LETO XXX., ŠT. 8 Ptuj, 24. februarja 1977j CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Letos za 3 odstotke večja rast zaposlovanja (stran 4) Lepi časi, zlati krasi (stran 5) Predstavljamo vam KS Ormož (stran 6) Srečanje Drava-Brest v Ptuju (stran 7) Mitja Ribičič obisce Ormož v sobotobo občino Ormož obiskal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ri- bičič. Razgovor bo tekel o razvojnih problemih občine Ormož. Občinska konferenca SZDL Ormož bo skupaj z drugimi dmžbenopolitičnimi delavci goste informirala o problemfli razvoja na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja v cbčini. zk Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 12. februarja 1977, so delegati poslušali uvodno poročilo k predlogu resolucije o.politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za razdobje 1976-80 v letošnjem letu, ki gaje imel Franjo GNILŠEK, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Razprava pa je bila organizirana ločeno na sejah posameznih zborov. V zboru združenega dela, ki bi moral biti za ta pomembni dokument najbolj zainteresiran, je razpra\ijal le predstavnik izvršnega sveta SO Ptuj, ki je med drugim poudaril, da gre za vrsto pomembnih nalog in aktivnosti, ki jih bo moralo opraviti združeno delo, saj se bo moralo aktivneje vključevati v uresničevai^e družbenega načrta občine Ptuj. Podatki za lansko leto kažejo, da nismo poslovali najboljše, kar bo treba z večjo angažiranostjo letos nadoknaditi. Na seji zbora krajevnih skupnosti delegati k predlogu resolucije niso imeli pripomb. Nd^oliko živahnejša razprava pa je bUa na seji družbenopolitičnega zbya, ki se je sestal že v petek, 11. februarja. Delegati so med drugim spregovorili o problemu razvojnih programov v delovnih organizacijah. Jožica Čarmanova, članica izvršnega sveta, je poudarila, da nam v delovnih organizacijah manjkajo predvsem konkretni razvojni in investicgski programi, s^ jih nimajo celo nekatere večje delovne organizacije. Zato so delegati sklenili apelirati na združeno delo, da kadrovdco okrepijo strokovne službe in imenujejo delovne skupine za izdelavo razvojnih programov. V resoluciji, ki so jo delegati vseh treh zborov SO Ptuj sprejeli soglasno, so za letošiye leto med drugim začrtane naloge, da se bo družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za okoli 6 odstotkov in bi znašal na prebivalca 31 tisoč dinarjev. Industr^^a proizvodnja bi naj porasla za 9 odstotkov, kmetijska pa za 3 odstotke. V dmžbenem sektorju je predvidena porast zaposle- nosti za 3 odstotke ali za 470 novih delovnih mest, investicije bodo porasle za 6 do 7 odstotkov, produktivnost dela pa za okoli 3,2 odstotka, od tega v industriji za 5 odstotkov. Ob koncu velja poudariti, da besedilo sprejete resolucije še ni bilo na seji dokončno oblikovano, ker ga je bilo treba dopolniti z nekaterimi ugotovitvami iz razprave. Izvršni svet je to že napravil in dopolnitve predložil zborom skupščine v obliki amandmaja. Tako resoluc^a predstavlja program letošnjih delovnih nalog, katenh uresničevanje bo zahtevalo veliko naporov vseh delovnih ljudi in občanov, polno angažiranje vseh zavestnih subjektivnih sil in maksimalno mobilizi- ranje vsdi materialnih možnosti, s^ le tako bomo sprejete naloge v celoti uresničili mš ... zk, FM Za enoten zakonski položaj celodnevnih šol v Sloveniji in Hrvatski v petek dopoldan je bila na prijateljskem obisku v ptujski občin- večja skupina članov občindcega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja iz bratske občine Varaždina, s predsednikom, Dragom Labašem na čelu. Srečanju je prisostvoval tudi profesor Slavko Pevec, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SR Slovenije. V Ptuju so avtobus z gosti pričakali Gvido Cepin, predsednik občin- skega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ptuj, Franc Klemenčič podpred- sednik in Jože Kaučevič, sekretar občinskega sveta ZSS Ptirj in drugi. Gostje so se s spremstvom napotili v osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem, kjei so se najprej pogovarjali s pedagogi o celodnevnem bivanju otrok v šoli, nato pa so si ogledali še šolske prostore. Varaždinski prijatelji so bili nad takšno obliko izobraže- vanja mladih izredno navdušeni. Ob koncu razgovora je Gvido Cepin predlagal, naj bo naloga ptujskih in varaždinskih sindi- katov delavcev vzgoje in izobraže- vanja, boriti se za celodnevno bivanje otrok v šoli ter izboriti enak položaj za vse celodnevne šole in vse pedagoške delavce, ki že ali pa še bodo sodelovali v njej. Drago Labaš je v imenu gostujočih, v zahvalo in v spomin podaril osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem in občia- skem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ptuj, knjigi »Monografija mesta Varaždin". Darili sta prevzela Franc Lačen, ravnatelj Oš v Kidričevem in Gvido Cepin. Drago Labaš je povabil predstav- nike ptujskega sindikata, da čimprej vrnejo obisk v Varaždi- nu. Gostujoči so nato skupaj z gostitelji odšli v Ptuj, kjer so si najprej ogledah muzej NOB in vinarsko zbirko na ptujskem gradu, popoldan pa so v prijateljskem in tovariškem raz- govoru izmenjali številne izkušnje in mnenja. M. Ozmec Po razgovoru in ogledu šole v Kidričevem, še trenutek za skupin^i posietek bratov iz Ptuja in Varaždina. Foto: M. Ozmec Fks kurentov na ptujdcem trgu. Foto: R Reklamni pano Mercator-Panonija Ptuj Foto: M. Ozmec Blizu 40.000 ljudi na prireditvi v Ruju Kurentovo slovo Oblačna sivina, ki je v nedeljo, kar naprej grozila, je le vzdržala in pustnega sprevoda ni poškropila. Za- vijanje vetra pa je nekoliko ohladilo prireditev. Po prvih ocenah organi- zatorja je kurentovanje s karnevalom sicer uspelo, vendar je le-to spet potrdilo, da ga je treba postaviti v nove okvire. Metanje polen ne koristi nikomur, najmanj pa največji turistični prireditvi v Ptuju. O tem glasno razmišljamo že nekaj let; šele ko bomo znova izgubili, bomo znali ceniti naše izročilo. Za marsikoga je ptujsko kuren- tovanje prazna prireditev, ki nikomur ne služi, ali res? Dober poznavalec narod- nega bogastva bo znal odgovoriti, da je njegova vrednost neprecenljiva, saj skozenj umetno ohranja izvirno ljudsko bogastvo, ki bi ga sicer povozil modemi Čas. Nedeljska prireditev je pritegnila k sodelovanju blizu 1800 sodelujočih; od tega 1100 mask in 700 udeleže- ncev 18 folklornih skupin Karnevalski nastop še v&ino ni dorečen, včasih premalo prepričljiv, drugič kako dru- gače označen; čeprav mu ne moremo odrekati nekaterih aktualnosti od ptujskih do splošnih resnic. Komisija za ocenjevanje karnevalskih skupin je pri svoji oceni upoštevala do- miselnost, kvaliteto in iz- vedbo posameznih pustnih skupin Med sodelujoče kar- nevalske skupine je razdelila 40.000 dinarjev. Karnevalske in pustne skupine je razdelila po oceni v šest kategorij. Med najuspešnejšimi letošnjimi skupinami so kmečka gostija TD Polenšak, SOZD Hidrav- lika, Carter-predsednik ZDA, Marker, Mara, Pri Mercatorju se vse dobi in Žehtnik, Kajak, Vikend odnosi in Vinske sorte ter druge. MG Franc Tetičkovič - delegat za skupščino skupnosti slovenskih občh Vsi trije zbori skupščine občine Ptuj so na svojih 28. sejah soglasno izvolili Franca Tetičkoviča, predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj, za delegata v skupščino v skupnosti slovenskih občin, ki se bo sestala letos marca v Kočevju. Delegati skupščine skupno- sti slovenskih občin bodo na zasedanju v Kočevju obravna- vali način in metode dela ter medsebojna razmerja med zbori občinskih skupščin. - OM IZ POSTAJE MILICE PTUJ Urejenost cestnega prometa ob karnevalu več kot zadovoljiva Ob tradicionalnem ptujskem kurentovanju smo bili že skoraj navajeni cestno gnečo. Letos pa lahko trdimo, da ni bilo tako. Že sam prometni režim je bil urejen tako, da so bili do 17. ure vsi parkirni prostori in mesto samo izpraznjeni. Postaja milice Ptuj je službo okrepila in poostrila kontrolo, sicer pa so bili vozniki sami tudi precej obzirni in so v večini primerov upoštevali nasvete miličnikov. Nesreč letos ni bilo. Zabeležili so le eno karnevalsko nezgodo. Voz- nik ,,Formule I" ni uspel ustaviti svojega konjička pravočasno, tako da je trčil v osebni avto ,,škoda". Posledice so neznatne. Med pote- kom karnevala so dobili na PM Ptuj sporočilo žepne tatvine. Možakarju na avtobusni postaji je /.aradi neprevidnosti nekdo spretno izmaknil 400 dinarjev. Stanje prometa in javnega reda je bilo več kot zadovoljivo. Bilo bi pa še bolje, če ne bi večje število voznikov iz mariborske smeri bilo irdoglavih. Miličnik je namreč vse te voznike ustavljal in jih usmerjal na Zadružni trg, kjer je bilo zanje urejeno parkirišče. Mnogo je bilo takšnih, ki so kazali, da gredo skozi Ptuj naprej, s pretvezo, da bi lažje prišli v mesto samo. Ker pa so bili vsi vhodi v mesto nadzirani in vstop z motornimi vozili ni bil dovoljen, so morali vsi ti vozniki nadaljevati vožnjo proti Budini. Tako so bili prisiljeni parkirati na parkiriščih onstran železniškega prelaza. S tem so pozneje za- vlačevali praznenje parkirišč, kar pa je bila gotovo za vse prizadete izkušnja več ali SOLA, kot temu pravimo. - OM 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 24. februarja 1977 — TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Pogoji in postopki za sanacijo v začetku letošnjega leta je začel veljati zakon o pogojih in postopku za sanacijo, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora, 24. decembra 1976. Ta zakon v javnosti ni bil deležen posebne pozornosti, upajmo, da to ne velja za tiste, ki jih bo ali jih lahko neposredno prizadene. Ne glede na to pa določila tega zakona prav sedaj, ko sprejemamo zaključne račune postajajo izredno aktualna. Po I. marctt bodo namreč prenehale zakonske obveznosti o sprejemanju zaključnih računov, zato bo ta zakon postal za vse tiste temeljne in druge organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali na robu rentabilnosti, zelo pomemben pravni in samoupravni akt. Ne bo odveč, da prav sedaj z vso skrbnostjo preučimo določila tega zakona, ki vnaša precej novosti v dosedanjo prakso in obnašanje tistih, ki iz kakršnihkoli razlogov niso uspeli izravnati svojega zaključnega računa, ki bodo v njem izkazali nekrite odhodke. Tudi izraza prihodek in odhodek {doslej: dohodek in izdatek) se bo treba navaditi. Torej, vse tiste temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovni ljudje v njih, ki bodo v zaključnem računu izkazovale nekrito izgubo, so dolžne napraviti sanacijo {ozdravitev ali rešitev) pod pogoji in po postopku, kije določen z zakonom. Sanacija pomeni nadomestitev sredstev najmanj v višini nekrite izgube oziroma nekritih odhodkov. Pri tem je treba ugotoviti vzroke nastalih izgub, predvsem pa, kar je treba zlasti poudariti, določiti PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO VZROKOV NASTALIH IZGUB IN UKREPOV ZA TRAJNEJŠE ZAGOTAVLJANJE USPEŠNEJŠEGA POSLOVANJA. Torej, gre skoraj izključno za ekonomski odnos v organizacijah združenega dela, kar je zlasti novost tega zakona. Zelo pomembno vlogo pri tem ima družbenopolitična skupnost, na katere območju se nahaja taka OZD. V dosedanji praksi smo imeli razmeroma malo besedil zakonov, ki bi tako natančno, povezano in konkretno določal postopek, po katerem se mora ravnati vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela, samoupravna interesna, poslovna ali druga skupnost. V zakonu je konkretno določeno, da delavci v primeru nekrite izgube ob sprejetju zaključnega računa sprejmejo tudi sklep o uvedbi sanacijskega postopka. V tem sklepu mora biti: — določen postopek in roki, v katerih morajo biti ugotovljeni vzroki nastalih izgub; — določen postopek in roki, v katerih mora biti ugotovljena morebitna odgovornost poslovodnega organa in posameznih delavcev zja nastale izgube; — določen postopek in roki, v katerih mora biti sprejet program ukrepov za odpra-vo vzrokov nastalih izgub in ukrepov za zagotovitev uspešnega poslovanja; — določilo o tem, ali se pošlje zahteva drugim temeljnim organizacijam, s katerimi je sklenjen samoupravni sporazum o vzajemnem prevzemanju rizika in kritju izgub, ali da se pošlje zahteva skladu skupnih rezerv z.a območje družbenopolitične skupnosti za kritje izgub ali se pošlje predlog za kritje izgub drugim možnim prevzemnikom sanacije; — določijo se tudi drugi ukrepi, ki so pomembni za izvajanje sanacijskega postopka. V nadaljevanju zakon točno opredeljuje, da je treba napraviti program ukrepov najkasneje v 30 dneh, ko so delavci sprejeli sklep o uvedbi sanacijskega postopka in ga poslati v nadaljnjih osmih dneh pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti. Če tega ne storijo, predlaga program ukrepov organ družbenopolitične skupnosti skupno z organi samoupravljanja, če pa ti predlaganih ukrepov ne sprejmejo ali ne izvajajo sprejetega programa ukrepov, lahko pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti, v skladu z določili zakona sprejme ukrepe za zagotovitev družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Opozoriti velja še na določilo, če služba družbenega knjigovodst- va pri kontroli zaključnega računa naknadno ugotovi nekrito izgubo, se računa rok za sprejetje sklepa o uvedbi sanacijskega postopka od dneva, ko je postala odločba SDK pravnomočna. Vendar se v tem primeru postavlja vprašanje odgovornosti delavcev v knjigovodstvu in odgovornih oseb. Enako velja glede določil o izplačevanju minimalnih, t. j. z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov. Z zakonom so predvidene tudi visoke denarne kazni, če se določila tega zakona ne izvajajo in sicer od 500 tisoč do en milijon dinarjev za delovno organizacijo in od 5 do 20 tisoč dinarjev za odgovorno osebo. Z enako kaznijo so lahko kaznovane tudi odgovorne osebe organov družbenopolitične skupnosti ali SDK, če ne opravljajo nalog, ki so določene s tem zakonom. Čeprav na našem območju, vsaj po oceni, ker zaključnih računov še ni, verjetno ne bo izrazitejših primerov takih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, velja tudi za skupnosti, se je vseeno treba ob določilih zakona o pogojih in postopkih za sanacijo krepko zamisliti in že sedaj podvzeti vse ukrepe, da delovni kolektivi ne bi zašli v podobno situacijo prihodnje leto. Gre namreč tudi za določilo v zakonu o tem, če SDK ugotovi, da ima temeljna ali druga organizacija združenega dela v zaključnem računu izkazano nekrito izgubo kljub trem zaporednim sanacijam, mora brez odlašanja predlagali postopek redne likvidacije. Prav tako je z zakonom določeno, da pristojni organ družbenopolitične skupnosti predlaga postopek redne likvidacije, če temeljna ali druga organizacija združenega dela s področja materialne proizvodnje ne krije nekrite izgube v rokih in na način, kot ga določa zakon. Ukrepi so zelo ostri, ni dvoma, da jih bodo pristojne službe tako tudi izvajale in prav je tako. Nujno je, da v združenem delu uveljavimo ekonomski odnos in da družbeno pravilno ovrednotimo delo, kar je tudi v skladu z zakonom o združenem delu. V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, med drugim tudi zato, da z njimi družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom. Kdor pa tega ne bo sposoben, se bo moral sprijazniti z likvidacijo. Franc Fideršek TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Ormož Kmetijski kombinat ,,Jeruza- lem" iz Omioža si je skupno z kmetijsko zem^iško skupnostjo občine zelo prizadeval, da na močvirnatih tleh krajevne skup- nosti Tomaž izsuši čim več hek tarjev zemlje. Danes so rezultati uspešnih melioracij, vidni. Ob ideali smo Savce in videli, da včasih močvirnata zem§a, kjer razen kislih trav ni uspevalo nič, danes daje dobre rezultate. Na tej izsušeni zcm^i je v Savdh 64 ha sadovnjakov (jablan in visenj). Tudi kmetje so spoznali prednosti melioracij. Sistem osuševanja na 64 ha zemyišča v Savdh kjer so sadovi^aki jablan in visenj. Foto: zk Prednosti melioracij Franc Canjkar iz Savcev: ,,Lani spomladi je KK Onnož izsušil prJbhžno 1,5 ha moje zemlje. Kasneje smo na tej zemlji posadili koruzo in s pridelkom smo bili zelo zadovoljni. Zemlja sc je zb olj šala za 100 odstotkov. Prav bi bilo, da bi še več zem^e izsušili. Z odplačevanjem kredita bom začel v letu 1979 in ga odplačeval 20 leL Zemljo bom sedaj pognojil in spet posadil koruzo. O setvi sladkorne pese sem že razmišljal, vendar se še nisem nič konkret- nega odločil. V začetku je bilo mnogo hudih besed na rovaš melioracij in komasac^e, sedaj skoraj vsi zahtevajo, da bi se opravila meUoracija in kasneje še komasacija." Terezga Tuš iz Savcev: ,,Pred začetkom melioracijskili del sem bila precej huda, no kasneje je moja jeza izpuhtela, kajti spoznala sem prednosti izsuševanja. Obde- lovalne zemlje imamo okoli 3 ha, sadila sem koruzo in sem s pridelkom bila zadovdjna. ZemMa se je poboljšala za več kot 60 odstotkov. Letos bom zopet zemljo pre orala in posadila koruzo. Poleg koruze bo nekaj tudi krme za živino. Vsekakor pa moram reči, da je melioracija bua uspešna in želela bi, da bi izsušene zem^e tukaj pri nas