Slovenije šolske h" hinje, kjer so otroci dobili t0^ plo malico. Ko je leta 1952 P'6 nehala mednarodna pomoč ^ kuhinjam v okviru Združe"1^ narodov, je njihovo števil0 državi padlo v enem letu 5,508 na komaj 1,393. Položaj ^ je zopet malo popravil, sedaj izgleda, da so šolske kuhinje končno na tem, da izginejo. ^ kako polovico so jih v zad11-1^ letih že zaprli in tudi preost" ^ čaka ista usoda, če ne bodo šli kak nov vir njihovega vZ ževanja. LETOS JR GRADUIRALO on, če ga pa polomi izobraženec, doli, ki sprejemata vsaka po več slovenskih deklet na raznih univerzah in kolegijih. Na University of Illinois je prejela trpi ves narod! Kakršni izobra- Ludi, drsita po 49 milimetrov ženci — tak narod! (debelih jeklenih vrveh in pre- L. G. magata višinsko razliko 963 me- od ■s* Največja zemljina Od sedmih zemljin je Az daleko največja, saj zavze skoro eno tretjino vsega kdP^, ga in ima polovico vsega P"6 valstva sveta. Bolgarske, ruske in druge povesti črna brezzvezdna noč z mokrim snegom in vetrom se je nevidno in naglo razprostrla nad dvorcem. Markov je sedel sam v veliki prazni sobi pred kaminom, v katerem so jasno plapolale deske polomljenega plota. Uprši noge ob kaminovo mrežo in razgrnivši na suhih špičastih kolenih mapo generalnega štaba, je pazno motril razdaljo med dvorcem in mestom. Ob rdečem ognju se je zdel njegov obraz z visokim Čelom, privihanimi brki in močno brado še trši nego navadno. Vstopil je narednik. Z njegovega nepremočljivega plašča je lila na tla deževnica. Postal je nekaj hipov, se uve-ril, da se stotnik ne zmeni zanj, ter glasno zakašljal. “Ti si?” Stotnik je ukrenil glavo. “Kaj je?” “Vse je v redu, vaše blagorodje. Tretja četa ima stražo. Prvi oddelek je pri cerkvenem zidu, drugi pai. ..” “Dobro. Dalje. Geslo je povedano?” “Je vaše blagorodje .. .” Zopet je umolknil za hip, kakor bi čakal, a tudi stotnik je molčal, in vojak je rekel za en glas niže: “Kako odrejate, vaše blagorodje, s tistimi tremi, katere.” “Ustrelite jih ob zori”, mu je rezko segel v besedo Markov, ne da bi mu pustil izgovoriti. “Sicer pa . . .”, zatisnil način obrnile k starcu, ki je bil danes zjutraj ujet in o katerem je bil pravkar raporti-ral narednik. Markov je v duhu naredniku pritrjeval: v starcu je bilo res nekaj nenavadnega, nekaka majestetična malomarnost d o življenja, združena z mirnostjo in globoko zamišljenostjo. Podobne ljudi, slične — a sama malo— temu starcu, je videl stotnik tam pod Liaojanom in pri Mukdenu, med vojaki, ki so umirali brez nasprotovanja. Ko so bili danes Markovu privedli te tri ljudi in jim je on s pomočjo cinično zgovorne geste razjasnil, da se bo ravnalo kot z vohuni, takrat sta obraza drugih dveh naenkrat prebledela in se izpremenila v smrtni grozi, starec pa se je samo nasmehnil s posebnim izrazom utrujenosti, brezbrižnosti, da, celo nekako tihega vljudnega pomilovanja s poveljnikom kazenske odprave. “Ako je v resnici upornik”, je premišljeval Markov, zapirajoč utrujene oči in čuteč, kako plove mimo njega neka tenka neskončna megla, “potem zavzema brez vse dvojbe važno mesto, in ravnal sem čisto razumno, ko sem odredil, naj bo ustreljen. Ako pa starec ni prav nič kriv? Tem slabše zanj. Ne morem pogrešati dveh mož, da bi ga opazovala, posebno zaradi jutrišnjega dne. Končno, zakaj bi AVGUST KOLEDAR društvenih prireditev je oko, z drugim pogledal vo-lušel usodi tistih petnajsterih, jaka, “sicer ne slišim rad takih vprašanj! Razumeš?” “Prosim, vaše blagorodje!” je kriknil narednik ... In zo-Pet sta oba