6 VELIKI INTERVJU MAG. IVICA VOZELJ, NAČELNICA UE DOMŽALE
8 TEMA MESECA POŽARNA VARNOST SPB-1
n
-
28 ŠPORT UROS JURAČIČ, PREDSEDNIK ŽNK RADOMLJE
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
28. JULIJ 2017 | LETNIK LVII | ŠTEVILKA 7 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Julijska filmska (p)oživitev 'zelenega srca' mesta
Od 6. do 22. julija je v Češminovem parku, 'zelenem srcu' Domžal, potekal že peti Kino v parku, ki ga organizirata Mestni kino Domžale in Kulturni dom Franca Bernika.
Tokratni niz filmskih večerov je ponovno privabil zavidljivo množico občudovalcev sedme umetnosti in še enkrat izpričal vse večjo priljubljenost kina na prostem. V karseda sproščenem vzdušju smo si tako lahko na domžalski 'zeleni oazi' ob koncu tedna - v četrtek, petek in soboto ob 21.30 - ogledali devet brezplačnih filmskih projekcij. Program je vključeval dovolj raznolik, mnogožanrski
AKTUALNO
Turistično-informacijski center Domžale
V torek, 18. julija 2017, je potekala novinarska konferenca, na kateri je župan Toni Dragar skupaj s podžupa-njo mag. Renato Kosec in vodjo službe Miro Bečan predstavil novoustanovljeni TIC Domžale, trenutne aktivnosti TIC, projekte letošnjega leta, strategijo TIC in izbrani logotip. Župan je na koncu novinarske konference tudi slavnostno odprl nov facebook profil Visit Domžale, ki bo objavljal v slovenskem in tudi drugih svetovnih jezikih. Novi prostpri TIC Domžale so na Ljubljanski cesti 70.	> 3
nabor bolj ali manj aktualnih filmskih stvaritev, s čimer je v zadostni meri udejanil načelo 'za vsakogar nekaj', sočasno pa tistim, ki niso pretirano dejavno spremljali zadnječasne filmske produkcije, ponudil idealno priložnost, da vsaj malce nadoknadijo zamujeno.
Letni kino je odprl koncert filmske glasbe v izvedbi Godbe Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomaži-na, nakar so sledile projekcije devetih
OBRAZI DOMŽAL
Martin Močnik
Če se sprehajate ob reki Kamniški Bistrici, potem ste Martina z njegovo psič-ko Bibo že zagotovo srečali, saj skorajda ni dneva v letu, da se ne bi odpravila na sprehod. Martin je pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni oslepel, kljub slepoti pa ni vrgel puške v koruzo, temveč se je soočil s to boleznijo in poskuša užiti vsak trenutek življenja. Pri tem mu je v pomoč psička vodička Biba, s katero se v oktobru odpravljata na dolgo popotovanje na slavni Camino de Santiago. Peš, seveda.
> 13
celovečercev, in sicer Zbeži! (Get Out), Alibi.com, Dežela la la (La La Land), Varuhi galaksije - 2. dejanje (Guardians of the Galaxy Vol. 2), Pojdi z mano, Šerpa - Spor na Everestu (Sherpa), Mesečina (Moonlight), Nočne ptice (Nocturnal Animals) in Pr' Hostar, ter dveh kratkometražnih predfilmov, Dober tek, življenje! (Bon Appétit, La Vie!) in V modrino (U plaventilo), ki sta služila kot uverturi v oba prikazana slovenska dolgometražnika.
GLAS MLADIH Gal Juvan, violinist
Violino je prvič prijel v roke pri dveh letih. In od tedaj je njegova spremljevalka in prijateljica. Z njo preživi vsak dan vsaj dve uri, včasih tudi več. Čeprav sedmošolec, že natančno ve, kaj bi rad počel v življenju. Igral violino, seveda. »V bistvu ni violina prišla v moje življenje, ampak sem jaz prišel v njeno, saj je bila doma še preden sem se rodil. Le čakala je, da jo v roke vzame nekdo, ki jo bo imel rad. Nihče me ni prepričeval,naj igram prav violino,.«opisuje svojo glasbeno pot Gal.
> 17
Vremenske razmere so nam bile na srečo vse od začetka do konca naklonjene, tako da je bila prestavljena ena sama projekcija, pa še ta zavoljo zvočnih tehničnih težav. Posameznih predvajanj se je udeležilo od 300 do 500 gledalcev, skupaj 4.800, kar je za tovrsten, lokalno zasnovan poletni kulturni dogodek številka, na katero so lahko organizatorji več kot ponosni.
> 19
AKTUALNO Poletje v Domžalah
Vroče poletje, ki je letos naše kraje obiskalo že zgodaj junija, kar kliče po novih oblikah osvežitve pa tudi rekreacije. V Domžalah se letošnje poletje dogaja marsikaj, poleg številnih aktivnosti na bazenu, je v našem mestu letos pestro tudi na drsališču (Tudi poleti!), v različnih parkih in še marsikje. Zbrali smo nekaj aktivnosti, ki so se že odvile to poletje in vam hkrati ponujamo ideje, kako preživeti vroče avgustovske dni. Verjamemo, da bo vsakdo našel aktivnost in osvežitev zase.
> 40
Domžalske knjigobežnice
Ni večjega užitka, kot z dobro knjigo sesti v naravo.
... Če nas knjiga že čaka tam, pa še toliko bolje! Prav s tem namenom, da nas knjige počakajo v prijetnem okolju na kar devetih lokacijah v Domžalah, že nekaj let poteka projekt knjigobežnice. Gre za samosto-ječe mini izposojevalnice knjig na prostem, ki omogočajo malim in velikim ljubiteljem knjig, da jih prebirajo na svežem zraku, na klopci, v senci pod drevesom, na igrišču ... V Domžalah imamo devet knjigobe-žnic, ki so v Češminovem parku, na Kopališču Domžale, ob Kamniški Bistrici poleg igrišča Sahara na Viru, pa pri skulpturi na Viru, prav tako ob Kamniški Bistrici, ob brvi čez reko pod Šumberkom, na počivališču zelene osi ob jezu pri Homcu, v parku pod Močilnikom v Dobu, v Domžalskem domu na Mali planini (pod Veliko planino) in v grobelj-skem drevoredu. Ste že našli svojo
najljubšo knjigobežnico? V knjigo se lahko poglobite kar tam, na klopci, v naravi, ali pa jo vzamete s seboj in jo ob naslednji priložnosti vrnete nazaj. Morda celo zamenjate z drugo. V Slamniku poiščite zemljevid knjigo-bežnic in uživajte v branju!
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. avgusta 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. avgusta 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
m
01 724 66 13 / 041 490 260 / www.kont.si
2 | slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
pred dobrim mesecem nas je pretresla tragedija ob požaru v stolpnici v Londonu. Zato smo se odločili, da za tokratno temo meseca preverimo, kako je s požarno varnostjo v domžalskem kompleksu SPB-i, kjer dnevno biva okoli 2000 ljudi. Za sogovornike smo izbrali različne strokovnjake, ki so nam pomagali do odgovora, ali je SPB-i tempirana bomba ali požarno ustreznejši od londonske stolpnice.
V juliju je v Češminovem parku, 'zelenem srcu' Domžal, potekal že peti Kino v parku, ki ga organizira Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Tudi letošnji izbor filmov je privabil zavidljivo množico filmoljubov, od tristo do petsto gledalcev na posamezno projekcijo filma, kar nedvomno potrjuje veliko priljubljenost kina na prostem, ki se lahko pohvali tudi s tem, da si je bilo vse projekcije moč ogledati brezplačno.
Kako se nam življenje spremeni, če nam je odvzet vid, nam je zaupal Martin Močnik, Domžalčan, ki je pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni oslepel. Življenje mu lajša psiča Biba, ki ni navadna psička, temveč psička vodička, s katero Martin lažje premaguje vsakodnevne ovire, kljub temu pa v pogovoru opozarja, kje in na kakšen način bi lahko občina še bolje poskrbela za slepe in slabovidne.
Glas mladih tokrat pripada Galu Juvanu, sedmošolcu in mlademu violinistu, ki je violino prvič prijel v roke pri dveh letih. Z njo preživi vsak dan vsaj dve uri, včasih tudi več, in ob tem neizmerno uživa ter dosega neizmerne uspehe tudi na različnih glasbenih tekmovanjih. Da obstajajo omejitve predvsem v naših glavah, je prepričana Irena Skuk, inštruk-torica pilatesa in individualne fitnes vadbe, sicer po izobrazbi mikrobiologinja, ki že drugo leto vodi Bodifit pilates center v Domžalah.
Na športnih straneh poročamo o najrazličnejših dosežkih naših športnikov, v pogovoru pa smo izpostavili Uroša Juračiča, predsednika Ženskega nogometnega kluba Radomlje, ki po preteku petletnega mandata ostaja na mestu predsednika kluba. Pogovarjali smo se o njegovem videnju dosežkov kluba.
Na kulturnih straneh si lahko preberete, kaj vam v prihajajočem šolskem letu prinašajo abonmaji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Na zadnji strani pa lahko najdete ideje, kako popestriti in osvežiti počitnice v avgustu v našem mestu.
Špela Trškan, odgovorna urednica
Pred lipo samostojnosti na Homcu obeležili dan državnosti
V organizaciji KS Homec-Nožice, KS Preserje, Župnije Homec, Župnijske Karitas Homec, KD Jože Gostič Homec, Skavtskega stega Homec, PGD Homec in Športnega društva Homec je na predvečer dneva državnosti potekala slavnostna akademija, na kateri so počastili Dan državnosti.
Se pred tem je potekala sveta maša za domovino, ki jo je daroval homški župnik Aleksander Urek, zdajšnji župnik na Viru pri Domžalah. Na slavnostni akademiji, ki jo je povezovala Katja Černelič je sodeloval Oktet Mi iz Mengša, je bil slavnostni govornik Matej Primožič, vodja območne izpostave JSKD Domžale. Praznovanje se je nato nadaljevalo z gasilsko veselico pred homškim gasilskim domom.
Slavnostni govornik Matej Primožič je v uvodu svojega govora zavrtel časovni stroj malo nazaj, v čas osamosvojitvene vojne, ko je preživljal poletne počitnice na prehodu iz osnovne v srednjo šolo: »Prijateljem z ulice se res ni zdelo nič posebnega, da smo v tistih dneh sedli na kolo in se odpeljali v Trzin gledat tanke, ki so prihajali na naše ceste. Šele ko sem se doma s tem pohvalil, sem spoznal razsežnost svojega ogleda - še posebej pri mami je varovalke dobesedno pometalo ven. Še nekaj spominov imam na tisti čas,
Slavnostni govornik Matej Primožič
a glavne povezave na osamosvojitveni proces sem si privzgojil s spoznavanjem skozi leta. Pravzaprav mi je vključenost v Godbo Domžale dala tisto razmejitev med obema praznikoma in njuno vrednost, saj če vsako leto nastopaš ob obeh priložnostih, si prej ali slej razjasniš, kdaj je bil plebiscit in zgodovinskih 95 odstotkov za samostojno drža-
vo, kdaj pa se je zgodila razglasitev samostojnosti in neodvisnosti. Ne vem, kako bi bilo, če ne bi imel vsakoletnih neposrednih izkušenj z obema praznikoma, morda tako kot večini državljanom, ki niti ne ločujejo obeh mejnikov, kaj šele da bi za vsakega posebej poznali značilnosti? Saj veste, kako gre, samo da je dela prost dan ...«
V nadaljevanju je Primožič izpostavil naš zaskrbljujoč odnos, notranji vzgib, ali če hočete naravna ljubezen, ljubečnost, ki jo imamo oziroma nimamo do Slovenije. »Ne vidim namreč nikakršne potrebe za prirejanje festivalov, kjer se na silo rojevajo samookli-cane domovinske pesmi, še manj ni potrebe za slovensko različico srbskega Bore Bordeviča ali hrvaškega Thomp-sona, ki na svojih koncertih subtilno ali
odkrito razkazujeta mišice skrajnih gibanj. Unikatnega recepta gotovo ni, a prepričan sem, da je to odvisno predvsem od državljank in državljanov. Če malo špekuliram, je morda dovolj že aktivno vključevanje v družbo, obarvano s slovenskim predznakom, morda je dovolj že širok pogled v svet kulture, športa in drugih vidikov družbenega, kjer je jasno, kaj naj bo prioriteta Slovenkam in Slovencem, kaj pa na vsak način moramo spoznati, sprejeti in asimilirati, ne pa odrivati, ograjevati in si zatiskati oči. Prepričan sem, da je ravno odprtost recept za dvigovanje lastne samozavesti, samobitnosti in identitete, ki jo pravzaprav iščemo, čeprav na trenutke delamo vtis, da jo imamo, poznamo in z njo znamo ravnati,« je povedal Primožič.
Primožič je izpostavil tudi, da je ravno dan državnosti eden od temeljev naše identitete, tako kot dan samostojnosti in enotnosti. Med drugim je dodal medklic: »Je bilo potrebno dnevu samostojnosti v naziv dodajati še enotnost? Enotnosti sicer ne bi prepoznali, je ne bi imeli? Jo moramo napisati, da vemo, kaj nam je storiti ob takšnem prazniku? Potemtakem prei-menujmo jutrišnji praznik v dan državnosti in dviga zastave. Morda nekoliko provociram, a z namenom. Če se ne bomo vsaj ob redkih institucionaliziranih mejnikih zazrli v ogledalo bistva slovenstva, naše mlade države, naj ponovim, mlade države, potem me skrbi, kdaj se sploh bomo. Kje začeti? Pri nas in naših najmlajših.«
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Spominska slovesnost na Menini planini
Menina planina je v začetku poletja vsako leto tradicionalno prizorišče spominske slovesnosti in srečanja, ki sta bila letos namenjena 72-letnicipreboja brigad z Menine planine in 75-letniciprihoda II. grupe odredov na Štajersko.
Tako so letos 1. julija 2017 vse poti vodile na Menino planino, kjer se je ob 11. uri zbralo veliko število ljudi z vseh koncev in krajev naše domovine, med njimi so bili tudi člani in članice krajevnih organizacij z območja Združenja borcev za vrednote NOB Domžale in sosednjih občin. V programu slovesnosti na Menini so sodelovali: Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, Ženski in moški pevski zbor KD Bočna, učenke in učenci Osnovne šole Gornji Grad ter enota Slovenske vojske. Poleg županov bližnjih občin sta bila govornika tudi Franc Sever -Franta, eden izmed tedanjih komandantov, ki je bil, tako kot prisotni preživeli legendarnega preboja, posebej toplo pozdravljen, prisotni pa so večkrat zaploskali tudi slavnostnemu govorniku Milanu Kučanu, prvemu predsedniku države Slovenije.
Prisotni smo se spomnili dogodkov iz zadnje zime pred koncem druge svetovne vojne, ko so se enote Operativnega štaba VI. in XI. brigade na Menini planini, po izdaji domačih kolaborantov okupatorja, znašli v
obroču sovražnih divizij, ki so, z namenom, da se znebijo partizanskih enot, ki bi jim preprečevale umik, Menino planino obkolile iz vseh stra-
ni. Številčno šibkejše, izčrpane, predvsem pa slabše opremljene in oborožene partizanske enote, ki jih je dodobra načel mraz, poleg tega še sneg
ter pomanjkanje hrane in streliva, so se znašle v brezizhodnem položaju, vendar so, kot lahko preberemo, z nekaj sreče in s pomočjo domačinov uspele izkoristiti nepozornost sovražnika in se skozi ozko vrzel, po stari, opuščeni gozdarski grči, pretihotapiti iz trdnega sovražnega obroča, tako da se je 450 bork in borcev iz le-tega prebilo brez izgub in bojev, ter se, po krajšem počitku, ponovno vključilo v boje in operacije, pri tem pa so uspeli rešiti tudi vse ranjence, ki jih je v oskrbo sprejelo okoliško prebivalstvo.
Tudi na letošnji spominski slovesnosti so vsi govorniki poudarjali nadčloveško vztrajnost, medsebojno zaupanje in hrabrost vseh borcev v legendarnem preboju iz sovražnikovega obroča na Menini planini med 13. in 14. marcem 1944, hkrati pa tudi, da je naša dolžnost in čast, da se vedno znova poklonimo spominu na ta legendarni preboj in na vse usodne dogodke v NOB ter jih ne pozabimo.
Vera Vojska
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: uredništvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo, 16. avgusta med 15. in 17. uro / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
V Domžalah dobili Turistično-informacijski center
Na Ljubljanski cesti 70 v Domžalah so novi prostori Turistično-informacijskega centra Domžale (TIC Domžale), ki bo skrbel za turistično zgodbo.
V torek, 18. julija 2017, je na novinarski konferenci, župan Toni Dragar skupaj s podžupanjo mag. Renato Kosec in vodjo službe Miro Bečan predstavil novoustanovljeni TIC Domžale, njegove trenutne aktivnosti, projekte letošnjega leta, strategijo in izbrani logotip. Župan je na koncu tudi slavnostno odprl nov facebook profil Visit Domžale, ki bo deloval v slovenskem in drugih jezikih.
Prisotne novinarje je v uvodu pozdravila nova vodja TIC Domžale, Mira Bečan: »V Domžalah imamo veliko ponuditi tako občanom kot turistom, toda iz tega moramo narediti zgodbo.« Besedo je nato prevzel župan Toni Dragar, ki je spregovoril o ustanovitvi TIC Domžale pod okriljem Občine Domžale, ob tem pa je izpostavil tudi predhodno podžupanjo, Andrejo Pogačnik Jarc, ki ji gredo velike zasluge za današnji korak naprej v turizmu.
Namen ustanovitve in delovanje
Občinski svet Občine Domžale je na 17. seji 15. decembra 2016 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale - TIC je postal notranja organizacijska oblika Urada župana. S prvim majem je začel tudi uradno delovati v novih prostorih na Ljubljanski 70, kjer sta trenutno zaposleni dve, vodja službe in strokovna sodelavka. TIC posluje s sredstvi na postavki 143206 Turistično informacijski center - TIC, prav tako pa je prevzel postavko Miklavževanje, božično-no-voletne prireditve in silvestrovanje, za katero je bil prej zadolžen oddelek za družbene dejavnosti.
Po besedah župana Tonija Dragar-ja je delo TIC več let opravljala Komisija za turizem, vendar se je že daljši čas kazala potreba po večji in odprti ustanovi, ki bi se poklicno ukvarjala s turizmom: »Komisija za turizem je postavila odlično podlago za razvoj turizma v Domžalah, z novoustanovljenim TIC pa smo naredili pomemben korak naprej. Trenutno je TIC projektna pisarna, ki pripravlja strategijo turizma naše občine, opravlja tekoče obveznosti, vodi občinske dogodke in predvsem pripravlja projekte za prihodnost. Sprejeta odločitev, da je trenutno TIC služba znotraj občinske uprave, je nastala po tehtnem razmisleku o stanju in razvoju turizma pri nas. Ker TIC spada pod občinsko upravo, mu je bil tako olajšan prehod, saj se lahko ukvarja zgolj z vsebinskim delom, ne pa z drugimi nalogami javnega zavoda, kot so vodenje zavoda, pravne zadeve, kadrovanje in podobno.« Župan tudi ocenjuje, da se bo zaradi predvidene razširitve turističnega programa in povečanega obsega dela TIC v prihodnosti kadrovsko okrepil. Če bo TIC vsebinsko zrasel in se bo pokazala potreba po samostojnosti, bo v prihodnosti postal samostojni javni zavod.
TIC ima svoj logotip, v izdelavi pa je tudi spletna stran
Vodja službe TIC Mira Bečan je novinarjem predstavila novi logotip, saj slednji določa pomemben mejnik v življenju organizacije. Da bi kar najbolje predstavljal vsebino in namen, je bilo treba definirati natančna izhodišča in zarisati strateško pot in usmeritve. Za snovanje znaka so določili glavne turistične atribute naše občine. Promovirati želijo šport, kulturo, zeleno os regije, slamnikarsko tradicijo, čisto naravo. »Večji projekt, ki je trenutno v izdelavi, je samostojna spletna stran TIC Domžale,


^ v
Novoustanovljeni TIC so predstavili župan Toni Dragar (na sredini), podžupanja mag. Renata Kosec (levo) in vodja TIC Mira Bečan (desno).

Župan Toni Dragar je odprl novo Facebook Vodja TIC Domžale Mira Bečan stran Visit Domžale.
TIC Domžale je na Ljubljanski 70.
ki bo dostopna tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Namenjena bo turistom, saj bodo predstavljene znamenitosti in aktivnosti naših krajev, namenjena pa bo tudi našim občanom, saj je stran zasnovana kot stičišče dogajanja pri nas. Na spletno stran bomo tako dodajali vse dogodke, ki se bodo dogajali v okolici. Načrtovano je, da bi imela društva in zavodi svoj dostop ter bi sama dodala dogodek, TIC bi ga zgolj še odobril. Stran je v izdelavi in je oblikovno zasnovana na novem logotipu. Gre za izjemno zahteven projekt, saj je treba zbrati celotno gradivo in ga tudi primerno oblikovati. Naš cilj je, da bi spletno stran javnosti predstavili v oktobru,« je povedala Mira Bečan.
Trenutne aktivnosti in projekti letošnjega leta
Od začetka delovanja v maju je TIC Domžale že uspešno izpeljal nekatere projekte - soorganizacijo dogodka Urbani gladiator in dogodka Lipicanci na Univerzi ter oblikovanje biltena Kje bom preživljal poletne počitnice, namenjenega otrokom in mladostnikom naše občine. Samostojno je izpeljal tudi svoj prvi dogodek Rajajmo skupaj z
smo se tudi z direktorico Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, saj verjamemo, da bi lahko skupaj uresničili projekte, ki presegajo občinske meje. Udeležili smo se tudi aktiva ravnateljev osnovnih šol z željo po večjem sodelovanju. Že lani je bil uspešno izpeljan projekt obiska hroščka Simona po vseh osnovnih šolah, s katerim imamo namen nadaljevati tudi v prihodnosti. Načrtovana je tudi promocija poučnih poti in kolesarskih poti,« je o povezovanju z lokalnimi akterji povedala Mira Bečaj.
Vsekakor bo najaktivnejši mesec december, ko organizirajo Čarobni december. TIC Domžale bo vodil dogajanje za mlade, otroško silvestrovanje in silvestrovanje. Prav tako bo organiziral Mi-klavževanje, Božička in dedka Mraza ter tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v sodelovanju z drugimi društvi in JSKD. V decembru bo potekal še evropski pokal v lednem plezanju na Garažni hiši P+R, soorga-nizator bo Občina Domžale, vključno s TIC Domžale.