bilo še več." zk Nekoč je bilo tu močvirje, stala je voda, letos bo rasla koruza, v prihodnje pa tudi sladkorna pesa. Foto: zk Terez|a Tuš; „Melioracija je uspela.. ." Foto: zk ŠE O GRADNJI HIDROELEKTRARNE FORMIN Jez za hidroelektrarno Formin, ki je v Markovcih, sestavlja šest segmentnih zapornic. I^^egova propustnost bo 4200 kubičnih metrov vode v sekundi. Na desni strani se na jez naslanja kratka nasuta pregrada inreko stare struge, ki se nadaljuje z desnim bočnim nasipom. Na levem bregu se naslanja na zgradbo jezu vtok v takoimenovani derivacijski kanal, skozi katerega so položeni kanali za odvod Rogoznice in Grajene. Bazen, ki bo v zgornjem delu segal do Ptuja, je dolg 6,5 km in širok do 1200 metrov. Vodne površine bo 4,2 kv. km in v njem bo kar 23 milijonov kub. m. vode. Dovodni kanal je dolg 8,5 km in je obložen z asfaltom. To predstavlja zaprto posodo, ki ne spreminja vodnih režimov pod- talnic. Hitrost pretoka bo 450 kub. m v sekundi. Odvodni kanal je vkopan v prodno naplavino in deloma v lapor. Do plasti iz laporja je obložen z glino in betonom, da ne bi deloval kot drenaža in spreminjal vodnih razmer ostaUh podtalnih voda. Strojnica v bUžini Formina je klasične, visoke izvedbe z most- nim žerjavom. V strojnici se nahajata dva agregata. Vodni \ pretok preko lopatic turbine j povzroča vrtenje in ker sta turbina \ in generator povezana, tudi \ vrtenje gibljivega dela generatorja, j kar daje na njegovem drugem delu električno ^ napetost. Komandni prostor strojnice in razvod ' električnega omrega (35 kV) sta vzhodno od strojne dvorane. Prostor za razdelilno postajo je na desni strani izven strojnice, transformatorja pa sta naslonjena na strojnico. Prednost hidroelektrarne For- min bo tudi v zmanjšanju poplav. Slaba stran pa je ta, da v pasu, ki je širok od I do 2 km na obe strani, zmanjšuje gladino pod- talnic. Vendar ne v takšni meri, da bi povzročala zaskrbljenost. V stari strugi Efrave bo zagotovljen stalen pretok vode, ki ga izvajalec oziroma investitor mora zagotoviti kot takoimenovani pretočni mini- mum, torej za normalno rast in življenje rib in vodnih rastlin v stari strugi. Negativnih posledic za kmetij- stvo ne bo, razen za obstoječe topo love nasade. Ob gradnji so razlastili 515 hektarjev zemljišč in sicer 150 ha njiv, 53 ha travnikov, 42 ha ravninskega gozda, 234 ha grmičevja, 31 ha dravskih rokavov in 5 ha topolovih nasadov. Pred poplavami bonK) s to gradnjo zavarovah 1450 ha zem- 5išč in dobih najcenejšo energijo, pridobivanje le-te pa ne onesnažu- je okolja. Hidroelektrarna Formin bo dajala letno okrog 580 mihjonov kilovatnih ur električne energije. Vgrajena moč je 2-krat 56 megavatov, ker sta postavljena dva agregata. Pomen hidroelektrarne pa bo bistveno večji kot to kažejo podatki. S to gradnjo bo zak^učena energetska veriga na reki Dravi (v SR Sloveniji), rijena naloga je proizvodnja pjretočne energije in proizvajala jo bo v času, ko je to najbolj potrebno, to je takrat, ko se proizvdonja in potrošnja ne ujemata. Strojnica HC SD II. - Foimin. FotorR Gradnja odvodnega kanala HC Formin. Foto:R VTGA Kidričevo letos 12.122.390 din prihranka v tovarni ^inice in aluminija „Boiis Kidrič" v Kidričevem si že nekaj let prizadevajo, da bi čim uspešneje poslovali. K temu jih nenehno silijo tudi določeni premiki tako na domačem kot tudi na tujem tržišču in stanje doma v okviru svojih lastnih progra- mov, ki so prav tako vezani na določene težave in probleme s katerimi se ta kolektiv nenehno spoprgema. Stabilizacijski program za leto 1977, o njem prav v tem času tečejo razprave na zasedanjih delavskih svetov v TOZD,je po svoje zanimiv za vse tiste, ki si želijo čimboljših delovnih uspehov svoje delovne organizacije. Programi varčevanja posa- meznih organizacijskih enot predvidevajo zmanjšanje stro- škov poslovanja, izboljšanja organizacije dela in povečanje produktivnosti ob učinko- vitejši izrabi delovnega časa in seveda večje delovne disci- pUne. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da k letnemu planu poslovanja za letošnje leto je potreba dodati in sprejeti tudi stabilizacijski program, saj planski podatki ne kažejo ugodnih rezultatov. Poslovanje v TGA bo pod težkimi pogoji, ker jim planirane prodajne cene alu- minija pokrivajo le proiz- vodne stroške. Po poedinih TOZD so si že izdelah konkretne programe, katere bi naj dosledno izvajaU. Vrednostni prikaz stabiH- zacgskih programov kaže, da bodo z ovrednotenjem posa- meznih stabihzacijskih nalog dosegli določene prihranke in sicer v TOZD tovarne glinice 4,538.086 din, v TOZD tovarne aluminija 2,811.705 din, v TOZD Vzdrževanje 1,283.599 din in DS SS 3,489.000 din, kar pomeni skupaj 12,122.390 din. TOZD promet se vključuje v stabilizacijski program na ddočenih področjih, zato trenutno ni moč prikazati vrednosti teh rezultatov. France Meško 31. seja izvršilnega odbora Kreditne banke Maribor, podružnica Ptuj Sprejem poslovnega poročila za leto 1976 Na seji izvršilnega odbora Kre- ditne banke Maribor, podružnice Ptuj, ki je bila v ponedeljek, so člani odbora sklepali o zaključnem računu za leto 1976 in ga sprejeli v predloženem besedilu. Pozornost je veljala tudi ugotovitvi angažira- nosti likvidnega investicijskega po- tenciala in kratkoročnega kre- ditnega potenciala za december 1976 in januar 1977; določili pa so tudi likvidni investicijski potencial in kratkoročni kreditni potencial za prvo trimesečje letošnjega leta. V obravnavo je izvršilni odbor sprejel tudi poročilo o delu kre- ditnega odbora za obdobje od 17. 9. 1976 do vključno 15.2. 1977. V poročilu je kreditni odbor navedel, da je med ostalim tudi obravnaval in sklepal o povečanju naložb v potrošniške kredite. Sklepal pa je tudi o nakupu obveznic federacije za leto 1976 v znesku 3.750.000 di- narjev. Kreditni odbor je v letu 1976 odobril 102 milijona dinarjev kreditov za osnovna sredstva, 17 milijonov dinarjev kreditov za trajna obratna sredstva in 13 mili- jonov dinarjev finančnih kreditov. MG TEDItfIK ~ feb^^na 1977 NAŠIH 40 LET-3 Ormož Program prireditev ob jubilejnem letu Tudi občinska konferenca ZKS Omiož je imenovala odbor za pripravo in izvedbo proslav in prireditev ob letošnjem jubilejnem letu. Vso pozornost so posvetili prikazovanju pomembne vloge tovariša Tita na komunistično partijo včeraj in Zvezo komumstov danes ter seveda na razvoj slovenske komunistične partije od Cebin do danes. Program prireditev bo tekel tako: 11. aprila bo v občini Ormož osrednja proslava in sicer ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Središče ob Dravi, kjer bo slavnostni govornik Vida Tomšič. 13. aprila bo krajevni praznik KS Ivanjkovci Vse tamkajšnje prireditve bodo posvečene jubilejem in sicer 40-letnici KP Slovenije, 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85 let Titovega življenja. Od 26. do 28. aprila pripravlja občinska konferenca ZSMS Ormož srečanje mladih iz pobratenih občin. Osnovna šola iz Ormoža bo v času od marca do junija pripravljala različne kulturne programe. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacgah bodo v marcu, aprilu in maju stekle razširjene sge na temo jubilejev. Proslave bodo poenotene in bodo v delovnih sredinah. Nosilec akcije bo smdikat skupno z osnovno organizacijo ZK. 23. maja bodo v vseh krajevnih skupnostih konference osnovnih organizacij ZK. Na vsaki konferenci bo tudi slavnostni govor. 24. maja bo sprejem pionirjev v zvezo socialistične mladine in podelitev plakete skupščine občine Ormož. Isti dan bo tudi velflca manifestacija tabornikov. 25. maja bo na prostem v Ormožu javni kviz na temo Tito in Zveza komunistov. Likovniki od Tomaža bodo v tem času pripravili več likovnih razstav. Poleg tega pa občinska konferenca ZK Ormož pripravlja še eno večjo prireditev in slavnostni sprejem novih članov Zveze komunistov. zk Slov. Bistrica Pred nedavnim je v Slov. Bistrici izšla pomembna publikacija: Zbornik spomenikov narodno- osvobodilne borbe na območju občine Slov. Bistrica. Publikacija je edinstven primer v Sloveniji v okviru ohranjanja in prenašanja herojskega boja kot tudi tradicij NOB na mlajše rodove, istočasno pa je to tudi celovit prikaz zgodovinskih dogajanj na ob- močju občine v letih 1941-1945. S tem občinski odbor ZZB NOV Slov. Bistrica uresničuje tudi svoj Erogram družbcnovzgojne naloge orcev NOV in drugih družbeno- pohtičnih dejavnikov občine. Zbornik bo imel pomembno vlogo tudi kot vodič pri spoznavanju revolucionarne pre- teklosti NOB na celotnem območju bistriške občine. Zamisel o njegovi izdaji in priprave so nastale v občinskem odboru ZZB NOV Slov. Bistrica, oz. njene komisije za zgodovinsko dejav- nost, pomagala pa je tudi občinska kulturna skupnost in muzej NOB iz Maribora. Zgodovina NOB v pisani besedi in fotografiji Ni^večji poudarek zbornik daje legendarnemu boju Pohorskega bataljona in njegovemu posled- njemu boju, 8. januarja 1943 pri Treh žebljih nad Osankarico. V zborniku so v sliki in besedi nazorno prikazani tudi vsi spomeniki in spominska obeležja NOB na območju te občine. Z izdajo zbornika so v bistriški občini dosegli še več. Razen prikaza pomenikov iz NOB in njihovega zgodovinskega ozadja, prinaša še mnoga živa pričevanja o nasilju fažizma, žrtvah in narodno- osvobodilnem boju na območju bistriške občine. Tako je bogata osnova za nadaljnje ohranjai^e in prenašanje tradicij NOB v šolah in tudi vseh (irugih sredinah. Namenjen pa je tudi vsem obiskovalcem, ki prihajajo na kraj poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Z izdajo tega zbornika pa v občini Slov. Bistrica še niso končah s prizadevanji za osvcthtev zgodovine NOB v največji možni meri, zato že pripravljajo drugo publikacijo. V prihodnjih nekaj mesecih bodo namreč izdah še monografijo II. Pohorskega ba- taljona in odreda iz leta 1943. Tudi ta dokument bo služil predvsem mlajšim generacijam kot celoviti prikaz bojev pohordcih partizanov, po tragični izgubi I. Pohorskega bataljona. Pomembno je ob tem poudariti, da je že v zaključni fazi obdelave in priprave še tretji dokument te vrste, izdaja posebne knjige razvoja NOB na območju občine Slov. Bistrica. Ta bo prikazoval predvsem politično delovanje OF, KPS, SKOJ in drugih organov, kateri so v tem času delovali za cilje NOB. V kratkem času bodo tako v občini Slov. Bistrica dobiU kar tri pomembne zgodovinske doku- mente iz NOB na območju občine. S tem bodo zaključili tudi prvi del skupnih obveznosti preživelih borcev NOB in družbe do mlajše generacqe, v smeri konkretnejšega prikazovanja in ohranitve revolucionarne preteklo- sti naših narodov in narodnosti. Viktor Horvat Vrnitev Koroška je zibelica slovenske dr- žavnosti. Izgubili smo jo po prvi svetovni vojni. Danes se bije velik boj med Avstrijci in Slovenci, ki terjajo svobodo svojemu jeziku in srcu. Bilo je na vseh mrtvih dan. Ura je odbila osem, ko sem sedla pred televizor. Zunaj je sijala luna in razsvetljevala noč, da je bilo svetlo kot p)odnevi. V krošnje dreves se je zaganjal veter in trgal raz vej liste, ki so se vrtincih v zraku. Na ekranu se je prikazala napo- vedovalka in napovedala dramsko delo VRNITEV. Bila je temna noč. Vse je bilo mirno in spokojno, le na pokopališču so razgrajali vinjeni Avstrijci. S krampi in z lopatami so podirali spomenik padlih borcev in vpili: ,,Ne maramo slovenskega jezika! Proč s Slovenci!" Lotili so se tudi Kuharjevega spomenika, o katerem je spregovorila drama. Kuhar je bil še mlad, ko so ga poklicali v nemško vojsko. Ker se je v boju izkazal, so ga poslali na dopust. Sklenil je, da bo obiskal domačo vas. Ko se je vozil z vlakom proti domu, je premišljeval o svoji mladosti. V spominih je segel tudi v šolske dni. V šoli so morali otroci govoriti v nemščini. Kdor je kršil to zapoved, je bil osmešen pred celim razredom. Tudi njemu se je zgodilo, da je izpustil slovensko besedo. Učitelj je podivjal in mu naložil nekaj gorkih po hrbtu, okrog vratu pa mu je obesil tablico z napisom: ICH BIN EIN ESEL. Ob spominu na to doživetje, mu je postalo hudo. Iz premišljevanja ga je predramil pisk vlaka, ki je ustavil na postaji. Skočil je z vlaka in kar po bližnjici hitel proti domu. Srce je zavriskalo, ko je potrkal na doma- če duri. Toda kako se je začudil, ko je namesto matere prišla na hišni prag tuja ženska. „Was ist? Wer bist du?" ga je vprašala. Stisnilo ga je pri srcu, ker je namesto domače besede slišal tujo. Ko je zvedel, da so domače pregnali v tujino, je poln grenkobe zavpil: ,,Prekleti Hitler! Jaz pa sem se zanj boril in prelival kri! Hudič naj ga vzame!" Odhitel je po cesti, ki je vodila v gozd. Sklenil je, da se bo pridružil partizanom. V gozdu pa so ga ujeli Nemci in ustrelili. Mrtvega so kaza- li ljudem in jim grozili, da bodo vsi izdajalci tako končali. V drami sem spoznala krivice, ki jih doživlja slovenski živelj na Koroškem. Njihov boj je pravičen, zato imajo prav, ker se ne dajo preštevati, saj niso številke, so ljudje. Mira Kostanjevec, 8. a 0§ Franca Belšaka Gorišnica Priprave na mladinske delovne akcije 1977 Mladinske delovne akcije so postale stalna usmeritev mlade generacije. Področje prostovoljnega dela mladih, ki se ne kaže le v materialnih rezultatih, je postalo pomemben element družbenih gibanj naše socialistične in samoupravne družbe. Oblike vzgoje in izobraževanja realizirane na MDA postajajo pomemben element za izgrajevanje oseb- nosti mladega človeka, zlasti še, ker se splošno sprejete družbene vrednosti in cilji na akcijah objektivizirajo v praksi. Samoupravljanje delegatsko odločanje, bratstvo in enotnost, solidarnost in drugi cilji naše družbe, na akciji dobivajo zelo konkretne oblike in mladi brigadirji jih s svojim krea- tivnim pristopom še bolj izgrajujejo. V Sloveniji bodo letos potekale številne mladinske delovne akcije. Zvezna akcija Kozjansko v občinah Šentjur in Šmarje, Posočje v občini Tolmin ter republiške akcije Suha krajina v občinah Novo mesto in Kočevje, Brkini v občinah Sežana in Ilirska Bistrica, Slovenske gorice v občini Ptuj, Kožbana v občini Nova Gorica ter Goričko v občini Murska Sobota. V okviru priprav na mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice '77, je v torek, 22. februarja obiskal ptujsko občino Zlato Vogrič, vodja centra in Zvone Kobentar član centra za MDA pri RK ZSMS. Dopoldan so gostje obiskali OK ZSMS Ptuj in izvršni svet SO Ptuj, kjer so se pogovarjali o pripravah na MDA Slovenske gorice. Popoldan pa so skupaj s spremstvom obiskali Dornavo, kjer so si ogledali prostore za naselitev brigadirjev, traso samo, za tem pa so odšli še na ogled gradbišča Hidroelektrarne Srednja Drava II, v Forminu. — OM KDO VE VEČ? V okviru občine Ormož se bodo 25. maja pomerile v znanju mladinke in mladinci na temo »Tito 40 let na vodstvu KPJ". Za sodelovanje se je že prijavilo nekaj skupin iz posameznih krajevnih skupnosti, vendar bi želeli, da bi bila udeležba še večja. Tekmovalci bodo še pravočasno dobili vprašanja s spremnimi besedili in odgovori Ko jih bodo preštu- dirali, bo njihovo znanje na to temo še večje in bolj popolno. Torej, vsi zainteresuani: tekmo- vanje ne bo pretežko in z malo truda se boste lahko potegovali za kpe nagrade. Skupine, ki se žele prijaviti za sodelovanje, naj nam to sporočijo čirnprej in sicer na OK ZSMS Ormož, Kolodvorska 9 (v gradu). M. R. (1. nadaljevanje) Večina ptujskih delavcev je bila v prvih povojnih letih še pod vplivom socialne demokracije, zato seje od- mikala od misli na socialistično re- volucijo. Kmečko prebivalstvo je bilo po večini v klerikalni Slovenski ljudski stranki in Pucljevi Samo- stojni kmečki stranki. Liberalno slovensko meščanstvo pa se je pri- ključilo Jugoslovanski demokratski stranki. Da se revolucionarna so- cialistična misel po vojni ni bolj razvila, je razumljivo tudi zato, ker je primanjkovalo komunističnih propagatorjev. FRANJO ZGEC Med prvimi propagatorji socia- listične revolucije v prvih letih po prvi svetovni vojni je bil študent Franjo Zgeč iz Dornave na Ptujskem polju. Leta 1919 se je vrnil iz ruskega vojnega ujetništva. Star je bil 23 let in navdušen nad rusko proletarsko revolucijo. Pozneje je postal, kakor vemo, ugledni slovenski p>edagog. Po vrnitvi iz Rusije je začel takoj zbirati okrog sebe revnejše kmete v domači vasi in jih navduševati za glavni cilj izkoriščanih delovnih množic — za socialistični družbeni red. Oprtan z nahrbtnikom je hodil tudi po Slovenskih goricah okrog Franjo Žgeč, oktobra 1920 — neumoren navduševalec za socialistično revducgo. VIDA ROJIC Polenšaka, po Ptujskem polju in drugod po okraju. Povsod je našel pristaše za socialistično revolucijo in z njimi ustanavljal komunistične celice. Ptujski okraj je zavzemal takrat ozemlje sedanje ptujske in ormoške občine ter tedanjega okraja Roga- tec. Brez rogaškega dela, ki je bil po prvih povojnih letih odcepljen, je meril ptujski okraj 820 kvadratnih kilometrov in štel blizu 70.000 prebivalcev. Upravno-poli- tično je bil okraj razdeljen v 32 občin. Mesto Ptuj je štelo leta 1920 — 3950 prebivalcev, o dkaterih se je prijavilo za Nemce 974, drugod po okraju pa še 675. (Uradno štetje 1. 