umolknila. Stotnik je legel oblečen na posteljo, narednik je stal pri vratih v temi. A vojak se je obotavljal 2 odhodom. “Je li vse?” je nestrpljivo vprašal Markov, ne da bi ok-tenil' glavo. “Tak točno, vaše blagorodje!” se je vojak prestopal z noge na nogo ter naenkrat nekel odločno in silno: “Vaše blagorodje ... Vojaki povprašujejo . . . Kaj naredite s tistim ... ki je starec?” “Ven!” je Markov zakričal na narednika ter naglo sedel na posteljo z jeznim obrazom. Videti je bilo, kakor bi ga kotel udariti. Narednik se je takoj živo okrnil v dveh ukretih ter od-PN vrata. Na pragu pa se je Ustavil za trenutek ter rekel s komisnim glasom: “Vaše blagorodje, čast mi je, želeti vam srečno novo leto. In želimo . . . I “Hvala bratje”, je suho odvrnil Markov. “Ne pozabi uka-Zati, naj moštvo natančneje Pregleda repetirke!” Ho je bil sam, se je Markov, ne da bi se slekel in odpasal sabljo, vrgel na posteljo z obra-2om proti kaminu. Njegovo ob-lcje se je na mah izpremenilo, ukor bi se postaralo, na kratko 0strižena glava je izginila med rameni, oči so zamešale s trud- ki smo jih pustili zadaj? Ne, to bi bila krivičnost do bodočih.” Stotnik je narahlo odprl oči in v smrtnem strahu planil pokoncu. Pred stotnikom, na nizki stolici, je sedel s povešeno glavo, z dlanmi ob kolena uprtimi, mirno in žalostno-za-mišljen na smrt obsojeni starec. Stotnik ni bil strahopetnež v običajnem smislu besede, dasi je veroval v nadnaravnost in je nosil na prsih amulet z neko koščico. Umakniti se v strahu, čeprav pred najtaj-nejšo breztelesno prikaznijo, je imel stotnik za prav tako sramoto, kakor bežati preč sovražnikom ali ponižno prositi za milost. Potegnivši z naglo, vajeno kretnjo revolver iz usnjatega toka, ga je napel, nameril njegovo odprtino proti neznančevi glavi in divje zakričal: “Vrag naj te vzame, ako se ganeš!” Starec je mirno odkimal glavo. Preko njegovih ustnic je švignil usmev, ki se je davi tako vtisnil v stotnikov spomin. “Ne vznemirjajte se, stotnik, nisem prišel k vam s sla bim namenom”, je rekel starec. “Poizkusite, vsaj do jutra vzdržite se umora.” Glas tega čudnega gosta je bil prav tako zagoneten, ka kor je bil njegov usmev: enakomeren, miren in skoro brez AVGUST 9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. 9. —Piknik Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 12.—Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje ima piknik na farmi SNPJ. 16. —Piknik Slovenske dobrodelne zveze na Slovenski pristavi. 23.—Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. 30.—Piknik pevskega dr. “Slavček” na Slovenski phistavi. SEPTEMBER 5., 6., 7.—SAVA, društvo slovenskih akademikov, ima letno konvencijo v dvorani sv. Vida v Clevelandu. 19. —Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Ha-batov orkester. 20. —Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Začetek ob dveh. 27.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 8.—Pevski zbor Planina prire- redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne. 14.—Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples. bolehavim izrazom Mar- *re8^aja. Davno „rej žf (jva je že ves teden tresla rnučtla mrzlica. Bolezen je pre-^agoval le s trdno voljo. Ni-ornur od oddelka ni bilo zna-no> da se je ponoči premetaval v hudih popadkih, sedaj tresoč Se od mraza, sedaj blazneč v £roznih, fantastičnih sanjah. Stotnik je ležal na hrbtu, Motreč, kako igrajo modri P umenčki v ugašajočem ka-rnillu, in čuteč, kako se mu Počasi, moteč mu glavo in lJ luJujoč mu telo, bliža obi-Ca^ni Popadek malarije. Nje-^0v® misli so se na čuden 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER C.