Po besedah Mire Bečaj so načrtovane tudi posodobitve informativnih tabel o naših krajih, označitev pohodnih in kolesarskih poti, oblikovanje primernih promocijskih materialov in iskanje novih idej ter projektov za prihodnost. V drugem letu je načrtovano, da bo TIC Domžale prevzel organizacijo občinskih proslav v sodelovanju z društvi, ki so do zdaj organizirala te dogodke -proslava ob kulturnem prazniku, dan upora proti okupatorju, prvomajska bu-dnica, dan državnosti ter dan samostojnosti in enotnosti: »Naš cilj je financiranje in organizacijo vseh dogodkov, ki so jih sedaj vodili različni oddelki občinske uprave, v prihodnosti voditi s strani TIC Domžale. Ker je to velik zalogaj, in bi tako TIC Domžale lahko zgolj prevzemal že obstoječe zadeve, ne pa še doda-
tno razvijal naprej naše ponudbe, je bilo odločeno, da bo do nadaljnjega pri organizaciji dogodkov na tržnem prostoru še sodeloval Urad župana.«
Strategija TIC Domžale
Strategija TIC Domžale in programski razvoj turizma v domžalski občini je po besedah župana Tonija Dragarja v izdelavi in ga pripravlja vodja službe TIC Domžale. Leta 2012 je občinski svet sprejel Razvojni program Občine Domžale 2012-2025: v poglavju 'strateške usmeritve Občine Domžale', podpoglavju 'Strategije in ukrepi za pospeševanje razvoja občine', je omenjen tudi razvoj turizma (stran 304). »Potrebna je nova strategija, saj smo že v letu 2017 uspešno uresničili vse točke strategije oziroma vzpostavili pogoje za delovanje. Načrtovana je bila ustanovitev TIC Domžale, vzpostavitev spletne strani, vzpostavitev sodelovanja z akterji, ki že delujejo v turizmu, organizacija turističnih programov in organizacija prireditev. Strategija za prihodnost načrtuje vse te dejavnosti še bolj razviti in poglobiti. Vsekakor ima občina Domžale velike potenciale v razvoju turizma, tako kulturnega, športnega, kulinaričnega kot zelenega,« je še povedal župan Toni Dragar.
Facebook stran Visit Domžale
Na koncu novinarske konference je sledil slavnostni del - župan Toni Dragar je odprl novo Facebook stran Visit
Domžale, prek katere vas bodo seznanjali z dogodki v naši okolici in vam posredovali namige, kako preživljati prosti čas v prostoru zadovoljnih ljudi. Vabijo vas, da jim sledite (https://www. facebook.com/visitDomzale/?fref=ts). Obiščete lahko tudi njihov instagram (#Visit Domžale).
Miha Ulčar Foto: Karin Božič
domžalskimi maskotami, ki ga je Občina Domžale prvič organizirala lani, in je namenjen vrtčevskim otrokom. TIC Domžale se je na stojnici predstavljal na Slamnikarskem sejemu, Festivalu za ljubitelje živali in na Podravskih motivih v Koprivnici. »Prav v Koprivnici se je pokazalo naše povezovanje in sodelovanje, saj smo v Koprivnico z nami povabili različna domžalska društva in se predstavili kar na treh stojnicah,« je dejala Mira Bečan. Prevzel je projekt Knjigobe-žnice in skrbi za njihovo fizično stanje, s Knjižnico Domžale pa skupaj dopolnjujejo njihovo gradivo. Narejen je bil tudi zemljevid Knjigobežnic, v prihodnosti pa nameravajo zemljevid v obliki kazalke za v knjigo razdeliti med občane. TIC Domžale tudi zaključuje projekt pravljice hroščka Simona z naslovom Hrošček Simon širi zadovoljstvo; napisala jo je Nina Mav Hrovat.
»Z namenom sodelovanja in povezovanja smo organizirali veliko spoznavnih sestankov z gostinci, hotelirji, športnimi društvi, turističnimi društvi, javnimi zavodi... Na področju turizma pri nas deluje že veliko akterjev, mi pa želimo vso ponudbo povezati in se združiti. Srečali
4 | slamnik
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Javna razgrnitev osnutka Lokalnega energetskega koncepta občine Domžale (prenova 2017)
Na podlagi Energetskega zakona EZ-1 ter Pravilnika o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta Občina Domžale obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka Lokalnega energetskega koncepta občine Domžale (prenova 2017).
Gradivo bo razgrnjeno v digitalni obliki na spletnih straneh Občine Domžale www.domzale.si od 28. 7. 2017 do vključno 1. 9. 2017. Gradivo v pisni obliki bo v času javne razgrnitve na vpogled dosegljivo na Občini Domžale, oddelku za investicije, Ljubljanska 58.
Pri pripravi lokalnega energetskega koncepta je zainteresirana javnost vabljena k sodelovanju. V času javne razgrnitve ima javnost pravico podati pripombe in predloge na objavlje-
OBVESTILO
Trajna sprememba prometnega režima na Župančičevi ulici v Domžalah
Občina Domžale je v celoti obnovila Župančičevo ulico v Domžalah, kjer je z 20. julijem 2017 začel veljati spremenjen prometni režim. V sklopu investicijskega projekta je bila obnovljena Župančičeva ulica med Ulico Matije Tomca na južni strani in Ljubljansko cesto na severni strani. Obnovitvena dela so zajemala rekonstrukcijo voziščne konstrukcije na celotni širini vozišča v dolžini 250 metrov, ureditev pločnikov in prehodov za pešce ter umestitev naprav za umirjanje prometa in omejitev hitrosti na obravnavanem odseku. Poleg tega so dela, ki sta jih izvajala vodilni partner Elicom, d. o. o., in partner Asfalting, d. o. o., potekala na ureditvi odvodnjavanja meteorne vode z vozišča in pločnikov ter investicijsko vzdrževalnih del na vodovodu na glavnem vodu in hišnih priključkih. Višina celotne investicije je 220.000 evrov.
Nov prometni režim je v severnem delu Župančičeve ulice urejen kot enosmerna ulica, pri čemer je promet mogoč na relaciji jug-sever, medtem ko s parkirišča ob Ljubljanski cesti promet proti južni strani Župančičeve ulice ne bo mogoč (priložena je skica nove ureditve). Dodatno je umeščenih pet novih parkirnih mest v modri coni ter dvignjeno križišče ob BIČ-prehodu, prav tako je bila zamenjana javna razsvetljava ob cesti.
Občina Domžale, Urad župana
OBVESTILO
Prenova sanitarij na tržnem prostoru Domžale
Spoštovani,
Občina Domžale bo 1. avgusta 2017 začela s prenovo dotrajanih sanitarij na tržnem prostoru Domžale. Dela bo izvajalo podjetje Štupar Instalacije, Dušan Štupar, s. p., z Vira. Obnovitvena dela bodo obsegala grad-beno-obrtniška dela z zamenjavo strojnih in elektro instalacij ter kera-mičarska in slikopleskarska dela. Na novo bodo urejene tudi sanitarije za invalide. Zaključek del je predviden 31. avgusta 2017. V času prenove sanitarij bodo ponudnikom in obiskovalcem tržnega prostora na voljo prenosne sanitarije.
Občanke in občane prosimo za razumevanje in strpnost v času trajanja prenove.
Občina Domžale, Urad župana
OBVESTILO
Trajna sprememba prometnega režima na Šolski ulici v Ihanu
Občina Domžale je v celoti obnovila Šolsko ulico v Ihanu, kjer je začel veljati spremenjen prometni režim. V sklopu prenove ulice je bilo urejeno avtobusno postajališče, zgrajen pločnik s pripadajočo infrastrukturo in urejeno parkirišče ob novi podružnični šoli Ihan.
Projekt predvideva spremembo prometne ureditve, ki omejuje dvosmerni promet na Šolski ulici in daje prednost varni šolski poti. Spremenjen prometni režim zdaj predvideva enosmeren promet v delu od vrtca do uvoza na šolsko parkirišče. Prometni režim tako poteka iz smeri Bre-znikove proti Taborski ulici.
Iz obratne smeri, od Taborske proti Breznikovi ulici promet poteka v obeh smereh. Stanovalci Emonske ulice II. in III. lahko do svojih domov dostopajo v obeh smereh.
Občanke in občane prosimo za razumevanje.
Občina Domžale, Urad župana
Na 23. Podravskih motivih se je predstavila tudi občina Domžale
Prvi julijski konec tedna so potekali že 23. Podravski motivi.
ni osnutek Lokalnega energetskega koncepta občine Domžale (prenova 2017), ki jih sprejemamo na e-na-slovu: vlozisce@domzale.si ali pisno na naslov Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale (prenova LEK). Pripravljavec Lokalnega energetskega koncepta bo po zaključku javne razgrnitve preučil pripombe in predloge javnosti in do njih zavzel stališče. Objavljene bodo na spletni strani Občine Domžale.
Na domžalskih stojnicah so se predstavili Občina Domžale, Čebelarski društvi Krtina Dob in Domžale ter Slamnikarski muzej.
Kulturno-turistične prireditve unikatnih izdelkov naivnega slikarstva, starih običajev, folklorne dediščine, rokodelstva, glasbe podravske ravnine in kulinarika podravske pokrajine se vsako leto udeleži tudi domžalska delegacija. Razlog za to sodelovanje na dobro obiskanem festivalu je prijateljstvo med pobratenima občinama, Občino Domžale in mestom Koprivnica.
Sobotnega celodnevnega in bogatega programa se je udeležil tudi župan Toni Dragar, ki se je ob tej priložnosti srečal tudi s tamkajšnjim županom (op. p. gradonačelnikom) Mišelom Jakšicem in njegovima podžupanjama (op. p. za-mjenice gradonačelnika) Melito Samo-borec in Ksenijo Ostriž. Podravski motivi so potekali po vsem mestu, glavnina dogajanja je bila v mestnem parku, blizu osrednjega paviljona pod zelenimi drevesi, kjer so na stojnicah domžalsko slamnikarsko tradicijo predstavile kustosinja Slamnikarskega muzeja Domžale Katarina Krušelj s šiviljo Joži Košak in pletiljo Milko Breznik, folklorno dediščino je predstavilo sedemnajst energičnih Češmink, ki so nastopile ob glav-
Domžalski župan Toni Dragar se je srečal tudi z vodstvom koprivniške občinske uprave.
nem odru sredi mesta, Šola zdravja se je predstavila s telovadbo v parku, Citrar-ke s profesorjem Petrom Napretom na čelu ter v družbi harmonikašice in kitarista pa so z lepimi zvoki citer navduševali mimoidoče. Na eni izmed treh domžalskih stojnic sta svojo čebelarsko dejavnost predstavili tudi dve društvi (Čebelarsko društvo Krtina Dob in Čebelarsko društvo Domžale), saj je bila glavna tema letošnjega dogodka med.
BEsEDILo IN FOTO: URAD župANA, Občina Domžale
Kitajski predstavniki mesta City of Yuyao v Domžalah
V četrtek, 22. junija 2017, so se ob obisku Slovenije v Domžalah ustavili predstavniki lokalne oblasti ter predstavniki s področja gospodarstva, mednarodnega sodelovanja, turizma in izobraževanja kitajskega milijonskega mesta City of Yuyao, Zhejiang Province.
Tuje goste so v sejni sobi sprejeli župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec in vodja novoustanovljene službe za turizem Mira Bečan. Župan je na kratko predstavil občino Domžale, prav tako so kitajski gostje povedali nekaj o svojem mestu ter na koncu podpisali sporazum o prijateljskem sodelovanju in izmenjavi med mestoma.
prave in si objekte ogledali s terase upravne stavbe. Po ogledu so se odpeljali skozi Ihan na Krumperk. Tam so jim na kratko opisali zgodovino gradu, zelo pa so se navdušili nad Pedagoško raziskovalnim centrom Krum-perk, še posebej nad elegantnimi lipicanci in šolo jahanja. Pot so nadaljevali še skozi Dob in si mimogrede pogledali park Močilnik ter delček rekre-
Domžalski predstavniki so nato kitajske goste peljali na ogled po Domžalah in jim na kratko predstavili kul-turno-zgodovinske zanimivosti. V Centralni čistilni napravi Domžale--Kamnik jih je sprejela direktorica dr. Marjeta Stražar. Ogledali so si predstavitveni film o delovanju čistilne na-
acijske osi ob Kamniški Bistrici, kjer so jim razložili, kaj vse je na voljo občanom in obiskovalcem Domžal za kvalitetno preživljanje prostega časa. Dan so zaključili z ogledom Športnega parka Domžale.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Andraž Gregorič
Tudi počasi se daleč pride
Smo na višku dopustniške sezone in večina vas je v tem trenutku nekje ob obali, visoko v gorah ali pa celo na drugem kontinentu. Naj bo prilagojen točno vam in vašim najbližjim, aktiven ali pasiven, miren ali družaben, ali pa vsega po malo, vsakdo od nas si pač najde dopust po svoji meri. In prav je tako. Nekaj pa vam polagam na srce, naj bodo vaši dnevi izklopa predvsem počasni, prepustite se trenutkom, ne hitite, vse, kar delate, delajte upočasnjeno, kajti le tako se lahko vaše telo in vaš um spočijeta in napolnita z novo energijo. V sodobnem delovnem okolju navadno ni prostora za počasen ritem dneva, zato si to lahko brez slabe vesti privoščite med počitnicami.
Kljub obdobju dopustov in počitnic pa Občina Domžale ne počiva. Sezona investicij je zaradi dolgih dni in primernega vremena v polnem zagonu. Na vsakem vogalu lahko naletite na kakšno zaporo ceste ali pa na veliko gradbišče. Celo na Kamniški Bistrici potekajo gradbena dela, in sicer se z novimi pragovi izvajajo protipoplavni ukrepi, ki smo jih načrtovali skupaj z državo. Pod naslovom Investicije v slikah se na sosednji strani Slamnika lahko prepričate, da na tem področju trenutno beležimo pestro dogajanje. Vse, kar vas prosim, je, da poka-žete strpnost in razumevanje za tovrstne posege. Menim, da bolj primernega časa za gradnjo, popravila in urejanja cestišč in objektov, kot je v tem trenutku, med letom ne bi mogli najti.
Konec avgusta načrtujemo dve odprtji. Najprej bomo slavnostno povezali dva kraja, in sicer s prerezom slavnostnega traku na novi Mlinarski brvi Radomlje in Homec. Sledi športni dogodek na Viru, kjer bomo skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale zagnali nov Kolo'voz - kolesarski poligon, ki ga že poznajo in uporabljajo mnogi kolesarji, rolkarji in skejtarji ter tudi najmlajši na svojih poganjalčkih. Na oba dogodka ste prav lepo vabljeni, do takrat pa vam še enkrat priporočam, da uživate poletje, ga zajemite z veliko žlico, da upočasnite svoje korake in bodite tisto, kar ste najraje, ko si sami krojite dneve. Ne boste verjeli, ampak tudi v počasnem ritmu lahko pridete do neverjetnih rezultatov.
Lepe in mirne počitnice želim.
Toni Dragar, župan
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ŽUPANA
Domžalski taborniki tudi letos taborili v Stavči vasi
Na vročo poletno sredo, 19. julija 2017, so župan Občine Domžale Toni Dragar in ekipa predstavnikov občinskega štaba za civilno zaščito obiskali domžalski tabor.
Občina Domžale tudi v poletnem času nadaljuje z investicijami
Župan Toni Dragar na obisku pri tabornikih v Stavči vasi
V dolenjski Stavči vasi blizu Žužemberka letos tabori 82 tabornikov in 23 vodnikov ter pomočnikov iz domžalskega Roda skalnih taborov.
Starešina tabora Sara Lekan in vodja tabora Vita Jašovič sta županu in ekipi razkazala tabor z vso pripadajočo naravno infrastrukturo in naštela številne aktivnosti tabornikov kot njihovih vodnikov. Letošnja tema tabora so prazniki. Na dan obiska je bila na vrsti Noč čarovnic, zato je po taboru veliko otrok tekalo in se sprehajalo v raznih pregrinjalih, njihove obraze pa je krasila bela barva. Na delavnicah so mladi taborniki ustvarjali strašila, ki so jih zvečer namestili pred svoje šotore. Tabor je letos pestilo veliko število os, zato je imel medicinski vodnik Blaž Petrovič največ dela z oteklinami in manjšimi odrgninami.
Vsaka stvar v taboru ima svoje mesto, vse je lepo urejeno in pospravljeno. Sredi tabora plapola visoko dvignjena taborniška zastava in spodaj gori večni ogenj. Da nikoli ne ugasne, skrbijo najmlajši udeleženci tabora in nočna straža. Na oglasni deski poleg gospodarca (to je večji šotor, v ka-
terem so spravljeni pisarniški material, pripomočki za ustvarjanje in izgubljeni predmeti) visi dnevni red, naloge dežurnega voda, jedilnik in tabela ocenjevanja šotorov. V kuhinji se je pripravljalo kosilo (zelenjavna žup'ca in palačinke), v pokriti jedilnici pa so otroci igrali karte. Velika in pomembna pridobitev zadnjih let so solarne celice, za dodatno električno energijo.
Mladi navdušenci nad naravo so vsak dan telovadili, raziskovali gozd in bližnjo okolico, se vozili s kanuji, se kopali v Krki ter preživljali nepozabne večere s pestrim programom ob zvokih kitare in tabornem ognju. Posebna dogodivščina je bila vsekakor noč pod milim nebom na bivaku, ko si taborniki uredijo prenočišče in skuhajo večerjo na odprtem ognju. Župan in ekipa so otroke pohvalili, saj hitro priskočijo na pomoč pri pomivanju posode, pospravljanju ali nabiranju vejevja. Pohvale vredni so tudi vodniki, ki s svojim delom in trudom otrokom pričarajo nepozabne taborniške dni, v katerih ni prostora za telefone in računalniške igrice.
BESEDILO IN FOTO: URAD ŽUPANA
Največja razstava žuželk v Srednji Evropi
V Domžalah je na ogled razstava Svet žuželk s skoraj 50.000 žuželkami, med njimi je tudi hrošček Simon.
V torek, 18. julija 2017, so predstavniki EGEA in župan Občine Domžale Toni Dragar s pozdravnim nagovorom v Domžalah odprli največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi s skoraj 50.000 primerki. Razvrščeni so v več prostorih na Ljubljanski cesti 88 v Domžalah.
EGEA, Zavod za naravo, se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem ter promocijo narave in naravne dediščine. Že od ustanovitve pred sedmimi leti so imeli željo najširši javnosti predstaviti biot-sko pestrost žuželk. Ob odprtju razstave je obiskovalcem nekaj besed namenil Gregor Torkar, direktor EGEA. Vsebino razstave je v vodenem ogledu opisal Stanislav Gomboc, obiskovalce je popeljal v skrivnostni svet žuželk in podrobno predstavil koncept razstave.
Z vrhunsko oblikovanim ambientom na 500 m2 in odlično postavitvijo razstava deluje tudi kot največje izobraževalno središče presežkov biotske pestrosti, barvitosti in posebnosti šestnogih čudes, ki so zbrana v znanstvenih zbirkah. Predstavljenih je vsaj 2000 vrst metuljev, 1000 vrst hroščev ter drugih skupin žuželk, tematski didaktični sklopi, kot predstavitev vseh skupin žuželk s preparati ter opisom izvora in genetske sorodnosti, razvojni ciklusi in žuželke po habitatih. Za primerjavo so razstavljene tudi žuželke iz tropskih krajev, posebno mesto v dvorani imajo plenilci žuželk, kot so nekatere ptice, lisica, jež, plazilci in dvoživke. Med endemiti je predstavljen tudi domžalski hrošček Simon.


Prostore krasijo fotografije in risbe žuželk priznanih umetnikov.
Razstavo so zasnovali in pripravili največji domači strokovnjaki s področja poznavanja žuželk, zato gre za unikatno in neponovljivo razstavo. Zanjo so najzaslužnejši posamezniki, ki so se po svojih najboljših močeh trudili za to: Stanislav Gomboc, koordinator razstave, entomolog in ustanovitelj zavoda EGEA, akademski slikar in entomo-log Žare Vrezec, fotograf Janez Glavač, entomolog Andrej Kapla, biolog, pedagog in ustanovitelj EGEA Gregor Torkar, podjetnik in ustanovitelj EGEA Marko Adžaga in fotografinja Branka Foršček. Razstavo je organiziral in pripravil EGEA v sodelovanju z Občino Domžale in Koroškim deželnim muzejem. Material so prispevali Stanislav Gomboc, Žarko Vrezec, Janez Glavač, Andrej Kapla, Gregor Torkar, Marko Adžaga, Danijela Ko-fol, Branka Foršček, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Nacionalni inštitut za biologijo, INRA - Francoski inštitut za agronomske raziskave ter Koroški deželni muzej.
Razstava je odprta od 19. julija 2017 dalje od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Vstopnina za odrasle je 6, za otroke pa 4 evre. Organizirana bodo tudi vodenja po razstavi. Razstava domuje v centru Domžal, v SPB-1 nad Baby centrom - le 5 minut od železniške ali avtobusne postaje, v neposredni bližini je na voljo tudi parkirna hiša. Vljudno vabljeni.
Občina Domžale, Urad župana
5
J
1.	Asfaltiranje ceste proti Krumperku
2.	Energetska sanacija Osnovne šole Venclja Perka
3.	Hidroizolacija in toplotna izolacije telovadnice v Osnovni šoli Dob
4.	Nov prometni režim na Župančičevi cesti v Domžalah
5.	Nova travnata površina na domžalskem nogometnem igrišču
6.	Obnova in razširitev obstoječe kuhinje na OŠ Preserje pri Radomljah
7.	Od Homca do Radomelj po novi Mlinarski brvi
8.	Popestritev rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici na Viru ob Robovi ulici - nov kolesarski poligon (pump track) KOLOvoz
9.	Širitev Osnovne šole Preserje pri Radomljah
bčina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek in Občina Domžale
6 | slamnik
VELIKI INTERVJU
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
KLJUČNA JE STROKOVNA USPOSOBLJENOST ZAPOSLENIH
MAG. IVICA VOZELJ, NAČELNICA UPRAVNE ENOTE DOMŽALE
Upravna enota Domžale spada med večje v Sloveniji, saj pokriva teritorij celotne bivše občine Domžale - poleg Domžal tudi Mengeš, Trzin, Lukovico in Moravče - kjer prebiva več kot 58.000 prebivalk in prebivalcev. Od lanskega oktobra jo vodi mag. Ivica Vozelj, ki je na tem položaju nasledila svojega predhodnika mag. Branka Heferleja, ki se je upokojil.
Cveta Zalokar Foto: Špela Trškan
Občani in občanke se z njihovimi storitvami pogosto srečujemo in splošna ocena, ki jo potrjujejo tudi trdni dokazi, je, da spada med najbolj dejavne; o njihovem delu slišimo tudi mnoge pohvale.
