CELJSKI TEDNIK — Štev. 18 — 6. maja 1960 2 s PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NALOGE SO JASNE - ZDAJ K DEJANJEM FORMALNA VLOGA OBRATNI NJA — GRE ZA ENAKOVREDN ODLOČANJU — ZVEZA KOMU BETI ZA RAZVOJ DELAVSKE Plenum občinskega komi'teja ZK in občinskega odbora sindi­ katov v preteklem tednu, je bil posvečen volitvam novih delav­ skih svetov. Plenum je vodil se­ kretar občinskega komiteja tov. Tone Skok, poročilo oziroma pro- - blematiko okoli te, trenutno naj­ važnejše politične akcije, pa je podal predsednik občinskega sin­ dikalnega sveta tov. Jože Bevc. Mimo nekaterih posameznosti okoli tehnične in pravne izvedbe volitev so tako v poročilu kakor V razpravi v prvi vrsti razprav­ ljali o veliki vlogi delavskega sa­ moupravljanja v desetletnem raz­ voju in tudi o pomanjkljivostih, ki bi jih že lahko pogrešali ob jubilejnem letu. Na osnovi take razprave je prišlo do. razumljivih zaključkov, da je od kadrovskega vprašanja odvisen nadaljnji raz- .voj in krepitev delavskih svetov. Ponovno so ugotavljali, da so se primeri samovolje in nedemokra­ tičnosti pojavljali le tam, kjer or­ gani delavskega samoupravljanja niso izpolnili svojih nalog in kjer so se včasih pustili naravnost sle­ po voditi od strokovnjakov in vo­ dilnih uslužbencev. Ob takih za­ konskih predpisih je dandanes nemogoče govoriti o oblastnosti in absolutizmu posameznikov, ne da bi istočasno ugotavljali slabo zainteresiranost kolektivov in ne­ dosledno politiko sindikatov ter ostalih političnih organizacij v podjetjih, predvsem pa organiza­ cij ali pa posameznih članov ZK. Zato je bilo na plenumu jasno poudarjeno, da je Zveza komuni- nistov s sindikalno in mladinsko organizacijo še kako poklicana in odgovorna za položaj v podjetju, zlasti pa za vlogo in rast delav­ skega samoupravljanja. Naloga teh političnih organizacij sicer ni neposredna, njihov vpliv pa je neizbežno potreben in se tudi ocenjuje na osnovi splošnega po­ ložaja v kolektivu. Medtem ko so se v večjih pod­ jetjih centralni delavski sveti večidel uveljavili, so v preteklo­ sti obratni delavski sveti odigrali masikdaj le formalno vlogo. Tudi temu je zdaj prišel konec, zlasti z novim načinom nagrajevanja po učinku, ko ravno obratni sveti zavzemajo zelo pomembno me­ sto. Na plenumu pa so istočasno opozorili na možnosti, da bi se H DELAVSKIH SVETOV IZGI- OST MLADINE IN 2ENA PRI NISTOV SKRBI IN MORA ŠKR­ GA UPRAVLJANJA. obratni delavski sveti vse preveč ne omejili na svoje področje. Med zaključki je tudi to navedeno, in sicer take, da je odgovornost vsa­ ke posamezne ekonomske enote v podjetju do celotnega podjetja neizbežno potrebna. Ko so govorili o udeležbi mla­ dine in žena v organih delavske­ ga samoupravljanja, so sicer ugo­ tavljali precejšen porast mladine in žena v organih, vendar ne po­ vsod v zadovoljivem sorazmerju, ponekod pa še vedno globoko pod povprečjem števila zaposlenih. Vendar so tudi pri tem vprašanju dali problemu svoje pravo ime. Sestav delavskih svetov ni odvi­ sen od socialnega, starostnega in spolnega sestava kolektiva, tem­ več od vpliva in akcijske udele­ žbe pri reševanju problemov v podjetju. Koliko komunistov, ko­ liko članov ljudske mladine in žena bo soodločalo v delavskem svetu, je odvisno od posamezni­ kov, zlasti pa od političnih orga­ nizacij, ki naj sposobne uprav- Ijalce vzgajajo in pripravijo na njihove naloge. Zelo v redu so bile besede diskutanta: Predstavnikov v delavskih sve­ tih ni, in jih ne more biti! V delavskih svetih naj bodo upravljalci, sposobni proizvajalci. Proizvajalci pa so delavci, delav­ ke, nameščenci, mladina in stro­ kovnjaki. Tudi vprašanje vklju­ čevanja strokovnjakov je v bi­ stvu enostavno. Napačno je za vsako ceno v delavski svet vriniti strokovnjaka, če ne odgovarja, ravno tako je narobe, če bi na ljubo »sorazmerja« izpustili po­ štenega in naprednega inteligen- ta, zlasti, če vidimo, da pa na drugi strani predvidevamo neza- interesiranega in mlačnega člana iz vrst delavcev. Za dober sestav delavskih svetov ni recepta, niti primernega ključa. Naboljši ključ so živi ljudje, njiihova sposob­ nost, zagretost in zavednost. Ce je ni dovolj je