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. MaJ 1965 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. -------o------- Indijska gospodarska kriza se spreminja v kaj nevarno politično Zaradi pomanjkanja hrane je prišlo ponekod do nemirov, ki se utegnejo še razširiti, če vlada ne bo našla naglo kake rešitve. NEW DELHI, Ind. — Pomanjkanje moke in kruha je spražilo nov val višjih cen ne samo za pšenico, kjer za mernik pšenice zahtevajo že $6, torej nekako trikratno ameriško ceno, ampak tudi za ostalo prehrano. Indijski reveži so na višje cene reagirali s protesti in demonstracijami, v parlamentu je pa opozicija Začela dvigati glave. Se je takoj poznalo, da Nehruja ni več. Na njegovo besedo je nekaj dala tako parlamentarna opozicija kot indijska ulica. Ali bo vlada ministrskega predsednika Šastrija prenesla parlamentarno burjo, je še negotovo. Veliko zavisi od vremena Razvoj gospodarske krize je v precej odvisen od vremena; ako bo sedanja deževna doba res dala dosti dežja, bo jesenska letina dobra in sedanja kriza v prehrani bi v tem slučaju trajala samo par mesecev. Ako dežja ne bo, bo pa stiska za kruh trajala dolge mesece. Naša administracija se je radi tega odločila, da bo poslala, čim preje bo mogla, okoli 4 milijone ton pšenice. Indija bo naravno postavljena pred hudo politično in gospodarsko preskušnjo, dokler naše pšenice ne bo na indijskem trgu. Verižniki so poskrili del zalog Indijska vlada trdi trenutno, sti velike za dobo do nove žetve, da so jih pa špekulanti in verižniki poskrili. Zato so vladni organi že začeli iskati skrite zaloge. Dosedaj pri tem poslu niso imeli posebne sreče in je verjetno ne bodo, ker so zaloge v rokah verižnikov prema-le, da bi mogle bistveno vplivati na zmanjšanje povpraševanja. Politična nevarnost tiči v tem, da bo ulica sama kar na svojo roko začela iskati skrito hrano. To navadno vodi do tatvin in ropanja v velikem obsegu. Ulica se bo seveda zagovarjala s tem, da preiskave vladnih organov niso dosti učinkovite in da ne bodo ničesar zalegle. Romuni uživajo v Parizu vse časti PARIZ, Fr. — še nobene tuje delegacije ni De Gaulle tako častil kot romunsko. Kar je imel kadilnic na zalogi, vse je očistil in porabil, da je kadil romunskim gostom. Da se jim še posebno prikupi, jim je ponudil celo atomsko' elektrarno po iz-red/io ugodnih pogojih. Morda tudi radi tega, da pokaže Wa-shingtonu in Londonu, da tudi Francija lahko prodaja take e-lektrarne in ne samo “Anglo-saksonci”. Romuniški obisk v Parizu bo imel tudi svoj vpliv na mednarodno politiko. De Gaulle je do sedaj zagovarjal stališče, da se ni treba preveč vezati na komunistične satelite, dokler ni rešeno nemško vprašanje. To načelo je sedaj zavrgel v veliko veselje nemške vlade. Nemška vlada bo namreč sedaj lahko še bolj poglobila svoje gospodarske zveze s ' komunistično srednjo Evropo. Ne bo se ji treba bati, da bi v Parizu mogli radi tega godrnjati, kot so to delali do sedaj. Nova francoska politika do komunističnih satelitov je prav tudi Londonu ih Ameriki. Podpira namreč njihovo taktiko, da je treba iskati čim tesnejše stike s komunističnimi državami, kati taki stiki gotovo več koristijo načelu svobode kot načelu diktature. De Gaulle je do sedaj tako taktiko stalno kritiziral in jo smatral za brezpomembno. ima tudi federalna uprava z dodatnimi stroški. Samo znani slučaj visokošolca Mereditha je napravil federaciji nad $4 milijone dodatnih stroškov. V Birminghamu so trgovci na drobno imeli radi demonstracij tedensko $750,000 škode. Najbolj so seveda narastli stroški policijske uprave. Nekaj škode se pa ne da oceniti, to je namreč tista, ki jo trpijo lastniki hiš in stanovanj, ki niso bili primerno zavarovani. Poročilo trdi, da tudi ta škoda ni praviloma brezpomembna. -------o------- Trujillo: Kol oče, tako sin ŽENEVA, Šv. — Bivši dominikanski diktator Trujillo, ki so ga zarotniki umorili 1. 