1920). Kmetijstvo je bilo skoro edina gospodarska panoga v okraju, kajti industrijskih obratov je bilo malo. Zaposlevali pa so tudi malo delav- cev. Med največjimi sta bila tovarna čevljev Petovia v Ptuju in Železniške delavnice, ki sta z razvojem presegla sto zaposlenih. Manjši obrati so bili: tovarna usnja Pirich, podjetje alkoholnih pijač Hutter, tri opekarne, nekaj manjših podjetij v Strnišču dva manjša rudnika premoga, tri manjša gradbena podjetja, podje- tje perutnine Reinhard, mala žveplarna in nekaj obrtniških podjetij. V Majšperku sta se razvili tovarni tanina in volnenih izdelkov. V Ptuju je odprl v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno tekstil- no tovarno Zigon in zaposli! 120 delavcev. Po letu 1930 so odprli dve podjetji za izdelovanje perila, Delto in Lenartovo. V Strnišču so bili manjši obrati do leta 1926, ki jih je ustanovil podjetnik Cucek in v njih zaposlil okrog 190 delavcev, od teh je bilo okrog 100 sezonskih. Ce prištejemo še zaposlene v obrt- nih delavnicah in trgovini, je bilo v ptujskem okraju med obema vojnama zaposlenih okrog 1500 do 2000 delavcev. TEH NAŠIH 40 LET Kmečka zemlja je bila hudo raz- drobljena. Po statistiki iz leta 1902 je bilo 41 odstotkov vseh posestev manjših od 2 ha. V Sloveniji sta prednjačila v teh odstotkih le okra- ja Maribor (44 odstotkov) in Ljuto- mer (34 odstotkov). Po krajevnem leksikonu dravske banovine iz leta 1937 pa razberemo da je bilo v ptujskem okraju 4366 posestnikov, ki so imeli več kot 2 ha zemlje, 2669 je bilo kočarjev, ki so imeli manj kot 2 ha zemlje, 1334 pa je bilo kmečkih delavcev brez zemlje. Tako vidimo, da se razmere od leta 1902 niso bistveno spremenile. Kočarji in dninarji so živeli v rev- ščini in predstavljali polovico kmečkih prebivalcev. Med posest- niki z nad 2 ha zemlje je bilo tudi nekaj veleposestnikov s 1(X) in več hrektarji zemlje. Ker je od kmetijstva živelo nad 80 odstotkov prebivalcev ptujskega okraja, je bilo kmetijsko vprašanje najbolj žgoči problem. Potrebna je bila agrarna reforma z razdelitvijo veleposestniške zemlje med obdelo- valce in potrebno je bilo modernizi- rati kmetijstvo. To pa je bilo mogo- če samo s korenito spremembo družbenih razmer, za kar pa se buržoazne stranke niso ogrevale, ampak nasprotno. Dopuščale so, da so kmetje lezli v vedno večje dolgove, da so propadale male kmetije, da je vladala vedno večja revščina med viničarji in drugim kmečkim proletariatom. Zal, je bila Komunistična partija še premalo močna, da bi utrdila svoje pozicije med kmečkim ljudstvom. JAKOB NIPIC Leta 1919 in 1920 je močno od- mevala zmaga ruske proletarske revolucije med delavci v Strnišču. Tam se je naselilo tedaj nad 4000 Primorskih Slovencev, v barake, med prvo svetovno vojno urejenih vojaških rezervnih bolnišnic. Begunci, ki so zapustili Pri- morsko zaradi italijanske za- sedbe, so ustanovili po zadruž- nem načelu več vrst obrtniških de- lavnic. Med strniškimi delavci je živel takrat kovinarski delavec in komunist Jakob Nipič, eden izmed voditeljev ptujskih in strniških delavcev. Mimograde povedano, se obrati beguncev gospodarsko niso obnesli in čez nekaj let so propadli. Obdržala pa se je pletarna, ki jo je vodil pletarski strokovnjak Mirko Ogorelec kot pletarsko šolo. Delav- ci drugih obratov so si morali po propadu podjetij poiskati službo v drugih krajih, med njimi tudi Ja- kob Nipič. Uspeh propagande prvih ptuj- skih komunistov, predvsem Zgeča in Nipiča je bil, da je dobila Komu- nistična partija na novembrskih volitvah leta 1920 v ustavodajno skupščino 394 glasov. To pa je bilo le dva odstotka od oddanih glasov. Za slovensko ljudsko stranko so oddali volilci 4748 glasov, za Sa- mostojno kmečko stranko 4094, za socialno demokratsko stranko pa 2722 glasov. Po številu glasov je bila pred Komunistično partijo še Jugoslovanska demokratska stran- ka s 747 glasovi. OBZNANA Na koncu leta 1920 je buržoazna vlada prepovedala delovanje KPJ z razglasom imenovanim ,,Obzna- na", ker se je bala naraščajoče politične moči delovnih množic. Avgusta 1921 je vlada izdala še zakon o zaščiti države, ki je do- polnil ,,obznano". Za komunistič- no dejavnost je določil hujše kazni, celo smrtno. Z zakonom so odvzeli vsem komunističnim poslancem mandat v skupščini. Za obdobje dovoljenega delova- nja KPJ, od aprila 1919 pa do kon- ca leta 1920 moramo poudariti, da je KPJ vodila delavski razred v no- vi jugoslovanski državi. Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev, v uspešen boj za mnoge njegove pra- vice, saj so se vrstile stavke in manifestacije po vsej državi in je dobila Komunistična partija na no- vembrskih volitvah 58 poslanskih mandatov v skupščino. Po številu mandatov je bila na tretjem mestu. Kljub lepim uspehom, ki jih je do- segla pa še ni bila sposobna izko- ristiti ugodnega položaja in povesti množice delovnega ljudstva v so- cialistično revolucijo. Dr.Frai^o Žgeč leta 1943 Celju. Frai^o Žgeč na študiju Parizu leta 1924. Nova osnovna šola in otroški vrtec v Domavi s ponosom nosita ime dr. Pranja Žgeč a. Foto: R. DALJE PRIHODNJIČ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 24. februarja 1977 - TEDNIK O problemih mladoletnih storilcev kaznivih dejanj Na skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj so se 17. fe- bruarja 1977 sestali sodniki za mladoletnike iz okrožnega sodišča Maribor in občinskega sodišča Ptuj in Ormož, predstavnik javne- ga tožilstva Ptuj, komandirja milic Ptuj in Ormož in socialni delavci ptujske in ormoške skupnosti so- cialnega skrbstva, z namenom, da pregledajo dosedanje delo na pod- ročju mladoletnega prestopništva, ugotovijo obstoječe probleme in se dogovorijo za nadaljnje delo. Ugotavljali so, da se število mla- doletnih storilcev kaznivih dejanj bistveno ne dviga, pač pa je opazi- li, da so storjena kazniva dejanja težja. Dalje je ugotovljeno, da je relativno veliko število povratni- kov. Obstoječe službe, ki se ukvarja- jo z mladoletnimi prestopniki, zlasti socialno skrbstvo, ki izvršuje vse izrečene vzgojne ukrepe, ko- maj obvladuje že akutno proble- matiko in operativno delo. Odprto pa ostaja organizirano delo v pre- ventivnem smislu. Ob predvidenih novostih v kazenskem zakoniku, ki naj bi bil sprejet v juliju letos, pa bo socialno skrbstvo dobilo še delo s polnoletnimi osebami, če bo so- dišče to odredilo. Vse to narekuje skupnosti socialnega skrbstva, da kadrovsko primerno okrepi svojo strokovno službo in zagotovi po- trebna finančna sredstva. M. Letonja LETOS ZA TRI ODSTOTKE VEČJA RAST ZAPOSLOVANJA Pri skupnosti za zaposlovanje v Mariboru smo na štiri vprašanja v zvezi z gibanjem zaposlovanja v - občini Ptuj dobili takšne odgo- vore: Kakšno je bilo gibanje oziroma zaposlovanje v preteklem letu? Brezposelnost seje v primerjavi z lanskim letom povečala kar za 20 odsL in sicer zato, ker se je z začasnega dela v tujini vrnilo več delavcev, vzporedno s tem pa je na nezaposlenost vplivalo tudi manjše število prijavljenih delovnih mest. Zaposlovanja je bilo torej manj in se je zaposlilo le 8 38 delavcev od skupno 2.088 prijavljenih brez- poselnih. Ob bo^ši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, smotr- nejši organizacgi dela ter izrabi delovnega časa, bi se lahko zapo- slilo več delavcev v Ptuju in cJcolici. Strokovna služba skup- nosti za zaposlovanje je v povezavi s kadrovskimi službami v organi- zacgah združenega dela še kar zadovljivo razreševala proble- matiko nezaposlenosti in se še dalje trudi, da uveljavi usmerjeno zaposlovanje. Kakšen je odstotek porasta zq)Oslovanja v primerjavi z druž- beno resolucijo o zaposlovanju? V resoluciji o družbenoekonom- sk.i politiki in razvoju občine Ptuj za leto 1976 je bila predvidena 5 odstotna stopnja rasti zaposle- nosti, ki naje bila tudi realizirana. Zaradi zelo nizke strokovne uspo- sobljenosti brezposelnih oseb (83,3 odst nezaposlenih nima strokovne izobrazbe) in 61,5 odsL žensk med nezaposlenimi, ostaja stopnja rasti v letošnjem letu na isti ravni, kar pa ne more vplivati na ugodno rast gospod ar dcega razvoja občine Ptuj. V občini primanjkuje večje število delavcev kovinske stroke, zaposliti pa ni mogoče prodajalk, frizerjev, šo- ferjev, avtomehanikov, krojačev in šivilj. Nekatere delovne organi- zacije nim^o posluha za razre- ševanje problema brezposelnosti, čeprav so v občini tudi takšne delovne organizacije, ki stalno poskušajo ublažiti brezposelnost. Kakšno bo gibanje zaposlovanja v letošnjem letu? Mnenja smo, v letošnjem letu ne bo bistvenih sprememb pri uspeš- nosti zaposlovanja, kqti še vedno se srečujemo z vrsto problemov: kot recimo premajhna finančna sredstva za socialno varnost nezaposlenih, večje število invalid- nih (65) in težje zapos^ivih oseb in ne na koncu tudi strokovno izobraževanje oziroma preuspo- sabljanje delavcev. Možnosti zapo- slovanja bodo v letošnjem letu nekoliko manjša kot v letu poprej, saj se v občini predvideva le 3 odstotna rast zaposlovanja. V tem letu bo zato potrebno aktivno sodelovati in delovati pri uveljav- Janju naslednjih rešitev: proučitev upravičenosti dopolnilnega dela, zagotavljanje zaposUtve delavcem, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, sprejem in uveljavitev samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenj- ske in kulturne pogoje pri zaposlovanju, zavzemanje za realnejše načrtovanje kadrov, ki bo osnova za učinkovito delo na področju poklicnega usmerjanja in štipendiranja. Skupnost za zaposlovanje bo sproti analizirala trenutni položaj zaposlovanja, se aktivno vključe- vala v reševanje nezaposlenosti, socialne in ekonomske proble- matike delavcev, ki iščejo delo ter nekako vplivala na temeljne organizacije združenega dela, ki so nosilke politike zaposbvanja. pripravil: zk Kidričevo Za prometne znake in varnost Na zborih občanov, ki so v teh dneh na območju krajevne skup- nosti Kidričevo, razpravljajo naj- več o svojih lokalnih problemih, ki so vezani na celotni program KS v naslednjem obdobju. Na zborih so ugotovili, da občani sploh niso proti novi uvedbi krajevnega samoprispevka, o tem se bodo od- ločali na referendumu, prisotna pa je bila ena sama zahteva in želja po enotni prometni signalizaciji v celotni krajevni skupnosti Kidri- čevo. Gre predvsem za to, da se v vseh krajevnih odborih oz. v vseh vaseh ali krajih na območju KS Kidričevo čimprej uredijo vsi pro- metni znaki v okviru prometne si- gnalizacije na vseh cestah v KS. Dejstvo je, da ceste neusmiljeno uničujejo težki tovornjaki (izrazit primer vas Njiverce). Večkrat so že povzdignili svoj glas, vendar žal brez uspeha. V KS so glede tega problema nemočni, ker je za to odgovoren drugi organ pri SO Ptuj. Menimo, da bo treba prizade- tim krajanom čimprej prisluhniti in jim zagotoviti njihove pravice, saj nikjer ne piše, da jim lahko nekdo uničuje cesto, ki so si jo sa- mi uredili, če ima možnost, da do tovarne pride tudi po cesti od Ptu- ja proti Lovrencu. Zato je zahteva krajanov KS Kidričevo več kot upravičena in tudi pričakujejo, da bodo odgovorni organi pri SO Ptuj storili vse potrebno, da se to uredi čimprej. F. Meško Luknja pri luknji pa vodo drži - cesta Odkod sem? Stopim iz avtobusa, postojim pred tablo z voznim redom. Potniki bulij« vame. Menda se ne sprašu- jejo odkod sem, saj so jim moje blatne hlače in čevlji dokaz, da moram biti nekje iz Haloz. Se preden prispem do avtobusne po- staje me vodi pot po blatni cesti, ki je sestavljena iz luknje pri luknji in vendar vodo drži. Potem ni čudno, če si blaten do pasu, posebno če hodiš po takšni cesti ponoči. Vendar to ni vse, še čevlje bi zgubil, če ne bi dobro zategnil vezalk. Takšne so misli Haložana. Zakaj mora cestne jame polniti voda? Ob tem vprašanju nam ni treba dosti razmišljati, kajti odgovor je jasen. Res, da je letošnje vreme takšno, da so ceste razmočene in jamaste, vendar ni samo vreme krivo, mora biti nekje tudi sokrivec. Precejšen delež prispe- vajo k temu cestarji sami, ki se ne znajdejo ob luži na cesti, temveč kje drugje, kot na primer pri odkupu živine. Ce ga iščeš, ga najhitreje najdeš v bifeju, gostilni ali pa tu in tam na malici v privat- nem stanovanju. Kje poteka meja med ptujsko in šmarsko občino? To lahko ugotovi voznik oseb- nega avtomobila sam. Ko sem se pred tednom peljal od Podlehnika proti Rogatcu sem opazil razliko med cesto tostran Donačke gore in onstran proti Rogatcu. Res, da ima cesta proti Rogatcu velike luknje, kajti tega je krivo tudi letpšnje vreme, vendar tam jih skuša polnili marjiv cestar; pa ne z vodo, ampak z gramozom. Proti Zetalam takega cestarja ni videti na cesti, zato luknje polni voda. Nazaj grede sem se peljal skozi Stoperce proti Maj- šperku. Res, da imaš občutek, kot bi se peljal z ladjo po razburkanem morju. Ta cesta je v primeru s cesto, ki jo bom zdaj opisal še kar v redu. Ko sem takole krožil sem nehote zavil na cesto Majšperk—Zetale. Presenečenja je bilo veliko, kajti na cesti ni bilo treba skakati samo iz jame v jamo, ampak je moj avto ravnal tudi cesto, ki je tako razmo- čena, da je podobna kolovozu. Ubogi tisti, sem si mislil, ki mora vsak dan voziti po tej cesti, saj lahko pelje v kratkem avto na odpad. Zakaj stojijo ob cesti kupi gramoza, če ni človeka, da bi ga razmetal, menda ne za okras? Skozi Zetale je kos asfalta. Krajani se sprašujejo, kdaj bo dograjen drugi del proti Podlehniku. Vedo, da so to drage investicije in se tega tudi zavedajo, da bi bila pot po makadamu mnogo boljša, če bi bil ta pravilno vzdrže- van. In kakšne so ceste drugje po Ha- lozah? Odgovor je kratek: podobne so opisanim. Na mnoge stranske ob- činske ceste pa cestarjeva noga niti ni stopila, ker misli, da tam ne bo nihče kontroliral. Kaj pravijo na vse to šoferji? Razumljivo, da se pritožujejo. Sprašujejo se, kam gre tako visok cestni prispevek in ali jim bo še dolgo treba prati avtomobile v umazanih lužah na cesti, kjer ga pere tudi cestni nadzornik, povrh še prav pred svojo hišo. Haložani si želijo, da bi odcepe med krajevnimi skupnostmi čim hi- treje dogradili in da ne bi tako vzvišano gledali na ,,blatnega Haložana". Lepo vas pozdravlja in prosi za razumevanje! Blatni Haložan NAŠE OKOLJE JEGGRDŽENG v letošnjem letu je bil tudi na naši šoli ustanovljen biološki krožek. Vanj smo se vicljučih učenci, ki nas zanima narava, njene zanimivosti in lepote, pa tudi problem ohranitve narave. V zimskem času, ko ni priložnosti za opazovanje in zbiranje podatkov iz narave same, smo se omejili na delo v razredu. Ogledali smo si diafilme in filme, katerih razlago je pripravil eden izmed članov krožka. Veliko pozornost pa posvečamo tudi mi vprašanju onesnaževanja narave. Iz dneva v dan lahko beremo v časopisu o nesrečah, ki povzročajo velike materialne škode, pa tudi hude posledice za življenje. Res je, da nesreča nikoli ne počiva in da takih onesnaženj, ki nastanejo pri nesrečah, ne smemo obsojati enako kot napake ljudi, ki počenjajo to zavestno, ali pa tistih, ki se premalo zavedajo posleidic takega onesnaževanja. Tudi v našem kraju je bil pred leti storjen tak nepremišljen poseg, ki ga vsekakor obsojamo. Potoček Studenčnica, v katerem je tekla bistra voda in je v njem plavalo mnogo rib, primeren tudi za kopanje, so onesnažiU. Farma bekonov je namreč speljala kanale v vodo in uničila vso življenje. „Studenčnica se je pretvorila v gnojnico" kot jo domačini upravičeno imenujejo. Danes je možno v tem potoku videti le tu in tam kakšno račko, ki ima dovolj hrane - svinjskih črev. Ob samem dogodku se je začelo nekoliko govoriti in pisati, nato pa je vse to utihnilo in za to se nihče več ne zmeni. Pred leti je bilo to vprašanje prikazano na televiziji, a kljub temu, da je bila s tem seznanjena javnost, ni bilo storjeno prav nič. Premalo smo verjetno tudi pozorni na zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bhžini. Po našem mnenju so v tej vodi prav gotovo tudi kakšne bakterije in kUce, ki bi lahko prišle v podtalno vodo in z njo v studence in bi se na ta način razširila kakšna bolezen. Mi vsi si žehmo, da bi potok očistili, odpadke speljali drugam, potoku pa vrnih življenje, bistrost in naravno lepoto. Učenci biološkega krožka, OŠ, Videm pri Ptuju j Našega Jurija ni več' Prihajal je dolga leta, vsak me- sec. Z veliko, rjavo aktovko, zele- nim, lovskim klobukom in s prav tako zelenim kolesom. Vedno pri- jazno nasmejan, skoraj nikoli sla- be volje, čeprav ga je gotovo večkrat kaj težilo. Sedel je ,,pokasiral zavaroval- nino", malo pokramljal, spodbu- jal spomine na mlada leta in na ča- se med NOB, nato pa spet nasme- jan odšel ter potrkal pri sosedu. Takšen je bil njegov vsakdan. Vsi, ki nas je mesečno obiskoval kot zastopnik Zavarovalnice Mari- bor, smo ga imeli zelo radi. Po njegovih obiskih smo si že pričeli naravnavati čas. Ko je na vrata potrkal Jurij smo vedeli: ,,Tako, spet je mesec naokoli." Tisti, ki so ga poznali pobliže, vedo povedati o njem mnogo, a vse besede imajo isti konec: Jurij, da, CESTNIKOV JURIJ je to bil, ni bil le sedaj že upokojeni zavaro- valni zastopnik, bilje lovec, borec, bil je kmetovalec in delavec hkrati, bil je Hajdinčan, bil je dober mož in oče dveh hčera ter sina, čigar tragični smrti je prisostvoval v ne- vihtnem julijskem popoldnevu predlanskega leta, bil je predvsem človek. Danes ga ni več. Kratka, a huda bolezen ga je v komaj 67 letu sta- rosti iztrgala iz družinskega kroaa. kjer je po sinovi smrti odigral po- leg starega očeta, še pomembno vlogo očeta svojima malima vnu- koma Branku in Mileni, ki se ob njegovem nenadnem slovesu spet s solzami v očeh sprašujeta, zakaj je usoda prav njim tako nenaklonje- na. Spominjata se, kako sta še ne- davno tega, očka Franci in stari ata Jurij, kovala načrte, kaj vse je potrebno še postoriti na njihovi kmetiji, da bo delo lažje, danes pa že družno počivata pod isto gomilo na hajdinskem pokopališču. Neizprosna smrt je spet premagala eno od življenj. Upihni- la je plamenček, ki je ostal od ognja, katerega je pokojni Jurij izžareval v svoji mladosti, ko je kot predsednik društva kmečkih fantov in deklet v Hajdini zbiral okrog sebe mlade sovaščane. Ta isti ogenj je plamenel v njem tudi v najtežjih trenutkih, ki jih je pisala zgodovina našega kraja. Med prvi- mi naprednomislcčimi zavednimi Slovenci je spoznal, kakšne zlona- merne misli je v deželo prinesel okupator. Ker se je uprl okrutne- mu ravnanju sovražnika, je kmalu okusil najhujše strahote v so- vražnikovih zaporih, kasneje pa nenehen strah, da zaradi njegovega delovanja na strani osvobodilne fronte, ne bo trpela njegova družina, sorodniki in prijatelji, s katerimi je sodeloval. Vse to ga je krepilo in kalilo, ostal je trden, neomajen v svojem prepričanju in takšen je bil vsa leta doslej. Zaradi njegove vsestranske aktivnosti ga lahko srečamo med ustanovitelji gasilskega društva, kateremu je bil zvest do svoje smrti. Med prvimi je bil v vrstah zelene bratovščine, svojo besedo je večkrat uveljavil v boju za pravice delavskega in kmečkega razreda iz katerega je izhajal. Sodeloval je kot odbornik v občinski skupščini, zaradi svojih zaslug med NOB je bil tudi član ZZB NOB. Kjerkoli se je kaj dogajalo, je bil med po- membnimi dejavniki prav gotovo tudi pokojni Jurij. Zato je vrzel, ki je nastala z njegovim slovesom to- liko večja, ker smo izgubili člove- ka, ki nikjer ni odrekal svoje pomoči in udeležbe. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem je bil ne le član števil- nih organizacij in društev, ampak predvsem vzornik in učitelj mlaj- šim rodosom, katerim je s svojim delom zapustil bogato dediščino. O tem, kako zares naš je bil pokojni Jurij, je pričala množica sovaščanov, sorodnikov, prijate- ljev in znancev, ki so se prišli od blizu in daleč za vselej posloviti od njega. Ob tuleči gasilski sireni, ob poslovilnih strelih iz pušk lovskih tovarišev, ob globokih mislih šte- vilnih govornikov ob odprtem gro- bu, ob neštetih solzah, ki so zdr- sele po licih, je krsta z Jurijevimi posmrtnimi ostanki za vselej zdrs- nila v družinski grob na hajdin- skem pokopališču. Pokojni Jurij je s svojimi bese- dami spregovoril ob grobu nešte- tim, mladim in starejšim. V petek je bil le nema priča številnim bese- dam, ki so bile poslednjič name- njene njemu. Dragi Jurij! Nam mladim ste bili svetel vzor človeka, kakršni bi morali biti danes vsi, če hočemo, da bomo dosegli to, za kar ste se borili celo svoje življenje. Obljub- ljamo vam, da bomo nadaljevali z vašim delom in da nam bodo vaši napotki in nasveti v veliko pomoč pri ohranjanju bogatih tradicij narodnoosvobodilne borbe in hkrati socialistične revolucije. Želimo vam, da v miru uživate tihi pokoj v svoji rodni zemlji, pod cvetočo gomilo na hajdinskem pokopališču, vašim najdražjim pa v mislih segamo v roko z iskrenimi izrazi najglobljega sožalja. v imenu vseh, ki so vas spoštovali in imeli radi S. Brodnjak Slovenska Bistrica Delegatsko izobraževanje v ospredju samoupravnih prizadevanj Kljub temu, da so se potrebe po širokem izobraževanju občanov na področju samoupravljanja v občini Slov. Bistrica, kazale močneje že v preteklih letih, je odločneje pristopila k reševanju tega problema ob koncu pretelega leta OK SZDL Slov. Bistrica, ko je v sodelovanju z Delavsko univerzo Slov. Bistrica, pričela z organiziranimi seminarji za izobraževanje delegatov. Poimenovali so jih v ,,delegatsko šolo". Z delom je pričela 13. decembra 1976. Pred tem so člani OK SZDL v eni svojih analiz o delovanju delegatskega sistema v občini, ugotovili, da le-ta še ne deluje kot je bilo pričakovati. Med osnovnimi vzroki je bila pomanjkljiva usposobljenost delegatov za delovanje na tem področju, kar je bilo mogoče občutiti v vseh sredinah delegatskega življenja občine. Da bi kar najhitreje in konkretneje uveljavljali delegatski sistem in s tem širili obzorja in zavest je OK SZDL Slov. Bistrica, v sodelovanju s tamkajšnjo delavsko univerzo pripravila posebni učni program, ki obsega skupno eddnajst tem. Njihova osnova pa so temelji družbenopolitične ureditve SFRJ, njenega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema kot tudi delegatskega upravljanja in delovanja v vseh sredinah. Doslej je bilo končanih že pet oddelkov delegatske šole, v katerih se je izobraževalo skupno preko 120 delegatov predvsem iz delovnih organizacij. v prihodnje bo potrebno najti najprimernejše oblike za takšno izobraževanje delegatov iz krajevnih skupnosti, kjer se sedaj še vedno srečujejo z določenimi težavami. V. Horvat TEDNIK — 24. februarja 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Kopanjarice iz Maikovec so nastopile na ptujski tržnici Foto: R „Gradbeni(i, pustite kosti, mladim se mudi,**so med drugim zapisali ptujski gimnazijci, ki se so s svojo karnevalsko skupino ebujali med gledalci pozornost Foto: Ozmec SKLEP Nastopajoče karnevalske in pustne skupine se razporede po oceni v šest kategij in to Nagrajene skupine lahko dvignejo nagrade v Turist biro v Ptuju, v času od 1. do vključno 15. marca 1977. Vile na dicetl Foto:R Temeljni kamen za novo šolo Letošnji slovenski kulturni praznik so proslavili še posebno slovesno, saj so med drugim ob pristojnosti številnih predstavnikov občine Slov. Bistricaj)oložili temeljni kamen za novo zgradbo osnovne šole. Nova OS v Zg. Polskavi bi naj imela 4 svetle učilnice z drugimi potrebnimi prostori, kjer bo imelo okrog 110 učencev boljše pogoje za deoo in učenje. Sredstva bodo zbrali predvsem s krajevnim in občinskim samoprispevkom. Skupna investicija bo veljala okrog 7 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da se bodo učenci preselili iz sedanje 100 let stare šole v novo že v prihodnjem letu. V. H. Na seji komisije za preučitev šolskega prostora, ki je bila 10. februarja v Ptuju, je bilo največ razprave o vsebini poročila komisije, ki je pregledala dejansko stanje učilnic po posameznih ptujskih šolah. Na seji so sodelovali ravnatelji vseh treh ptujskih šol in ravnatelji 0§ z Desternika, Dornave in Hajdine. Ugotovljeno stanje se precej razlikuje od prejšnjih podatkov zbranih na podlagi statističnih poročil, brez opisa za kakšen prostor dejansko gre in podobno. Ugotovljeno stanje po posameznih šolah je sledeče: V osnovni šoli Toneta Znidariča je dejansko le 20 učilnic, v katerih je 1060 učencev, razdeljenih na 34 oddelkov. K učnim prostorom je treba dodati še 1 fonolaboratorij, 1 učilnico gospodinjskega pouka in malo učilnico tehničnega pouka, ki so jo uredili v kleti in lahko sprejme le 18 učencev. Med učenci je 140 vozačev, 52 učencev imajo v podaljšanem bivanju in 53 učencev male šole. Ce bi bil v vseh učilnicah polni dvoizmenski pouk, bi lahko spravili pod streho še nekaj oddelkov učencev z območja Ptuja. V osnovni šoH Franca Osojnika je dejansko 13 učilnic z 912 učenci, razdeljenimi na 30 oddelkov. K temu je treba prišteti še 2 učilnici tehničnega pouka, eno za 32, druga pa za 18 učencev, 1 učilnico j gospodinjskega pouka za 18 učencev in 1 učilnico tujega jezika za 32 j učencev. Upoštevajoč dejstvo, da imajo za 2 oddelka učencev v j podaljšanem bivanju in za 3 oddelke učencev male šole, so vse učilnice, polno zasedene z dvoizmenskim poukom, v nekaj oddelkih pa imajo celo j triizmenski pouk. V osnovni šoli Ivana Spolenjaka imajo 8 matičnih učilnic, 1 delavnico za tehnični pouk in prostor za telovadnico, ki ne ustreza, saj zajame le eno šestino prostora, ki bi ga po normativih telovadnice morala imeti. V šolo je vpisanih 524 učencev, razdeljenih na 19 oddelkov, dodati pa je treba še 2 oddelka male šole. Da so začasno rešili prostorsko stisko so že pred leti preuredili del drvarnice v kleti v zasilno učilnico za tehnični pouk, da so tako pridobili še eno matično učilnico. Vse učilnice so polno zasedene za dvoizmenski pouk, v treh učilnicah pa imajo pouk v treh izmenah. Upoštevajoč dejstvo, da so vse okoliške ali primestne osnovne šole prav tako polno zasedene, je delna rezerva le v OS Toneta Znidariča, če bi vse učilnice polno obremenili s poukom v dveh izmenah. Pri tem pa bi bilo treba polnega razum.evanja tako staršev kot vodstev šol. Predvsem pa, to so na seji še zlasti poudarili, KS Ptuj in drugi odgovorni dejavniki v občini morajo pradvzeti vse, da se čimprej uredi semaforizacija v Ptuju in s tem našim otrokom varnejša pot v šolo. V nadaljevanju je na seji tekla razprava še o demografskih podatkih, ki kažejo, da ob sedanjem številu prebivalstva število otrok ne narašča, treba pa je upoštevati močan priselitveni porast prebivalstva, ki ga pogojujeta družbena in zasebna gradnja stanovanj. Zato je pred komisijo še precej dela, predno bo svojo nalogo v celoti opravila. F. F. Lepičasi, zlatikrasi Po dolgem času bo nocoj na deskah ptujskega gledališča spet nastopilo Slovensko ljudsko gleda- lišče iz Celja. Predstavilo nam bo eno zadnjih del Pavla Lužana ,,Lepi časi, zlati krasi". Gre za igro resnice in videza, za vsakda- njik delavske štiričlanske družine, ki se razvija skozi čas resničnosti — zlati časi naše vsakdanjosti — in popolnejši, sanjski, fantastični čas žene — lepi krasi. Tako je to igra, ki vključuje celoten svet v katerem družina gle- de na resnico in identiteto svojih članov en čas je, en čas ni... Kajti ,,časi" so takšni, da je resničnost ves čas enaka, varna, urejena in deluje kot dobro utečen stroj iz meseca v mesec, kot pač teče živ- ljenje delavske družine v sistemu proizvodne, potrošne industrijske družbe, iz časa utečene resničnosti, pa se za družino prične nenadoma ,,čas" lepih krasov, čas ženine vizije, fantazije, ki postane resni- čen čas te delavske družine, čas ko resnico zamenja videz. Avtor sam pravi, da naj bi ta veseloigra razkrila grozljivost si- tuacije, v kateri samovšečno vege- tira človek ,,Zlatih časov, lepih krasov"... Veseloigra, ki sama v sebi ne postavlja vprašanj, pač jih nevsiljivo skuša odpirati gledalcu v stiku s svojim svetom... ,,Zlati ča- si, lepi krasi" so ena zadnjih Lu- žanovih dram, sprejemljiva za ši- roke množice, izrez iz življenja, brez usodnih zapletov, abstrakcij, pa vendar se pod to lahkotnostjo skriva groteska, če ne že kar obe- šenjaški humor. Pavle Lužan je Ptujčanom znan že po monodrami Živelo življenje Luka D., zato bo prav gotovo nocojšnja predstava v gledališču še toliko bolj zanimiva. Delo je režiral Miran Herzog, scena je delo Avgusta Lavrenčiča, glasbo pa je napisal Urban Koder. Ob 16. uri bo predstava za mla- dino ob 19.30 za odrasle. N. B. Usmerjanje mladih v vojaške šole V PTUJSKI OBČINI SMO DO- SEGLI LEPE USPEHE, KI SO DOBRA OSNOVA ZA NA- DALJNJE DELO NA TEM POD- ROČJU Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS je na pobudo republiškega se- kretariata za ljudsko obrambo, sklicala prejšnji teden v Ljubljani posvetovanje na katerem so nosilci načrtnega usmerjanja mladih v vo- jaške šole in poklice analizirali do- sedanje delo in sprejeli naloge za v prihodnje. Podatki kažejo, da je odziv mla- dih iz naše republike za vpis v vo- jaške šole in poklice iz leta v leto v porastu. Z doseženimi rezultati seveda še nikakor ne smemo biti zadovoljni. Spodbuden je podatek, da sodi ptujska občina v merilu naše republike med tiste občine, ki so na tem področju zabeležile naj- boljše rezultate. Praksa narekuje, da moramo v prihodnje pričeti z informiranjem o vojaških šolah in poklicih že v nižjih razredih osnovnih in srednjih šol. Več skrbi bo treba posvetiti tudi obveščevanju star- šev, ki imajo nedvomno enega iz- med odločilnih vplivov ob odlo- čanju za poklic svojega otroka. Ob tem je nesporno dejstvo, da šo- lanje otroka v vojaški šoli, naj- manj ali pa sploh v ničemer ne bremeni družinskega proračuna. JOS NA KRATKO IZ MAJŠPERKA Kulturna dejavnost je v zadnjem času precej zatajila. Sicer redno deluje DPD Svodoba, vendar vidnejših rezultatov dela v zadnjem obdobju ni bilo. Na raziuh kulturnih prireditvah sode- luje predvsem šolska mladina. Sedaj poskušajo tudi s pevskim zborom, ki bo kmalu zaživel. TVD Partizan pa še ni uredil potrebnih listin za registracijo, zato so si zadah kot prvo nalogo, da društvo registrirajo v skladu z novimi predpisi, obenem pa bodo pozivih njegovo dejavnost. FM OBJAVA Oddelek za občo upravo Skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles ter razne druge predmete. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka za občo upravo v Ptuju, Srbski trg štev. 1, pritUčje, soba štev. 2, najpozneje pa do 2. marca 1977 do 15. ure s pismenimi dokazih o lastništvu (garantni list ah račun trgovine s tovarniško številko dvokolesa) zaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na JAVNI DRAŽBI ki bo 3. marca 1977 ob 9. uri na dvorišču občinske zgradbe (magistrata) na Trgu mladinskih delovnih brigad štev. 1. Iz pisarne oddelka za občo upravo Strti ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka JURIJA CESTNIKA iz Zg. Hajdine ki smo ga v petek, 18. 2. 1977 pospremih na njegovi poslednji poti, se iskreno ZAHVALJUJEMO vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vence in cvetje ter številne izraze sožalja. Hvala sosedu in prijatelju Mirku Sagadinu, ki nam je nesebično stal ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala tovarišem gasilcem in lovcem za spremstvo v s|M-evodu. hvala vsem govornikom, ki so se ob odprtem grobu z globokimi mishmi sporrmiU pokojnikovega dela in življenja, hvala godbi in pevcem za odigrane in zapete žalostinke, ter častiti duhovščini za opravljen obred. Njegovi: žena Marija, hčerici Milica in Marija z družinami ter snaha TrezJka z vnukoma Brankom in Mileno. Med ptujskimi gledališkimi amaterji, ponovno zaživelo delo Ptujski gledališki ansambel je v teh dneh sredi priprav na novo uprizoritev dramskega dela Mire Miheličeve SVET BREZ SOVRAŠTVA, obnavljajo pa tudi dramatizirano povest Janeza Jalna OGRAD. Predsednik gledališča in režiser PETER MALEC, se je ljubeznivo odzval naši prošnji in takole ocenjuje trenutno delo med ptujskimi gledališkimi amaterji, ki txl nedavnega delujejo kot samostojna sekcija delav- sko prosvetnega društva SVOBODA Ptuj: ,,Medtem ko po krajšem premoru pripravljamo po- novitev Jalnove dramatizirane povesti OGRAD in s tem v zvezi vrsto gostovanj po okoliških odrih in doma, v Ptuju, moram povedati, da smo s tem delom naleteli med širokim občinstvom na zelo ugoden odmev in sprejem, pripravlja naš gledališki ansambel dvoje odrskih del, ki smo jih posvetili 40-le- tnici ustanovnega kongresa KPS in ostalim jubilejem, ki jih v Sloveniji in Jugoslaviji slavimo v letošnjem letu. Najprej bomo za to priliko uprizorili prirejeno koncertno izvedbo igro Mire Miheličeve SVET BREZ SOVRAŠTVA, ki zajema temo iz narodno-osvobodil- nega boja, v delu je zajet čas, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo in sicer konkretno obravnava raz- mere in življenje v ljubljanskih političnih zaporih. Moram reči, da ta drama zavzema še danes pomembno in spoštovanja vredno mesto v tej zvrsti literature. Obuja in oživlja spomin na tiste hude čase, ko je lahko človek le s svojo vero v pravičnejši jutrišnji dan premagoval svet nasilja in zatiranja vsega, kar je bilo slovenskega. Obenem pomeni opomin za vse nas, da ne pozabimo v kakšno zlo nas lahko pahne neraz- sodnost človeštva ali posmeznikov. Prav tako pa je, kakor pravi avtorica, SVET SOVRAŠTVA še danes zanjo tisto upanje, ki ji daje moč, da vztraja v svoji veri v človeštvo. Vzporedno s tem študijem pa smo že začeli s pripra- vami na uprizoritev igre češkega dramtika Kohouta TAKŠNA LJUBEZEN. To delo je moderna drama naših dni, ki je doživela velike uspehe tako po vseh ju- goslovanskih odrih, kjer so delo uprizarjali, kot na znanih gledaliških odrih po vsem vetu. Delo, napisano v povsem moderni dramaturški zasnovi, predstavlja za naš ljubiteljski gledališki ansambel nedvoumno doslej največjo preizkušnjo, ker terja od nas vseh veliko mero zrelosti in gledališke kulture. Upamo, da bomo lahko ob koncu s samo uprizoritvijo zadovoljni in se z njo predstavili tudi na večjih, tujih odrih." šm 6-IZ NAŠIH KRAJEV 24. februarja 1977 — PISANA POT MLADIH Pred dobrimi dvemi leti so dobili mladinci iz Apač svoj prostor za delovanje. Nekatere stvari so uspeli iz- peljati do cilja, z marsikaterimi problemi pa se še da- nes srečujejo in