Najbrž se boste strinjali, da večina občank in občanov ne loči med nalogami in pristojnostmi upravne enote na eni in občine na drugi strani. Zato vas bomo najprej povprašali, katere so ključne naloge upravne enote? Da, večina ljudi še vedno reče, da gre 'na občino', ko gre urejati upravne zadeve (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, gradbeno dovoljenje ...). Mogoče do tega prihaja, ker je sedež upravne enote na večini lokacij kot tudi v Domžalah v prostorih občine. Dejansko je pa tako, da večina strank, ki pride v zgradbo na Ljubljanski 69, potrebuje oziroma išče storitve upravne enote.
Upravna enota je ustanovljena za opravljanje nalog državne uprave na teritorialni ravni in odloča na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače. Če zdaj to povem bolj konkretno in v 'prijaznejšem' jeziku: v upravni enoti se stranke zglasijo, če potrebujejo osebne dokumente, vozniško dovoljenje, prijavo in odjavo bivališča, registracijo vozila, dovoljenja v zvezi z orožjem, registracijo društev, dovoljenje za prireditev, pridobitev državljanstva, dovoljenja za tujce, izpise iz matičnih knjig, sklenitev zakonske zveze, pridobitev statusa in pravic vojnega veterana, žrtev vojnega nasilja in civilnih invalidov vojne, če želijo pridobiti tehnične in druge pripomočke za invalide,
pridobiti status kmeta, prodati kmetijsko zemljišče, pridobiti gradbeno dovoljenje ... Naštela sem le nekaj najpogostejših nalog, vse ostale, ki jih nisem omenila, pa niso nič manj pomembne in jih je še mnogo.
Za koga vse delate, kdo so najpogostejši uporabniki vaših storitev?
Večina naših strank so občani in občanke iz petih občin, vključno z domžalsko, ki jih pokriva Upravna enota Domžale. Vendar pa, ker na neka-
terih upravnih področjih (predvsem na področju notranjih zadev) ni krajevne pristojnosti za vodenje upravnih postopkov (pomeni, da takšno storitev lahko opravite na katerikoli upravni enoti v Sloveniji), prihajajo tudi stranke, ki glede na kraj bivanja teritorialno spadajo pod pristojnost drugih upravnih enot. Tako veliko naših strank prihaja s področja Upravne enote Ljubljana, predvsem iz njenega vzhodnega dela (Dol, Dolsko ...), Črnuč, pa tudi iz drugih delov Slovenije.
OBČINA DOMŽALE
Vsaj enkrat v življenju prideš do točke, ko ugotoviš, da pa bi moral še kaj storiti, poskusiti kaj novega in da moraš naprej najti še kakšno drugačno, drugo pot. In ker imam kar nekaj vodstvenih in strokovnih (pravniških) izkušenj v državni upravi in lokalni samoupravi ter ogromno pozitivne energije, je bila kandidatura za vodenje velike upravne enote neke vrste logično nadaljevanje moje karierne poti.
Kakšen je vaš položaj in relacija do občine in kako ocenjujete sodelovanje z občino Domžale, s katero si tudi delite poslovno stavbo na Ljubljanski cesti v Domžalah? Upravna enota ima dejansko svoje poslovne prostore v stavbi, ki je v lasti Občine Domžale. Glede na zakonsko ureditev, ki je veljala ob reorganizaciji leta 1995, imamo prostore brezplačno v uporabi, vendar plačujemo svoj delež obratovalnih stroškov. Vse obveznosti in dolžnosti glede stavbe imamo z občino zgledno urejene.
Prav veliko drugih skupnih točk, vsaj glede uradnega poslovanja z občino, nimamo, saj opravljamo vsak svoje naloge, upravna enota s področja pristojnosti državne uprave, obči-
na pa s področja lokalne samouprave. Dejansko nam je skupno le to, da vsi delamo za pretežno iste stranke.
Vendar moram povedati, da je, takrat ko je to potrebno, naše medsebojno sodelovanje zelo dobro in si lahko le želim, da bi takšno ostalo.
V preteklih letih je bila ena ključnih usmeritev dela javne uprave t. i. e- poslovanje. Kako ocenjujete delo na tem področju in kolikšen odstotek vašega dela poteka v obliki e-poslovanja? Na področju e-uprave je bilo v zadnjih letih zelo veliko narejenega. Spletna stran Moja eUprava, ki je dostopna na internetni povezavi: https://e-uprava. gov.si/, na enem mestu omogoča vpogled v podatke, vloge, premoženje in sodelovanje z državo. Za uporabo vseh navedenih storitev, ki jih omogoča e--Uprava, je treba imeti kvalificirano digitalno potrdilo, za pridobitev le tega pa lahko vlogo stranke oddajo pri nas ali na katerikoli drugi upravni enoti.
Na eUpravi uporabniki plačujejo storitve z različnimi plačilnimi karticami, spletno banko Abanet in NLB Klik ter Moneto. Po novem pa tudi prek telefona, ki ima operacijski sistem Android ali iOS z aplikacijo Hal MBills.
Moram povedati, da v naši upravni enoti opažamo, da se počasi število strank, ki se poslužujejo elektronskega načina poslovanja, povečuje. Zaenkrat je to predvsem na področju pridobivanja potrdil iz uradnih evidenc, vendar verjamem, da bo slej ko prej postal to ustaljen način poslovanja in bodo stranke prihajale osebno na upravno enoto le še takrat, ko bo njihova prisotnost za ureditev kakšne pravice ali obveznosti nujno potrebna.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
siamnik@kd-domzaie.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
Koliko je zaposlenih na UE Domžale? Se srečujete s kadrovskimi težavami?
Trenutno nas je v Upravni enoti Domžale zaposlenih 42. Število zaposlenih se je zadnja leta vseskozi zmanjševalo, čeprav se število prebivalcev na območju Upravne enote Domžale vsako leto povečuje, posledično s tem pa se nam povečuje tudi število upravnih zadev in drugih nalog. Tako smo lani rešili 23.080 upravnih zadev, kar je dobrih 10 odstotkov več kot leto prej.
Čeprav imamo po statističnih podatkih največ rešenih zadev na zaposlenega med upravnimi enotami, se trudimo, da za naše stranke poslujemo hitro, kvalitetno, v skladu s predpisi in brez nepotrebnega bi-
Čeprav imamo po statističnih podatkih največ rešenih zadev na zaposlenega med upravnimi enotami, se trudimo, da za naše stranke poslujemo hitro, kvalitetno, v skladu s predpisi in brez nepotrebnega birokratskega zapletanja. Vse to pa je možno le z dobro strokovno usposobljenimi zaposlenimi.
rokratskega zapletanja. Vse to pa je možno le z dobro strokovno usposobljenimi zaposlenimi. Seveda prihaja v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti kdaj tudi do kadrovskih težav, vendar se trudimo s prerazporejanjem uradnikov in z medsebojnim nadomeščanjem preprečevati, da bi se zaradi tega čakalne dobe za pridobitev posamezne pravice strank podaljšale.
Vodenje UE ste prevzeli po večletnem načelovanju vašega predhodnika mag. Heferleja. Kakšni so vaši prvi vtisi o urejenosti, kadrovskem potencialu, strokovnosti? Moj predhodnik je bil na mestu načelnika vse od ustanovitve Upravne enote Domžale dalje. Tako je postavil trdne temelje upravne enote in jo uspešno vodil več kot dvajset let. Očitno je, da se je zavedal, da so dobra organizacija in pa dobro strokovno usposobljeni zaposleni, glavni potencial uspešnega organa. Zaradi tako postavljene organizacije mi ni bilo težko nadaljevati z vodenjem upravne enote. Seveda vsak človek ali novi vodja, če hočete, s seboj prinese svoj stil, svoj način vodenja in poglede na stvari s svojega zornega kota. V prejšnjih službah sem si nabrala že kar nekaj 'kilometrine' kot vodja in skozi leta sem si oblikovala svoj način komunikacije in vodenja sodelavcev. Do zdaj se je pokazal ustrezen, kot zadovoljstvo vseh tistih zaposlenih, ki želijo svoje delo opravljati vestno, strokovno, korektno in z zavedanjem, da je upravna enota vsakodnevni servis in podpora državljanom.
UE Domžale je znana po prijaznem in korektnem odnosu do uporabnikov. Boste skušali to še nadgraditi, katere izboljšave še načrtujete?
To je lepo slišati. In godi tudi. Morda zveni neskromno, vendar rada priznam, da niste prvi, ki ste to opazili in povedali na glas. V naši upravni enoti na prvo mesto postavljamo profesionalni odnos do dela in naših strank. Predvsem se trudimo, da delamo tako, da vedno iščemo rešitev in strankam ugodimo, seveda če je rešitev njihove zadeve skladna z zakonodajo. Tudi kadar strankam ne moremo ustreči, to večinoma razumejo, ker jim prijazno in čim bolj v 'ljudskem' jeziku pojasnimo, kaj dejansko je še v naši moči, kdaj pa bi lahko pri posameznem primeru prekoračili mejo, ki jo določajo predpisi.
Zato lahko z gotovostjo trdim, da so naši zaposleni, poleg tega, da so strokovni, tudi zelo prijazni. Pa to ni le moje videnje, ki bi lahko bilo subjektivno, temveč to potrjujejo pohvale naših strank, ki jih je bilo, v tem času, kar sem tukaj, že kar nekaj. O našem delu in odnosu do strank izvajamo tudi ankete, ki jih stranke izpolnjujejo, in te kažejo prav tako stanje, kot ga vidim tudi sama.
Seveda bi vsi skupaj radi, da ne bi prihajalo do čakalnih vrst. Zaradi tega smo uvedli vročanje osebnih dokumentov na posebnem okencu v sprejemni pisarni, usposobili še eno okence na notranjih zadevah, po potrebi odpremo še dodatno delovno mesto.
Vendar pa kljub vsem našim prizadevanjem prihaja ob 'špicah', ki so predvsem ob sredah popoldne ter v ponedeljek in petek dopoldne, do čakalnih vrst. Tukaj bi mogoče pozvala občanke in občane, da zadeve lahko na upravni enoti urejajo tudi ob torkih. Ker včasih ob torkih ni bilo uradnih ur, imam občutek, da se pri naših strankah ta dan še kar ni 'prijel'.
Imate za svoje uporabnike glede na aktualno dogajanje s področja vašega dela kakšno posebno opozorilo ali informacijo?
V letošnjem letu se je iztekla veljavnost precejšnemu številu osebnih dokumentov in posledično so bile potem tudi daljše čakalne vrste kot tudi daljši roki izdelave dokumentov. Tako se je rok izdelave, npr. osebne izkaznice v tem mesecu podaljšal z običajnih štiri delovnih dni na sedem. Zato bi pozvala stranke, da preverjajo veljavnost svojih osebnih dokumentov in pravočasno zaprosijo za nove. Povedala bi še, da je podaljšan rok za zamenjavo starih (roza) vozniških dovoljenj za nova (plastične kartice), in sicer je bil rok, ki je bil določen do konca aprila 2018, podaljšan do 19. 1. 2023. Seveda, če pa veljavnost poteče prej, ga je treba takrat zamenjati.
Sredi avgusta se začne uporabljati nov Zakon o prijavi prebivališča, s katerim upravna enota pridobiva nekatere nove naloge, med njimi naj izpostavim naloge prekrškovnega organa. To pomeni, da bo morala upravna enota v primeru, ko stranka ne bo imela prijavljenega prebivališča na naslovu, kjer tudi dejansko prebiva, uvesti postopek o prekršku in izreči denarno kazen. Da ne bi prihajalo do slabe volje, pozivam vse občane, da dosledno urejajo prijavo in odjavo svojih začasnih in stalnih prebivališč.
Kaj pa statistika, ki bi zanimala širšo javnost? Koliko je bilo lani rojstev, smrti, priseljevanja in odseljevanja iz občine Domžale? In nenazadnje, koliko je bilo sklenjenih porok?
Ker ravno na področjih, za katere sprašujete, ni krajevne pristojnosti (to pomeni, da se zadeva lahko uredi na katerikoli upravni enoti), težko navedem povsem točne podatke. Vendar lahko povem, da je bilo v letu 2016 na naši upravni enoti sestavljenih 577 smrtovnic, kar pomeni, da je bilo približno toliko tudi smrti. Rojstev je bilo 561 in porok 144. Seveda so to podatki za območje Upravne enote Domžale in ne samo za Občino Domžale.
Podatka, koliko je bilo prijav in koliko odjav prebivališča, ni možno podati, ravno iz razloga, ker to stranke lahko uredijo na katerikoli upravni enoti. Vendar pa iz statističnih podatkov izhaja, da se število prebivalcev na območju naše upravne enote vsako leto povečuje, tako je bilo v lanskem letu 420 več stalno prijavljenih prebivalcev kot leto poprej.
Živite v Mlinšah, v občini Zagorje, dalj časa pa ste delali v Litiji. Kakšne so vaše dosedanje delovne izkušnje?
Tako je. Dnevno se v službo vozim iz Mlinš, ki so le 5 kilometrov oddaljena od meje z Občino Moravče, ki teritorialno spada v območje Upravne enote Domžale.
Svojo poklicno pot sem začela na Občini Litija, kjer sem bila do reorganizacije leta 1995, ko sem začela delati na Upravni enoti Litija kot namestnica načelnika in vodja oddelka. Vmes sem kot direktorica za tri leta prevzela vodenje občinske uprave Občine Litija. Opravila sem tudi enoletno usposabljanje na sodišču, da sem lahko opravila pravosodni izpit.
Zakaj ste se odločili in kandidirali za vodenje UE v Domžalah? Kakšen izziv vam je to predstavljalo?
Vsaj enkrat v življenju prideš do točke, ko ugotoviš, da pa bi moral še kaj storiti, poskusiti kaj novega in da moraš naprej najti še kakšno drugačno, drugo pot. In ker imam kar nekaj vodstvenih in strokovnih (pravniških) izkušenj v državni upravi in lokalni samoupravi ter ogromno pozitivne energije, je bila kandidatura za vodenje velike upravne enote neke vrste logično nadaljevanje moje karierne poti.
Priznam, da ni bilo enostavno zamenjati delovnega okolja po tolikšnem času in stopiti v ospredje kot načelnica. Vendar menim, da smo skupaj z vsemi zaposlenimi kar hitro ujeli pravi veter v jadra in da uspešno krmarimo upravno enoto v zadovoljstvo naših strank.
Po poklicu ste pravnica, lani ste tudi magistrirala. Katero področje upravnega dela vam je še posebej blizu?
V svoji ne tako kratki poklicni dobi sem se spoznala s prav vsemi področji dela, ki spadajo v pristojnost upravne enote in pa delno tudi lokalne skupnosti. Tako so mi vsa upravna področja zelo dobro poznana. Če pa bi morala izpostaviti eno, je prav gotovo to področje gradenj (iz tega področja sem tudi magistrirala). Ta del nalog je zelo kompleksen in tudi zelo izpostavljen, saj se tukaj najbolj srečujeta zasebni in javni interes.
Moram reči in tudi v praksi se to dnevno kaže, da za uspešno vodenje upravne enote ni dovolj imeti samo vodstvene sposobnosti, temveč tudi strokovno poznavanje področij dela, zato vse te moje strokovne izkušnje še kako pridejo prav, tako meni osebno, kot mojim sodelavkam in sodelavcem.
Kako vidite in ocenjujete občino Domžale, radi prihajate med nas in kakšne so vaše izkušnje z našimi občani?
Ker prihajam iz Občine Zagorje, ki ima samo mesto zelo lepo urejeno, morda v samem centru Domžal malo pogrešam kaj podobnega. Drugače se pa vidi, da sta življenjski standard in vsakodnevno življenje v domžalski občini na visokem nivoju, kar je zaslediti tudi iz statističnih podatkov in v medijih. Morda bo nekako pričakovano, vendar povsem iskreno lahko povem, da se tudi sama tukaj zelo dobro počutim že od prvega dneva dalje, tako v službi kot zunaj nje.
Kaj pa prosti čas, kateri so vaši hobiji?
Vprašanje, ki si ga v teh časih tudi sama večkrat zastavim. Saj veste, kako je s prostim časom. Vedno ga je premalo. Vendar pa se takrat, ko ga imam, zelo rada odpravim na sprehod, na kakšen hrib, kjer uživam v naravi in razgledu ali pa vzamem v roke kakšno dobro knjigo.
Včasih sem tudi veliko kolesarila, vendar moram priznati, da sem v zadnjih letih to malo opustila.
Zgodi se tudi, da me moja, zdaj že skoraj odrasla otroka, pripravita, da v roke vzamem lok ali žogo za ragbi. Ne čudite se, res ni enostavno, je pa zabavno in pravi izziv ...
Na koncu bi se vam rada zahvalila za tale pogovor, prijazno vabljeni k nam še kdaj. Občankam in občanom želim prijetno poletje ter čim hitreje in kvalitetno opravljeno storitev pri nas, za kar se in se bomo vedno trudili vsi zaposleni Upravne enote Domžale. □
MestniKino Domžale
akcijska vojna drama / Dunkirk / režija: Christopher Nolan / scenarij: Christopher Nolan/ igrajo: Tom Hardy, Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Mark Rylance, Harry Styles, James D'Arcy / 2017, Velika Britanija, ZDA, Francija, Nizozemska/distribucija: Blitz/107' Na tisoče britanskih in zavezniških vojakov se znajde v obroču sovražnih sil. Obkoljeni na obali se znajdejo v nemogočem položaju, saj imajo za hrbtom le morje, medtem ko se sovražnik nevarno približuje... Film prikazuje dogodke med neverjetno bitko pri Dunkirku ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgije, Britanije in Francije, ki so bili odrezani in obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27. majem in 4. junijem 1940. Z evakuacijo so takrat rešili več kot 400.000 vojakov.
biografska drama / L'odyssée / režija: Jérôme Salle /scenarij: Jérôme Salle in Laurent Turner po knjigi Jean-Mlchela Cousteauja in Alberta Falca / Igrajo: Lambert Wilson, Pierre Niney, Audrey Tautou, Benjamin Lavernhe, Vincent Heneine / 2016, Francija / distribucija: Cinemania /122'
Leto 1948. Oceanograf Jacques Cousteau z ženo in sinovoma prebiva v čudoviti vili ob Sredozemskem morju, tako rekoč v raju. Toda muči ga strašna sla po pustolovščinah. Po zaslugi svoje iznajdbe, ki mu omogoča dihanje pod vodo, je tam odkril povsem nov svet. Zdaj je pripravljen žrtvovati vse, da bi ga raziskal. Epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
\ \

NA MLEČNI rçm
4.15.111.112. avg
fantastična komična drama / Na mlečnom putu / režija: Emir Kusturica / scenarij: Emir Kus-turlca / igrajo: Monica Bellucci, Emir Kusturica, Sloboda Mičaiovič, Predrag 'Miki' Manojlovič / 2016, Srbija, Velika Britanija, ZDA /distribucija: Cinemania/125'
Pomlad v vojnem času. Vaški mlekar s svojo mulo vsak dan prečka bojno črto, da bi vojakom prinesel svežega mleka. Krogle ga še ošinejo ne. Zdi se, da je rojen pod srečno zvezdo. Toda prihod skrivnostne Italijanke obrne njegovo življenje na glavo. Tako se začne zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki ju posrka v vrtinec fantastičnih, a nevarnih avantur. Režiser Emir Kusturica in brezčasna Monica Bellucci v glavnih vlogah vojne romance, ki od burnih čustev in bučne komedije poka po šivih.
animirana komična pustolovščina /Despicable Me 3/režija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Guii-ion / scenarij: Cinco Paul, Ken Daurio / 90' / sinhronizirano, 6+
Potem ko je v prvem delu super zlobec Gru skušal ukrasti Luno, posvojil tri hčerke in se ustalil v mirnem predmestju, v drugem delu skupaj z agentko skrivnostne organizacije za boj proti zločincem iskal novo največjo barabo na svetu, se v tretjem delu spopada s svojim bratom dvojčkom. Pojavil se bo namreč Grujev davno izgubljeni brat dvojček Dru, ki bo poskrbel za pravo bratsko rivalstvo. Obenem čaka Gruja še spopad, nekdanjim otroškim zvezdnikom, ki je postal obseden z likom, ki ga je igral v 80. letih 20. stoletja. Za piko na i pa so tukaj še prigode prikupnih Minionov.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 | blagajna@kd-domzale.si | www.kd-domzale.si/kino
8 | slamnik
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
TEMA MESECA
SE V SPB-1 LAHKO ZGODI POŽARNA KATASTROFA?
SPB-1 - tempirana bomba ali požarno ustreznejši od londonske stolpnice?
Besedilo: Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc
Ta trenutek divjajo požari v Dalmaciji. Pred dobrim mesecem nas je pretresla tragedija požara v stolpnici v Londonu, od koder so rešili tudi Slovenca. Požarna varnost velikokrat zaide tudi v pogovore, ko je omenjen domžalski kompleks SPB-1, črna lisa sredi našega mesta, kjer dnevno biva okoli dva tisoč ljudi, od tega jih je okoli 1270 tam doma. Sestavljen je iz 538 stanovanjskih enot in 166 poslovnih enot. Se v SPB-1 lahko zgodi požarna katastrofa?
Težko bi našli prebivalca našega mesta, da ne pozna nekoga, ki tam živi ali dela. Situacija, da se v SPB-1 zgodi večji požar, je tudi zato strašljiva. V resnici si je ne želimo predstavljati. Strah vzbujajoča zgodba je kar klicala po tem, da preverimo, kako požarno (ne)varna je v resnici. Kako nevarni so materiali, iz katerih so zgrajene tamkajšnje stanovanjske enote, kako dobro je narejen načrt evakuacijskih poti, kaj potrebujejo gasilci, da neovirano pridejo do posamezne stanovanjske enote, kako stanovalci sodelujejo z upravljavcem in ne nazadnje, kaj je ugotovil inšpektor za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ob aprilskem obisku ene od stolpnic SPB-1.
Je SPB-1 res tempirana bomba ali le skupek stanovanjskih enot, na katere odgovorni niso pozabili? Pri pripravi celostne slike smo zbudili različne institucije, ki so nam podale svoje poglede na naš največji poslovno-stano-vanjski objekt.
Glede na število prebivalcev v SPB-1 ni veliko intervencij
Domžalski gasilci objekte v naši občini dobro poznajo. Tam živijo, imajo znance, opravljajo servise gasilnikov, hidrantov. Pomembno je, da delo s področja preventive opravlja Center za zaščito in reševanje, saj v tem primeru gasilci pridejo na lokacijo pogosteje in hkrati opravijo tudi nadzor ter lahko opozorijo na morebitne pomanjkljivosti. Vse to jim omogoča, da se spoznavajo s prostori in okolico, pravi direktor Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrej Jarc. »Servis gasilnikov je spoznavanje z objektom,« dodaja Matjaž Merkužič, poveljnik domžalskih gasilcev. Skupaj z njima smo se 'sprehodili' skoz različne situacije, s katerimi se srečujejo domžalski gasilci na področju požarne varnosti tako SPB-1 kot tudi drugih objektov.