1961, je toliko nakradel v Dominikanski republiki, da je imel samo v švicarskih bankah spravljenih nad 150 milijonov švicarskih frankov, ki naj bi postali po njegovi smrti lastnina njegovih dedičev. Pa je eden med Trujillovimi sinovi Ramades mislil, da lahko ukrade ta denar ostalim dedičem, in je radi tega dvignil vso vsoto in izginil v Francijo. Ostali dediči so najeli advokata, ki je Ramadesa staknil nekje v Franciji in ga tam dal zapreti. Sedaj je advokat predlagal švicarski sodniji, naj ga dobi iz Francije v Švico, da bo tam na sodišču dobil zasluženo plačilo. Za denar se po poteguje tudi dominikanska vlada. Kdo ga bo končno imel, je torej precej nejasno. Dvodružinska hiša $19,900 — E. 169 St., and Lake Shore Blvd. Majhna ranch hiša Priključena garaža, krasen lot. Se mora prodati. $12,900. CARPENTER REALTY CO. IV 6-3900 (149) Hiša naprodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnih za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (148) | Izvršujemo cementna ; fini a Dovozne poti, pločnike, I UCia brezplačna ocenitev. [JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Hiša naprodaj Dvodružinska, vsako stanovanje ima 6 sob, klet, na E. 77 St. južno od St. Clairja. Kličite po 6. uri zvečer 531-3074. ' —(148) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, na 1149 E. 63 St. EN 1-5887. —(148) Izgredi so za našo deželo zelo draga stvar WASHINGTON, D.C. — Šele sedaj je bila objavljena daljša razprava gospodarskih svetovalcev Bele hiše, ki obravnava gospodarsko škodo, ki jo povzroče nemiri in izgredi. Razprava trdi, da nam taki izgredi lahko napravijo letno do $17 bilijonov škode. Škodo imajo ne sama zavarovalnice, ki morajo plačevati odškodnine, ne samo trgovci, ker morajo zapirati trgovine, ne samo prometne žile, Upanje na sestanek Erhard-Hruščev hitro splahnelo BONN, Nem. — Pretekli teden je zet Hruščeva Adžubej o-biskal nemškega ministrskega predsednika dr. Erharda. Ta mu je ob tej priliki rekel, da je pripravljen, da se sestane z ruskim diktatorjem in da z njim obravnava “vsako vprašanje”. Nemška javnost je že mislila, da je sestanek pred vrati, toda Adžubej je pred koncem tedna rekel, da je Kremi j pripravljen na razgovore samo pod že znanimi ruskimi pogoji, ki so za Nemčijo nesprejemljivi. Ko so v Bonnu za to zvedeli, so upanje na skorajšnji sestanek hitro pokopali. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti po*e«tvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St HE 1-8607 Ženske dobijo delo Strežnico za dva tedna Sorn’s Restaurant išče strežnico od 10.30 dop. do 2. pop. za dva tedna. Kličite EN 1-5214. da so domače zaloge pšenice do- ‘ker imajo manj prometa, škodo zgodnji mladosti, je Markov, kadar je bil sam v sobi, sliša za svojim hrbtom večkrat take glasove brez barv in izraza ki so ga klicali po imenu Pokoren nedoumnemh vplivu tega smehljaja in tega glasu, je dejal revolver pod zglavje ter zopet legel, podprl glavo s komolcem ter ni odmaknil oči z mračne postave