upajo, da jih bodo uspešno izpeljali. Prej so morali mladinci iz Apač hoditi v Lovrenc na sestanke, plese, kulturne prireditve itd. Z gradnjo pro- svetnega doma so končno lahko prišli do toliko želje- nega prostora. Mladinci so skupaj s sovaščani zasukali rokave in prosvetni dom v Apačah je začel rasti. Vendar to kar bom napisal ne gre v ,,čast" mladim iz Apač. Ko je bil prosvetni dom pod streho in ko je bilo treba urediti notranje prostore je bil odziv za delovne akcije izredno majhen. Kljub temu pa je uspelo takratni predsednici Marijani Frčeč mladince aktivirati pri končni ureditvi kluba. Takrat se je delo v klubu začelo. Priredili so nekaj športnih srečanj, kul- turnih večerov itd. Po izteku mandatne dobe so izvolili novo vodstvo, ki se pri delu ni najbolj znašlo. Bilo je precej zastoja, dokler niso prilli v vodstvo mlajši. Vendar tudi danes mora predsednik MA Apač Janko Rajh vložiti veliko truda, da zbere mladince na sestanek. Od skupno 75 mladincev jih redno prihaja na sestanke, predavanja, delovne akcije od 25 do 30. Poskušali so že marsikaj, da bi zbrali večino mladine. Toda nekaterim se ne ljubi niti plesali, kaj šele hoditi na sestanke, ali zavi- hati rokave pri delovni akciji. Predsednik Janko Rajh nam je povedal da imajo lepo urejen klubski prostor in da ne želi, da bi v njem igrali samo šah in namizni tenis, marveč, da bi bili tako Številni, kot so pri igri, tudi na predavanjih inse- sestankih. Z.elja vseh in ne samo predsednika pa je, da bi aktivirali vsaj tiste, ki obiskujejo srednje šole v Ptuju ali Mariboru, saj se večina od teh ne odzove vabilu na sestanke ali delovne akcije. Zal je med njimi tudi kakšen član ZK, za katerega bi bila osnovna dol- žnost pomagati pri delu mladincev. Mladinci v Apačah so se dolgo časa borili za svoj življenjski prostor, toda to naj ne bi bila zadnji oz. največji delovni uspeh. Zastavili so si bogat plan dela, ki ga bodo nedvomno uresničili. D. Klajnšek Marksističri krožek tudi v Ormožu Ob številnih začetnih težavah so mladinci v Ormožu sami ustanovili marksistični krožek. Zaenkrat se zbirajo v prostorih osnovne šole enkrat tedensko, člani so predvsem stednješolci. V programu imajo številna predavanja, ki jih bodo pripravili sami ali pa bodo povabili posebne predavatelje. Teme, ki so jih izbrali, so zanimive in pestre. Gledali bodo ustrezne filme in se tudi drugače vsestransko udejstvo- vali. M. R. Joj, kak me fse kosti bolijo, v kolenah man iupo, v glovi 5 atmosferski pritisk, v krvi se mi šmarnica pretoka, moigone pa man čista fkup zmuč- kane. Saj vete, to so posledice to tega našega vejkega svetka — fašenka. Štirinajst dni sen fkup noreja no bija v koran ta maskirani. Zato me prejšnji tjeden neje bilo na spregled. Saj te mi vena to šteli za opravičeni izostanek. Marsikaj zanimivega sen doiiveja v korantoven gvanti no pod lorfo. Ce bi meja med nogami kilometerštevec montirani, te bi me čista zagvišno lahko med maratonske šprintare zapisali. Se najbolj hecno pa blo v nedelo na ptujsken kurantovoji. Dekline so mi dale tejko robčekov, da sen lehko celo leto prehlajeni no Smrklavi, pa mi totih podnosnih brisalcof nede sfalilo. Švica sen tak, ke mi je po zodjen ilebi voda doj tekla. Pa kaj sen fse vida v tisten karnevalsken sprevodi. Ma' sikaj so si resničnega privošile skupine, vesele hece no ialostne resnice. Pod lorfami si pač vse vujplemo, čim pa civilne ksihte koiemo pa rep med noge stisnemo no si na jezike bate naredimo. Z mojega delegatskega stali- šča to neje prav. Pod drugo lorfo se ne bi smeli spremeniti. S(U vena vete tisto zgodbo kak se je vuk v ovco preobleka. . . Z mojo Mico sma bla tote fašenkove dni fort naprej na bojni nogi Drla se je nad menoj kak lintvort:,, Trotin stori kaj se ti je čista zmešalo. . ." Na sam fašenk sen ji z jeiofko vred kumer pod štampet vujša no sena ves glos drja, da sen jas virt pri hiši. To neje čista nič pomogalo. Zmotila mi je nekaj molitvic o ženski enakopravnosti no mi skledo testa priprovlenega za krapčiče na glavo poveznola. Zvečer sma se pobotala no šla fkup v maškerodo v naš gasilski dum. Tan bla prova zmešnjava. Niše neje veda kdo se skrivle pod kera lorfo. Najpret smo prepoznali predsednika naše krajevne skupnosti, kije nosa na hrbti prozna blagajno, vodja naše delega- cije pa je meja gvant iz samega papirnatega delegatskega gradiva fkup spopani. Praf luštno smo se meli. Opolnoči sma si lorfe daj vzeli, fašenka pokopali no čakali kak se je ..pepelnica" gor na jega sprovla. Srečno — vaš Lnjs. i_ IN MEMORIAM Miha Rogina Pred kratkim se je za vedno po- poslovil od nas in od svojega uspe- šnega dela in plodnega življenja Miha ROGiNA, doma z Mlinske ceste v Ptuju. Pokopali so ga na hajdinskem pokopališču. Pokojnik se je rodil pred 76 leti v Budini pri Ptuju v številni kmečki družini. Za časa okupacije je bil povezan z zavednimi domoljubi, pristaš in sodelavec NOB. Po končani vojni ga najdemo na različnih delovnih mestih. Nazad- nje je bil direktor podjetja Remont, sedaj Gradiš, TOZD Gradnje v Ptuju. Za svoje delo je bil tudi od- Kkovan z medaljo dela. Podjetje je uspešno vodil vse do svoje upoko- jitve. Pokojni tudi po upokojitvi ni mkovai. Zanj upokojitev ni po- menila konec dela in aktivnosti. Med upokojenci je bil priljubljen, zalo so ga izvolili za svojega predsednika. Posle predsednika ptujskih upokojencev je uspešno vodil skorajda pel let, vse do tre- nutka, ko mu je zdravje odpove- dalo pokorščino. Kljub temu je še pozneje, kolikor mu je pač zdravje dopuščalo, rad prihajal v klub upo- kojencev v Ptuju in se pomenkoval z vsemi, ki so radi prisedali k njego- vi mizi. Svoje bogato znanje o gradbeni- štrvu je rad prenašal na mlade ka- dre, skratka, za vsakega je imel ko- risten nasvet, prijazno besedo. . . Sedaj ga ni več med nami, nje- gova dela, spomin nanj pa bo med vsemi, ki so ga imeli radi in s kate- rimi je za časa svojega plodnega dela sodeloval, živel dalje. Daje bil med Plujčani in okoličani zelo pri- ljubljen, so pokazali tudi s tem, ko so ga tisto deževno nedeljo pospre- mili k zadnjemu počitku. O. K. ORMOŽ KDAJ GRADNJA TOVARNE SLADKORJA Kljub temu, da bodo šele prihodnji mesec na zboru podpisnikov Samoupravnega sporazuma o Konzorciju za ustanovitev tovarne sladkorja v Ormožu in izgradnjo le-te razpravljali o tekočih nalo- gah, ki nastajajo ob ustanav- ljanju, je pomembno poudari- ti, da bodo na tretjem zboru pretehtali pomembnost samo- upravnega sporazuma o zdru- ževanju v Poslovno skupnost za sladkor Slovenije, akt o ustanovitvi delovne organiza- cije v ustanavljanju, samo- upravni sporazum o med- sebojnih razmerjih ustano- viteljev ter elaborat o financiranju gradnje tovarne sladkorja v Ormožu. Predvi- deva se, da bo celoten objekt, h kateremu sodijo gradbeni objekti visoke grad- nje, montaža silosa, hidroteh- nični objekti, objekti nizke gradnje in priključne komu- nikacije ter daljnovodi, vre- den približno 402.800.000 dinarjev. zk KRAfEVNA SKUPNOST ORMOŽ JE NAJVEČJA KRA- JEVNA SKUPNOST V OBČINI. V KRAJEVNO SKUPNOST SODIJO VASI IN NASELJA: HARDEK, DOBRA VA, FRAN- KOVCI, KLJUČAROVCI, LEŠNICA, LITIvIERK, LEŠNIŠKI VRH, LOPERŠICE, PUSENCI IN PA VLOVCL NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽIVI IN DELA OKOLI 5000 LJUDI IN SICER JE OD TEH VEČ KOT 50 ODST. ŠE KMEČKEGA PREBIVALSTVA, DELA VCI PA DELAJO V ORMOŽU IN NEKATERIH SOSEDNJIH OBČINAH V ORMOŽU JE PRIBLIŽNO 1050 DRUŽBENIH STANOVANJ IN SEVEDA MNOGO ZASEBNIH. , Ormož je danes občinsko središče, mesto samo je urejeno, hiše so skoncentrirane na malem prostoru, zato mestno jedro deluje trdno, čeprav ni veliko. Tudi arhitektura daje poseben videz mestu. Takšno mesto kot je Ormož ima perspektivo, govorijo nekateri, in prav imajo. Na terasi, ki obstaja že stoletja, morda celo tisočletja se ,,leta' 1273 prvič listinsko omenja Ormož pod imenom Holermuos." Drugo ime za to naselje je bilo tudi Ormosd. Kako je bilo nekoč, govori zgodovina, danes pa bomo o Ormožu spregovorili mi. Po- govarjali smo se s tajnikom krajevne skupnosti Ormož, Fran- com PUCKOM, ki je o delu, problemih in prihodnosti povedal naslednje: ,,V krajevni skupnosti je zaposleno okoli 1000 ljudi in sicer so zaposleni v Optylu, tovarni Jože Kerenčič, pri Ogradu, Primatu, ,,Jeruzalem*', ,,Zarji", ,,Kol6nia- le", komunalnem podjetju in dru- god, v preteklem letu smo največ pozornosti posvetili modernizaciji lokalnih in drugih važnejših krajevnih cest ter napeljavi vodovoda. Tako smo lansko leto modernizirali 8 km cest, od leta 1974 do danes pa približno 16,5 km. V ta namen smo porabili okrog 5 milijonov, ki so jih prispevali krajani in krajevna skupnost. Na Hum smo s pomočjo vaške- ga sveta in seveda vseh delovnih ljudi in občanov napeljali 12 km vodovodne mreže, ki ima 30 priključkov. Denar za to se je zbi- ral tudi iz sklada za komunalne dejavnosti. No, v prihodnjem letu pa nameravamo zgraditi še vodo- vod v Litmerku. Ko že govorim o prihodnjih akcijah krajevne skupnosti naj po- vem, da smo v dogovoru o temel- jih družbenega načrta krajevne skupnosti za obdobje 1976—80 zapisali in tudi ta dogovor podpisali, da zgradimo tudi otro- ško igrišče v letu 1979, da še v letošnjem letu uredimo in zgradi- mo mrliško vežico, ki je še dolg iz leta 1975, predvidevamo tudi zgraditi odbojkarsko igrišče v Ormožu. V letu 1976 smo največ pozornosti pripisovali prav urejevanju cest. Naj povem, da smo do sedaj uspeli asfaltirati približno 15 odst. vseh cest v naši krajevni skupnosti, torej nas v prihodnosti čaka še mnogo trdega in požrtvovalnega dela, da moderniziramo še preostali del cest. Ko na zborih občanov spregovorimo o asfaltiranju cest, ne naletimo na neugodne odmeve. Ljudje so vedno pripravljeni, da v obliki denarja ali materiala sodelujejo pri modernizaciji. Tako je sedaj velika želja ljudi, da čim prej moderniziramo cesto Pušen- ci—Frankovci—Loperšice. Sred- stev za modernizacijo te ceste v krajevni skupnosti ni, kajti za vse kar smo planirali do leta 1980, smo tudi že razporedili denar, ki je na razpolago. Sodelovanje med KS Ormož in vaškimi sveti zunaj na terenu je vzorno. Sodelujemo takrat, ko načrtujemo, ko sprejemamo finančno konstrukcijo in zanimivo je, da skoraj vse probleme rešuje- mo sproti na vaških svetih, tako da se zadeva ne prenaša na svet krajevne skupnosti ali na zbor delegatov. Svet KS Ormož šteje 15 članov, naj ob tej priložnosti po- vem, da je predsednik sveta Feliks Stropnik, ki uspešno vodi politiko razvoja krajevne skupnosti Ormož. Pri krajevni skupnosti deluje več komisij. Med najmarljivejše sodi komisija za socialna vprašanja, ki skrbi za ostarele, jih obiskuje in pomaga. Sledi prav tako delovna komisija za varstvo okolja. Ta komisija je pripravila tudi svoj program dela in ga poslala vsem delovnim organizacijam v občini, da bi tako skupaj reševali proble- me. Upamo, da bomo končno opravili tudi z odlagališčem smeti v E)obravi. Velja omeniti tudi aktiv- nost ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki tesno sodeluje z občinsko ljudsko obrambo in teri- torijalnimi enotami. V lanskem le- tu smo pripravili tudi izobraževa- nje delegatov, ki pa se niso v največji meri udeleževali seminar- jev. Ko tako pregledujemo naše delo in naše aktivnosti ugotavljamo, da smo mnogo napravili. Se vedno pa ne toliko, da bi že sedaj lahko počivali na lovorikah. §e mnogo dela je pred nami in tega se zavedajo tudi občani krajevne skupnosti. Še več bo potrebnih akcij kot recimo ureditev elektri- fikacije in asfaltiranja cest v no- vem naselju pri Vinski kleti, kjer smo za dela porabili 990.570 dinarjev, del denarja so prispevali občani, del sredstev pa se je zbralo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Naj povem, da so za cesto v Sp. Ključarovcih občani prispevali 456.000 dinarjev, prav tako so občani prispevali za po- kopališče 26.000 dinarjev, za ureditev vaških cest pa je bilo porabljeno 159.000 dinarjev, tudi tukaj so občani prispevali znaten del denarja. Letos je jubilejno leto. Krajevna skupnost se bo vključila v pro- gram prireditev. Lastnega progra- ma sicer nimamo, vemo pa, kje in kako se bomo udeležili ob večjih proslavah. V tej zvezi se bomo povezali z družbenopolitičnimi organizacijami in našli skup>en je- zik. Povedati moram, da je sodelovanje z občinsko skupščino zelo uspešno in dobro. Dokaz za to je razumevanje občine, ko nam je pomagala najti rešitev za finan- ciranje ceste Ormož—Tomaž. Ko je zmanjkalo denarja, je občina prispevala manjkajoča sredstva in cesto smo uspeli modernizirati. Prav tako je dobro sodelovanje s komunalnim podjetjem v Ormožu. Ob koncu naj povem, da bo- mo tudi v prihodnje pobudniki za delo in akcije, trudili se bomo, da bo naše delo v prihodnje še bolj učinkovito in konkretno. Moram pa reči, da smo manj razvita obči- na in zato tudi manj razvita krajevna skupnost, ki se iz dneva v dan bojuje s časom, da doseže napredek. Ljudje so seznanjeni s problemi, krajevna skupnost zna prisluhniti zahtevam občanov, vendar le v takšni meri in moči, kot nam to dovoljujejo naša finančna sredstva. zk foto: zk Franc Pucko, tjgnik KS Ormož. Foto: zk Ormož - središče krajevne skupnosti in občine. Foto: zk Hum pri Ormožu, del območja krajevne skupnosti. Foto: R; Cezlak na Pohorju Zgranhom do trdega zaslužka Globoko v pohorske kamenine iz dneva v dan vztrajno klešejo delavci okoli 130-članskega kolektiva ,,Naravni kamen" iz Cezlaka nad Oplotnico. v osrčju p>ohorskih pobočij lomijo enega najtrših kamnov, pohorski tonalit. Preprosteje ga imenujejo kar granit. Ta pa je v svetu vedno bolj iskan gradbeni material. Iz njega so postavljene številne zgradbe in družbeno potrebni objekti, uporabljajo pa ga tudi za razna spominska in druga obeležja in na številnih drugih področjih vsakodnevnega življenja v domovini in tudi zunaj meja. Lomljenje pohorskega granita ima v Cezlaku že dolgoletno tradicijo, ki jo prenašajo iz roda v rod trdni Pohorci, katerih se še danes drži ime ,,pruharji". Ob skromnejših zaslužkih iz kmetijstva prinaša dodatni in pomembni vir dohodka za preživljanje. ,,1NGMAN Pohorje" iz Josipdola, kot samostojna TOZD, katera seje že močno uveljavila s svojimi izdelki na domačem kot tudi tujem tržišču. Kljub nekaterim tehničnim izboljšavam, ki so jih v kolektivu uvedli, proizvodnja še vedno zaostaja za podobnimi drugje. Zaradi tega kolektiv že načrtuje nova investicijska vlaganja, katera bodo prinesla razbremenitve fizičnega dela zaposlenih, v veliki meri pa bi ublažih vse večje zahteve tržišča po pohorskem granitu. V prihodnje se bodo tako posvetili predvsem nadaljnji predelavi kamna in njegovi finalizaciji. Ze F>reko 100-letna tradicija lomljenja pohorskega granita bi tako dobila samo še večje možnosti za hitrejši prodor na tržišče. V. Horvat - 24. februarja 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 IVJlad. reprezentanca Ormoža-Sloboda (Varaždin) i 2124(10:14) Y zaostali tekmi 5. kola zimskega rokometnega prvenstva v , ^dinu se je mladinska reprezentanca Ormoža pomerila z ekipo ^ aždinske Slobode. Igralci Slobode so bili boljši nasprotnik skozi ves ^ tekme in na koncu zmagali. Strelci zadetkov za mladmsko rezentanco Ormoža: Krstič 7, Zabavnik 6, Topličar 4, Cvetko 2, Q^5p in lirhatič 1. Pri ekipi Slobode je dal n^več zadetkov nekdanji ^aVTii reprezentant V. Džurič in sicer 9. D. Cvetko reprezentanca Ormoža-Vis (Varaždin) 17:17 (9:8) v nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva v Varaždinu so se Ai rokometaši Ormoža pomerili v tekmi 7. kola z ekipo Vis-a. Ekipi '^^^ celo tekmo izmenjavali v vodstvo, na koncu pa sta se morali ekipi ^^ovoljiti z delitvijo točk. Strelci zadetkov za mladinsko reprezentanco Opnoža: Krstič 6, Zabavnik 5, Hebar in Rajšp po 2, Vuhan in Erhatič 1. Občinsko prvenstvo srednjih šol v Ptuju v Ptuju se je odvijalo občinsko prvenstvo srednjili šol v šahu. codelovale so štiri ekipe in sicer gimnazija Dušana Kvedra, Ekonomska gednja šola. Center za kovinsko stroko in Kmetgska šola iz Tumišč. Tekmovanje je potekalo po sistemu vsaka ekipa z vsako. Ekipo pa je i stastavljalo pet igralcev. ' Doseženi so bih naslednji rezultati: Gimnazija-Kmetijska šola 5:0 Ekonomska-Kmetgska šola 5:0 Gimnazija-Kovindca 5:0 Ekonomska-KoVinska 5:0 Gimnazga-Ekonomska sr. š. 3:2 Kovinska-Kmetijska 1:4 Prvo mesto je osvojila ekipa Gimnazije; 2. mesto Ekonomska sr. šola; 3- niesto Kmetijska sola; 4. mesto Center za kovinsko stroko. 