naloga političnih organizacij, da jo v ljudeh vzbudi in razvija. Tu bi s pridom lahko uporabili pregovor, da pečena pi­ ska še nikoli ni padla izpod neba. Naši ljudje so dobri, pridni in revolucionarni. Le mi, zlasti pa politične organizacije, prepogosto pozabljamo, da smo tem izvolje­ nim ljudem, zlasti pa mlajšim, manj izkušenim, nudili vse pre­ malo podpore in pomoči. Zaradi takih primerov so taki dobro mi­ sleči ljudje pogosto zašli na glad­ ka tla, se našli osamljeni v kopici problemov, katere so hoteli, niso pa sami zmogli razbistriti. Res je delavsko samoupravljanje šola naših delovnih ljudi, še bolj pa bo ta šola koristna, če bo deležna polne podpore in pomoči s strani političnih organizacij. Tudi vzgo­ ja dandanes ni več problem ob tolikih oblikah izobraževanja, ki jih imamo. Problem je lahko, in če je, je samo v tem, da politične organizacije niso storile kar se od njih pričakuje. Pred volitvami V delavske svete Na skupni seji občinskega ko­ miteja Zveze komunistov, občin­ skega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Konjicah so med drugim obravnavali tudi naloge političnih organizacij v času priprav za volitve novih de­ lavskih svetov. V konjiški občini bodo delavske svete volili v de­ setih gospodarskih organizacijah, v dvanajstih tvori celotni kolek­ tiv delavski svet, medtem ko so v ostalih petih vsi zaposleni že čla­ ni upravnih odborov. Po poročilih odbornikov bodo v večini podjetij volili člane delav­ skih svetov v prvi polovici maja. Posebna skrb sindikalnih od­ borov in ostalih političnih orga­ nizacij v podjetjih bo usmerjena na izbiro kadrov za nove delav­ ske svete in upravne odbore. Po dosedanjih podatkih je bilo v de­ lavskih svetih okoli 40 % ljudi mlajših od 30 let. Precej manj pa je bilo v dosedanjih delavskih svetih žena, pa tudi članov Zve­ ze komunistov. Za uspešnejše delo organov upravljanja, posebno v manjših podjetjih je bilo v minulih me­ secih pet seminarjev. Da bodo tudi tehnična in ostala dela v času priprav za volitve v nove delavske svete v redu po­ tekala, bodo izvedli posebno in- struktažo za predsednike volilnih komisij. V. L. V zadnjem tednu po domovini Hftek. 29. aprilu NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA v Ljubljani so sprejeli sklep, da bo vpis v prihodnjem šolskem letu neome­ jen, seveda /.a tiste kandidate, ki imajo po ustreznili odlokih za vpis potrebne kvalifikacije. Sobota. "'0. aprila IMU;DSJ:DM;K TITO je obiskal r. mednarodni sejem kmetijstvu v Ni)\cm Sadil. V ZAGREBU iso odprli mednarodni spomladanski velesejem ter ra/.stavo »l)rHŽina in gospodinjstvo 1960«. Nedelja. 1. maja V GLAVNKM M ESI T države. Beogradu ter v vseh jjlavniii mestih republik so bile slaviio>^tiie pariidc s prika/oin iispc- iiašc!:a (Ida \ /adiijili ilcsciili letih. Ponedeljek. 2. in torek. 'y. maja PRAZNIČNA DNEVA, ki so jih delov­ ni ljudje izkoristili za številne izlete. l)riredilve in podobno. Sreda. 4. maja ]ZSP:L JE STATUT S7.r3L Jugoslavije. \ izdaji beograjske »Kulture«, posvečen IHteniu kongresu SZDLJ, je izšel statut S/'DL Jugoslavije. Prva knjiga te iz­ daje, ki je izšla pred dnevi, vsebuje referat iiredsednika Tita na petem kon- !ri(>sii. PRED 8. MAJEM — KRAJEVNIM PRAZNIKOM ŠTOR Da ne bomo pozabili... v nedeljo bodo v Štorah prvič praznovali svoj krajevni'praznik. 1'ravzaprav je to praznik okoliš­ kih prebivalcev, predvsem tistih, ki živijo na območju Svetine. Pra­ vijo, da v tem naselju ni niti ene hiše, katere član se ne bi bil boril za osvoboditev. Tako se ob svojem prazniku prebivalci Stor, Svetine in drugih okoliških vasi spominjajo dnevov med vojno in vseh tistih mnogih akcij, ki so jih izvedli pred 8. ma­ jem 1944. Ta dan pa jih spominja na prvo večjo akcijo, ki je bila na Svetini — likvidacija izdajalca Himerja. Vendar so okoliški pre­ bivalci scdelovali s prvo celjsko četo ves čas, ko se je zadrževala na območju Svetine. Kasneje so se povezali s Tončko Cečevo in prav v tem času je začel okupator domačine množično izseljevati in zapirati v koncentracijska tabo­ rišča. S ponosom se domačini spo- m.injajo leta 1944, ko je mimo tekla pot XIV. divizije. To je bil čas, ko so is