Prav v SPB-1 gasilci pogosto posredujejo. Preverili smo, kako poteka takšno posredovanje. »Informacijo o izrednem dogodku običajno prejmemo prek Regijskega centra za obveščanje Ljubljana, le ta v prvi vrsti vsebuje podatke o vrsti in lokaciji dogodka. Nadalje nas zanima število poškodovanih in ogroženih ljudi. Glede na podano informacijo se odločimo za vrsto gasilske tehnike, ki jo bomo uporabili in morebitno aktiviranje ZD Domžale, PP Domžale in dodatnih gasilskih enot. V fazi priprave na izvoz si vodja intervencije v mislih trasira pot do lokacije, v zadnjem času
pa nam pri tem pomaga tudi sodobna informacijska tehnologija (navigacija). Takoj po izvozu smo v stalnem stiku tudi z dežurnim operaterjem v centrali CZR Domžale, ki pomaga pri vodenju enote na lokacijo, pridobiva dodatne informacije, pomembne za lažje načrtovanje intervencije in aktivira mo-rebitne dodatne sile. Kar se tiče SPB-1, ni čisto nič drugače, kot če bi šli na Ulico Matije Tomca ali kakšen drug objekt v Domžalah. Edina specifika je, da gre za kompleks visokih stanovanjskih objektov, ki so gosto poseljeni,« pravi poveljnik Gasilske zveze Domžale.
Glede na število prebivalcev ocenjujejo, da intervencij v SPB-1 ni veliko. Prav tako se dogodek, kot se je zgodil v stolpnici na Ulici Matije Tomca 2, tam na srečo še ni zgodil, če odmislimo tistega izpred več kot 10 let, ki je botroval nakupu gasilske avtolestve. Ravno oprema je zelo pomembna, da lahko učinkovito ukrepajo, in kot pravi poveljnik, je zelo pomembno, da imajo domžalski gasilci posluh lokalne skupnosti, ki je tudi financer javne gasilske službe. Poleg dobre opreme je pomembna tudi usposobljenost gasilcev. Potrebno je stalno izobraževanje in izpopolnjevanje, tako teoretično in praktično, ki ga gasilci permanentno izvajajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Poleg izkušenj, pridobljenih na intervencijah, so nezanemarljive tudi izkušnje, ki jih zaposleni gasilci v CZR Domžale pridobivajo skozi delo pri požarnih stražah v
Heliosu, Leku in Količevo Kartonu. Kot pomemben vidik vidijo prenos znanja s starejših na mlajše. »Ena bistvenih prvin usposabljanja so zaščitno reševalne vaje. Gasilsko reševalne vaje so v glavnem v obdobju od maja do julija in v oktobru, mesecu požarne varnosti. Na leto jih izvedemo več kot 10, od tega je ena večja, v kateri sodeluje celoten Sistem zaščite in reševanja. Na objektu SPB-1 je bila zadnja takšna vaja v letu 2012,« spominja Merkužič.
Za gasilce je najpomembnejša konstrukcija
Spet se vrnemo na londonski požar, ki je odmeval v svetu in za katerega je rečeno, da se je zgodil zaradi slabih materialov, slabega vzdrževanja, dela. Seveda nas je zanimalo, kaj je za gasilce najpomembnejše, kakovost materialov, njihova gorljivost ali kaj drugega. »Ko govorimo o požarih v zgradbah, je bistvenega pomena požarna odpornost nosilne konstrukcije, ki na nek način določa čas varnega posredovanja znotraj zgradbe in vpliva na širjenje požara po posamezni etaži in vertikali znotraj zgradbe. Seveda pa obložni materiali oziroma fasade vplivajo na širjenje požara po zunanjosti zgradbe, lahko tudi prenos požara na sosednje objekte,« prvi poveljnik. Primer, če je konstrukcija betonska in plošča 10-centimetrska, imajo gasilci na voljo približno 120 minut, kolikor bi ta konstrukcija zdržala.
Omenjeni požar na Ulici Matija Tomca 2 pred leti je bil resen preizkus
Gasilci se v SPB-1 najpogosteje srečujejo z zaprtimi evakuacijskimi potmi z vozički, kolesi in podobno. Če pride do situacije, da so zaprte evakuacijske poti, v skrajnem primeru zlomijo ključavnice, podrejo stebričke ali prestavijo avto. A vse to jim krade dragocen čas, ko bi že lahko reševali ljudi, premoženje, živali. Najpogosteje v tem kompleksu posredujejo v primeru izliva vode iz radiatorjev zaradi zastarelih instalacij, pa tudi pri prenosu obolelih oseb ali vdora v stanovanje po dogovoru s policijo v primeru pogrešanih oseb.
domžalske pripravljenosti. Na srečo ni terjal življenj, je pa ogrozil številna. Stolpnica na Ulici Matije Tomca je bila, tudi zaradi višine, takrat res izziv za vse vključene, a so ga uspešno obvladali. »V tem primeru je šlo za aktivacijo Sistema zaščite in reševanja naše lokalne skupnosti. Šlo je za požar in pričakovali bi, da bodo to uredili samo gasilci. A nismo, bili smo eden najmočnejših stebrov, ampak tam je delal sistem, enote za prvo pomoč, taborniki, urbanisti, radioamaterji, ključen je bil kompleten Štab civilne zaščite, pokazali smo, kako tak štab v resnici deluje. Če bi vse to delali samo gasilci, bi mi pogoreli, imeli bi kaos, a ga ni bilo. Samo naša intervencija je trajala štiri ure, a bilo je veliko več od gašenja in za to so poskrbeli vsi v Štabu civilne zaščite. Vse je potekalo tako, kot je treba, tudi zaradi vsakoletni vaj,« pravi poveljnik, katerega naloga je, da zagotavlja tudi pogoje za delo gasilcev v času intervencije. V Domžalah je, skladno z operativnim načrtom javne gasilske službe, v primeru večjih intervencij, to je, ko so aktivirane tri gasilske enote, iz regijskega centra za obveščanje, o situaciji takoj obveščen tudi župan.
Evakuacijske poti naj bodo vedno proste
A še preden do požara sploh pride, je treba poskrbeti za požarno varnost in očiščenje evakuacijske poti. »Stanovalci so tisti, ki bi morali največ narediti za svojo požarno varnost. Pomembna je preventiva,« opozarja Andrej Jarc, direktor CZR Domžale. V SPB-1 so bile evakuacijske poti zagotovljene že v samem načrtovanju zgradbe. Težava je požarno varnostna kultura, da so te poti dejansko v funkciji, za katero so namenjene, opozarjajo gasilci. Pomembno je, da se tega zavedajo stanovalci, upravnik
pa je tisti, ki na to opozarja. Če vzamemo za primer javne stavbe, kot je občinska stavba, tam vsako leto potekajo evakuacijske vaje. Podobno je v šolah in drugih objektih. Morda ne bi bilo slabo razmisliti o tem tudi v večstanovanjskih objektih.
Požar ni predstava!
Večji, ko je požar, več je radovednežev. Pa naj gre za reševalno vajo ali dejanski dogodek. »Ni moteče, da ljudje tam stojijo in gledajo, ampak prvič to, da ti onemogočajo dostop, drugič pa, da ti v času, ko si ti v glavi ustvarjaš sliko, načrtuješ, daješpovelja, laična javnost začne <pomagati in svetovati>, kaj bi moral narediti, kako bi moral narediti in nato še komentira, kaj narobe delaš. To je za nas zelo moteče,« pravi poveljnik. In kako to rešujejo? »Če je dovolj gasilcev, se že uredi, saj je treba vsak kraj dogodka zavarovati. Prostor ogradimo, ljudi prosimo, da se umaknejo. Sicer pa je na intervencijah prisotna tudi policija, ki poskrbi za ta del.« Večjo težavo vidijo ob prometnih nesrečah, sploh na avtocesti, kadar pride do nesreče na eni strani in se radovedneži ustavljajo še na drugi strani, s tem pa povzročajo dodatne nesreče.
Stanovalci so zadovoljni s požarno varnostjo
Vrnimo se na organiziranost SPB-1, kjer posamezne enote (lamele) skupaj delujejo v okviru nadzornega odbora kompleksa, sestavljenega iz lastnikov posameznih enot. Nadzorni predstavniki so med seboj enakovredni, delujejo skladno z internimi akti. Preverili smo njihov pogled na požarno varnost objekta. Kot pravijo, ima kompleks dobro izolacijo, osnova je aluminij, ki predstavlja negorljiv gradbeni material.
»Narejen je načrt požarne varnosti, ki smo ga pripravili skupaj z ZVD Ljubljana. Redno nadzorujemo gasilne
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik | 9
TEMA MESECA
aparate in hidrante, vse to opravljajo pooblaščene institucije za požarno varnost, tedensko kontrolo opravlja varnostna služba.« Velik korak k večji požarni varnosti je tudi postavitev zapornic za garažo, ocenjujejo, saj se s tem zmanjšuje zapiranje evakuacij-skih poti.
Pravijo, da če o nečem ne razmišljamo, nas tega ni strah. In tudi stanovalci, ki smo jih povprašali, kakšni so njihovi občutki glede požarne varnosti, so nam zagotovili, da se počutijo varne, da ne razmišljajo o morebitnih katastrofah. Kot pravijo, verjamejo, da je zanje dobro poskrbljeno.
Hitro gorljivi stiropor
Med negorljiv gradbeni material (Ai), ki v nobenem primeru ne prispeva k razvoju požara, štejemo beton, opeko, steklo, keramiko, jeklo, večino proizvodov iz kamenih in steklenih vlaken. V kategorijo A2 med negorljiv gradbeni material, ki zanemarljivo malo prispeva k razvoju požara in ne gori s plamenom, prištevamo mavč-no-kartonske plošče, cementno-vla-knene plošče in sendvič plošče z mineralno volno. Težko gorljivi gradbeni materiali B kategorije, katerih plamen se ne širi, so barvane mavčno-karton-ske plošče in nekatere lesocementne plošče. Težko gorljivi gradbeni materiali s počasnim širjenjem plamena so folna pena za AI folijo, poliizocia-nuratna pena z AI folijo, večina lesenih plošč z zaviralci ognja in sendvič plošče s PUR. V zadnjih kategorijah za D velja, da gre za normalno gorljiv gradbeni material, katerih prispevek k požaru je še sprejemljiv, mednje pa štejemo stirodur, večino vrst lesa in lesenih proizvodov in EPS sendvič plošče. V kategoriji E z normalno gor-
2010. Vsi novejši objekti so z vidika požarne varnosti ustreznejši od starejših podobnih objektov. Priporočljiva je pazljivost pri energetski prenovi starejših večstanovanjskih objektov. Večina etažnih lastnikov izbira način prenove po sistemu najcenejšega ponudnika (fasaderja) brez izdelave projekta prenove in brez rešitev glede detajlov ter požarne varnosti,« opozarja arhitekt Aleš Borut Ivanko. Za vse zahtevnejše prenove priporoča izdelavo projekta prenove in nadzor gradnje. Za projekt in prenovo pa tudi Ekosklad namenja do 50 odstotkov nepovratnih sredstev z namenom pravilne izvedbe. Za samo izvedbo pa so na voljo nepovratna sredstva.
Kot sta poudarila tudi Andrej Jarc in Matjaž Merkužič, SPB-i torej ne predstavlja nevarnosti z vidika gorljivosti materialov, iz katerih je narejen, ampak prej z vidika, kaj vse se tam nahaja, sploh v kletnih prostorih, kjer bi lahko bili vnetljivi materiali, kot so olje (kurilnica), pnevmatike in podobno. V zasebne kleti pa se ne vstopa brez utemeljenega suma ...
Varnostnik dnevno pregleduje kompleks SPB-1
Že gasilci so omenili, da se je sodelovanje z novim (skoraj) celostnim upravnikom SPB-i začelo zelo dobro. Anito Tavčar iz Aktive upravljanje, vodjo področja upravljanja in vzdrževanja, smo prosili za nekaj konkretnih informacij glede samega objekta. V času priprave našega prispevka so se sestali tudi z nadzornim odborom stanovalcev in lastnikov, s katerimi tesno sodelujejo. Zanimalo nas je predvsem, kako kot upravljavec skrbijo za požarno varnost in ozaveščanje prebivalcev. »V skladu s Požarnim redom so
Javno gasilsko službo v Domžalah sestavljajo poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje ter 13 prostovoljnih društev. A v primeru večjega dogodka se vzpostavi Sistem zaščite in reševanja, ki ga koordinira Štab civilne zaščite Občine Domžale, ki pa ne vključuje le gasilcev, ampak tudi policijo, jamarje, alpiniste, tabornike, Zdravstveni dom Domžale, JP Prodnik, radioamaterje in številne druge organizacije. Med seboj so neverjetno dobro povezani, kar so že večkrat dokazali.
ljivim gradbenim materialom, ki se lahko vžge že s plamenom vžigalnika, a gorenje ni intenzivno, štejemo mehke lesno-vlaknene plošče, PUR-peno z laminatom. Material kategorije F, ki pa se ne sme uporabljati kot požaru izpostavljen gradbeni material, pa je stiropor in material.
Za objekte, višje od 22 metrov, dovoljeni samo določeni materiali
Ker je kakovost materialov in čvrstost konstrukcije ključni element, ki zmanjšuje možnost večjih požarnih katastrof, smo pri arhitektu in energetskem svetovalcu ENSVET Alešu Borutu Ivanku preverili, kateri materiali se lahko uporabljajo pri gradnji večstanovanjskih objektov. »Za objekte višje od 22 metrov se po požarni tehnični smernici TSG-1-001 sme uporabljati Ai oziroma negorljive izo-lativne materiale. Večji del večstano-vanjskih objektov je brez izolacije in je tako požarno manj nevarnih, kar se tiče gorljivosti materialov. Gradili so se tudi objekti, ki so imeli izolacijo v betonski sredici, bili so brez zunanje izolacije in ti objekti prav tako ne predstavljajo požarnega tveganja. Drugače pa je pri objektih z EPS (stiropor) zunanjimi izolacijami, ki za visoke objekte niso primerni, saj zelo hitro gorijo. Je pa treba upoštevati tudi druge vidike požarne varnosti, kot so požarne stopnice, eva-kuacijske poti, odvodi dima in drugi aktivni ali pasivni požarni sistemi.«
Zanimalo nas je, katere materiale na splošno morajo upoštevati projektanti in pozneje izvajalci pri gradnji, da bo stavba, dolgoročno gledano, požarno čim bolj varna, in kaj stari objekti pomenijo napram današnji zakonodaji. »Vsi novi objekti morajo imeti izdelano zasnovo požarne varnosti ali elaborat zaščite pred požarom po tehnični smernici TGS-1-001 iz leta
obvesti gasilce, uporabnike objektov in predstavlja pomoč pri evakuaciji.
Oviro prijavi hišnik, varnostnik ali kateri od stanovalcev
Ker ima upravnik SPB-i izkušnje tudi iz drugih krajev, nas je zato zanimalo, kakšna je njihova praksa in kako se srečujejo s tovrstnimi situacijami. »Stanovanjski objekti so pri urejanju področja varstva pred požarom nekoliko specifični in se kot taki razlikujejo od vseh ostalih objektov. Tudi zakonodajalec je, upoštevajoč te specifike pri
definirane obveznosti in odgovornosti uporabnikov objekta (lastniki, najemniki, obiskovalci), upravnika objekta in zunanjih izvajalcev storitev, ki bi lahko z izvajanjem vzdrževalnih del povzročili požar. Za objekt so izdelani tudi požarni načrti in načrti evakuacije. Načrti evakuacije so izobešeni po skupnih prostorih v objektih, izvod požarnih načrtov pa je bil predan gasilski enoti, ki na lokaciji objekta izvaja javno gasilsko službo. V objektu so skladno z izdelano projektno dokumentacijo vgrajeni sistemi aktivne in pasivne požarne zaščite,« pravi Anita Tavčar. Prav tako se vsakodnevno za celotno naselje SPB-i pregledujejo dostopnost intervencijskih poti ter gasilnih sredstev. »Nadzor izvajata hišnik in varnostnik, ki vse morebitne pomanjkljivosti evidentirata na obrazcu in obvestita operativnega upravnika, ki v skladu z določili Požarnega reda ukrepa.«
24-urna povezanost z Varnostno nadzornim centrom
Objekt SPB-i je kot celota preko sistema za samodejno odkrivanje in javljanje požara povezan z Varnostno nadzornim centrom (VNC) 24 ur, od koder se v primeru prejetega požarnega alarma pokliče hišnika (Aktiva upravljanje) oziroma varnostnika (Invarst), ki je prisoten na objektu, da preveri lokacijo požarnega alarma in ustrezno ukrepa. Varnostnik vodi dnevno evidenco poročila o požarni intervenciji, v katero vpiše vzrok za sprožitev signala, prejetega v VNC, in o izvedenih ukrepih, kakor tudi vse ugotovitve, kot so lažni alarm, dejanski požar in vse druge aktivnosti, ki jih opravi po prejetem obvestilu. Poročila varnostne službe upravnik dnevno pregleduje. V primeru dejanskega začetnega požara ukrepa varnostnik, ki po lastni presoji poskusi pogasiti začetni požar, če ga ne more pogasiti, pa alarmira in
izvajanju ukrepov s področja varstva pred požarom, navajal stanovanjske objekte kot posebno skupino objektov ter definiral način njihovega izvajanja. Kot upravnik se trudimo izvajati vse zakonsko predpisane ukrepe.«
Ker gre za velik objekt, veliko različnih ljudi, je upoštevanje pravil ključnega pomena, da ne pride do kaosa, sploh v izrednih situacijah. »Upravnik stavbe si prizadeva, da stanovalci prejmejo pravočasne in pravilne informacije, vezane za določila o požarnem redu, in se ravnajo v skladu s tem. V primeru, da pride do oviranja evakuacijske poti, upravnik po prijavi (hišnika, varnostnika ali posameznega stanovalca) takoj ukrepa in s pozivom pisno zahteva takojšnjo odstranitev ovir, da so evakuacijske poti in zasilni izhodi vedno prosti in prehodni,« pravi Anita Tavčar.
Lani 210 inšpekcijskih nadzorov v večstanovanjskih objektih
Pri glavnem inšpektorju in vodji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami smo preverili, kako je z nadzorom požarne varnosti v stanovanjskih blokih. Kot pravi Milivoj Dolščak, inšpektorat na področju reševanja, varstva pred požarom in varstva pred utopitvami, na leto izvede med 4500 in
5000 nadzori. »V skladu z letnim načrtom dela izvajamo inšpekcijske nadzore v večstanovanjskih objektih z več kot 30 stanovanjskimi enotami, kjer inšpekcijski nadzor ni bil opravljen pet let ali več, v vseh ostalih večsta-novanjskih objektih nadzore izvajamo le na podlagi prijav. Letno opravimo med 200 in 300 tovrstnih nadzorov, v letu 2016 smo jih opravili 210.«
Ob tem se seveda srečujejo s kršitvami, predvsem pa ugotavljajo, da se predpisi na področju varstva pred požarom v večstanovanjskih objektih spoštujejo v manjšem obsegu, kot je to praksa v objektih za javno rabo, kot so šole, vrtci, bolnišnice, celo slabše kot v gospodarskih družbah. »Odstotek neupoštevanja predpisanih ukrepov na področju varstva pred požarom, ki ga vsako letno ugotavljamo v naših letnih poročilih, je za približno 10 do 15 odstotkov višji v več-stanovanjskih objektih. V letu 2016 smo ugotovili, da so bili ob nadzorih požarni redi izdelani v skladu s predpisi v 70 %, načrti evakuacije v 63 %, požarni načrti v 59 %, usposabljanja za evakuacijo so se izvajala le v 48 %, pregledi, vzdrževanje in servisiranje opreme za varstvo pred požari se je izvajalo v 77 %, evakuacijske poti so bile proste v 69 %, zelo dobro stanje pa smo ugotovili pri vzdrževanju ga-silnikov, ki so bili vzdrževani v 99 %, in pri vzdrževanju hidrantov, ki si bili vzdrževani v 94 %. Kot rečeno, s stanjem nismo in ne moremo biti zadovoljni in bi morali lastniki stanovanj za požarno varnost storiti bistveno več, da bi bila zagotovljena optimalna požarna varnost v njihovih objektih,« opozarja glavni inšpektor.
Tudi inšpektor je opozoril na prevečkrat založene poti, ki ob požaru ovirajo nemoteno evakuacijo. Že manjši predmeti na zadimljeni in neosvetljeni evakuacijski poti, ki se zaradi požara izvaja v hudem stresu, lahko predstavljajo nepremagljivo oviro, ki lahko povzroči tudi izgubo življenja! To seveda ne more ostati nekaznovano. Glede na Zakon o varstvu pred požarom so predvidene globe za fizične osebe, med katere spadajo tudi lastniki večstanovanjskih objektov, od 600 do 1300 evrov. Inšpektorji v vseh primerih, ko so ugotovljene kršitve predpisov, izrekajo tudi sankcije. Ker jim predpisi ne dopuščajo spregleda kršitev, v primeru, ko gre za lažje kršitve, lahko namesto globe izrečejo opomin, ko pa gre za prekrške neznatnega pomena, pa lahko namesto globe izrečejo opozorilo. V letu 2016 so izdali kar 6622 prekrškovnih nalog, pravi Dolščak.
Inšpekcijski nadzor v SPB-1 ugotovil pomanjkljivosti
Kaj pa inšpekcijski nadzor v SPB-i? »Zadnji inšpekcijski nadzor v večsta-novanjskem objektu na Ljubljanski 88
pd domzale
v Domžalah smo opravili v aprilu 2017. Ob tem je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti, za njihovo odpravo pa je bila lastnikom izdana tudi odločba s 15 ukrepi, ki so se nanašali predvsem na založene evakuacijske poti, na katerih so bili različni predmeti, od miz, koles, omar ipd.,« pravi inšpektor.
Ljudje se pogosto ne zavedajo, kako pomembno je, da so v vsakem trenutku pripravljeni na morebitne nesreče, zato smo inšpektorja prosili tudi za priporočilo, na kaj moramo biti pozorni z namenom doseganja večje požarne varnosti. »V prvi vrsti je treba skrbeti, da dosledno upoštevamo določen požarni red, da se pri vsakodnevnih opravilih v stanovanju izogibamo različnim tveganjem, ki bi lahko povzročili požar, da stalno skrbimo za proste in prehodne evakua-cijske poti ter zagotavljamo proste in prevozne intervencijske poti in površine za gasilce. Pomembno je, da v vseh primerih, ko je zahtevana izdelava načrta evakuacije, tega tudi izdelamo v skladu s predpisi in izobesimo na vidnem mestu, da redno, predpis zahteva enkrat letno, izvajamo praktično usposabljanje za izvedbo evakuacije, da se usposobimo za uporabo gasilni-kov in drugo opremo za gašenje, ki je namenjena stanovalcem.«
Kako ukrepati, če pride do požara?