neznančeve. (Dalje prihodnjič) -----O----- Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Moški dobijo delo STOŽČASTA STRUŽILNICA OPERATORJI Iščemo moške, ki lahko sestavijo in delajo podnevi ali ponoči. Skušnja zaželjena na W. & S. št. 2, 3, 4, 5. Odlični plan za dobiček. Plačana življenjska in bolniška zavarovalnina. Uniforma preskrbljena. KERR - LAKESIDE INDUSTRIES INC. 21850 St. Clair Ave. ______ (153) Wairfimahrs who can qualify for top grade trade shop. Steady employ-m e n t, permanent position, excellent working conditions. Mlak Walcli Service Go, Please call 241-4413 (29,31, 3,5,7 aug) V najem oddamo 4 sobe in kopalnico, garažo, blizu cerkve Marije Vnebovzete na 663 E. 160 St. Kličite KE 1-8075 ali KE 1-4248. (150) Poslovno poslopje naprodaj Mr. in Mrs. Matt Beros, od nekdanjega Beros Studio, se bosta selila v New Orleans, La., in prodajata svoje poslopje na St. Clair Avenue. Poslopje je v zelo dobrem stanju. Pritličje j e oddano prav ugodno v pogodbeni najem, zgornji del pa uporabljata lastnika za stanovanje^ Z lahkoto bi ga bilo mogoče spremeniti v pisarno, če bi novi lastnik to želel. Prodajo oglašata v “Domovini”, da bi dala “našim” ljudem (Slovencem in Hrvatom) kot prvim priložnost za nakup, ker bi videla rada, da bi ostalo v “rokah domačinov”. Za ogled in ceno kličite Mr. Beros na 6116 St. Clair Ave. (stranska vrata), tel. 361-5517. (148) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 MALI OGLASI VI. PRI PARADI — Karabinjer! so nastopili pri vaji za parado pred papežem Pavlom v Rimu tako, kot kaže slika. Na 6 motociklov se jih je v obliki piramide spravilo 23. Zidan bungalov Na E. 160 St. severno od St. Clair Ave., v bližini Holmes Ave. je naprodaj lepa zidana hiša s 6 sobami in veliko kuhinjo. Možnost za razširitev! Poldruga garaža s cementnim dovozom. Vse zemljišče lepo urejeno. Cena zmerna. Kličite LI 1-4843 po 4. popoldne. -(152) V najem Petsobno stanovanje oddajo v najem pošteni družini na E. 68 St., zgoraj. Vprašajte na 1126 E. 68 St., spredaj ali zadaj. Do šestih zv. kličite KE 1-9816, po šestih pa IV 1-2380. (31, 3,5 aug.) V najem Oddamo 4 sobe, na novo dekorirane, n a Bonna Ave. Kličite pred 5. uro HE 1-0161. — (151) Naprodaj Zidana veneer ranch hiša, 3 spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, 1 Vo poploščena kopalnica, kuhinja in jedilnica. Cena okoli $25,000. Kličite 232-7242 od 3. do 7. ure. (152) Prijalers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Zfl RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ayo. & 68th St., EN 1-4212 4 AMERIŠKA DOMOVINA, Pierre Benoit VELIKI JEZ ROMAN IZ IRSKE “Ob šestih," je nemoteno nadaljeval gospod Ralph, “se odpeljemo iz gradu v avtomobilu do postaje Listorela, kjer bomo ujeli vlak, ki odpelje ob šestih in Štirideset. Do tega časa, gospodje, pa prosim, da se držite mojih navodil." “Dobro, dobro," mi je dejal na stopnišču doktor Grutli, ki je še vedno šepal, “čudovito, toda v tej hiši so poznali tudi čase, v katerih avtomobila niste smeli omeniti, časi se spreminjajo . . .” Hitro sem se preoblekel. Opazil sem, da so bile vse moje stvari razen toaletnih potrebščin, ki sem jih imel v ročni torbiči, že spravljene v kovčegu. Na kovčegu je bil prilepljen nov napis, ki je kazal, kam bomo šli. Ugasil sem luč in odšel dol. Na stopnicah sem se spomnil, da sem pozabil položiti v knjižno omaro “Tristrama Shandija". Vrnil sem se v sobo, kjer sem preživel nedvomno najzanimivejši mesec svojega življenja. Doktor Grutli je bil že v jedilnici. Baron