'Na tekmovanju sta izstopah ekipi gimnazije in ekonomske sr. šole. ojav srečanje med tema ekipama je določilo prvaka. To je bil nekakšen deibi na občinskem prvenstvu. Dvoboj je odločila odlična šahistka, sicer (}|akinja 1. letnika ptujske gimnazije Vaupotičeva, ki je kot za šalo \ premagala vse nasprotnike. Rezultati na posameznih deskah med dvobojem Gimnazije-ES 1. deska Vaupotič-Zadravec 1:0; 2. deska Banko-Žlender 0:1; 3. deska Korošec-Kmičar 0:1; 4. deska Frajnkovič-Pešic 1:0; 5. deska , Klarič-Petrešič 1:0. D. K. TVD Partizan Hajdina pred letno skupščino v lanskem letu so se vsa društva TVD Partizan, ki so delovala v posameznih vaseh v okviru KS H^dina združila v enem TVD, z aktivi po vaseh. Po enem letu dela, izkušenj, uspehov in tudi neuspehov se pripravljajo na prvo skupno letno skupščino združenega TVD Partizan, ki bo zasnovano po delegatskem načrtu. Iz vsakega aktiva bo po 5 delegatov zastopalo barve svoje športne sredine. Letne skupščine po posameznih aktivih so že bile in dokaj dobro uspele. Povsod si prizadevajo povečati članstvo in čimbolj u^osobiti športne akc^e za tekmovanje. Iz množične udeležbe naletaih dcupščinah aktivov je razbrati, da so se tudi starejši vaščanijjričeli zanimati za šport, ki ga ne jemljejo več kot nepotrebno zabijanje časa, ampak kot potrebo po organizirani športno rekreativni dejavnosti Cilj športnega udejstvovanja ni le doseganje ni^bcdjših rezultatov na tekinovalnem področju, ampak predvsem vk^učevanje čim širših množic in s tem tudi poskus ponovnega d)liževanja ljudi, ki jih ritem današnjega življenja spreminja ze v prave tujce. Posebej svečano skupščino so pripravili v aktivu Gerečjavas, kjer so proslavili 10.^ obletnico uspešnega clela tudi s podelitv^o diplom, kijih je prejelo 11 članov, 15 članom pa so podelili priznanja za uspešno sodelovanje na športnem polju. Ker je nagrajencev preveč, da bi naštevali vse po imenUj omenjamo le enega in to LovraiMetličarja, ki je kot najstarejši vašcan Gerečje vasi prav tako prejel priznanje za svoje delo- Spet dokaz več, da pregovor „Zdrav duh v zdravem telesu" še vedno drži Med pomembnejšimi sklepi aktiva Gerečja vas moramo poudariti, da so člani pripravljeni še v nadalje, tako kot doslej, tesno sodelovati z domačim gasilskim društvom, še predvsem pa bodo s skupnimi močmi pomagali pri aktivnih in razširitvenih delih pri gradnji gasdskega doma. pa bi rešili svoj finančni problem, bodo sli v akcijo zibranje starega železa, ki jo bodo izvedli v svoji vasi. Na športoem področju, pa si prizadevajo ustanoviti dobro strelsko ekipo, s katero bi lahko kvalitetno zastopali svoj aktiv na krajevnih in občinskih strelskih tekmovanjih. Tako kot iz Gerečje vasi^ poročajo tudi iz Skoitoe, da je bUa udeležba na skupščini zelo množična, da so izvolili novo vodstvo, ki sije zadalo obenem delovni program. O letni skupščini TVD Partizan iz H^diae pa b orno poroč ali v nadedi^i številki S. B. ^MBt Najuspešnejša sezona KK Drava v PETEK, 11. FEBRUARJA SMO SE ZBRALI KOŠARKARJI IN KOŠARKARICE NA OBČNEM ZBORU IN OCENILI SVOJE DELO, PREGLEDALI ZBIRKO POKALOV IN PRIZNANJ, SE POGOVORILI O VSEM, KAR SMO STORILI DOBREGA IN SLABEGA IN OBLIKOVALI SMERNICE ZA NADAUNJE DELO V OKVIRU KLUBA IN IZVEN NJEGA. Z odkritim ponosom in veselem smo ugotoviU, da je za nami najuspešnejše in najbolj delovno leto odkar naš klub obstaja. Uspešno ni bilo le v pogledu množičnosti, saj je v preteklem letu v klubu tekmovalo 80 igralcev in ekip. Med posamezniki je dosegel največji uspeh igralec kadetov Aco KILIBARDA, ki se je uvrstU v kadetsko reprezentanco SRS. Na to ni upravičeno ponosen le sam, ampak vsi „dravaši", saj izliaja iz naših vrst in si je znanje in spretnost pridobil na skupnih treningih pod vodstvom naših trenerjev. To je opazen uspeh mladega in perspektivnega igralca. Članska ekipa je tekmovala v medobčinski ligi, ki je zajemala področje od Murske Sobote do Dravograda. I^ipa Drave je med 10 ekipami zasedla 1. mesto s 15 zmagami in 3 porazi. Nasprotnike so fa-emagovali na domačem in tujem igrišču s liitro, dobro organizirano in tovariško igro. Zasluge za uspeh imajo vsi igralci, ki so igrah s srcem in zavzetostjo, trener KRAVINA pa je zraven dobrega strokovnega dela ustvaril v ekipi tudi prijateljsko vzdušje. IJcipa kadetov je v mariborski medobčinski ekipi v konkurenci 7 ekip zasedla 3. mesto. To je padec v kvahteti kadetske ekipe, ki je lani še kot pionirska ekipa zasedla 1. mesto in se uvrstila na republiško finalno tekmovanje in tu zasedla 5. mesto v Sloveniji. Pionirji so tekmovali v med- občinski hgi, v kateri so nastopile 4 ekipe. Vse tekme niso bile odigrane, zato tudi niso razglasili uvrstitve ekip. Mlade ekipe imajo zaradi razvejanosti hg premalo tekem, najmlajše igralce pa prav tekmovanja najbolj vzpodbujajo k treniranju in želji po napredku. Ekipa najmlajših pionirjev je bila ustanovljena šele lansko leto in je pod vodstvom trenerja Tarbuka dosegla zelo lep uspeh, saj so med rednimi ekipami v medobčinski hgi zasedli 1. mesto. Najbolj prijetno presenečenje pa je v lanskem letu pripravila ekipa mladink. Čeprav je bilo veUko težav pri samem ustanavljanju ekipe, med drugim tudi zaradi dvomov v ženske sposobnosti in vztrajnost, so dekleta z resnimi treningi in prvimi uspehi prepri- čale še zadnje dvomljivce. V medobčinski hgi tekmovalne skupnosti Rogaška Slatina so brez poraza zasedle 1. mesto. Pri tem ima veUko zaslugo tudi trener Božo TURIN, ki je ženski košarki posvetu veUko ur svojega prostega časa. Uspehi mladink so prepričah člane upravnega odbora, da ustanovitev dobre ekipe članic ni utopija, zato so jeseni 1976 začele s treningi tudi pionirke pod vodstvom Matjaža Neudauerja. V preteku sezoni smo odigrah tudi več prijateljskih tekem, z ekipo JLA, udeleženci mladinske delovne akcije »Slovenske gorice 1976" in z drugimi ekipami. Za dosežene uspehe gre zahvala vsem: igralcem, trenerjem in članom upravnega odbora. Člani starega upravnega odbora so dobili razrešnico in iskreno zahvalo za ves trud, pomoč in prizadevanja, da smo lahko vsi igralci trenirah in igrah predvsem v svoje, včasih pa tudi gledalčevo zadovoljstvo. Izvolih smo nov upravni odbor, disciplinsko komisijo in nadzorni odbor. Za novega predsednika je bil enoglasno izvoljen Božo TURIN, ki se je zahvalil za zaupanje in pokazal veliko veselja in elana za delo v klubu. Podal je osnovne smernice nadaljnjega razvoja in z.animivo, ne le kluba, ampak tudi košarke v ptujski občini. Program je zastavil zelo široko, lahko tudi rečem zelo pogumno, saj je za uresničitev tako široko zasnovanega programa potrebno delo veliko ljudi, potrebno tudi veliko finančnih sredstev, skratka, potrebna je pomoč vseh. Tov. TURIN je poudaril, da je treba preseči meje kluba in postaviti temelje nadalj- njemu razvoju košarke v množič- nosti. Vendar ne množičnosti na račun kvahtete igralcev. S tem bi se spremenila klasična vloga kluba. Dejavnost bi naj prešla predvsem na šole, kjer bi se naj ustanovih košarkaški krožki, pa tudi v KS in DO, kjer bi se naj organizirala košarka v obliki rekreacije. Organizirala bi se naj občinska rekreacijska hga in tekmovanja v okviru te hge. Ta program ni natančno izdelan, kaže pa usmeritev v šole. Iger naj bi do bih najmlajše in najbolj perspektivne igralce. Za- snovan je tudi dolgoročno. Morda bi ga bUo mogoče uresničiti v 5 ah 10 letih. Program moškega kluba je široko zasnovan, število igralcev in ekip je iz leta v leto večje. Večje je tudi splošno zanimanje za košarko. Zato smo na tem občnem zboru, na predlog Mirana MARČIČA ustanovih tudi aktiv OO ZSMS, ki bi naj skrbel za odnose med igralci in skrbel za to, da se bodo igralci aktivno vključih v organizacijo klubske dejavnosti. Vesna KRAJNC ZA UREDITEV TRIM STEZE Krajevna skupnost Kidričevo se je odločno zavzela za ureditev TRIM steze. Dela so stekla, postavljene so potrebne naprave, tako da bo trim steza lahko v kratkem začela služiti svojemu namenu. Za ureditev TRIM steze je bilo vloženih čez 25.000 dinarjev. Predvidevajo, da bodo stezo odprli v okviru prireditev krajevnega praznika. FM Sezona tradicionalnih plesnih prireditev se je začela Cas predpustni, čas norčavi. . kdo se ga ni razveselil tudi letos, kdo se ni posladkal s sočnimi pustnimi krofi in komu se ni cedilo od ust, ko je zagrizel v dobro domačo klobaso. Pust je pač tak in tudi navade ob njem so tako privlačne, da se jim kljub današnjemu času le ne gre odreči. Zlasti še kadar govorimo o tradicionalnih pustnih jedeh in družabnih prireditvah s plesi, ki so se v minuhh dneh vrstile kot po tekočem traku. Ptujski šoferji so se po taktu domačih in vesehh viž, minulo soboto že devetič po vrsti zavrteh v Kidričevem, med nje so se pomešale pustne maske in veselju ni bilo ne konca ne kraja. Po ustaljeni navadi so najlepše med njimi tudi nagradih. Kolektiv Mercator Panonija se v teh dneh pripravlja na svojo četrto prireditev s srečanjem potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev. Pod pokroviteljstvom pivovarne LaSto, bodo v aoboto 19. marca pripraviU ob začetku poslovnega leta svoj družabni večer, na katerem bodo sodelo- vah Ivica Šerfezi, Višnja Korbar, Pj urdjica MiUčevič, ansambel Fosih in ansambel Jožeta Krežeta s pevcema Heleno Verglez in Rudijem Trojnerjem Že pred tem, 5. marca, pa se bodo tudi delavci Izbire skupaj s svojimi poslovnimi partnerji in potrošnild, enaindvajsetič zavrteh na IZBIRINEM PLESU, ki bo prav tako v dvorani v Kidri- čevem, prireditev pa je ena izmed naj privlačnejši h v naši občini. Za nami je že ples obrtnikov. Tako so se veseh predpustni časi in pustne prireditve končale, maske smo pospravili do pri- hodnjega leta, vsaj tiste vidne, naši trgi in uhce bodo po osmi uri zvečer spet prazne in tihe. V ritmu valčkov in polk pa se bomo vrteh še v mesec marec, skozi vse leto. mš Delegatski način upravljanja - novi uspelii v Sloveniji je 61 ribiških družin, v katerih je bUo lani včlanjenih 13.330 članov, od tega 2.150 mladincev in 680 pionirjev. Glede na te podatke je ribiška družina Ptuj ena od največjih v Sloveniji, ima tri gojitvene ribnike: v Pacinju, Podvincih in Velovlaku v skupni izmeri 23 ha in dva športno turistična ribnika, skupne površine 10 ha. V letu 1976 je bilo vanjo včlanjenDi 1277 ribičev, od tega 947 rednih članov, 160 mladincev in 170 pionirjev. Pri RD Ptuj sta redno zaposlena dva člana, organizacijski tajnik in ribiški čuvaj, v pogodbenem razmerju pa so še trije čuvaji Ribiška družina Ptuj je v letu 1975 uvedla delegatski način upravljanja. Ta značilnost je prinesla bistvene novosti v življenju in razvoju družine, predvsem pa je aktivno vključila vsakega posameznega ribiča pri odločanju o vseh dogajanjih v ribiški organizaciji. Znano je, da je informiranost živčni sistem vsake družbe, zato se je tudi RD Ptuj odločila že v letu 1975 izdajati informativni bilten, ki ga sprejme vsak član družine. Družina je crganizirana v sedem pododborov; s sedeži v Ptigu, Hajdini, Mariboru, Staršali, Markovcih, Gorišnici in Vidmu. RD Ptuj pa ima razen tega še 18 članski izvršilni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko sodišče, tožilca in 6 komisij. Začetek takšnega načina upravljanja jc bil težak, vendar je po dveh letih delegatski sistem in samoupravljanje v celoti zaživelo, celotno delo pa sc razvija v smislu razvojnega športnega in gospodarskega programa v občim Ptuj za obdobje 1976-1980, ki gaje sprejel lani zbor debgatov ribičev. Osnovna naloga Ribiške družine Ptuj je predvsem čuvanje voda pred nezakonitim izvajanjem ribolova, vlagati taksne vrste in tolikšno število rib, ki so v upadanju (ščuke, hnje, smuče, sulca in krapa), prvenstveno pa se boriti proti vsem onesnaževalcem voda, naj si bodo odplake komunalnega ali industrijskega značaja. RD Ptuj ima v upravljanju tudi spodnji tok Dravinjc, Pesnice in Polskave, to so najbosratejša naravna drstišča v Srednji Evropi. Podusti pridejo odlagat ikro prav najraje v te vode, v času od sredine marca, do prve polovico aprila. K^ub strogi prepovedi ribolova v tem času in povečanemu čuvanju drstišč s strani ribičev, miličnikov in lovcev, se najdejo posamezniki, ki v tem času lovijo ribe. To je vsekakor grobi vandalizeni. Novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je bil sprejet jeseni 1976, predpisuje ostre kazni zoper vse krivolovce. V zadnjih 10 letih je RD Ptuj vložila v vode nad 100 ton raznih vrst rib, ki jih je povečini gojila v lastni ribogojnici, ah pa so bile kup^ene pri Centru za ribištvo v Varaždinu. V letu 1977 bodo predvidoma vložili 650.000 krapov in linjev, 750 ščuk, ki bodo mersko skoraj zadostovale za ulov in 100 sulc€V. Celotni stroški bodo znašah okoh 20 tisoč dinarjev, kriti pa bodo iz sklada za poribljanje v katerega so prispevah sredstva izključno člani RD Ptuj. Od obšurnega programa za leto 1977 naj omenimo le še šolo v naravi za najmbjše člane in orgamzacgo repubhškega tekmovanja ribičev. Ena pomembnih akcij bo tudi čiščenje in urejanje okolja, predvsem ob vodah. S tem se bodo člam RD Ptuj vključih v vsesplošno akcijo v letu varstva okolja na območju občine Ptuj. -OM-; DRAVA - BREST 96:128 (44:57) Preteklo sredo so priSli na svoj račun ljubitelji dobre košarke. Ze pred mesecem ali dvema smo pisali, da bo v Puju nastopila ekipa Bresta, edino moštvo naše repub- like v prvi zvezni košarkarski ligi. Trener Bresta Krešimir Cosič je *ljubo, ki jo je dal Ptujčanom ob prejšnjih gostovanjih po severo- ^'^hodni Slovenij, izpolnil. Mubljančani so nastopili v najmoč- *jši postavi z Jelovcem, Papičem, l^ižnarjem in ostalimi. Kot gosta v ekipi Drave, ki tekmuje v "leclobčinski košarkarski ligi, ['^''topila Cosič in Vujačič. Sre- dnje je pripravil košarkarski klub Drava v sodelovanju s Telesnokul- 'urno skupnostjo občine Ptuj, tr- govskega podjetja Merkur in *^etijskega kombinata Ptuj, TOZD Gostinstvo Haloški biser. Dvorana je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje te dina- mične in lepe igre. Ko smo ocenje- vali njihovo število smo ugotovili, da jih je bilo preko 600. Osnovni namen srečanja je bil popularizacija košarke v severo- vzhodnem delu Slovenije. To je bilo v Ptuju tudi doseženo, kar priča veliko število gledalcev in burno ploskanje ob uspešno izve- denih akcijah obeh ekip. Zraven tega je razveseljivo to, da je med gledalci bilo največ mladih, kar je pomembno za nadaljnji razvoj ko- šarke v ptujski občini. Gledalce sta najbolj navdušila Čosič in Papič. Nastop Krese in Vujačiča v ptujski ekipi pomeni pridobitev novih izkušenj in vzpod- budo za nadalnje delo, saj sta mladim igralcem Drave veliko sve- tovala. Zadetke so dosegli: Za Dravo — Cobelj 4, Šerona 4, Vujačič 14, Marčič Z. 4, Jesenšek 10, Cosič 27, Neudauer 6, Sotler 4, Dobrijevič 4, Marčič M. 2 in Kilibarda 5; Za Brest — Papič 12, Basin 4, Muha 4, Polanec 13, Subotič 24, Jelovac 35, Gvardjančič 8, Križnar 8 in NuhanoN ič 6; Srečanje sta vodila sodnika Centrih in Turin iz Ptuja. Ob koncu naj dodamo Se to, da si takšnih srečanj v Ptuju želimo še več, tudi v ostalih športnih panogah. Organizatorjem tega sre- čanja gre pri/nanje za uspešno izvedbo in prijeten večer v športni dvorani Mladika. 1. kotar Valeč Bresta Križnar v akcgi pod košem Drave. Od leve proti ^sni: Cobelj, Jesenšek, Jelovac, Cosič, Marčič, Križnar, •^b.lrHa in Siihnrir Foto: Kosi Skupni posnetek igralcev Drave in Bresta. Foto: Kosi 8-ZA RAZVEDRILO 24. februarja 1977 - TEDNU HUMOR Malo sem ga srknila, pa se mi že zdi, da vodim dva fanta, hk... , . Tukaj počiva ptujski mestni pust! Aktualno glodanje na sejah in sestankih. Tako se najlažje od- vajam kajenja PRI SPOVEDI Vernik: Imel sem ženo svojega bližnjega. . . Župnik: Kolikokrat? Vernik: Gospod župnik, jaz bi še rad spovedal in ne balial. MED SOSEDI Cuj, Janez, drugič pa zvečer spusti rolete, sinoči sem videl, kaj sta z ženo počenjala v spalnici. Beži no, sinoči me sploh doma ni bilo. RADOVEDNI SINKO Očka, kje si bil ti rojen? V Grkulanah. Kje pa ti mamica? Jaz pa v IvanjkovciK Ja, kako pa sta potem zvedela zame, da čakam v ptujski bolnišnici? NA PEPELNIČNO SREDO Kje si bil vso noč? Pa, s kolegi smo kartali in debatirali.. ' Lažeš, za tako plehke laži bi si bil moral poiskati bolj neumno ženo. Saj sem jo iskal, pa je nisem našel NA POŠTI PozabiU ste napraviti deci- malno vejico. Res, oprostite, prosim, napravite jo vL Ne smem, mora biti isti rokopis. Tudi za vodilne so v razpisne pogoje zapisali, da je obvezno 3-mesečno poskusno delo. UGANKARSKI SLOVARČEK ALKOVA = vdolbina v zidu, pregradek z ležiščem ATALOS = ime treh pergam- skih kraljev IROKEZI = izumrlo indijsko pleme KRA = morska ožina na Malaki MARTINO = italijanska pevka zabavne glasbe (Miranda) NIEDOC = pokrajina v jugo- zahodni Franciji, znana po bordojskih vinih RAGADA - kožna razpoka RAZA = morska riba z rombu podobnim telesom in bičastim repom ROMM = so\jetski filmski režiser, avtor številnih filmov o Leninu (Miliail, 1901-1971) UB = levi pritok Kolubare UREK = prvi slovenski športni reporter (Stanko) VANEL = francoski gledališki in filmski igralec (Oiarles, „Plačilo za strah") Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: plamenica, radikalec, Obir, risa, tona, tat, korant, dar, Aka, Ofarim, oik, Montana, baraka, osa, Alta- mir, asesor, veter, pokal, Katra, erotika, rantaha. red, sadilka, Ana. Sana, tnala, Radko, krak, orači, Iro, AZ, olika, Adela, bit, Luketin, Ines, Salado, Žika, ananas. OD 24. 2. DO 3. 3. 1977 od 21. 3. do 20. 4 Ko vas bodo v nedeljo zjutraj povabili na razgovor, se odzovite. Nekdo vam bo jasno povedal kaj od vas hoče. Ne jezite se zaradi slabega dneva v preteklem tednu. Počitek vas bo streznil. Otrok joče zato,ker je bolan. Takoj k zdravniku. Še obstaja iskrica upanja, pobotajta se. Poljub b o d olg. od 2. 