»Če se požar zgodi, ga poskušamo pogasiti, takoj pokličemo pomoč gasilcev na številko 112 in nemudoma začnemo evakuacijo iz objekta. Ob tem opozorimo ostale stanovalce ter pomagamo pri evakuaciji vsem tistim, ki se sami ne morejo varno evakuirati. V nobenem primeru pa z evakuacijo iz objekta ne smemo odlašati,« opozarja glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da tudi ob doslednem upoštevanju predpisov pri gradnji in uporabi objekta, do požara vseeno lahko pride, zato se je nanj treba predhodno tudi ustrezno pripraviti in usposobiti. Naj ne bo odveč razmislek, da bi ob opremi za gašenje, ki je nameščena v objektu, morda vseeno namestili še kakšen gasilnik v stanovanju, morda namestili javljalec požara in s tem poskrbeli za višji nivo požarne varnosti v svojih stanovanjih ali v objektu kot celoti, pa je še en nasvet, ki ga velja upoštevati.
Če povzamemo, glavni razlog za požarno nevarnost, ki bi lahko nastala v SPB-i, niso materiali, iz katerih je največji domžalski objekt zgrajen, tudi ni najpomembnejša fasada, ta naj bi bila primerna, pač pa v prvi vrsti nosilnost objekta, konstrukcija. Največjo nevarnost pa tudi tokrat predstavljamo ljudje. Kot že tolikokrat doslej ... □
Pri Domžalskem domu
■	Godba Domžale
■	moški pevski zbor Janko Kersnik
■	Ansambel Prijatli
., ... v-'-^-" '

27.8.2017 ob 11. uri
Mala planina
25. tradicionalno srečanje domžalskih planincev
Dogodka potekata pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
D ^ALE
lo I slamnik
NOVICE
ŠTEvILKA 7 I JuLIJ 2ol7 I LETNIK LvII
slamnik@kd-domzale.si
Arboretum Volčji Potok v avgustu
Festival mladih
Avgust, čeprav poletni mesec, v Ar-boretumu Volčji Potok ne bo nič do-pustniški, bo pa zelo počitniški, saj so se zelo potrudili, da za vse generacije, posebej pa prav za najmlajše, pripravijo vrsto aktivnosti - tudi za počitnice.
Avgust bo v znamenju dalij, ki slovijo po pestrosti in mnogostranski vrtni uporabnosti. Poleti cvetijo na vrtovih, balkonih in terasah, v gredah parka pa vas bodo pozdravljale različnih barv, višin in velikosti cvetov, manjkalo pa ne bo niti drugega cvetja in senčnih dreves - kot nalašč za vroče poletje.
Pravi hit letošnjega poletja so velikani morskih globin, za nekatere zanimivejši kot sosedje - dinozavri. Več kot 10 kitov v naravni velikosti - najdaljši merijo skoraj 25 metrov -, je ve-
selih vseh obiskov, posebej zanimivi so za otroke in prav nič nenavadno ni, da so posamezni velikani morskih globin, v celoti izdelani v Arboretu-mu, že dobili svoje stalne občudovalce. Veliko obiskovalcev pa ob sprehodu med velikani pomisli tudi na reševanje morskega okolja in ogroženosti. Ko smo že pri najmlajših: čaka jih vselej zanimivo otroško igrišče, pa nikoli osamljeni pravljični junaki.
Ljubitelje cvetja posebej vabijo k ogledu balkonskih zasaditev, v katerih boste našli navdih za popestritev svojih balkonov in dvorišč, še vedno vas čakajo razstave očarljivih orhidej in kaktusov, pa tudi tropski metulji še niso zapustili našega znamenitega parka. ŠAD Mavrica je ob začetku avgusta pripravilo večdnevne počitnice v naravi, največji prijateljici otrok.
Obvezna prijava po elektronski pošti info@sadmavrica.si, na tel. št.: 031 314 870 ali prek SMS.
Ob sobotah med 18. in 20. uro vas Barbra in Mark vabita v spodnji angleški park na Hvalnico soncu, Mantra Gajatri je univerzalna molitev iz najstarejših svetih spisov človeštva - Ved. Namenjena je vsemu človeštvu. Man-tro Gajatri boste ponavljali in peli za mir v telesu, umu in duši na ravni posameznika, naroda in sveta.
Slovensko društvo za sesalce pripravlja ustvarjalne delavnice o delfinih, vabljeni pa tudi na multimedij-sko predstavitev - predavanje o delfinih v slovenskem morju, s čudovitimi fotografijami, ki je primerna za vse starostne skupine. Kot že zapisano, Arboretum Volčji Potok vselej poskrbi za vse generacije, ki bodo ustvarjale s servietno tehniko, se prepričale, da so kuščar, želve in žuželke lahko tudi hišni ljubljenčki, posebej ustvarjalne pa bodo delavnice, kjer se boste lahko prepričali, da tudi sami lahko postanete palentologi, geologi ali arheologi.
Joga je v parku doma že dalj časa, tudi obiskovalcev telovadbe je vse več in še marsikaj zanimivega se najde, le priti morate in se prepričati, da je lahko avgust, posebej za vas najlepši mesec v Arboretumu Volčji Potok, kjer vselej mislijo na vas, konec avgusta pa že tudi na jesen, saj vas bodo povabili, da se skupaj pripravimo na ta barviti letni čas in poberemo sadove letošnjega leta. Več informacij pa na info@arboretum.si ali na tel. št.: 01 831 23 45.
Vera Vojska
V soboto, 17. junija, je v Češminovem parku potekal Festival mladih, dogodek, namenjen predvsem mladini iz Domžal in okolice. Dogodek že vrsto let organizira Mladinski svet Domžale.
V popoldanskem času so se obiskovalci lahko preizkusili v različnih aktivnostih kot so plezanje po vrvi, robotika, športne igre, zip-line, spretno-stne igre in še čem. Zahvala za pripravo gre društvom, članicam Mladinskega sveta Domžale in tudi drugim organizacijam, ki delujejo z mladimi: taborniki in skavti, Društvo mladih Jarše, Športno društvo Izitriks, Center za
mlade Domžale, Društvo za raziskovanje jam Simona Robiča Domžale, ŠAD Mavrica in Zavod 123.
V večernem delu je sledil koncert dveh mladih domžalskih glasbenih skupin. Za uvod je nastopila skupina Bog Bards z irsko tradicionalno glasbo, nato pa je sledil še nastop skupine Imset, ki je predstavila tudi dve skladbi s svojega novega albuma.
Dogodek je po mnenju organizatorjev lepo uspel, čeprav bi si želeli več obiska s strani mladih. Veselijo se prihodnjega leta, ko se bomo srečali na Festivalu mladih 2018!
Novice iz Območnega združenja RK Domžale
Domžalske interventne enote Maticu Keržanu polepšale dan
Predstavniki domžalskih interventnih enot iz vrst poklicnih gasilcev, policistov in reševalcev so v ponedeljek, 10. julija 2017, zelo presenetili Matica Keržana in mu polepšali dan ter s tem pokazali, da imajo srce na pravem mestu. Predstavniki domžalskih interventnih enot se ne srečujejo samo na intervencijah, temveč velikokrat tudi izven delovnega časa, saj jih povezuje tudi prijateljstvo, na pomoč pa so pripravljeni priskočiti tudi v prostem času ter, če je potrebno, tudi nekomu polepšati dan. In Mati-cu so ga res polepšali.
Januarja letos je Maticu Keržanu iz Srednjih Jarš, ki je tudi prostovoljni gasilec v PGD Jarše-Rodica, splet nesrečnih okoliščin življenje obrnil na glavo. S prijatelji je priskočil na pomoč udeležencem v prometni nesreči, ko je v tistem trenutku z veliko hitrostjo v njega in njegovega brata trčilo drugo vozilo in Matičevo nogo poškodovalo do te mere, da se je ni dalo več rešiti. Vendar Matic ni izgubil volje, motiviran kot malokdo, se je soočil z izgubo noge in z upanjem zre v prihodnost. Kot nam je zaupal, so mu takrat življenje rešili poklicni gasilci Gasilske brigade Ljubljana, ki so bili na kraju prometne nesreče zelo hitro po pozivu, seveda pa so nato sledile še številne operacije v UKC Ljubljana, žal pa noge ni bilo mogoče rešiti. Trenutno Matic, ki je tudi trener fitnesa, zbira finančna sredstva za
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
nakup kvalitetne proteze z gibljivim gležnjem. Na pomoč so mu priskočili številni njegovi prijatelji in znanci ter tudi organizacije, za kar jim je seveda zelo hvaležen.
Poseben dan pa je Matic doživel, ko se je srečal s predstavniki domžalskih interventnih služb, za kar je poskrbel ambasador športa, odlični kickboxer in tudi poklicni gasilec Marjan Bolhar. Matica so pripeljali na sedež poklicne gasilske enote CZR Domžale, kjer so ga pričakali direktor Andrej Jarc, poveljnik Matjaž Merku-žič, poklicni gasilci Andrej Vodlan,
se iskreno zahvaljuje za njihovo presenečenje. Posebna zahvala gre Marjanu Bolharju, ki je kot pravi športnik in poklicni gasilec s srcem poskrbel, da je Matic doživel presenečenje dneva.
Na pomoč pri zbiranju finančnih sredstev za nakup proteze z gibljivim gležnjem so mu priskočili tudi številni njegovi prijatelji in znanci ter tudi organizacije, med njimi je bil tudi Nogometni klub Kalcer Radomlje, saj je Matic njihov zvesti navijač. V sredo, 5. julija 2017, je dobrodelni dogodek na igrišču pri OŠ Rodica in sicer do-
Jure Slapar, Tomaž Grošelj, Primož Žnider in Matija Korošec ter policist PP Domžale Stanislav Skubic in reševalca NMP ZD Domžale Miha Vei-der in Bogdan Kobe. Z interventnimi vozili so malo popeljali Matica ter ga nato z gasilsko avtolestvijo tudi dvignili v zrak, da si je Količevo in okolico lahko ogledal še s ptičje perspektive. Sledila je še skupinska fotografija ter klepet v bližnji senci.
Matic nam je zaupal, da je bil to zanj eden najbolj presenečenih dni, kar jih je doživel. Vsem poklicnim gasilcem, policistom in reševalcem
brodelno pametno vadbo organiziralo Društvo Prej-Potem. Društvo deluje po vsej Sloveniji in tudi izven domačih meja. Njihov cilj je širiti zdrav življenjski slog. Dobrodelne pametne vadbe sta se udeležila tudi predsednica ŠAD Mavrice Mojca Grojzdek in ambasador športa, odlični kickboxer Marjan Bolhar, ki nam je dejal, da mu je bilo v čast spoznati tako motiviranega človeka, kot je Matic. In res je tako. Matic se je z nasmehom in veliko hvaležnostjo zahvalil vsem, ki so se udeležili dobrodelne pametne vadbe.
BESEDILO IN FOTO: MIHA ULČAR
Počitniški čas je tudi za organizacije Rdečega križa priložnost za nabiranje nove energije, hkrati pa tudi za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, ki si ne morejo privoščiti počitnic na morju ali v hribih. Zato se v RK trudijo, da bi z različnimi humanitarnimi aktivnostmi zbrali čim več sredstev in omogočili čim večjemu številu otrok prijetno počitniško letovanje. Tako se je Območno združenje Rdečega križa Domžale tudi letos odločilo, da v sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine Domžale omogoči desetim otrokom prijetno počitniško letovanje na morju.
Hkrati pa že med poletnimi meseci razmišljajo tudi o pomoči socialno ogroženim družinam pri nakupu šolskih potrebščin, ki jih te potrebujejo za osnovne in druge šole. V ta namen so v sodelovanju z Mladinsko knjigo zagotovili ugodnejši nakup šolskih potrebščin. Družinam, ki imajo šoloobvezne otroke in so se znašle v socialnih stiskah, bodo razdelili bone MK v vrednosti 5.810 evrov.
Tudi sicer v poletnih mesecih potekaj o tradicionalne aktivnosti tako na občinskem kot medobčinskem področju, kjer so zlasti aktivne krajevne organizacije.
Tako je Krajevna organizacija Rdečega križa Dob, ki namenja največ skrbi starejšim in bolnim članom ter članicam in socialno ogroženim družinam, tudi letos pripravila tradicionalni izlet. Vedno poiščejo zanimivosti in znamenitosti, ki jih morda starejši ne bi nikoli videli. Da gredo radi na tovrstne izlete, na katerih navadno Rdeči križ predstavlja tudi svoje siceršnje dejavnosti, se je tudi letos pokazalo v številu udeležencev, starejših od 70 let, saj je bil avtobus premajhen za vse, ki so želeli preživeti prijeten dan s članicami vodstva Krajevne organizacije RK Dob. Letos je bila njihova prva postaja zelo popularen Vina-rium Lendava, ki omogoča, da na en mah lahko zreš na pokrajine kar štirih držav naenkrat, hkrati pa ta stolp omogoča prijeten razgled, posebej po Prekmurju. Na vrh razglednega stolpa Vinarium Lendava, visok je 53,5 metra, so se starejši udobno povzpeli z dvigalom, bolj korajžni pa po 240
stopnicah. Vsi skupaj so bili povabljeni v pritličje na dišeče domače kulinarične užitke in pokušino vrhunskih lokalnih pridelkov.
Obiskali so tudi 'dom' enega najbolj znanih slovenskih paradižnikov lušt, ki ga je bilo mogoče tudi kupiti. Celovita informacija o dosedanjem razvoju tega področja je obsegala tudi načrte za prihodnost, ker pomeni, da bomo o luštu še veliko slišali.
Prijeten izlet se je ustavil tudi v Gornji Radgoni, kjer so pod strokovnim vodstvom spoznali evangeličansko cerkev in njene značilnosti, srečanje pa se je končal s skupnim kosilom. Starejši člani in članice Rdečega križa so bili tudi tokrat navdušeni nad obiskom te slovenske pokrajine ter pozornostjo in pomočjo članic vodstva Krajevne organizacije RK Dob.
Vera Vojska
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Dnevi NVO
Vloge ZUJPS in novo šolsko leto
Nevladne organizacije smo vse bolj povezane, udeležujemo se pomembnih sestankov ter vse bolj sodelujemo in aktiviramo pobude in sodelovanja. Brezplačna predavanja so za nas izjemnega pomena, saj je znanje za razvoj društva odločilnega pomena. Naše društvo je na tovrstnih predavanjih pogosto prisotno. V maju smo se tako udeležili srečanja Dnevi NVO, ki ga je organiziralo Stičišče NVO osrednje Slovenije.
Seznili smo se z moderiranjem -kako pripraviti dobro zgodbo, prepričati z dobrimi argumenti. Janja Jenc z urada za razvoj Ministrstva za Javno
V domžalskem premazniškem podjetju, ki je od letos v lasti japonskega koncerna Kansai Paint, je v teh dneh pestro. Poleg zaposlovanja ljudi se pripravlja tudi nov objekt, novi projekti, nas pa je med drugim zanimalo tudi, kako so s prevzemom Heliosa zadovoljni Japonci. »Novi lastniki Heliosa iz japonskega podjetja Kan-sai Paint so z nakupom zelo zadovoljni. Navdušeni so nad mnogimi vidiki našega poslovanja in organizacije, produkti in proizvodnjo, marketingom, nabavo ter nad našim znanjem s področja premazov,« so za Slamnik povedali v Heliosu.
Ob prevzemu je bilo izpostavljeno, da bo med podjetjema prihajalo tudi do izmenjave znanj in v preteklih mesecih so v Domžalah že gostili predstavnike Kansaijevih podružnih po vsem svetu. »Začeli smo z izmenjavo znanj s strokovnjaki, ki prihajajo iz Japonske, Južne Afrike, Indije, Turčije, Italije in Velike Britanije. Trenutno aktivno sodelujemo na projektih s podružnicama Kansai Paint iz Indije in Turčije, še zlasti jih zanima uvoz naših proizvodov. Poleg tega si s Turčijo obetamo tudi sodelovanje na področju industrijskih premazov in oskrbe proizvajalcev avtomobilskih delov s skupnimi produkti. Z japonsko podružnico pospešeno delamo tudi na prenosu znanj na področju avtoreparatur-nih premazov.«
V Domžalah se obeta tudi širitev, saj je Helios že prejel gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega objekta, za katerega testno proizvodnjo načrtujejo že letos decembra, redno proizvodnjo pa v začetku prihodnjega leta. Naložbo v reaktor ocenjujejo na več kot tri milijone evrov, za vodenje proizvodnje pa bodo na začetku zaposlili štiri nove sodelavce. »Sodobna proizvodna oprema nam bo omogočila izdelavo novih produktov, namenjenih najzahtevnejšim uporabnikom in trgom, ki dajejo vse več poudarka na okolju in ljudem prijaznih materialih ter imajo vse višja pričakovanju tudi glede lastnosti premazov,« pravijo v Heliosu. Z naložbo in lansiranjem novih proizvodov bo Helios še dodatno okrepil svoje mesto med vodilnimi evropskimi proizvajalci umetnih smol za premaze in kompozite, ki so plod lastnega zna-
upravo je navzočim predstavila način in postopek vključevanja javnosti v pripravo projektov na vladi.
Spoznali smo tudi aplikacijo Pametni glas, ki občanom omogoča podajanje pobud ali predlogov.
Predsednico je prevzela dobra praksa občine Ajdovščina. Predsedniki krajevnih skupnosti so se povezali, sodelovali in aktivirali. Župan je podprl idejo o participativnem proračunu, en odstotek sredstev proračuna za uresničevanje predlogov in pobud občanov. Tako so zgradili muzej, igrišče, napisali zgodovinsko knjigo ... Predloge in pobude so oblikovali občanke in obča-
nja in uspešnega dela njihovega oddelka za raziskave in razvoj.
Tovrstni projekti prinašajo tudi nove zaposlitve, kjer so aktivni tudi v letošnjem letu. Nove sodelavce -v letošnjem letu jih napovedujejo 40 - zaposlujejo na skoraj vseh področjih, od razvoja, prodaje, marketinga, kontrole, upravljanja s kadri in informatike do sodelavcev v vzdrževanju, logistiki in še zlasti v proizvodnji. »Iščemo strokovnjake s specifičnimi znanji, pa tudi mlade nadarjene posameznike z manj izkušnjami, vendar z veliko željo po učenju. Večina novih zaposlitev je na lokaciji naše največje tovarne Helios TBLUS, d.o.o. na Količevem v Domžalah.«
Skupina Helios še naprej ostaja glavni sponzor Košarkarskega kluba Helios Suns Domžale, saj je Helios sponzor domžalskih košarkarjev že od leta 1980, kar predstavlja tradicijo, ki jo je vredno ohranjati, pravijo. Poleg tega Heliosova šola košarke vključuje več kot 700 otrok in pomembno prispeva k razvoju športne kulture v Sloveniji. »V prihodnosti bomo tako pomoč in podporo dom-
ni. Skladnost projektnih predlogov s cilji in zmožnostmi občine je preučila Komisija za vloge in pobude občanov, dokončni projektni predlogi so bili podani na glasovanje občankam in občanom, izglasovani projektni predlogi pa umeščeni v proračun občine za leti 2017 in 2018. Res pohvalno in vredno razmisleka o usmeritvi v tovrstne aktivnosti.
Nova znanja in ideje je na predavanju podala tudi Natalija Vrhunc, podpredsednica Društva moderatorjev Slovenije, ki je vse navzoče seznanila z namenom moderiranja, kako vzpostaviti varno komunikacijsko okolje in s tem popotnico za dobro delo.
Velika zahvala gre stičišču Osrednje Slovenije za organizacijo tovrstnih predavanj za nas, ki delamo in gradimo boljšo in odgovornejšo družbo.
Predsednica ŠAD Mavrica Mojca Grojzdek
<1/0 v
žalskim košarkarjem nudili tudi prek dveh članov, ki Skupino Helios zastopata v upravnem odboru kluba.«
Podpora košarki je del družbene odgovornosti, ostaja pa tudi projekt Mavrica nasmehov, ki že več let podpira šole in vrtce po vsej Sloveniji. »Letošnje leto smo tako podprli projekt izdelave stenske tipanke za slepe in slabovidne otroke v Centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) v Ljubljani in postali boter enega izmed šestih prizorov stenske pravljice.« Gre za inovacijo v svetovnem merilu, ki je plod domačega znanja ter pomaga slepim in slabovidnim otrokom pri otipanju sveta, ki nas obdaja prek pravljice, ki otrokom pomaga pri razvoju fine motorike, spoznavanju tipnih lastnosti oseb, živali in predmetov, učenju posameznih pomembnih veščin ter tudi kot pripomoček za zgodnje opismenjevanje v brajlici. Pomagali so tudi do obnove parketnih površin v vrtcih v Beltincih, kar je del rednih mesečnih pomoči šolam in vrtcem.
Mateja Kegel Kozlevčar
S 1. 9. 2017 se začne novo šolsko leto, zato želimo opozoriti na pravočasno vložitev vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki so vezane na začetek novega šolskega in študijskega leta:
-	za otroke, ki bodo s septembrom prvič sprejeti v vrtec, je treba v avgustu 2017 oddati vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pri tem pa označiti pravico do subvencije vrtca;
-	za otroke, za katere se je v juniju in juliju 2017 sporočalo spremembe glede izpisov iz vrtca in je bilo na novo odločeno o pravici do otroškega dodatka in subvenciji vrtca ter gredo v septembru v 1. razred osnovne šole ali 1. letnik srednje šole, je treba v avgustu 2017 ponovno sporočiti spremembo, saj sprememba statusa vpliva na pravice iz javnih sredstev.
-	Za dijake je treba v avgustu 2017 oddati vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pri tem pa označiti pravico do državne štipendije, in sicer tako za tiste dijake, ki bodo vlagali prvič, kot za tiste, ki so državno štipendijo že prejemali v preteklem šolskem letu. Vloga se lahko vloži na enotni vlogi, ki jo vloži eden od staršev (če je dijak polnoleten, morajo izpolniti prilogo 2 in 3, če je mladoleten, pa le prilogo 2), ali pa na vlogi za uveljavljanje pravice do državne štipendije, kjer je vložnik dijak sam, če je polnoleten. Če je dijak mladoleten in vloži vlogo na obrazcu za uveljavljanje državne štipendije, mora biti na vlogi tudi podpis zakonitega zastopnika. K vlogi je treba priložiti spričevalo za prejšnje šolsko leto (samo za dijake, ki podaljšujejo pravico in bi jim na podlagi pridobljenega
■il
učenega uspeha pripadal dodatek za uspeh). Če dijak biva v domu, je treba priložiti tudi pogodbo o bivanju v dijaškem domu in potrdilo o prijavi začasnega bivališča na sedežu dijaškega doma.