Idzumi in polkovnik Harvey sta ravno vstopila. Polkovnik je imel v roki brzojavko, v kateri sporoča senator Barkhilpedro iz San Sebastiana, da je moral potovanje ponovno preložiti zaradi bolezni stare tete. “Zdi se mi,” je dejal doktor Grutli, “da je svoje potne stroške podvojil v različnih igralnicah na Rivieri.” Nihče ni odgovoril. V sobo je vstopil gospod Ralph in razgrnil pred nami polo papirja. “Bodite tako prijazni, gospodje, ter napišite tu svoje naslove, če bi se dogodilo kaj resnejšega, vam bomo prtljago poslali, kamor želite sami.” Moji sopotniki so drug za drugim izpolnili to predpis-nost. Jaz sem se vpisal zadnji in navedel kot naslov Tiskovni urad. Prepričan sem bil, da bo mladi Laboulbene vesel, ko bo lahko spravil mojo skromno prtljago. Ko sem gospodu Ralphu vr- CHICAGO, ILL. BEAL. ESTATE FOB SALE GLENVIEW — Charming Rustic Ranch, 3 Bedrms., 2 baths, beam ceiling inst., built-in appl., red brick patio, W/"W crptg. Many extras. See to apprecaate. Mid 20’s. By Owner. 827-4346. (149) nil polo, sem opazil, da je v častniški uniformi irskih prostovoljcev. “Prosim, gospodje,” je rekel. Brez besede smo šli za njim. Te minute so bile tako svečane, da je postajal nemiren celo doktor Grutli. Grof Antrim nas je pričakoval v tistem salonu, kakor nas je sprejel prvič. Za njim je stala grofica Kendalska, naslonjena na grofov stol. Oblečena je bila v kratek suknjič in sivo prostovoljsko svito; na nogah je imela visoke rumene škornje. V usnjenem pasu, ki je bil pritrjen z jermenom čez desno ramo, je imela torbico za samokres. Grof Antrim je povedal samo nekaj besed. Videti mu je bilo, da je njegovo razburjenje doseglo višek. “Gospodje, dogodki, ki so vam že znani, se bodo danes pričeli. Pojdite tja in glejte. Prosim vas pa samo eno, povejte svetu, kar ste videli. Kaj drugega nam ni potrebno.” Grof Antrim je vsakemu posebej stisnil roko. Ko sem se rokoval z njim jaz, mi je dejal: “Drevesa v zdravilišču so sedaj vsa v cvetju. Vašo domovino sem zelo, zelo ljubil.” Nato je še pristavil: “Zbogom, gospodje.” Z gibom je pokazal, da bi rad ostal sam z Antiopo. Manjkalo je še deset minut do šestih. Dvajset minut pred sedmimi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MOUNT PROSPECT — A spotless, well maint. 3 Bedrm. Face Brick Ranch. car gar., fully Indscpd. w/patio, New W/W crptg. in liv. rm., gas heat. $22,900. — CL 5-3166. (149) BY OWNER 6 Rms., 3 bdrms., MARSHFIELD & DIVERSEY. Full basement. 2 car gar., gas heat, tile bath. 1 Blk. to schls., and churches. — $15,900. — BU 1-7170. (150) BOATS FOR SALE 35’ CABIN CRUISER. BY OWNER. In perfect condition. New engine. Price $3,500. Phone 775-2756 or 642-6257. (150) BUSINESS OPPORTUNITY LIBERTYVILLE — 9 rm„ 5 bedrm., alum. S/S, 2 car garage, w/two driveways, 2 fireplaces, close to everything. Mid 30’s. Owner. — Call 362-7150, 10-12 A.M. (150) ELMWOOD PK. — Immaculate 4 Bedrm. Bungalow. 2 full baths, basement, crptg., tastefully decorated, beau, fenced yard. Lot 40x125. Low taxes. Nr. schls., churches, shpng., transp. Must see to appreciate! — By owner. GL 3-4763. SNACK SHOP — 38 Capacity. Reasonable rent. Good' lease and business. Call 588-9227. (149) ICE CREAM STORE — New franchised 33 Flavor business. Excel, location .in heart of Lombard. Good gross. Recent heart trouble forces owner to sell. — 627-9745. (149) MALE HELP MOLD MAKERS IMMEDIATE EMPLOYMENT Must have experience in making molds for plastic presses, and able to produce molds from piece part prints without detail