4. do 20. S. Tudi majhni problemi so veliki. Zatrdite jim nasprotno. V ponedeljek je čas za to. Ko boste popoldne nakupovali, se ne jezite na prodajalko. Kupi- te tisto, kar potrebujete. Mi- slite tudi na otroke in na očeta ne pozabite. Potrebuje nekoga. V mestu se boste v torek srečali z znano in priljubljeno osebo. Darilo. od 21. 5. do 21. 6. Shujšali ste. S prehrano je nekaj narobe. Več previdnosti pri izbiri hrane in več časa za hrano. Do otrok ste pa le preveč strogi. V petek se dan sicer slabo začne, bodite bolj previdni na cesti. Znarika vas povabi na kavo. Ne skrivajte se, še prej vas bodo opazili, da gre za resno stvar. Poljubite ga. od 22. 6. do 22. 7. V soboto zvečer pa kar na sejo. Nihče vam noče ničesar vzeti. Gre samo za razgovor, gre tudi za vašo prihodnost. Naj gre z vami tudi zakonec. Obema bo lažje. Ne segajte tako pogosto po pomirjeval- nih sredstvih. Spanec vas bo rešil težav. V četrtek bodite pripravljeni za šolo. Pomagal vam bo. Pismo. od 23. 7. do 23. 8. Darilo vas je osrečilo. Tudi na delovnem mestu so to opazili, bodite pazljivejši. Z besedo pa v nedeljo zjutraj na dan. Nihče vam ne bo opore- kal. Zdravi ste kot dren. Zemlja je vaša last. Zemlja je tako kot ženska, več ji daješ, več dobivaš. Poljubite jo, a bodite nežni, skromni, hkrati pa previdni. od 24. 8. do 23. 9. Zakaj nenadoma takšna narejena nežnost in dobrota. V resnici niste takšni. Nekdo ve, kaj nameravate storiti. Ne bo vam uspela nakana. Več posluha za delo in dru35 0 okrog sebe. Sprehaiite se s sinom. Bodite pozorni na njegove besede. Zakonec vam nudi skoraj vse, prijazna beseda je zanj. od 24. 9. do 23. 10. Po zadregi spet prijeten trenutek. Pri delu ste pre- vidni, pa tudi marljivi. V torek kupite darilo za bliža- joči se praznik. Skrijte ga, vendar tako, da ga bo ljub- ljena oseba našla. Zdravnik vam je svoje povedal. Z ljubeznijo je vse po starem. Stopite v drugi razred, tam je nekdo ki vas^občuduje. od 24. 10. do 22. 11. No, vidite, daje bila knjiga izredno zanimiva. Po razgo- voru s strokovnjakom se od- ločite, da obdržite čim več zemlje. Ne na lastno pest, posvetujete se z ženo ali bratom. Pot k zdravniku vam bo v sredo odveč. Srečate ga pred izložbenim oknom, po- zdravite ga. Presenečen bo, kajti prav na vas je mislil. od 23. 11. do 21. 12. Kozla ste ustrelili. Zakaj se ne prilagodite tienutku. Ma- ščevanje bo sladko. Kupite gradbeni material že sedaj. Doma se dobro razumete, tudi na otroke morate misliti. Nočnih obiskov pa si ne dovolite. Zbudili boste sosede in takrat bo vik in krik. V sredo zvečer bodite previdni. Sedaj vas tudi ceni od 22. 12. do20.| Ničesar vam nočejo vzei Najprej poslušžgte, potem j cite s čim se ne strinjaj Zataknilo se vam je pri deli Bodite vztrajni. V sobot zvečer se odzovite. Zdravnj vam je sicer svetoval V{ spanja. Toda v soboto \ veselo. Glasba vas bo otn; mila, še bolj pa njeni po^ed Prosila vas bo za zar(^, od 21. 1. do 19. Z Ne bodite no takšna pustu šema, kajti pust je miin( Odvrzite masko in poveji kako ste se odločili. Razume vas bodo. Stvari se dobr urejujejo in se bodo jutri J boljše. Ko se vam je približal ste se prestrašili, le zakt Vljuden je bil in prijazen otrok. Skušajte pozabiti J pustni ples. Pismo. Darilo. | od 20. 2. do 20. 3. Sedaj, ko ste menjali di lovno mesto, se vam je ur^sn čil daljni cilj. Dobro napri dujete. Začetek je sicer težal toda pogoji se bodo pobol šali. Kc»i^retne zadolžitve vi osrečijo. Več pozornosti S( delavcem. Doma so vsi zadi voljni. Na nov avto ne misliti tudi brez njega vas bo vzljii bila. Darilo. tEDNIK - 24. februarja 1977 OGLASI IN OBJAVE-9 radijski spored RADIO LJUBLJANA /^etrtek, 24. februarja: ^14.00 Poročila; 14.05 Kq radi Qslušajo; 14.40 En^sta šola; ^5,00 Dogodki in odmevi; 15.30 glasbeni intermezzo; 15.45 Jezi- ifovni pogovori; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 poročila; 18.05 Iz domačega opernega arhiva; 19.00 Radijski Jlievnik; 1920 ObvestUa; 20.00 Večer domačih napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.20 Sonatina štirih slovenskih avtor- jgv Koporc, Srebotnjak, U. Krek, Kozina; 23.00 Poročib; 23.05 Literarni noktumo- petek, 25. februarjaPoročila; 14.05 Glasbena pravljica; 14.20 {imetniki mladim poslušalcem; 14.30 Poslušalci pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo- 15.45 Kulturna kronika; 16.00 Vrtiljak; 17.00 19.45 Ansambel Jožeta Bumika; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o pomorsčakŽi; 22.00 Poročila; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. Sobota, 26. februarja: 14,00 PoročUa; 14.05 Glasbena niladine Slovenije; 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslavgi; 15.00 Dogodki in odmevi: komentarji, glose, šport; 15.45 S knjižnega trga; intermezzo; 15.45 Družba in čas; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Tone Janša; 20.00 Radgski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izse^ence; 23.05 S pesmijo in Harold Pinter: Nedelja, 27. februarja 4.30-8.00 Dobro jutro - vmes ob 5.00 PoročUa; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedela; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.00 Poro- čila; 8.07 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Koncert iz naših Jcrajev; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15-13.00 Poslušalci čestitko - vmes ob 12.00-12.10 Poročila Na današnji dan; 13.00 Poročila; 13.10 Obvestila; 13.20 Reportaža; 13.45 Obisk pri orkestru Heinz Kessling; 14.00 Poročila; 14.05 18.50 NEDELJ- SKO POPOLDNE: Poročila - Šport - Brez njih ni športa — Gost - Gla^eni trim - Humoreska - Reklame; ob 17J50-18.30 Zabavna igra: Obe plati postave, H. Cecil; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 ObvestUa; 19.35 Laliko noč, oti^oci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer,; 22.00 Poročila; 22.20 Skupni program JRT-Za- greb; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Poročila. Ponedeljek, 28. februarja: 14.00 Poročila; 14.05 Amater- ski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni mter- mezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Iz tuje gladsene folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radgdci dnevnik; 19.20 ObvestUa; 19.35 Lahko noč, otroci; 19-45 Ansambel VUija Petriča; 20.00 Ko beseda in glasba ustvarjata teater; 22.00 PoročUa; 22.20 Popevke; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Jazz; Torek, 1. marca: 14.00 PoročUa; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.45 Družba in čas; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Obiski naših solistov; 19.00 Radijski dnevnUc; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovendca zenilja v pesmi in besedi; 20.30 Igra: Pritlikavci, Harold Pinter; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.20 Jugoslovandca glasba; 23.00 Poro- čila; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi, Goethe; 23.15 Popevke; Sreda, 2. marca: 14.00 PoročUa; 14.05 ljuddca gla*ena umetnost; 14.30 Po- slušalci čestitajo ;5.00 Dogodki in odmevi; 15-30 Glasbeni inter- mezzo; 15-45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17-00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Domače in tuje zborovdce izvedbe; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Obvestila; 19-35 Lahko noč^ otiroci; 19.45 Ansambel Slavko Znklaršič; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.00 Poročila; 22.20 S festivalov jazza; 23.00 PoročUa: TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 24. I EBRUARJA: 8.00-9.00-9.30 10.00-14.00 TV v šoU; 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje celinskili voda; 17.30 Mala čebchca; 17.40 Obzornik; 18.00 Mozaik; 18.05 Viva Verdi - film; 18.35 P. Zklar: Ferenc, Lerenc - Utonib je sonce; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Koncert v slovcn.ski filharmoniji; 21.00 Mednarodna obzorja: Mir ali vojna; 21.50 Miniature: Janez Vkiic; 22.05 TV dnevnik. PETEK, 25. FEBRUARJA: 8-1010.00-14.10 TV v ŠoU; 17.10 Križem kražcm; 17.25 Morda vas zanima: Milena Zupančič; 17.55 Obzornik; 18.10 Jugoslovanska folklora; 18.40 Mozaik; 18.45 Spekter; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Tedenski notranje- politični komentar; 20-05 P. Heriat: Boussardelovi: 20-55 Razgledi: Prvo berUo; 21.30 Ulice San Francisca; 22.20 TV dnevnik; 22.30 Namizni tenis Evropa 12. SOBOTA, 26- FEBRUARJA: 8.00 Mala čebelica; 18-15 Vrtec na obidcu: Trgovina Cin-cirin; 8.30 E. Rostand:Cyrano de Bergerac; 9.00 Zverinice iz Rezqe; 9-20 Narava Japonske - fUm; 9.45 Dokumentarna oddaja; 10-45 P. Heriat: Boussardelovi; 16-10 Košarka Zadar:Bosna; 19-20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19-50 Zunanjepolitična tema tedna; 20.00 TV Žehtnik; 20.40 Alfredo, Alfredo - fUm; 22.25 TV dnevmk; 22.40 625- NEDELJA, 27. FEBRUARJA: 7.50 Poročila; 7.55 Za dobro jutro; 8-25 625; 9.05 H. FaUada: Kmetje, bombe in oblast; 10.35 Raziskovalci - film; 11.25 Mozaik; 11.30 Kmetgska oddaja; 12.30 Poročila; 13.00 Namizni tenis; POPOLDNE: Križem kra- žem - Morda vas zanima — Lulundžič: Klara Dombrovska, drama - Poročila - TV ŽehtnUc; 17.30 Čarobna temnica - film; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 1930 Tc^lenski gospodarski komentar; 19.55 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevanka; 21.15 Na koncu sveta; 21.50 Športni pregled; 22.25 TV dnevnik; PONEDELJEK, 28. FE- BRUARJA: 8.10-9.30-10.05-14.10 Tv v šoli; 17.10 Priroda Japonske - film; 17.40 Obzornik; 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju; 18.25 Mozaik; 18.30 DogovorUi smo sc; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.20 CUccak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Nicolaj: Stara garda; 21.30 Mozaik kratkega filma... TV dnevnik. TOREK, 1. MARCA: 8.0010.00-14.00 TV v šoli; 16.05 Šolska TV: Onesnaževanje morja; 17.05 Zverinice iz Rezije; 17.25 Pika Nogavička - fUm; 17.55 Obzornik; 18.10 Jugoslo- vanska narodna glasba; 18.40 Mozaik; 18.45 Po sledeh napred- ka; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnUc; 20.00 Diagonale; 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba; 21.25 Iz koncertnih dvoran; 21.55 TV dnevnik. SREDA, 2. MARCA: 8.10-9.00-14.10 TV v šoU; 17.00 Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica; 17.15 Ustvarjalno oko - film; 17-40 Obzornik; 17.55 Od zore do mraka: Plavajoči inštitut; 18.25 Mozaik; 18.30 Glasba takaia in drugačna; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film: Nenavadna osam^enost Konrada Steinerja; 21.45 TV dnevnUc; 22.00 Športni večer. mali oglasi PRODAM PRIKOLICO, nosil- nosti 2 toni, z ročno zatego in pri- kolico za osebni avto, nosilnosti 800 kg. Naslov v upravi. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO z manjšim gospodarskim po- slopjem in 25 arov zemlje v okoHci Ptuja. Naslov v upravi. PARCELO ZA VIKEND v Krčevi- ni pri Vurberku 113 prodam. Na- slov v upravi. PRODAM 11 ha POSESTVA vseh kultur, stanovanjsko in gospo- darsko poslopje v zelo dobrem stanju (vodovod, trifazni tok) 300 metrov od asfaltne ceste. Zraven še prodam premičnine kot so traktor 42 KM, samonakladalko 22 m3, trosilec za hlevski gnoj in še več manjših strojev. Franc in Ana Pihler, Trnovska vas 15. UPOKOJENKO s prej me va na sta- novanje ali v skupno gospodinjstvo na deželo. Naslov v upravi. VINOGRAD 25 arov in stavbeno parcelo v Kicarju ter 1 ha gozda v Grajeni prodam. Naslov v upravi. PRODAM novo diatonično har- moniko CFB. Franc Vnuk, Kicar 9, Ptuj. PRODAM 3000 kg sladkega sena. Stanko Zaje, Jurovci 13. PREKLICUJEM diplomsko spri- čevalo na ime Milan Kotolenko, Gončak 12 — Kmetijske šole. PRODAM 20 arov vinograda. Franc Šoštarič, Ptujska 7, Ormož. UGODNO PRODAM črno-beli televizor. Olga KUibarda, Kvedro- va 1, Ptuj. VEČJO KOLIČINO svinjske pese prodam. Marjeta Plohi, Bukovci 79, Markovci. PRODAM 30 arov vinograda v Vintarovcih. Marija Žitnik, Pod- gorci 10. PRODAM rabljen električni štedil- nik in pralni stroj za 2.000 din. Plačilo možno s kreditom ali na obroke. Informacije na tel. 77-868. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v dobrem stanju (vodovod, kopalnica) in 6 ha ze- mlje z vsemi kulturami okrog hiše in na lepi legi, silos, napajalniki, žago dificjansko, puhalnik, stiskal- nico, 2 km do asfalta, dostop možen z avtom, zaradi starosti pro- dam. Edo Fekonja, Nadbišec 27, pošta Voličina v Slov. goricah. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA delavcev v združe- nem delu pri osnovni šoli ,,Dr. Franjo Zgeč" Dornava razpisuje prosto delovno mesto — tajnika — računovodje. Pogoj: dokončana ESS, praksa zaželena. Poseben po- goj: poizkusno delo: 2 meseca. Stanovanja ni. Vloge pošljite v 8 dneh na naslov: Osnovna šola ,,Dr. Franjo 2geč" Dornava. SADNA DREVESCA raznih sort: hruške, breskve, slive, marelice in jablane ter črni ribez vam nudi dre- vesnica Zofka Čeh, Selce 51, p. Voličina v Slov. goricah. UGODNO PRODAM spalnico in štedilnik. Vprašajte Potrčeva 48, Ptuj. IŠČEM ŽENSKO za varstvo tri let- nega fantka za osem ur dnevno. Milan Berghaus, Trg svobode 3, Ptuj. Za varstvo otrok iščem žensko srednjih let. Naslov v upravi Tednika. Suho večjo sobo z odločbo^ v središču Ptuja menjam za manjšo. Možna predelava v dve sobi. TjJcojšnja menjava. Prosim pisme- ne ponudbe na upravo Tednik. MALO RABLJENO TRAKTOR- SKO ŠKROPILNICO, obračalnik „Favorit" in koruzno sejalnico prodam. Jurič, Zagojiči p. Mar- kovci (-4) RADIO PTUJ Četrtek, 24. februarja: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, 16.30 Pionirji zdravo v OŠ Vurberk, 16.45 Od Drave do Vardarja (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov), 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama, 17.20 Novosti iz gramofonskih hiš, 17.35 Ekonomskoi)ropagandna oddaja, 17.40 Predstavljamo vam Radio klub Ptiq, 17.50 Instrumentalna glasba. PETEK, 25. februaria: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza - o organiziranosti kmetijstva (II. del), 16.40 FUmske melodije, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes, 17.35 Prisluhnite, bUo vam je všeč. SOBOTA, 26. februarja: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16-15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, obvestUa, nasveti, halo uredništvo, gost oddaje, NEDELJA, 27. februarja: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in ObvestUa, 11.20 Glasba, vmes EPP, 11.30 Iz koledarja NOB, 11.32 Iz vasi v vas Crešnjevec II. del in Studenice, 12.30 Cesfitke poslušalcev. PONEDELJEK, 28. februarja: 16.00 PoročUa in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva - Breda Perger, 16.45 IgraU vam bodo... 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Zborovska glasba. TOREK, 1. marca: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna ^asba in EPP, 16.30 Naš komentar o prazniku žena, 16.35 Domača zabavna glasba z napovedmi, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu^postaje miUce Ptuj, 17.20 Poje vam . . . 17.35 Predstavljamo Vam GG Mb. TOZD kooperacija Ptuj, 17.45 Plesni in revijski orkestri. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. kino PTUJ 24. februarja: it. barv. kriminal- ■^a MOŽ IZ ULICE DELI PRAVICO ob 18. uri, fr. barv. •ilm RAZJEZIL S t BOM bo ob 20. uri; 25. februarja: fr. barv. komedija RAZJEZIL SE BOM; 26. februarjar am. barv film HINDENBURG ZADNJI CEPE- LIN; 27. februarja: domač. barv. film PRISTAVA V MALEM RI- TU, bo ob 10., 16,, 18. in ob 20. uri. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1977: ŽIVILA - IZBIRA, Ptuj SOBOTA, 5. MARCA 1977: BREG - MERCATOR Ptuj Osnovna šola bratov Štrafela Markovci pri Ptuju razpisuje prosto delovno mesto učitelja matematike- fizike za nedoločen čas Pogoj: predmetni učitelj; rok za prija- vo 15 dni po objavi. Posamezniki v januarju 1977: Franc Karo, Vintarovci 19; Aloj- zija Duh, Kicar 121; Janez "SamperI, Spuhlje 62; Stanko Me- noni, Nova vas 85; Oskar Šturm, Rajčeva 7; Ivan Pavlinič, Hardek 23; Roza Žuran, Stojnci 26; Konrad Letič, Mejna 18; Edvard Skok, llčeva 1; Zlatko Gajšek, Vošnjakova 10; Franc Drevenšek, Dežno 36; Janko Kamenšek, Apače 26; Marica Zupanič, Mlinska 10; Martin Meško, Pobrežje 60; Ivan Gavez, Prešernova 8; Bruno Krajnc, Nova vas 76; Milan Herga, Drstenja 29; Branko Eržen, Mestni vrh 76; Janez Furst, Levanjci 16; Martin Beranič, Sela 6/a; Maks Čoh, Berislavci 22; Jožefa Sitar, Barislavci 22; Elizabeta Emeišič, Barislavci 243; Stanislav Gojčič, Dobrovce 72, Maribor; Angela Meglic roj. Kodrič, Nova vas 60; Terezija Galun, Brstje 28/a; Milan Potrč, llčeva I; Ludvik Kokol, Strelci 15; Stanko Hriberšek, Hajdoše 8/b; Mirko Toplak, Jadranska 18; Franc Smigoc, Dra- vinjski vrh 56; Anton Rojko, Me- stni vrh 22; Francka Brunec, Zavrč I; Franc Brunec, Zavrč. Iz Rogoznice 8. februarja: Karel Fras, Placar 25; Ivan Za- goršek, Pacinje 31; Marjan Serdin- šek. Nova vas 58; Branko Bergaus, Dornavska 1/4; Alojz Fajt, Cesta Olge Meglic; Ivan Krajnc, Nova vas 70; Anton Kline, Kicar 36; Mila Lesjak, Nova vas 17; Štefka Ser- dinšek. Nova vas 40; Anica Krajnc, Nova vas 70; Boris Somer, Kicar 7; Milan Žitnik, Rogoznica 13 Terezija Brenčič, Nova vas 79; Slavica Muršič, Rogoznica 4; Marija Lovrenčič, Rogoznica 28/a; Janez Muršič, Rogoznica 40; Marija Čeh, Podvinci 15; Jelka Arnuš, Kicar 51; Rozalija Kekec, Kicar 45; Jože Kelner, Nova vas 25; Alojz Žitnik, Dornavska 20. S Koga, 10. februarja 1977: Jože Cmager, Kajžar 19; Ivanka Kerš, Godeninci 35; Vinko Nemec, Vodranci 32; Angela Borko, Vitan 5; Zvonko Toplak, Kog 81; Franc Pokrivač, Jastrebci 59; Milan Orešnik, Lačeves 5; Stanko Rizman, Lačaves 46; Ciril Zabav- nik, Vodranci 32; Janez Pintarič, Kog 88; Marija Čurin, Vodranci 17; Terezija Lukman, Vodranci 16; Zofij Lukman, Kog 95; Franc Stampar, Jastrebci 5; Alojz Kosi, Rabadje 43; Peter Novak, Rabadje 48; Franc Zoreč, Gomil 41; Martin Žižek, Gomila 48; Ciril Rotar, Kog 1; Ema Plohi, Jastrebci 49; Marija Stampar, Jastrebci; Antonija Kermek, Rabadja 57; Peter Rajh, Jastrebci 1; Vlado Perger, Kog 70; Ivanka Borko, Gdmila 20; Matilda Gašparič, Kog 75; Janez Lah, Lačaves 1. Iz kurentovanja v Ptuju Komika za ugotavljai^e nepoštenih bogatašev je poklicala na pomoč znanega TV detektiva Kojaka. Foto: Ozmec Pogrebci iz H^doš so pokopali pusta. Foto: R Po skupnem zasedanju prejšnji torek, je v narodnem domu v Ptuju nadaljeval s sejo zbor krajevnih skupno- sti. Živahnejša razprava je bila o predlogu odloka o dopolnitvi odloka o davkih občanov. Odlok namreč prinaša nekatere spremembe, ki so za občane samo koristne, saj med drugim določa, da občani ne bodo plačevali davka od trakto- rskih delovnih priklopnikov. Ob davku od premoženja za zasebne lastnike kombajnov je predstavnik izvršnega sveta povedal, da je bilo doslej obdavčenih le sedem mlatU- ničarjev v občini, ki imajo le navadne mlatilnice, dočim lastniki žetvenih kombajnov ob sezoni precej zaslužijo, zato je prav, da bo vsak lastnik kombajna plačal letno 1000 dinarjev. Precej ostre so bile razprave delegatov iz Destmi- ka, Gorišnice in Juršinec glede davka od stanovanjskih liiš in stanovanj. Izgleda, da so pri tem bili delegati premalo pozorni na obrazlo- žitev predloga odloka, v katerem je bilo jasno povedano, da bi morali ta davek plačevati že od leta 1974 dalje in da je bil odlok o tem že sprejet. Povedano je tudi bUo, da doslej ni bilo moč objektivno oceniti vre- dnosti stanovanjskih hiš in zasebnih stanovanj, zato tudi občani ne bodo plačevali davka za nazaj, temveč le začenši z letom 1977. Tistim pa, ki so že prej plačali kak znesek na ta račun, se bo to poračunalo za letošnje leto. Po tej razlagi je bil odlok sprejet, le dva delegata sta se glasovanja vzdržala. O tem vprašanju je tekla razprava tudi na seji zbora združenega dela, ki je zasedal v domu Franca Kramberger- ja, kjer je bilo prav tako izrečenih precej kritičnih besed, vendar so po temeljiti obrazlagi odlok sprejeH, Prav tako so bili brez bistvenejših pripomb sprejeti tudi ostali odloki in sklepi ter poročila, ki so bila na dnevnem redu seje posameznega zbora. mš. .. zk v ponedeljek je bila v Mariboru problemska razprava o kmetijstvu, ki sta jo pripravila medobčinska sveta SZDL in Zveze sindikatov Slovenije Maribor. Udeležili so se je predstavniki vseh delovnih organizacij iz občin Slovenska Bistrica, Lenart, Ptuj, Ormož in Maribor ter podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Rado Dvoršak. Beseda naj bi tekla o razvojnih programih, planiranju in dohodkovnih odnosih znotraj kmetijskih delovnih organizacij in med organizacijami, kar do sedaj ni bilo tako. Območje štirih občin, ki ga imenujemo tudi podravska regija, ima v srednjeročnem razvojnem programu kmetijstva v naši republiki velike in odgovorne naloge, ki jih bomo lahko uresničili le z veliko zavzetostjo in medsebojnim dogovarjanjem. Pri tem je potrebno, da se uredijo do- hodkovni odnosi, vsklajeno planiranje, skupni razvojni programi ter vse- binsko bogata organiziranost od primarne kmetijske proizvodnje, preko predelave, prometa do trgovine in s tem potrošnikov. Na ta pomembna vprašanja je bilo potrebno odgovoriti na ponedeljkovi problemski razpravi. Kot je omenil uvodni razpravljalec dr. Štefan Bauman, je osnovni problem območja pri uspešnejšem razvoju kmetijstva naše obnašanje do vsega, kar smo zapisali v ustavi, zakonu o združenem delu in materialih za javne razprave o kmetijstvu. Opozoril je, da ni povezave med delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prodajo, v takoimenovanem agrokompleksu. 85 odstotkov vseh kme- tijskih površin je v zasebni lasti in potrebno bo njihovo združevanje v smislu združevanja dela, sredstev in zemlje. Vendar mora tudi tu priti do izraza svobodno odločanje. Kmetje še vse premalo poznajo ugodnosti združevanja. Na to, da je premajhna povezanost med delovnimi organizacijami, so opozarjah vsi razpravljalci. Vendar razprava ni dala konkretnih rezultatov. Skupna stališča razprave so bila naslednja: — Potreben je večji poudarek posvetiti planiranju in vsklajevanju lastnih razvojnih programov s programi ostalih delovnih organizacij od primarne proizvodnje, preko predelave do trgovine in potreb tržišča. — Zagotavljanje dohodkovnih odnosov na osnovi organizirane in vsklajene proizvodnje, temeljiti pa morajo na vloženem delu in sredstvih; — Primarna kmetijska proizvodnja naj se s predelovalci poveže v CH-ganizacijsko celoto v eni sestavljeni OZD; — Med sestavljenima organizacijama združenega dela TIMA in Kmetijskim prehrambenim kombinatom mora biti medsebojna povezava in koordinacija v vseh temeljnih vprašanjih; — Pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice naj se formira crgan, ki naj prevzame vlogo koordinatorja med obema SOZD in vsemi dejavniki v agroživilskem kompleksu; Ob koncu je vodja razprave dejal, da s takšnim načinom proizvodnje in ugotavljanja dohodka ne moremo več naprej. Prevečkrat se obnašamo kot lastniki družbenih sredstev in s takšno prakso moramo prenehati. Opozoril je, da dohodkovni odnosi niso urejeni niti znotraj delovnih organizacij, prav tako še nimamo rizičnih skupnosti. Vsi se strinjamo in podpiramo vsebino gradiva republiške konference SZDL, vendar ga ne izvajamo. Ker se niso uspeli dogovoriti o pomembnih vprašanjih, kot je bil namen razprave, jo je ocenil kot neuspešno. Naslednja problemska razprava bo v Ormožu in na njej bo tekla beseda o zadružništvu in potrošniških centrih oziroma preskrbi prebivalstva. 1. kotar Priprave na zbor občanov v krajevni skupnostiZm/rč Na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnost Zavrč so se najprej dogovorili o sklicu zborov obča- nov, ki b(xio v naslednjem mesecu. Na zborih bodo krajani poslušali poročila o delu sveta krajevne skupnosti v preteklem letu, razpravljali o programu dela za letošnje leto in imenovaH člane potrošniških svetov. V krajevni skupnosti želijo zgraditi mrliško vežo in urediti vaško pokopališče. Njihova stalna skrb pa bodo tudi letos krajevne ceste. Dogovorili so se, da bodo sredstva za njihovo vzdrževanje delili in sicer polovico krajevna skupnost, preostali del pa bodo zbrali vaščani, ki so za ceste neposredno zainteresirani. Takšno obliko zbiranja sredstev uporabljajo že precej časa, zato jo bodo obdržali tudi letos. Seveda bodo na zborih obravnavali tudi ostala vprašanja iz življenja in dela v tem predelu Haloz. Člani sveta so na svojem sestanku imenovali delegate iz raznih vej gospodarstva in negospodarstva v zavarovalno skupnost Triglav in potrdili imenovanje kandidatov v novoustanovljeni odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, ki bo štel petnajst članov. Mladi bodo ob praznovanju osmega marca pripravili ženam in materam kulturni program. Beseda je tekla tudi o delu in uspehih gasilskega društva Zavrč. Za nabavo potrebne opreme bo krajevna skupnost prispevala 5000 dinarjev. Člani sveta so spregovorili tudi o sprotnih problemih v krajevni skupnosti, kot je reševanje prošenj za socialne podpore in podobno. 1. kotar V tednu od 14. do vključno 21. februarja 1977 je bilo na ožjem območju ptujske občine 10 prometnih nesreč. Vztcki so predvsem: izsiljevanje prednosti, neupoštevanje prometnih znakov, nepravihio srečevanje, v enem primeru nenadna dcvara na vozflu in v drugem vinjenost voznika. Ena oseba je v nesreči izgubila življenje, štiri so bile težje, ostale pa lažje telesno poškodovane. Skupna materialna škoda je znašala 62.500 dinarjev. OTROKA ZBIL PO CESTIŠČU V četrtek, 17. februarja ob 17.30 se je zgodila na Slovendcem trgu v Ptuju pri hiši ŠL 9 prometna nezgoda, v kateri je bila telesno poškodovana 5-letna Andreja M. iz Ptuja, Slovenski trg 5. Janez Matjašič iz Prešernove ceste v Ptuju je vozil kolo z motorjem po Bezjakovi ulici v smeri Prešernove. Na Slovendcem trgu je nenadoma prišla na cesto Andreja M., kijo je voznik Matjašič prepozno zagledal in trčil vanjo, da je padla po cestišču. Pri padcu se je telesno poškodovala. NEPAZLJIVOST VOZNIKA AVTOBUSA V soboto, 19. februarja seje ob 17.30 zgodila na Osojnikovi lilici v Ptuju prometna nezgoda, v kateri je ena oseba bila telesno poškodo- vana. Kondrad Jurgec iz Presekov 6, voznik avtobusa je vozil proti avtobusni postajL V Osojnikovi ulici je na prehodu za pešce z desne strani prečkal cesto Jože Rižnar iz Paradiža. Voznik Jurgec tega ni opazil, zaradi česar je Rižnarja ^el in ga zbil po cestišču. Pešec je bil telesno poškodovan in odpeljan v ptuj^o bolnišnico. Z MOTORNIM KOLESOM ČEL- NO V AVTOMOBIL v soboto, 19. februarja ob 19.20 se je zgodila v Moškanjcih težja prometna nezgoda, material- ne škoda pa znaša preko 18.000 dinarjev. Martin Cajnko iz Bresnice 9 je vozil motorno kolo iz smeri Ptuja proti Ormožu. Nenadoma je zape- |al na levo stran cestišča in čebio trčil v osebni avto nasproti voze- čega Marka Komesa iz Maribora. Pri trčenju je Cartjka vrglo na pdcrov avtomobila in v vetro- bransko steklo, pri čemer se je telesno poškodoval. Preizkušnja z alkotestom je pokazala, da je Canko vozil pod vphvom alko- hola. -OM TRCIL v pešca NA DESNI STRANI CESTIŠČA V soboto 19. februarja, ob 22. uri se je zgodila v Majšperku huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba bila težje ena pa lažje telesno poškodovana. Branivoj Prah iz Brega 33 pri Majšperku je z osebnim avtomo- bilom vozil iz smeri Brega proti Majšperku. Pri gostilni Marčič je dohitel pešca: Milana Kamenškaiz Podlož 86 in Zdenko Haložan iz STRAN ČRNE KRONIKE Podlož 100, ki sta šla po desni strani cestišča v smeri hoje, kar je nepravilno. Med vožnjo je voznik Prah zadel Kamenška z zadnje strani ga zbil 15 metrov po cestišču, kjer je padel in se huje telesno poškodoval. Pri tem je po cestišču padla tudi Haložanova, ki pa je dobila le lažje telesne poškodbe. -OM IZ NEPREVIDNOSTI V SMRT Zunaj naseda v Domavi se je v soboto 19. februarja ob 17.30 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Jože Vuzem iz Domave 18. Materialna škoda pa znaša 1.000 din. Vuzem je vozil motorno kolo iz Domave proti Ptuju. Ko se je pripekal do nezavarovanega želez- niškega prehoda v Domavi ni upošteval prometnega znaka STOP in seje peljal čez železniško progo. V istem trenutku je pri- pekal iz smeri Ptuja proti Mo- skanjcem tovorni vlak, ki ga je upravljal strojevodja Valentin Pir- tovšek iz Maribora. Lokomotiva je zadela Jožeta Vuzma, ki je po- škodbam takoj podlegel. -OM KDOR NE UBOGA, GA TEPE NADLOGA v prostorih postaje mihce Ptuj je bil v soboto ob 22. uri pridržan pod nadzorstvom do iztreznitve Peter K. iz Grajene. Imenovani je vozil osebni avto pod vphvom alkohola iz smeri Desternika proti Ptuju. V Janežovcih je opazil mihčniško patruljo, zato je zape- ^al na stransko cesto, ki vodi na travnik. Zaradi blata je z vozilom obtičal. Ko je opazil, da mu sledgo mihčniki, je zapustil vozilo in pobegnil. Miličniki so namera- vah poklicati vlečno službo, da bi avto odpeljala, tedaj pa se je voznik Peter K. vrnil. Mihčniki so ugotovili, da je voznik brez vozniškega dovoljenja, povrhu pa še pod očitnim vplivom alkohola. Ker je v takšnem stanju hotel vožnjo nadaljevati, je bil priveden na postajo milice v Ptuj, kjer so ga pridržah pod nadzorstvom do iztreznitve. -OM vreme do nedelje, 6. marca 1977. '■'Prvi krajec bo v soboto, 26. februarja. NAPOVED: Pretežno oblačno bo, hladneje, občasno manjše padavine, delno kot sneg. V drugi polovici prihodnjega tedna se bo vreme za nekaj dni ustalilo. ..... ^ SKUPINA VLOMILCEV IZ PTUJA IN OKOLICE PREJELA ZASLUŽENE KAZNI Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je prejšnji teden zagovarjala skupina šestih obto- žencev iz Ptuja in okolice, ki so bili upravičeno osumljeni zaradi vlomov in drugih kaznivih dejanj. V petek se je obravnava po treh dneh končala in sodišče je vse obtožene spoznalo za krive. Milan Živic, 2 3, brez zaposlitve in poklica, iz Ptuja Miklošičeva 10, je bil „najpoguinnejši" v tej skupini, saj je sodeloval pri trinajstih vlomih. Sam ali s storilci je med drugim vlomil v polnilnico KK Ptuj, TOZD Kletarstvo, v pisarno mestnega kina, v skladišče Name, vlomil pa je tudi v nekaj stanovanj in osebnih avtomobilov. Za vsa svoja krivodelstva ga je sodišče obsodilo na štiri leta in 6 mesecev strogega zapora. Dominik Skok 24, delavec iz Kidričevega 68, je bil obtožen kaznivega dejanja ropa. 28. maja 1976 je hotel oropati R. T. iz Ptuja, ki se je peljal s pony ekspresom. Skok ga je ustavU , ter od njega zahteval denar, pred tem pa ga je še večkrat močno udaril. Ker denarja ni našel, je od žrtve vzel torbo v kateri je bil klarinet, vreden 1300 din. Rop je opazoval tudi soobtoženi Živic. Skok je zaradi ropa bil obsojen na dve leti strogega zapora, nekaj mesecev pa je se dobil zaradi sodelovanja pri vlomih. Sodišče mu je kazni združilo in izreklo skupno kazen dve leti in 6 mesecev strogega zapora. Milan Gomilšek, 19, šoferski spremljevalec iz Ptuja, Prešernova 19, ki je med drugim sodeloval z Živicem pri vlomu v skladišče Name, pa je bil obsojen na eno leto in dva meseca zapora. Ostali trije obtoženci pa so dobili zaporne kazni od treh do šestih mesecev. RODILE SO: Anica Obran, Borovci 48 - dečka; Vlasta Shvnjak, Grohar- jeva pot 4 - Marcela; Ivanka Žajdela, Lovrenc na Dr. polju 101 - dekUco; Zdenka Rašl, Kicar 3 - Milana; Zorka Leben, Formin 70 — Zorico; Mihca Lajh, Kajuhova 3 - dečka; Slavica Ivanuš, Formin 69 - dekhco; Marija Vogrinec, Zg. Hajdina 66 deklico; Angela Berger, Dravska 3 — dečka; Ida Brodnjak, Kvedrova 2 - Ivana; Jožefa Žemljic, Šalovci 42 - Ano-Marijo; Terezga Grubič, Kog 53 - dekhco; Ana Pintarič, Mqe 21 - Igora, Marjana Kerin, Draženci 37 - Andreja; Jelka Jakomini, Vodova 4 - Sergeja; Justina Lukovnjak, VeUčane 42 - Jožico; Matilda Toplovec, Trubarjeva 10 - dekhco; Terezija Kupčič, Kokolajnščak 4 - Bogdana. POROKE: Janez Lah, Betnavska 3, Maribor in Silva Komes, Gmškovec 102; Milan Kamenšek, Sestrže 53 in Dragica Krosi, Lešje 35; Vekoslav Ci^arič, Muretnici 49 in Miroslava Kelenc, Stojnci 6; Rudi Strehar, Z§. Prebukovje 13 in Hilda Podgoršek, Dragonja vas 23; Stanislav Baum, Vito mar- ci 28 in Terezga Cucek, Vitomarci 28; Jožef Kac, Skoke 3 in Irena Perkovič, Starošince 28; Stanislav Vivola, Dobrina 42 in Pavla Jerenec, Dolena 53; Franc Rus, Tržeč 22 in Cvetka Brenči, Lovrenc na Dr. polju 116; Franc Pernek, Rabeljčja vas 20/a in Marica Stajnko, Placar 37; Marjan Škripač, Gorišnica 112 in Dragica Cucek, Gomil- škova 12; Jožef Sakelšek, Dolane 42 in Veronika Serdinšek, Strajna 18; Ivan Markež, Janežovski vrh 42 in Kristina Zuran, Vintarovci 35; Albin Gajser, Starošince 42 in Marija Pesek, Prepolje 56; Andrej Trstenjak, Miklavž pri Ormožu 1 in Jožefa Podgoršek, Dolena 34; Janko Stebih, Pacinje 10 in Elizabeta Rakuša, Prešerno- va 23; Iztok Kaisersberger, Dohč 34 in Marja Flajšman, Dolič 34; Gabrijel Jagarinec, Zagrebška 41 m Kristina Čoh, Stuki 21; Stanislav Golob, Prerad 21 in Alojzija Horvat Mestni vrh 111; Alojzij Kovačič, Kupčinji vrh 5 m Neža Fideršek, Zg. Sveča 2; Janez Pucko, Hvaletinci 19 in Olga Kocuvan, Vitomarci 4; Janez Murko, Janežovski vrh 27/a m Helena Rajšp, Janežovci 15; Janez Fuerbas, Sobetinci 4/a in Majda Draškovič, Krčevina pri Ptuju 61. UMRLI SO: Stanko Kupčič, Slaptinci 35, roj. 1922, umrl 13. febr. 1977; Zdravko Meznarič, Kvedrova 5, roj. 1959, umrl 13. febr. 1977; Marija Klemene, Volkmeijeva 10, roj. 1898, umrla 15. febr. 1977; Jurij Fošnarič, Nova vas 106, roj. 1903, umrl 16. febr. 1977; Jakob Lesjak, Zakl 21, roj. 1932, umrl 16. febr. 1977; Štefan Horvat, Koračice 52, roj. 1901, umrl 16. febr. 1977, Alojzga Kramei, Volkmerjeva 10, roj. 1890, umrla 18. febr. 1977; Franc Dorič, Sestrže 67, roj. 1915, umrl 20. febr. 1977; Adolf Zaje, Sp- Velovlak 50, roj. 1907, umrl 14. febr. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ii^ radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredni9(i odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. UredniStvO in uprava Radio-Tednika telefoi (062) 77-079 in 77-226. Celoletn« naročnina znaia 150 dinarjev, i* tujino 250 dinarjev. Žiro račur SDK Ptuj 52400-601-1064ft Tiska ČGP Mariborski tisk. N« podlagi zakona o obdavčevanji proizvodov in storitev v promet^' spada TEDNIK med proizvode, z? katere se ne plačuje temelj"' davek od prometa proizvodov.