- Za študente je treba v septembru 2017 uveljavljati pravico do državne štipendije, in sicer tako za tiste študente, ki bodo vlagali vlogo prvič, kot za tiste, ki so štipendijo že prejemali v preteklem šolskem letu. Vlogo je treba oddati na vlogi za uveljavljanje pravice do državne štipendije. K vlogi je treba priložiti izpis ocen za preteklo šolsko leto. Štipendistu pripada tudi dodatek za bivanje, če biva v najemniškem stanovanju (zasebna nastanitev) in ni uveljavljal pravice do subvencije bivanja, pri čemer mora biti oddaljenost od doma vsaj 25 km. Treba je priložiti najemno pogodbo, sklenjeno za šolsko leto, za katero uveljavlja dodatek, in potrdilo o prijavi začasnega bivališča na naslovu najemniškega stanovanja. Dodatek za bivanje ne pripada študentom, ki bivajo v študentskih domovih. Za uveljavljanje pravice za šolsko prehrano (subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence) na centru za socialno delo ni treba vložiti vloge. Podlaga za določitev subvencije je, ali odločba za otroški dodatek, ali državno štipendijo. Vlogo je treba vložiti le v primeru, če ni bilo odločeno o pravici za otroški dodatek ali državno štipendijo.
Zaradi začetka šolskega in študijskega leta je, v obdobju med avgustom in oktobrom, na CSD povečano število vlog, zato vas prosimo za razumevanje v primeru daljšega odločanja o pravicah iz javnih sredstev.
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
^ ^ ^
Z vami in za vas bomo ob 50. letnici delovanja prenovili vašo in našo Cvetličarno Omers, zato vam sporočamo, da bo cvetličarna zaradi del zaprta od 8. avgusta do predvidoma 27. avgusta.
Hvala cenjenim strankam za izkazano zaupanje že 50 let. Ekipa Cvetličarne Omers.
^ ^ ^
Cvetličarna Omers, Ljubljanska cesta 72, Domžale. T: 01 72 26 520, M: 041 530 469, www.cvetlicarnaomers.si
GLASILO OBČINE DOMŽALE
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
Helios v Domžalah s številnimi novimi delovnimi mesti
12 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Lek od avgusta dalje z novo-staro upravo
Dan za zdravje in gibanje v Domžalah
V začetku julija je prišlo do sprememb v farmacevtski družbi Lek, enem ključnih stebrov skupine Sandoz, druge največje generične farmacevtske družbe na svetu. Nadzorni svet Leka je namreč na zadnji seji imenoval novo upravo družbe. Po predlogu Zvoneta Bogdanovskega, dosedanjega člana uprave, ki bo 2. avgusta 2017 na mestu predsednika uprave nasledil Vojmirja Urlepa, so dobili novo upravo v naslednji sestavi: Da-
niel Michalek, direktor financ, Samo Roš, direktor kadrov, Ksenija Butenko Černe, direktorica pravnih zadev, Andrej Pardo, komercialne dejavnosti, in mag. Marjan Novak, delavski direktor. Uprava, ki je imenovana za obdobje petih let, v večjem delu ostaja enaka kot doslej, nov član je samo Andrej Pardo, medtem ko, glede na sporočilo, ki smo ga prejeli iz družbe Lek, v novi upravi ne bo več Aleša Rokavca.	mkk
Dvanajst projektov v skupni vrednosti 520.000 evrov
LAS Za mesto in vas na območju občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice je za sofinanciranje izbral 12 projektov v skupni vrednosti 52o.oooevrov.
Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas, ki v partnerstvo združuje javne in zasebne organizacije ter posameznike na območju šestih občin Osre-dnjeslovenske regije (Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice), je v decembru 2016 objavila prvi javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS. Razpisanih je bilo 915.000 evrov sredstev, namenjenih sofinanciranju projektov, od tega 395.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in 520.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na poziv, ki je bil odprt do sredine maja 2017, je prispelo 16 vlog. Te je na 6. redni seji pregledal in ocenil Upravni odbor LAS, izmed njih izbral 12 projektov v skupni vrednosti 520.000 evrov, ki izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev sofinanciranja, do dokončne potrditve pa je treba počakati še na potrditev Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V odobrenih projektih sodeluje več kot 30 partnerjev iz javnega, nevladnega in zsebnega sektorja, potrjeni projekti pa prinašajo inovativne ideje in nova partnerstva, ki bodo prispevala k ustvarjanju delovnih mest, varstvu okolja in ohranjanju naravne dediščine ter razvoju novih storitev na podeželju. Med njimi velja izpostaviti projekt Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti - LAS na območju vseh šestih občin, katerega cilj je vzpostavitev mreže privlačnih in varnih kolesarskih poti v skupni dolžini 64.372 m ter s tem spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na območju LAS. Prav tako so občine združile moči pri projektu Oživitev tržnic na območju LAS, ki bo namenjen večanju oziroma širjenju ponudbe prodajalcev na tržnicah v posameznih občinah in s tem kroženju ponudnikov na tržnih prostorih v vseh ob-
, PHO&RAH RA/VUl.l
punr?fi H
fMfrti (orchid dibd a nnm jofc.Tl J 1>TOP= rrc-itjj Ï HC&CIF
UN HA
IfLpPpTI	I L
V sredo, 21. junija 2017, je Zdravstveni dom Domžale v Češminovem parku izvedel Dan za zdravje in gibanje v Domžalah. K sodelovanju smo povabili razna društva, ki so kakorkoli povezana z zdravjem in gibanjem ter z zdravim načinom prehranjevanja, in vse tri državne presejalne programe Svit, Dora in Zora. Nekakšno odprtje dogodka je pripravila Šola zdravja, ki je tokratno jutranjo telovadbo ob 7.30, ki jo običajno izvedejo za Bistrico, opravila kar v Češminovem parku.
vajalke vsakemu udeležencu obrazložile ter ob zapisu povedale, kaj pomenijo morebitna odstopanja. Na atletski stezi OŠ Domžale poleg Češminovega parka so udeleženci lahko opravili test hoje na 2 km ter s tem pridobili rezultate svoje trenutne kondicijske sposobnosti in ga ob interpretaciji priložili ostalih izvidom. Na stojnicah državnih presejalnih programov Dora, Svit in Zora so strokovni sodelavci iz Onkološkega inštituta in Nacionalnega inštituta za javno zdravje promovirali pomembnost vklju-
činah. Z evropskimi sredstvi bodo v občinah Trzin, Medvode, Mengeš in Vodice poskrbeli tudi za izboljšanje stanja in dolgoročno ohranitev lokalnih mokrišč. K sodelovanju v projektu Zgodbe naših mokrišč sta pristopila še Zavod RS za varstvo narave in Osnovna šola Mengeš. Aktivnosti se bodo izvajale tudi pri spodbujanju podjetništva - javni zavod Cene Štupar bo v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Domžale ter javnim zavodom za šport, turizem, kulturo in mladino Sotočje, Medvode v okviru projekta Za vas! izvajal različna podjetniška usposabljanja in izobraževanja. Svoje mesto so prav tako našli starejši - pri projektu Med-generacijsko povezovanje za varno starost bo eden izmed glavnih poudarkov omogočiti starostnikom medgeneracij-sko družbeno interakcijo ter prepoznati in omejiti nasilje nad starejšimi. Potekala bodo strokovna usposabljanja zaposlenih v domovih za starejše za učinkovito prepoznavo oblik nasilja in ukrepanje zoper povzročitelje nasilja, starostniki bodo seznanjeni z nesprejemljivimi oblikami vedenja, ponujena pa jim bo tudi ustrezna pomoč. Drugi projekt, ki naslavlja starejše, bo potekal na območju naselij Komenda, Moste, Mengeš, Trzin in Vodice, kjer bo vzpostavljeno Krekovo središče, namenjeno predvsem spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, kakovostnega in aktivnega staranja ter preprečevanju osamljenosti med starejšimi.
Naslednji javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Za mesto in vas, v okviru katerega bo na razpolago približno milijon evrov iz sredstev EKSRP in ESRR, bo objavljen predvidoma v začetku leta 2018. Pred tem bodo potekale informativne delavnice za potencialne prijavitelje. Termini bodo objavljeni na www.las-mestoinvas.si
Za več informacij o delovanju in aktivnostih LAS Za mesto in vas se lahko obrnete na vodilnega partnerja - Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR); roman.med-ved@ljubljana.si ali 01 306 19 05.
Vsak udeleženec je ob registraciji dobil program dogodka in kartonček za vpis izmerjenih rezultatov različnih opravljenih meritev. Društvo za diabetike Domžale je izvajalo meritve krvnega sladkorja, referenčne medicinske sestre iz ZD Domžale meritve krvnega tlaka, Zveza društev bolnikov z osteoporo-zo Slovenije pa merjenje kostne gostote. Vse pridobljene rezultate meritev so iz-
čevanja v programe ter pojasnjevali in odgovarjali udeležencem na vprašanja. Svit je poleg promocijskih materialov omogočal tudi ogled modela debelega črevesja. Društvo Kinvital je poleg sodelovanja pri izvedbi testa hoje na 2 km udeležencem omogočilo demonstracijo nordijske hoje. Na stojnici se nam je pridružilo tudi podjetje Bolus, ki se ukvarja z zdravilno glino, podjetje Carso ter
Gostinstvo in catering Koren, ki je vsem nam popestrilo in izboljšalo počutje s pripravo zdravega obroka.
Dan za zdravje in gibanje je obiskalo veliko ljudi. Opravljenih je bilo več kot 90 meritev krvnega sladkorja, krvnega tlaka in gostote kostne mase. Prav tako je bila dobra udeležba testa hoje na 2 km, kljub visokim temperaturam. Menim, da je vsakdo, ki se je dogodka udeležil, našel kaj zase, s čimer si je izboljšal svoj pogled na zdravje in gibanje. Glede na pomen preventive, ki se je vsak posameznik vedno bolj zaveda, bomo težili k temu, da bo tovrstnih dogodkov vedno več, tako da se bo vsak kdaj lahko odzval povabilu in s tem storil nekaj zase.
Rada bi se zahvalila vsem sodelujočim, saj je prav vsak izmed nas doprinesel svoj del v mozaik te zgodbe o skrbi zase, za zdravje, za osveščenost o tem, kaj je za zdravje pomembno. Občina Domžale nam je pri izvedbi dogodka z veseljem stopila nasproti pri zagotovitvi prostora in vsega, kar smo za prostorsko izvedbo dogodka potrebovali. V prihodnje si želimo, da bo tega sodelovanja čim več ter seveda zavedanja, da je naše sodelovanje z vsemi prisotnimi ključnega pomena za zgled občanov ter navsezadnje nam vsem, ki vsak dan pri svojem delu vlagamo trud, želje in ideje, kako še izboljšati skrb za zdravje in počutje nas vseh.
Naj zaključim z besedami, ki so že na vabilu zaznamovale dogodek: »Čas za zdravje ... in ta čas je zdaj ... zdaj takoj ...«
Andreja Heine, prof. zdr. vzg., vodja zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale
Spoštovanja vreden pisateljski opus dr. Velimirja Vulikica
Pred dnevi je izšlo zajetno spominsko delo - zbrani vseživljenjski opus literarnega dela prim. dr. Velimirja Vulikica. Njegov opus je vsestranski, obširen in nadvse raznolik, saj vključuje inventurno zbrano celotno pisateljsko, založniško in tudi strokovno delovanje avtorja.
V 29 doslej izdanih knjigah, strokovnih priročnikih in različno literarno obdelanem delovanju je dr. Vulikic zbral, obdelal in večino obdelanih tem tudi literariziral na berljiv, informativen in zgleden način, ki daje njegovim literarnim prizadevanjem vse obete, da bo kot avtor tudi v prihodnje zelo bran.
Prva Vulikiceva knjiga je bil Priročnik za usposabljanje bolničarjev, zobnih asistentov v vojaških zobnih ordinacijah. Sledila je knjiga Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem. Tretja knjiga, ki je izšla, je bila naslovljena V zrcalu Račnega potoka, naslednja pa je bila spet s področja zobozdravstva v NOB z naslovom Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940. Peta knjiga so bile črtice in novele Leta njegove mladosti, šesta V pajko-vi mreži, sedma Beg iz pekla, osma je bila knjiga o senatorju s Sv. Trojice Valentinu Rožiču - Senator s Svete Trojice, kot deveta pa je izšla monografija o dr. Jožetu Rantu, očetu slovenskega zobozdravstva. V deseti knjigi se je avtor lotil življenja in dela okteta bratov Pirnat, v enajsti pa je izdal roman Ki-rurgovo življenje - biografski roman o prof. dr. Francu Čelešniku.
Kot dvanajsta je izšla knjiga Mož dveh domovin - Kamničan v Toron-tu, trinajsta je prinesla zgodbo o tridesetih dneh med Slovenci v Melbour-nu, štirinajsta je oživila lik, delo in življenje Staneta Habeta, petnajsta pa je spregovorila o slovenskem veterinarju dr. Milanu Dolencu.
Sledile so zgodbe V iskanju sreče, Ljudje izpod vrha Sv. Trojice, knjiga o kamniškem zbriratelju dr. Josipu Nikolaju Sadnikarju. V devetnajsti je opravil imenitno inventarno dejanja o domžalskih gasilcih - 50 let
gasilske zveze v Domžalah, v dvajseti pa je opravil celovit pogled na življenje in delo dr. Janeza Ruglja. Enaindvajseto knjigo je posvetil dr. Matiji Tomcu, dvaindvajseta pa je bila biografska Utrinki iz življenja vojaškega zobozdravnika. Triindvajseta knjiga oživlja kiropraktiko in masažo Gregorja Ahčina, štiriindvajseta pa pomeni kroniko 60-letnega dela Poletnega gledališča na Studencu.
Naslednje štiri knjige je spet namenil zobozdravstvu. Tako v petindvajseti knjigi predstavlja Pregled 100-letne zgodovine zobozdravstva na Slovenskem (1814-1914), v naslednji z naslovom Zdravniške zbornice na ozemlju Slovenije (1893-2012) predstavlja zgodovino delovanja zbornic, sledi biografska Moje zgodbe od šolarja do zobozdravnika, v osemindvajseti knjigi Začetki javne vzgoje ohranjanja zob in ust predstavlja zgodovino te vzgoje in skrbi, v trideseti pa prinaša zgodbo Jakoba Pangreta - od pastirčka do odvetnika.
Ves ta veliki delovni opus, ki se bo za vse čase ohranil z njegovimi knji-
gami med Slovenci, je dodatno dokumentiral, pojasnil z mnogimi odzivi, odmevi in z bogastvom vsakršnih podatkov, ki ilustrirajo njegovo delo in založniške podvige, vse to govori o izjemnem človeku, ki je s svojo človeško dušo, s prijazno, v nobenem primeru vzvišeno naturo, vsem nam postal ne le someščan Domžal, pač pa tudi iskren prijatelj. Njegove odlične osebnostne lastnosti so ga zaznamovale v vseh medosebnih odnosih, dr. Vulikic pa jih je oplemenitil z naklonjenim odnosom in popolno lojalnostjo slovenstvu, Domžalam pa je dodatno namenil svojo veliko naklonjenost z deli o drugih velikih ljudeh Domžal. Ni čudno zato, da smo ga prepoznali kot izjemnega in zaslužnega Domžalca, saj so mu občinski svetniki podelili naziv časnega občana.
Našemu dragemu doktorju Veljku se zahvaljujem za vse, kar nam je dal, ohranil in v delih zapustil, predvsem pa za njegovo veliko in toplo srce, človečnost in prijateljstvo, ki smo ga deležni.
Matjaž Brojan
Čokoladno veselje s Hoferjem in Rotary clubom Domžale
V petek, 16. junija 2017, smo v Centru za socialno delo Domžale prejeli veliko čokoladnih dobrot iz velikonočnih zalog trgovskega podjetja Hofer, za kar je poskrbela Martina Oražem iz Rotary cluba Domžale.
S čokoladno donacijo trgovskega podjetja Hofer so se pocrkljaji številni otroci iz rejniških družin, materialno šibkih družin in ljudje v stiski. Čokoladno veselje smo delili tudi z otroki v Materinskem domu Ljubljana in osebami z motnjami v razvoju v Naši hiši.
V imenu vseh hvala za sladko in lepo dobrodelno delo.
Marta Tomec
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
OBRAZI DOMŽAL
PREDEN DOKONČNO OSLEPIM, BI ŽELEL PREHODITI CAMINO DE SANTIAGO
MARTIN MOČNIK
Kljub slepoti, s katero Domžalčan Martin živi že deset let, skušata skupaj s psičko Bibo užiti vsak trenutek življenja.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
Ce se sprehajate po rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici, potem ste Martina z njegovo psičko Bibo že zagotovo srečali, saj skorajda ni dneva v letu, da se ne bi odpravila na sprehod. Ker je Martin pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni oslepel, je obujanje misli na barviti svet okrog njega, njegova edina možnost. Kljub slepoti pa Martin ni vrgel puške v koruzo, temveč se je soočil s to boleznijo in poskuša užiti vsak trenutek življenja. Pri tem mu je v pomoč psička vodička Biba, s katero se v oktobru odpravljata na dolgo popotovanje na slavni Camino de Santiago. Peš, seveda.
Oslepel zaradi sladkorne bolezni
Martin Močnik, letnik 1962, je po rodu iz Studenic pri Poljčanah. V Domžalah živi od leta 1965, kjer je obiskoval osnovno šolo ter prvi del srednje šole, ki jo je nato nadaljeval v Mariboru. Po služenju vojaškega roka ga je pot popeljala v gostinske vode. V svojih najboljših časih je imel petnajst redno in osem honorarno zaposlenih. Ob delu je opravil tudi šolanje na Gea Collegeu, kjer si je pridobil izobrazbo za managerja za hotele, restavracije in gostilne. Zaupa nam, da se je poleg gostinstva ukvarjal tudi s kmetijstvom. V najemu je imel dve kmetiji za kozjerejo, kjer je prideloval sire. V Švici in na Nizozemskem se je izobraževal za izdelovanje sira, saj si je želel izdelovati sir do popolnosti. Žal se je usoda na vrhuncu njegove kariere poigrala z njim. Pred desetimi leti je namreč oslepel, do tega pa ga je pripeljala sladkorna bolezen. »Prvič sem ugotovil, da je nekaj narobe z vidom med vožnjo z avtomobilom. Oslepila me je kombinacija sonca in snega. Zaradi tega sem ustavil, slepota pa je trajala približno petnajst minut. Potem se je začelo ponavljati in sicer sem se počutil, kot bi imel pred očmi roj mušic. To je bilo zaradi tega, ker so mi pokale žilice v očeh. V osemnajstih mesecih sem imel sedemindvajset operacij na očeh, žal pa se mi ni dalo več pomagati,« mi o začetkih svoje slepote zaupa Martin. Zdravniki so ga zdravili tudi z nekimi ameriškimi alternativnimi injekcijami, neposredno v oko. Nato so enostavno obupali. Danes ima Martin na eno oko še približno dva odstotka vida. Zdravniki, ki so šele zdaj ugotovili, da ima sladkorno bolezen od rojstva, mu napovedujejo, da bo slej ko prej popolnoma oslepel. Med pogovorom mi pove, da zaenkrat registrira svetlobo in senco pred svojimi očmi. Mene je registriral po glasu, zato je bil tudi ves čas pogovora njegov pogled obrnjen neposredno v moj obraz.
Psička vodička Biba
Seveda je bil to takrat zanj hud udarec. Ker je bil obrtnik in je imel zaposlene ljudi, ki so bili odvisni od njega, to ni bila enostavna stvar. Prav tako je barvni svet, kot ga je poznal do takrat, zanj naenkrat postal samo še spomin: »Postavljen sem bil pred dejstvo. Ali naj ležim doma na kavču in se smilim sebi ter kritiziram državo ali pa naj se prilagodim situaciji, v kateri sem se znašel.« Martin se je odločil za drugo varianto. Štiriindvajset ur na dam mu dela družbo psička vodička, ki sliši na ime Biba in je njegova spremljevalka že šest let. Psičko Bibo je izuril svetovno priznani inštruktor za pse reševalce Marko Bračun. Martin pravi, da bo tudi naslednjega njegovega psa spremljevalca šolal on.
Pri psih spremljevalcih gre za službene pse. Z njo ima pravico vstopa v vse javne prostore, kot so trgovine, bolnišnice ... Na sebi ima oznako, kjer je navedeno, da gre za psa spremljevalca in tudi poseben zvonček. »Je pa največji problem neinformiranost ljudi. Enostavno ne zastopijo, da opravlja funkcijo pomoči, da je del moje opreme, tako kot palica. Kar nekajkrat sem imel probleme zaradi tega. Imel sem onemogočen vstop,
ker so mi govorili, da psi ne smejo v ta in ta prostor. No, ko sem jim razložil, potem ni bilo več problema,« razloži Martin. Ker ga zdaj že kar dobro poznajo, je teh težav že manj. Skupaj s psičko Bibo lahko gresta brez težav po opravkih v notranje prostore.
Od leta 2012 živi v MGC Bistrica
Od oktobra leta 2012 živi v oskrbovanem stanovanju v Medgeneracij-skem centru Bistrica v Domžalah: »Bil sem eden prvih, ki se je priselil sem. Osnovni vzrok, da zdaj živim tukaj, je, da poznam vso okolico. Prav tako je prednost, da imam na kvadratnem kilometru vse na voljo, saj lahko z Bibo vse opraviva peš.« Zaupa mi tudi, da ima to prednost, da ima njegov osebni zdravnik zdaj tudi ordinacijo v MGC Bistrica. »K njemu grem lahko v copatah,« v šali pove Martin. Prav tako si kuha sam in skrbi za svojo psičko.
Na dan prehodi okoli enaindvajset kilometrov
Na dan z Bibo naredita približno enaindvajset kilometrov, saj sta stalna uporabnika rekreacijske poti ob reki Kamniški Bistrici. »Večinoma greva do Radomelj ali pa do Homca, kjer ima Biba veterinarja. Velikokrat
greva do Duplice, kjer imam banko.« Ob tem je pohvalil župana Tonija Dragarja za res krasno ureditev sprehajalnih poti. Zaupa mi tudi, da sta z Bibo prehodila slovenske hribe po dolgem in počez. V Mengšu obstaja skupina upokojencev, ki ob sobotah obiskuje hribe, velikokrat pa se jim skupaj s psičko Bibo pridruži tudi moj sogovornik, ki mi tudi zaupa, da na leto prehodita od pet do šest tisoč kilometrov.