drawings. This is full time employment in modern air conditioned room, with extensive employee benefits. Apply at Personnel Office, 8:30 A. M. to 5 P. M., Monday thru Friday, or call: 879 - 3410 and ask for Mr. Polzien smo prišli na postajo ob istem J dali. času kakor vlak iz Traleeja. Doktor Grutli, ki sem se ga Tri minute kasneje smo že bili na potu v Lemerick. Za nas sta bila prihranjena dva oddelka. Grofica Kendalska je bila v prvem oddelku. Tja sem šel s tovariši tudi jaz. Gospod Ralph in William sta šla z dvema drugima grajskima služabnikoma, Jamesom i n Davidom, v drugi oddelek. Vsi trije so bili oblečeni kakor An-tiopa in Ralph v prostovoljske uniforme in so nosili puške. V našem oddelku je vladala smrtna tišina. Antiopa je bila resna in bleda. Niti doktor Grutli se ni upal vpričo nje pripovedovati svojih običajnih šal. V Lemerick smo prišli ob devetih in pet minut. Vlak je čakal na postaji celo uro. Grofica Antiopa je šla v čakalnico in sedla na želen, baržunast stol. William, James in David so z otroško brezskrbnostjo igrali v kotu na karte, kar so začeli že v vlaku. Angleški vojaki, ki so imeli postajno službo, so jih zavidljivo gle- vedno izogibal, ki je pa nenehoma hodil za mano, kamor sem šel in kjer sem stal, me je prijel za roko. “Poglejte si te tepce,” je dejal in pokazal na angleško stražo. “Pred nosom jim hodijo s puškami, pa se niti ne začudijo, čeprav bodo čez tri ure pod kroglami iz teh pušk padali njihovi tovariši. Oni drugi brezbrižno igrajo na karte. Kaj pa igrajo ti fantje tukaj? Zdi se mi, da igro poznam.” Pristopil je k Williamu in njegovi družbi ter jih nagovoril. Videl sem preproste fante, kako so vstali, zardeli in jecljali nerazumljive besede. V zadregi so zopet sedli. Doktor Grutli se jim je pridružil in igral z njimi kot četrti. Ko je odbila deset, je vstal ter pristopil k Ralphu, ki je govoril z menoj. “Mislim,” je dejal, “da nimate nič proti temu, če osta-]nem do konca poti v vašem oddelku. Z vašimi fanti sem pričel igrati in bi rad igro končal.” “Kakor želi, vaša milost,” Vesela, ker je poslušala mamo Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam Vaša vedno vdana, Gospa F. Eigenbauer * * * AH TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10. * * * PECTORAL — PRSNI ČAJ št. 2. Znan- stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10. * * * REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10. * ♦ * EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki j.h cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10. * * * RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10. * • • ZESTEA ČAJ št. 6. Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10. * • * Vsak zavitek čaja stane $1.35, ŠEST ZAVITKOV KATEREKOLI VRSTE $7.00, vključno poštnina (prihranite $1.10), 12 zavitkov za $13-50, vključno poštnina (prihranite $2.70). Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji lOc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročila naslovite takole: Tatra Company, Dept. 10 Box 60, Morrisville, Pa. ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 St. Clair Avenue Cleveland, O, 44103 Razprodaja z 20 s popusta začne v ponedeljek, 3. avgusta konča v soboto, dne 15. avg. VSEMU BLAGU SO CENE ZNIŽANE VSAJ ZA 20% Sedaj je čas, da kupite oblačila za šolo: kik-Ije-bluze, srajce-hlače, perilo za vso družino in izredno VELIKO PRIHRANITE. Dobrodošli vsak čas! Pridite, ogledujte si vse blago, celo trgovino popolnoma brezobvez-no. Dvojne zelene EAGLE ZNAMKE ob torkih. RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po £8.00 za okno navadne velikosti. FURNAS ELECTRIC CO. 1000 McKee Street Batavia, Hlinois (148) NAJSREČNEJŠI OTROCI — Mrs. Lois Sheets je dala napraviti k svojemu hiciklu posebni priklopek z dvema sedežema, v katerem se vozita njena eno in tri leta stara sinova v Salinas v Kaliforniji. je rekel Ralph in se priklonil. “Kupil bom nove karte,” je nadaljeval doktor, “te, ki jih imajo vaiši služabniki, so nemogoče zamazane,” “Na trgu je trgovina in tam bo vaša milost dobila, kar želi. Toda opozoril bi vas, da se čez četrt ure odpeljemo!” Doktor je odšel iz čakalnice. Takoj nato je Ralph z njemu lastnim ostrim glasom poklical Williama. Ta je skočil pokonci. “Pridite bliže, William. Za trenutek moram govoriti z vami.” Potegnil ga je s seboj v kot čakalnice. Pet minut kasneje sta se vrnila. William je bil bled ko mrlič. “Vrnite se k tovarišem.” Tedaj se je pokazal na vratih čakalnice tudi doktor Grutli s kartami v rokah. Ura je morala biti enajst. S čelom sem se pritisnil na okno in sem opazoval penastorumeno vodo v reki Shannonu, ki je tekla sporedno s progo. Zdaj se je vlak ločil od reke in nenadno smo se znašli v skaloviti po- V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE Jennie Kerch ki je preminula 3. avgusta 1959. * Težko je nam, ker že pet let je minulo, odkar ne slišimo Vaš glas, Nikoli r.e bomo pozabili, ker ste Vi nam zmeraj delali kratek čas. Žalujoči ostali: JENNIE GROSS, hčerka in DRUŽINA Cleveland, O., 3. avgusta 1964. V blag spomin DVAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Pvt. John Špeh ki je končal pot svojega življenja na bojnem polju dne 3. avg. 1942. Bridka smrt Te je vzela, ko služil domovini si zvesto. Med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja. Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem zdaj počivaj, in, prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: JOHANNA ŠPEH, mati BRATJE in SESTRE Cleveland, O., 3. avgusta 1964. krajini. Vlak je zavil v predor. Nenadno sem se zgrozil pred nečem strahovitim, kar sem že slutil. Videl sem, kako so se odprla vrata sosednega oddelka in se skoraj hkrati spet zaprla. Iz oddelka je zletel predmet, sličen sivi vreči. Ta se je moral na skalni steni naravnost zdrobiti. Pravkar je privozil vlak iz predora. Z igrano ravnodušnostjo sem odprl okno in pogledal ven. . . Vlak pa je medtem privozil na ovinek, tako da nisem mogel ničesar videti. Nekaj pa je bilo gotovo: Švice od sedaj naprej v tej slavni kontrolni komisiji ni zastopal nihče več . . . Ob poldvanajstih smo prišli v Ballyprophy. V naš oddelek je prišel gospod Ralph: “Dospeli smo,” je dejal. (Prihodnjič dalje.) V blag spomin 25. OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE HČERKE IN SESTRE Mary Romih ki je za vedno zaspala 2. avgusta 1939. * Dolga leta so za nami, kar Te več med nami ni. Vzela Te je kruta smrt in pustila grob odprt. V miru božjem sladko spavaj, v kraju večnega miru. Lepše sonce tam Ti sije, prosi tam Boga za nas. Žalujoči: MARTIN in LUCIJA, starši LUCILLE, sestra Cleveland, O., 3. avgusta 1964. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAME Mary Dobravec ki je izdihnila svojo plemenito dušo dne 3. avgusta 1963. * Minilo je že leto dni, odkar Te groba tema krije, a Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije. Sveta vera nas tolaži da se enkrat snideva, kjer ni joka, ne bolesti, v raju srečo uživava. Žalujoča hčerka ALBINA Cleveland, O., 3. avgusta 1964.