Cilj: Camino de Santiago
Kmalu bo pred njima poseben izziv: »Še preden se zgodi neizbežno in bom prisiljen preživeti preostanek življenja v popolni temi, bi želel opraviti slavni Camino de Santiago.« Na pot, dolgo 970 kilometrov, se bo s psičko Bibo in z osebnim spremljevalcem podal v oktobru. Ker gre na pot z osebnim spremljevalcem, ki mu bo pomagal pri iskanju poti, prenočišč in pri ostalih pomembnih opravilih, je vse skupaj povezano tudi s finančnimi sredstvi, tako da ga bo projekt stal okrog 5000 evrov. »Jaz v tem življenju nisem sposoben spraviti skupaj potrebne vsote, saj z invalidsko pokojnino žal ne morem privarčevati nič,« pojasni Martin, ki bo vesel vsake finančne podpore. Pri tem lahko Martina podprete prek TRR Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana (MSDSSLJ, Jamova 5, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 0208 3001 7274 514; namen nakazila: Martin Močnik).
In kako Martin preživlja prosti čas?
Zaupa mi, da največ posluša radio, ima pa tudi tri računalnike, ki so prilagojeni za slepe, saj besedilo spreminjajo v glas. Brajleve pisave pravi, da se ne bo naučil, ker ima uničene blazinice na prstih in sicer od dolgoletnega dela v gostinstvu, svoje pa je naredila tudi sladkorna bolezen.
Ker Martin živi že skorajda vse življenje v Domžalah in približno ve, kje se kaj nahaja, mu je veliko lažje pri orientaciji: »Najprej je treba razumeti po kakšnem sistemu deluje vodička. Okvirno moraš namreč vedeti, kje si. Če ti ne veš, kje si, te vodička ne more voditi. Če veš v kateri ulici si in da bo v določenem času prehod za pešce ali semafor, potem njej samo naročiš, naj išče prehod. Ona mi potem tudi nakaže in me pripelje do tja. Prav tako mi nakaže, kje so ovire in podobno.«
Življenje v Domžalah
Po Martinovih besedah se zelo počasi spreminja glede gibalnih ovir. Se pravi, da je v javnem prostoru prilagojeno za slepe in slabovidne. Kot eno izmed stvari izpostavi semaforje, saj v večini nimajo zvočnih javljalnikov. V domžalski občini je edini semafor z zvočnim javljalni-kom na Viru pri lekarni. Prav tako so po besedah Martina določena križišča strahovito neprilagojena. Primer takšnega križišča je pri Krizantu v Domžalah. »Veliko stvari bi se dalo rešiti z zvočnimi javljalniki ali pa s sistemom, ki ga poznajo v Franciji že dobri dve desetletji. V pločnikih so
vgrajene kocke s črtami, po katerih z našimi belimi palicami, ki imajo kolešček, zaznaš, kadar je ovira in temu primerno se lahko potem tudi orientiraš,« pove Martin.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana
Martin je vključen v Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, ki pokriva 38 občin iz osrednje Slovenije. Skupaj s slepimi, slabovidnimi in podporniki je v to društvo vključenih približno 1000 ljudi. Ob tem razloži še, kako se meri slepota in slabovidnost. Do pet odstotkov vidnosti na dobro oko, pomeni, da si slep, nad tem odstotkom si slaboviden, potem pa so tisti, ki so mejni. Martin s svojima dvema odstotkoma vidnosti na dobro oko spada med slepe. »V tem društvu teoretično in praktično organizirajo čisto vse aktivnosti za slepe in slabovidne. So pa aktivnosti večinoma primerne za Ljubljančane, ki jim je vse skupaj bližje. Jaz moram namreč na vlak ali avtobus. Moram pa biti korekten in pošten. Veliko naredijo za nas. Največja zahvala gre tajnici društva Zdenki Tomažič. Ona je namreč duša in srce tega društva,« pojasni Martin.
V času najinega pogovora si je vo-dička Biba privoščila malo počitka, so jo pa od bližnje mize začeli ogovarjati gostje kavarne MGC Bistrica. Martin jih je opomnil, da se vodičke ne sme nikoli ogovarjati in sicer zaradi koncentracije. »Poleg mene je ne sme ogovarjati, božati in ne hraniti nihče, saj se lahko dekoncentrira. Je pa res, da Biba ni moja last. Je last zdravstvene blagajne. Tako šolan pes vodnik stane zdravstveno blagajno približno 25.000 evrov,« pojasni Martin. Pse začnejo šolati pri enem letu starosti, šolanje pa traja eno leto. Po tem ima osem let delovne dobe, se pa po Martinovih besedah šola ves čas delovne dobe.
Dotakneva se tudi Domžal. Večino svojega življenja - z izjemo nekaj prekinitvami - je Martin preživel v Domžalah. Pravi, da je edina stvar, ki ga moti, da Domžale nimajo duše. Se pravi, nimajo središča: »Je pa res, da so Domžale redka občina, ki ima tako dobro urejene sprehajalne poti, kot je recimo rekreacijska os ob reki Kamniški Bistrici. Lahko rečem, kapo dol našemu županu.« □
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. avgusta 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. avgusta 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
14 I slamnik	številka 7 | julij 2017 | letnik lvii
__	_____ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
Domžalski invalidi nizajo uspeh za uspehom v balinanju
Balinarji Medobčinskega društva invalidov Domžale vedno znova dokazujejo, da so kljub svoji invalidnosti neustavljivi.
medobčinsko društvo invalidov domžale Poleg tega, da društvo z izvajanjem osmih posebnih socialnih programov skrbi za dobrobit invalidov, ima tudi zelo razvit športni program, še posebej, ko pride do balinanja.
Tako ženska kot moška balinarska ekipa MDI Domžale dvakrat na teden redno trenira na balinišču Budničar na Količevem pod vodstvom Stanislava Žavbija ml., ki je tudi novi društveni referent za šport. Ženska ekipa je že pred dvema letoma osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu v balinanju, tako da so jim v letošnjem letu moški hoteli dokazati, da niso nič slabši. Vse leto so trdo garali, da bi se uvrstili čim višje in tako so med sedmimi ekipami na območnem tekmovanju v Ško-fji Loki dosegli 1. mesto. S tem so se za zaključek že tako uspešne sezone uvrstili še na državno prvenstvo v balinanju v Rogaški Slatini.
Prvenstvo je potekalo v soboto, 2. junija, v okviru Zveze za šport invalidov Slovenije - paraolimpijski komi-
te, in se ga je udeležilo devet najboljših ekip z območnih tekmovanj. Moška ekipa MDI Domžale se je odlično borila in zasedla odlično 3. mesto, s čimer so si prislužili bronaste medalje in pokal. Ta prvenstva za invalide ne predstavljajo le tekmovanja, temveč tudi druženje in ohranjanje vitalnosti kljub nastali invalidnosti.
Srečanje vojnih invalidov Slovenije v Kopru
Konec maja so se tradicionalnega 18. srečanja vojnih invalidov Slovenije v dvorani Osnovne šole Koper udeležili tudi člani DVI Zasavje, v katerega spadajo tudi člani z območja Domžal in sosednjih občin.
zdvis Prijetna vožnja z avtobusom s krajšim postankom na Lomu nas je pripeljala do Kopra, kjer je bilo srečanje pravi dan sodelovanja, prijateljstva, obujanja spominov in povezovanja. Srečanje, na katerem se vojni invalidi združujemo vsako leto v drugem kraju, je postalo v zadnjih letih osrednji dogodek društev in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki vsem veliko pomeni, kar je dokazala tudi napolnjena slavnostna dvorana.
V pozdravnem nagovoru je predsednik ZDVIS Janez Podržaj pozdravil vse udeležence in poudaril, da vsakoletna srečanja veliko pomenijo članom. Posebej je pozdravil pokončnega stoletnega vojaškega invalida Joška Bajca iz DVI Celje. Udeleženci srečanja so prisluhnili tudi slavnostnemu govorniku Matjažu Nemcu, podpredsedniku Dr-
žavnega zbora RS, predsednici ZDVI Slovenske Istre Janki Žagar in podpredsedniku Občine Koper Petru Bolčiču.
V prijetnem kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Koper, učenci iz OŠ Koper in Moški pevski zbor Delfin Izola. Udeleženci smo tako govornikom kot nastopajočim glasno ploskali. Poleg polnoletnosti ZDIVS je bila prireditev, ki so ji posebej slovesno podobo dajali številni prapori. namenjena tudi 75. obletnici ustanovitve prvih osvobodilnih brigad, 25-letnici sprejema naše Slovenije kot 176. polnopravne članice v Organizacijo združenih narodov, s slovesnostjo pa smo zaznamovali tudi druge obletnice in jubileje.
Zveza DVI Slovenije je reprezentativna organizacija za vojaške vojne in vojaške mirnodobne invalide, ki v okviru društev skrbi za svoje člane.
Romanje v Turnišče in Bogojino
V začetku julija smo se z dvema avtobusoma odpeljali na že tradicionalno romanje z našim cenjenim župnikom. Do zdaj smo bili že na Sveti Gori nad Novo Gorico, Ptujski Gori in lani na Trsatu nad Reko.
društvo upokojencev naš dom
dob Letos nas je pot vodila po štajerski avtocesti mimo Trojan do Tepanja, kjer je bil naš prvi kratek postanek, nato pa do Turnišča, kjer je cerkev Marijinega vnebovzetja. Turniško romarsko Marijino središče je romarska pot mursko-soboške župnije, tako kot so Brezje romarska pot ljubljanske in Ptujska Gora mariborske župnije. V omenjeni cerkvi je naš župnik daroval sveto mašo, nato pa nam je tamkajšnji župnik predstavil zgodovino in pomen Marijine cerkve. Turniško romarsko središče res izžareva neko posebno moč. V njem so se številni naši predniki odločali za dobro, spravo, dela ljubezni in tudi danes romar začuti Marijino navzočnost in pomoč. Ogledali smo si tudi staro tur-niško cerkev iz prve polovice 14. stoletja, kjer se je ohranilo veliko fresk.
Pot smo nadaljevali do cerkve v Bo-gojini, ki je prelepa stvaritev našega uglednega arhitekta Jožeta Plečnika.
Prav letos beležimo 60. obletnico njegove smrti. Prvotna cerkev iz 14. stoletja je ohranjena in služi v novi cerkvi kot kor ter dostop v novo cerkev. To so začeli graditi po Plečnikovih načrtih leta 1925, ko so prizidali dvoladijsko nesimetrično zasnovo in zvonik z ravno streho. Notranjost cerkve prekrivajo ravni stro-povi, ki so okrašeni s prekmursko kera-
Srečanje družin z rejniško dejavnostjo
V soboto 3. junija 2017, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale, ob strokovni pomoči CSD Domžale, pri lovski koči na Prvinah izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost.
društvo rejnic in rejnikov domžale Zbralo se nas je 105 oseb, v pestrem starostnem razponu od nekaj mesecev do resnih zrelih let. Večina je pešačenje iz Šentožbolta, mimo Bršle-novice do lovske koče na Prvinah zmogla brez težav. Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem druženju v naravi, igranju otrok ter spontanih pogovorih in izmenjavi izkušenj.
Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt, ki nam je brezplačno dovolila uporabo lovske koče, ter občinam Lukovica, Moravče in Domžale, ki nam s sredstvi prek razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa. Vsem iskrena hvala.
Marta Tomec
Športnikom iskreno čestitamo za visoko uvrstitev in jim tudi vnaprej želimo ogromno uspeha, hkrati pa vabimo nove člane, da se nam pridružijo v društvu in pri športnih aktivnostih!
Na fotografiji od leve proti desni: Stanislav Žavbi ml., Marko Jerič, Marjan Zavrl in Cveto Lanišek.
Za MDI Domžale Nejc Lisjak
Jesenski cvet na taboru v Izoli
Tudi starejši gremo radi na počitnice. Tokrat smo bili na taboru v Izoli. Pa ne pod šotori, kot bi si predstavljali po nazivu našega letovanja, ampak tako, kot je starejšim primerno, z vso postrežbo in udobjem v hotelu.
Srečanje je začinila z razstavo skupina Nagelj iz DVI Zasavje, na kateri je predstavila ročnodelske izdelke iz različnih materialov: stekla, papirja, kvačkanja in pletenja, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti po ugodnejših cenah. Izkupiček je bil namenjen sofinanciranju dejavnosti skupine Nagelj.
Sledilo je skupno kosilo, kramljanje in srečevanje posameznih članov in članic društev vojnih invalidov, organizatorji pa so poskrbeli tudi za pogostitev z domačim pršutom ter drugimi primorskimi dobrotami. Lepo je bilo in težko pričakujemo naslednje srečanje, kjer nas bo, v to sem prepričan, še več. Do tedaj pa vsem vojaškim invalidom in bralcem Slamnika želim prijetno in ne prevroče poletje
Jože Novak
medgeneracijsko društvo jesenski cvet Letovali smo v hotelu Delfin v Izoli od 14. do 19. junija 2017 in bili v večini s storitvami tega hotela vsi zadovoljni. Pa vendar ni bil cilj našega letovanja le spanje in hrana, ki je bila mimogrede dobra in okusna, temveč predvsem kopanje, druženje, povezovanje, sodelovanje, gibanje, ustvarjalnost, zabava
Naša skupina je bila kar številčna, saj nas je bilo 38 iz domžalskega in kamniškega okoliša, od tega
tudi v naslednjih dneh spremljali in si ogledovali našo tablo z dnevnim programom.
Drugi dan smo imeli v gosteh otroke iz vrtca Mavrica iz Izole, ki so za nas pripravili prijeten pevski in plesni program, mi pa smo jih povabili v delavnice ročnih del, kjer smo skupaj delali rožice. Pozdravila sta nas tudi ustanovitelja 'skupin starih ljudi za samopomoč' mag. Tone Kla-dnik in Branka Knific iz Kopra, oba socialna delavca ter dolgoletna de-
miko. Stebri v notranjosti, oltarja, kr-stilnik, prižnica in obhajilna miza so izdelani iz črnega podpeškega marmorja.
Popoldne smo se ustavili še na turistični kmetiji Pri Breznik, kjer so nas gostoljubno sprejeli in postregli z odličnim kosilom.
Tatjana Gregorin Foto: Ivan Rems
tudi nekaj mlajših predšolskih in šolskih otrok. Na samem taboru smo se še 'pomnožili', saj so se nam nekajkrat pridružili še prijatelji iz lokalnega okolja, ki so povezani v medgene-racijskem društvu v Kopru z nazivom Svetilnik. Hitro so nastale povezave in prijateljstva med nami in Primorci. Rdeča nit za pogovore, igre, pesmi in druga dogajanja na taboru je bil slogan: Mi gremo pa na morje. Pogovori in pogledi na to temo so bili prav pestri, saj so domačini popestrili in razširili svoj pogled na morje. Izkazalo se je, da je morje za nas iz osrednje Slovenije največkrat možnost za počitnice in sprostitev, domačini pa ga doživljajo kot vir preživetja, pot v svet, lahko nevarnost ali pa veliko ljubezen.
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet se je v hotelu tudi predstavilo vsem gostom s celovečernim programom. Osrednji del predstavitve poleg predstavitve samega društva so pripravili Kamniški metulji (ena izmed skupin v okviru Jesenskega cveta) s svojo igro enodejanko Predporočno izpraševanje. Zapele in zaplesale so tudi tri naše članice, ki so plesalke pri domžalskih Češminkah, zaključili pa smo s pesmijo, ki smo jo zapeli prav vsi prisotni v dvorani. Ob vsem tem dogajanju smo predstavili tudi naše ročno delo izdelovanja cvetja iz papirja in druge izdelke. Predstavitev je bila odmevna in vsi v hotelu so nas
lavca na področju prostovoljstva in socialnega varstva.
Cilj tabora je bil tudi spoznavati kraj, ki smo ga obiskali, zato smo se povezali z domačinom Marjanom Kraljem, ki nam je predstavil Izolo in življenje ter tragično usodo znamenite ladje Rex, ki je končala svojo pot v Izoli.
Ves čas tabora smo živeli kot velika družina. Enajst prostovoljcev - voditeljev je poskrbelo za starejše udeležence, da so imeli vse informacije, jim nudili pomoč, če so jo potrebovali, in predvsem jim omogočili, da so bili vključeni v prijateljsko skupino. Prijateljski stiki zdravijo, zato se je prav to druženje najbolj dotaknilo naših src, še posebno tistih, ki doma živijo sami. Tabor nam je omogočil, da smo se še bolj povezali, spoznali in ustvarili globlja prijateljstva.
Ves čas tabora je potekala tudi igrica Skrivni prijatelj in na koncu je vsak dobil še enega novega prijatelja. Ob koncu tabora smo še enkrat podoživeli vse vesele, zanimive in pestre dneve tabora in si najlepše 'sličice' našega taborjenja skušali čim bolj vtisniti v spomin, da nas bodo grele 'ob turobnih zimskih dneh'. Sklenili smo, da se drugo leto spet vrnemo. Zaključili smo z izletom do Škocjanskih jam in spoznali še en naravni biser Slovenije.
Maksimiljana Mali strokovna vodja MD Jesenski cvet
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
društva
V Deželi kozolcev, Dani in na gradu Mirna
Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je prvo polletje letošnjega leta zaključila s pravcato strokovno ekskurzijo, namenjeno zanimivostim in znamenitostim dela Dolenjske, ki nas je očarala s svojo lepoto, prijaznimi ljudmi in čudovito pokrajino.
Donacija za novo gasilsko vozilo
Zavarovalnica Triglav razveselila homške gasilce
društvo izgnancev domžale
Prva postaja prijetnega obiska tega dela Slovenije je bila namenjena Višnji Gori in njihovemu znamenitemu polžu, ob tem pa smo se spomnili tudi Juričičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Dežela kozolcev je res edinstvena razstava na svetu in ko se po dobri uri ogleda s prijazno vodičko, ki zna o vsakem od 17 kozolcev povedati zgodbo, še enkrat ozreš na našo dediščino, spoznaš, kako malo si pravzaprav vedel o kozolcu, ki ga srečuješ na skoraj vsakem koraku. Obisk podjetja Dana je za marsikoga pomenil
prijetno presenečenje po dolgem času, saj sicer tovarne bolj nerade sprejemajo obiske. Prijazni vodič Mitja je vedel prav vse o Dani, mi pa v začetku le, da je Dana zdaj edina slovenska voda, vse ostale smo že predali v tuje roke. Obisk podjetja je prinesel vrsto novih znanj, predvsem o modernizaciji podjetja, vestnem lastniku in pridnih delavcih, tudi dobrodelnosti podjetja, predvsem pa o njegovi rasti in razvoju, skrbi za delavce, ponosni pa smo bili tudi na pohvale, ki jih je bil deležen direktor podjetja Domžalčan Marko Hren. Za popotnico
smo dobili vodo in sok, gospodu Mitji pa še enkrat iskrena hvala za prijetno pripovedovanje, v katerem smo čutili tudi njegov ponos in veselje, da gre podjetju, v katerem je zaposlen, dobro. Naj vam gre odlično tudi v prihodnje.
Grad Mirna, tudi Speča lepotica, je tesno povezan z dr. Markom Marinom, ki ga je osebno in s pomočjo tudi občine Mirna gradil od temeljev. Na našo prošnjo nam je grad odprl sam župan Mirne Dušan Skerbiš. Lahko rečemo, da boljšega učitelja zgodovine predvsem pa sedanjosti gradu Mirna ne bi mogli dobiti. V pripovedovanju je bilo veliko hvaležnosti dr. Marinu pa tudi želje, da se z ureditvijo gradu nadaljuje in da se Speča lepotica zbudi ter s svojo lepoto navdušuje vse, ki imajo gradove radi. Hvala, spoštovani župan občine Mirna. Vaše pozdrave za našega župana Toni-ja, s katerim sta se že večkrat srečala, smo posredovali na ustrezen naslov.
Prijetno potovanje je zaključilo prvo polovico leta 2017, vsi udeleženci se veselimo naslednjih aktivnosti, predvsem pa vsem privoščimo prijetno poletje.
Vera Vojska
pgd homec Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Homec se že nekaj let trudijo in zbirajo sredstva za nakup novega gasilskega vozila GVC 16/25. V ta namen so ustanovili tudi manjši odbor, ki skrbi, da bodo kupili vozilo in ga nadgradili, da bo služilo v pomoč ljudem in premoženju. Tik pred samim nakupom jih je razveselila Zavarovalnica Triglav.
Na dan gasilske veselice, ki je vedno zadnjo soboto v mesecu juniju, je hom-ške gasilce čakalo prav posebno presenečenje. Predstavnik Zavarovalnice Triglav Roman Kračun jim je izročil bon v vrednosti 3000 evrov za nakup novega gasilskega vozila. Bon so prevzeli predsednik PGD Homec Andrej Ulčar, poveljnik Luka Repanšek, tajnik Janez Ravnikar in predsednik KS Homec-No-žice Andrej Repanšek.
Predstavnik Zavarovalnice Triglav Roman Kračun je ob predaji bona izrazil veselje, da se je pred štirimi leti preselil v ta kraj, kjer so doma sami dobri ljudje, kjer je spoznal veliko prijateljev, med njimi veliko gasilcev, ki ga navdušujejo z zagnanostjo in srčnostjo. Povedal je tudi, da je pri Zavarovalnici Triglav vedno na prvem mestu varnost: »In prav gasilci ste tisti, ki za njo vedno poskrbite. Zato vam danes z veseljem podarim bon za nakup novega vozila. Prepričan sem, da bo homškim gasilcem novo gasilsko vozilo služilo za njihovo še kvalitetnejše delo ter k še večji varnosti premoženja in življenja.«
Sledila je veselica. Za dobro voljo in zabavo je poskrbel ansambel Viharnik, za ostalo pa homški gasilci.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Zgodovina naših krajev je tesno povezana z narodnoosvobodilnim bojem
V okviru programa krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina smo obiskali mesta in kraje, znane po dogodkih v drugi svetovni vojni.
ko borcev za vrednote nob dob, krtina Ob dogodkih in zgodbah smo posebno skrb namenili ohranjanju vrednot NOB; to je ena od pomembnejših nalog naše organizacije.
Pot nas je najprej vodila skozi tri rudarska mesta: v Zagorju smo se ob zgodovini, ki sega v prazgodovino, spomnili napada Revirske partizanske čete na orožniško postajo v Zagorju 9. avgusta 1941, po katerem praznujejo občinski praznik, in nismo pozabili na vlogo nekdanjega predsednika RS dr. Janeza Drnovška. Skoraj si nismo mogli misliti, da so Trbovlje deveto največje mesto v Sloveniji. Ob ogledu smo se spomnili pomembnosti železnice ter dogodkov, povezanih s spopadom z Orjuno. Zanimiva je bila tudi vožnja skozi Hrastnik, kjer nas je presenetil podatek, da je po nekaterih ocenah z OF tako ali drugače sodelovalo kar štiri petine prebivalcev hrastniške doline. V Zidanem Mo-
stu smo se spomnili predvsem gradnje mostov, pa tudi vlačugarjev - fantov, ki so na obrežjih vlačili ladjice, s katerimi so brodniki prevažali tovore po Savi.
V Sevnici nas je najbolj zanimal spomenik NOB sredi mesta. Ob njem je tudi doprsni kip narodnega heroja Alojza Kolmana Maroka, katerega partizanska pot je povezana tudi s Šlandrovo brigado. Spoznali smo se z njegovo hrabro življenjsko potjo, ob njej pa spoznali še drugega pomembnega narodnega heroja iz tega dela domovine, Dušana Kve-dra Tomaža, in si posebej v spomin vtisnili njegove besede: »Vsak narod se lahko upira agresorju, vsak ima perspektivo, da izbojuje zmago nad sovražnikom - s pogojem, da razvije v sebi voljo za boj in zmago, da pripravi vojsko za posebne razmere vojskovanja.«
Najdlje smo bili na gradu Rajhen-burg. Po ogledu filmov o slovenskih izgnancih in obnovi gradu smo ob pri-
jetnem vodenju obeh vodičk spoznali zgodovino slovenskih izgnancev, saj je jih je bilo prav s tega gradu odgnanih največ. Ob ogledu razstave je bilo dovolj časa še za ogled lepo obnovljenega gradu, ter razstav o trapistih in kazenskih ustanovah na gradu. Občudovali smo grajsko pohištvo ter obe kapeli in se ob odličjih metalca kladiva Primoža Koz-musa poslovili. Pred odhodom domov smo se ustavili še v eni najlepših bazilik pri nas - baziliki Lurške Matere božje v Brestanici.
Prijazno vreme nam je omogočilo, da je bilo potovanje, polno novih informacij, povezanih z zgodovino NOB, pa tudi sedanjostjo, podala sta jih Vera in Jože, ki je dan popestril s svojimi razmišljanji, svoje znanje o NOB smo preizkusili tudi s pravim Janezovim kvizom o NOB, prijetno in zanimivo, kakor tudi sam zaključek na prijazni kmetiji Grab-narjevih.	Vera Vojska
Priprave na 70. rojstni dan so v polnem teku
Skrb za starejše, za njihovo prijetno življenje in delo, je bilo vseh sedem desetletij osnovna usmeritev Društva upokojencev Domžale.
Dekleta v Ženskem pevskem zboru Stane Habe DU Domžale, ki prepevajo že od leta 1979, na eni od vaj.
društvo upokojencev domžale
Njegov rojstni dan je 19. marec 1947. Na prvem sestanku se je zbralo 58 upokojencev, ki so govorili predvsem o tem, kako bi v društvo privabili čim več starejših ljudi, ki do tedaj v nekdanji veliki občini Domžale niso imeli svojega društva. Prvi predsednik je bil Ivan Radenšek.
Ob srebrnem jubileju je bilo kar blizu 1500 članov društva, število se je nato predvsem zaradi ustanavljanja novih društev upokojencev iz leta v leto zmanjševalo. Med letnicami oziroma datumi je pomembno leto 1974, saj je tedaj društvo dobilo možnost, da pomaga članstvu, ki ima stanovanjske probleme s stanovanji za starejše. Stanovanja so sicer v lasti Nepremičninskega sklada, predloge za stanovalce pa vsa leta oblikuje posebna komisija pri društvu. To leto pa je pomembno še posebej zato, ker je bila 18. januarja podpisana pogodba o nakupu prostorov v stanovanjskem bloku v Domžalah, Ulica Simona Jenka štev. 11, v katerih društvo še danes uspešno dela.
Sedemdeseti rojstni dan praznujejo kar vse leto 2017, saj želijo s številnimi aktivnostmi posebej poudarjati pomemben jubilej. Tako je bil praznovanju namenjen lepo obiskan občni zbor, pripravlja se zbornik, v katerem se bodo sprehodili po vseh letih uspešnega delovanja ter povabili vse člane in članice na osrednjo prireditev, ki bo 28. septembra 2017 v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale. Že zdaj vabijo vse, da se jim na osrednji prireditvi, za katero pri-
pravljajo bogat kulturni program, v katerem bosta nastopila tudi oba pevska zbora, ki že desetletja lepo prepevata v okviru Društva upokojencev Domžale in jih vodi pevovodkinja Marika Haler: Moški pevski zbor Janez Cerar in ženski pevski zbor Stane Habe, pridružijo. Poleg rednih dejavnosti, kamor spadajo obiski starejših članov - posebej ob njihovih jubilejih, pa krožki in izleti, naj posebej omenim še dve športni prireditvi, povezani s športom, po katere-
ga uspehih so znani po vsej naši državi. Šahovska sekcija namreč že vsa leta spada med najboljše med društvi upokojencev - tako v gorenjski regiji kot celotni Sloveniji. Tako so pripravili turnir v pospešenem šahu ob občinskem prazniku in ga namenili umrlemu odličnemu domžalskemu šahistu Vidu Vavpe-tiču in ga v njegov spomin poimenovali 1. memorial Vida Vavpetiča. Izvrsten uspeh - tako kot organizatorji kot tekmovalci, so dosegli tudi na prvenstvu v šahu društev upokojencev gorenjske regije. Zmagali so in tako društvu ob jubileju pripravili res lepo darilo.
»Prijetno praznovanje in iskrena hvala vsem generacijam članov in članic, še posebej nekaterim posameznikom za prispevke v bogato zgodovino in ustvarjalno sedanjost društva,« je za nastajajoči zbornik zapisal Nande Starin, dolgoletni predsednik društva, in spomnil, naj ne pozabijo tudi v jeseni življenja vsakemu dnevu dati priložnost, da postane najlepši dan v njihovem življenju - tudi ob pomoči Društva upokojencev Domžale.	Vera Vojska
POVABILO
Preživite prijetne trenutke z nami ob prazniku Krajevne skupnosti Dob
četrtek, 3. avgusta 2017
ob 19. uri v parku pod Močilnikom
slovesno odprtje fitnesa na prostem in druženje
petek, 4. avgusta 2017 od 16. ure dalje Športni park Dob
turnirja v balinanju in nogometu za pokal KS Dob
sobota, 5. avgusta 2017 ob 10. uri Hrastovec
spominska slovesnost (ob 8. uri skupni odhod izpred trgovine v Dobu)
od 15. ure dalje Dob - pred prostori KS
golažiada, predstavitev dejavnosti društev in prijetno druženje
Dobrodošli!
Krajevna skupnost Dob, organizacije in društva
16 | slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Domžalski oratorij 2017
Skupaj v veselju, pesmi, igri in veri
Naravoslovno-raziskovalni tabor v kraljestvu Zlatoroga
Na OŠ Domžale smo že tretje leto zapored učiteljice naravoslovnih predmetov pripravile terenski raziskovalni tabor.
oš Domžale Tabor je namenjen naravoslovnim nadebudnežem in nadarjenim učencem 6., 7. in 8. razreda v okviru nadstandardnega programa šole, ki ga delno financira tudi šolski sklad. V maju, ko se narava prebuja in je najlepši čas za raziskovanje, se odpravimo raziskovat naravne posebnosti v različna geografska okolja Slovenije.
Letos smo se 26. in 27. maja 2017 odpravili v kraljestvo Zlatoroga - Triglavski narodni park, kjer ima raziskovanje slovenskih biserov prav poseben čar.
Prvi dan smo obiskali Čebelarski muzej v Radovljici. Pozorno smo spremljali predavanje o življenju naše avtohtone čebele, kranjske sivke, in si pogledali nekaj poslikanih panjskih končnic, ki veljajo kot posebnost slovenske kulturne dediščine. Na Bledu smo obiskali Muzej Triglavskega narodnega parka, kjer smo uživali v video predstavitvi našega edinega narodnega parka. Ob pogledu na Blejski otok pa smo po-doživljali legende o njegovem nastanku. Slap Savica v Bohinju nas je pričakal z obilico vode, pogled na Bohinjsko jezero pa nas je očaral ter popeljal v svet bajk in mitov o čarobnih bitjih, ki so jih učenci doživeto interpretirali.
Drugi dan smo v Kranjski Gori ob reki Pišnici in ob jezeru Jasna opravili
Poletje v CZM
czm 26. junija so se začele Vesele poletne počitnice, ki so trajale do 14. julija, namenjene pa so mladim Dom-žalčanom po končanem prvem razredu osnovne šole. . V tem ačsu je bilo poskrbljeno tudi za starejše mlade, stare med 13. in 30. letom. Ob popoldnevih so se lahko družili v Placu za mlade, pripravili pa so tudi pestro paleto popoldanskih aktivnosti.
Mladi so na veselih počitnicah skupaj preživeli 15 dni, polnih zabave in druženja. V CZM prisegajo na kakovostno preživljanje prostega časa, zato je program zastavljen tako, da se mladi med seboj družijo, razvijajo svojo ustvarjalno žilico in se preizkušajo v različnih športnih aktivnostih.
Tako kot že pretekla leta je bilo največ navdušenja nad športnimi igrami, kot sta nogomet in med dvema ognjema, pletenjem zapestnic, ustvarjanjem s skrčljivo plastiko in izleti. Pri tem seveda ne gre pozabiti na obisk bazena, ki je bil v vročih dnevih resnično prava izbira.
Mladi so obiskali Mengeško kočo, kjer so hranili tamkajšnje živali in se razgibali na trim stezi. Če so med obiskom Mengeške koče tekli pred nevihto, so imeli ob obisku Ljubljane več
samostojno terensko raziskovanje rastlinja, našteli smo zavarovane rastline in napravili kemijsko analizo vode ter opazovali življenje v njej. Na terenu smo praktično spoznavali okolj-ske in geografske posebnosti alpskega sveta in poudarili pomen varovanja neokrnjene narave. Če smo bili pri izviru Save Bohinjke, smo hoteli videti tudi izvir Save Dolinke. Zelenci so v
tem letnem času, ko je vode veliko, še posebej mikavni.
Na koncu smo obiskali še Planinski muzej v Mojstrani, kjer nas je pričakal Požganc - gorski vodnik in prijatelj Jakoba Aljaža ter nam pripovedoval o gradnji poti na Triglav in Aljaževem stolpu, posebej se nas je dotaknila njuna neizmerna ljubezen do naših gora in slovenske zemlje. Prav takrat je Slovenski planinski muzej dobil v upravljanje znameniti helikopter 'burduš', mi pa smo z navdušenjem opazovali prikaz helikopterskega reševanja iz Ferate Mojstrana. V dolini Vrat nas je čakal še en biser: slap Peričnik. Vsakega izmed nas je za slovo rahlo pobožal s hladnim pišem. Domov smo se vrnili bogatejši za celo vrsto novih doživetij.
Mentorice: Vladimira Švegelj, Daša Sojer, mag. Katarina Vodopivec Kolar
sreče. Medtem ko so se igrali v Tivoliju, se sprehajali po centru mesta in uživali ob slastnem sladoledu, je v Domžalah lilo kot iz škafa.
Ne nazadnje so razvijali tudi svojo ustvarjalno žilico. Iz skrčljive plastike so nastali prisrčni obeski za ključe in verižice, izdelali so mini slike na platnih, lovilce sanj in morske mobile.
Vesele poletne počitnice se nadaljujejo avgusta, ko bodo imeli mladi še en teden časa za skupno druženje, nato pa jih bo že čakal vstop v novo šolsko leto.
Takrat bo znova poskrbljeno tudi za mlade med 13. in 30. letom starosti. Družili se bodo lahko v Placu za mlade, kjer jih čakajo namizni tenis, pikado in številne družabne igre. V začetku julija so tam potekale tudi popoldanske delavnice. Mladi so se naučili izdelati naravno masko za lase in losjon za po sončenju, potekala je poslikava bombažnih vrečk, izdelali so si unikatni nakit iz fimo mase, se naučili plesti kitke in se osvežili z brezalkoholnimi sadnimi koktajli. Če ste zamudili dogodke, spremljaje njihovo spletno stran www.czm-domzale.si ali FB profil, saj že jeseni pripravljajo vrsto novih uporabnih delavnic.
Oratorij so dnevi veselja, razgibanih dej avnosti, pesmi, igre in krščanskega življenja. Letos se ga je v domžalski župniji udeležilo 127 radoživih, razigranih in iskrivih otrok, za katere je skrbelo 30 mladih animatorjev. Skupaj smo med 26. junijem in 1. julijem pod letošnjim geslom Dotik nebes spoznavali Marijo.
Vsak dan smo začeli z igro. Igrali smo se, še preden se je začel uradni program. Potem smo zapeli himno in dvignili oratorijsko zastavo. Sledila je spet igra, tokrat so igrali animatorji, ki so otrokom predstavili Marijino življenje. Po katehezi smo se skupaj pogovorili o igri, vrednoti in simbolu dneva. Skupaj z animatorji smo se vprašali, kaj nam pomenijo vrednote letošnjega oratori-ja: darovanje, modrost, sočutje, Cerkev in mir, kje so prisotne v našem življenju, kaj ima z njimi Marija in kaj Bog. Po njih smo se lotili raznovrstnih delavnic, med katerimi smo našli čas za malico. Med delavnicami je skupina otrok obiskala domžalsko Karitas, kjer smo spoznali delo prostovoljcev in okrasili hodnik njihovih prostorov. Obiskala nas je tudi ekipa reševalcev za nujno medicinsko pomoč. Mlajši otroci so si lahko ogledali reševalno vozilo, potem pa so reševalci zaradi prometne nesreče morali v akcijo. Izdelali smo raznovrstne zapestnice, spominke iz školjk, ladje, prave lesene vrtne hiške, kruh, darila in knjižna kazala. Na delavnicah smo se lahko igrali športne igre, se učili prve pomoči in izvajali kemijske poizkuse.
Nato smo se zbrali v cerkvi, kjer smo zmolili pred kosilom, ki smo ga vsak
czm Konec maja so na Hrvaškem ustvarjali likovniki, v začetku julija pa so se mladi fotografi odpravili ob idilično Kolpo. Tam so spoznavali, kakšno znanje so pridobili tekom leta ter kako jim to koristi tudi v vsakdanjem življenju in pri iskanju zaposlitve. Delodajalci namreč vse pogosteje iščejo poleg formalno pridobljene izobrazbe tudi neformalno pridobljena znanja, kot so socialne in digitalne kompeten-ce, veščine kulturnega in umetniškega izražanja ter samoiniciativnost in podjetnost.
Štiridnevna likovna ekskurzija je pod mentorstvom Mateje Absec potekala v istrski vasici Karigador. Mladi so se preizkusili v iskanju morskih motivov, pravilnem kadriranju, osvetlitvi in v delu na terenu. Prosti čas so namenili druženju, zabavi in igrah,
oš dob Šestega maja 2017 se je zbudilo in ob 7. uri zjutraj pred OŠ Dob zbralo 12 tekmovalcev, mladih čebelarjev, ki so se z mentorjema odpeljali proti Velenju na OŠ Gustava Šiliha. Znanje je bilo shranjeno v glavicah mladih čebelarjev, zato smo vsi skupaj komaj čakali, da to znanje pokažemo in dokažemo, da se za razvoj čebelarstva v Sloveniji ne smemo bati. Mladi rod je številčen,
dan nestrpno pričakovali. Hrana je bila res odlična, sledil pa ji je prosti čas, ki so ga kmalu prekinile tekmovalne popoldanske igre, po katerih smo spustili zastavo in odšli domov. A ne vsak dan.
S torka na sredo so otroci, razen najmlajših skupin, na oratoriju lahko tudi prespali. Takrat zastave nismo spustili. V prekratkem prostem času smo se igrali različne igre, odkrivali Domžale, potem pa večerjali. Sledil je res zabaven zabavni večer, zvečer pa smo skupaj prižgali taborni ogenj in peli, dokler smo lahko. Po skupinah smo počasi morali oditi spat. Mlajši otroci so zaspali hitro, starejši še dolgo ne.
Četrtek je bil tradicionalno poseben dan. Odpravili smo se v Gornji Grad. Pot je spremljalo veliko petja, šal, pravljic in zgodb, manjkalo ni niti spanje, zbadanje in teženje. Ko smo
poskrbeti pa so morali tudi za organizacijo zajtrka in večerje. Njihova dela, ki so nastala na ekskurziji in delav-
kar kažejo podatki o vseh učencih, čebelarjih in njihovih mentorjih.
Na Osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje je bilo na 40. državnem srečanju in tekmovanju mladih slovenskih čebelarjev zbranih kar 550 učencev in njihovih mentorjev iz 110 osnovnih in srednjih šol ter čebelarskih društev.
Po uvodnem kulturnem programu je sledilo tekmovanje za mlade čebelar-
prišli, je pihalo, da bi nas skoraj odneslo. Nismo se dali. Raje smo si šli ogledat največjo cerkev po prostornini v Sloveniji in spoznali njeno zgodovino ter Božji grob v njej.
Bili smo res lačni, za kar so bili makaroni res mega rešitev. Še preden so se dobro polegli, smo se že lotili velike igre. Po njej smo imeli skupaj mašo. Ko smo se vrnili v Domžale, smo pobrali izgubljene predmete, spustili zastavo in se zagnali v sladoled, nato pa domov.
Sobota je bila dan, ko smo naš skupni teden sklenili. Zvečer smo se zbrali pri maši, po njej pa staršem na zaključni prireditvi predstavili, kaj smo počeli čez teden. Hvaležni smo za zabaven skupni teden ter za zaupanje staršev in pomoč vseh sponzorjev.
Besedilo in foto Tadeja Kreč
za mlade Domžale,
nicah, ki ob sredah potekajo v CZM, so razstavljena na razstavi Ples barv. Ogledate si jo lahko do konca poletja v prostorih CZM.
Mladi fotografi so pod mentorstvom Klemena Brumca svoje znanje pilili v Srednjih Radencih ob Kolpi. Tam so fotografirali serije in panorame ter se preizkusili v nočni fotografiji. Spoznali pa so tudi osnove filma in posneli kratko igrano grozljivko. Kako napredujejo pri usvajanju fotografskega znanja, si boste lahko ogledali konec oktobra, ko bo v CZM potekalo odprtje njihove fotografske razstave.
Tako likovne kot fotografske delavnice se jeseni vračajo v CZM in sprejemajo nove člane. Za več informacij lahko obiščete njihovo spletno stran www.czm-domzale.si ali jih pokličete na 040 255 568.
je in srečanje mentorjev vseh čebelarskih krožkov s predstavniki ČZS. Sončen, malo vetroven dan so nam mladi in stari prebivalci mesta Velenja polepšali z ogledom nekaj znamenitosti mesta s poudarkom na dejstvu, da je mesto Velenje res zaslužno za prestižno lovoriko - naj mesto med srednje velikimi mesti. Sončen dan, prelepo mesto ter OŠ Gustava Šiliha Velenje, zanimivi kulturni program v času čakanja na rezultate, nam bodo še dolgo ostali v spominu, ki smo ga dodobra 'začinili' z dvema zlatima, štirimi srebrnimi in štirimi bronastimi priznanji ter s slastno pico pri Čebelarju v Izlakah.
Dan se je poslavljal in z njim tudi mi, ko smo se pred OŠ Dob poslovili in se zadovoljni odpeljali na svoje domove.
Člani tekmovalne ekipe OŠ Dob
Tako kot vsako leto je tudi tokrat po koncu šole Center za mlade Domžale pokal po šivih.
Fotografska in likovna ekskurzija
Mladi ustvarjalci, ki skozi šolsko leto obiskujejo delavnice v Centru se ob zaključku šolskega leta odpravijo na ekskurzijo.
Državno tekmovanje mladih čebelarjev
Dve zlati, štiri srebrna in štiri bronasta priznanja
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik | 17
GLAS MLADIH
NIHČE ME NI PREPRIČEVAL, NAJ IGRAM VIOLINO
GAL JUVAN, MLADI VIOLINIST
Violino je prvič prijel v roke pri dveh letih. In od tedaj je njegova spremljevalka in prijateljica. Z njo preživi vsak dan vsaj dve uri, včasih tudi več. A ob tem neizmerno uživa. Čeprav sedmošolec, že natančno ve, kaj bi rad počel v življenju. Igral violino, seveda.
Cveta Zalokar
Foto: zasebni arhiv Gala Juvana
Violino je prvič prijel v roke pri dveh letih. In od tedaj je njegova spremljevalka in prijateljica. Z violino Gal preživi vsak dan vsaj dve uri, včasih tudi več. A ob tem neizmerno uživa. Čeprav sedmošolec, že natančno ve, kaj bi rad počel v življenju. Igral violino, seveda.
Izhajaš iz znane glasbene družine, glasbenika sta tvoja starša, glasbenik je bil dedek Tone, pa stric. Kako sta ti starša približala glasbo?
Res je! Oče Miran je pianist in profesor trobente, mami Anastazija pa je violinska pedagoginja. Poslušanja glasbe sem navajen še iz maminega trebuha. V bistvu se ne spomnim dneva, ki ne bi bil napolnjen z glasbo. Oči že od nekdaj cele dneve igra različne zvrsti glasbe, mami poučuje violino ter poje celo med kuhanjem, najstarejši brat Luka, ki zdaj živi v Ameriki, je tudi violinist, brat Jure prav tako veliko vadi klavir, brat Miha pa je igral kitaro - da, v naši hiši nikoli ni tišine. Nad violino sem se navdušil, ko sem kot majhen fant poslušal vaje maminega orkestra in nastope njenih učencev. Sanjal sem, da bom tudi jaz nekoč igral in sanje so se mi uresničile.
Kako je v tvoje življenje prišla violina in zakaj prav violina?
V	bistvu ni violina prišla v moje življenje, ampak sem jaz prišel v njeno, saj je bila doma, še preden sem se rodil. Le čakala je, da jo v roke vzame nekdo, ki jo bo imel rad. Nihče me ni prepričeval, naj igram prav violino. Enostavno me je od nekdaj bolj privlačila kot drugi inštrumenti.
Koliko ur preživiš vsak dan z violino? Kako potekajo vaje?
V	zadnjih dveh letih se trudim, da ne mine dan brez vsaj dveh ur vaj. Včasih se zaradi drugih obveznosti ne izide, kdaj pa se nabere tudi od štiri do pet ur, saj so programi, ki jih igram, že zelo zahtevni. Običajno imava z mami uro dva- do trikrat tedensko, takrat dobim natančna navodila, po katerih delam. Pred tekmovanji so obdobja, ko skupaj vadimo vsak dan tudi z očetom, ki je moj korepetitor. Brez veliko timskega dela tudi sam ne bi bil tako uspešen. Ljudje, ki nas poznajo, so nas poimenovali Dream Team.
Je to, da te poučuje mami, prednost ali kdaj tudi slabost?
Po moje je velika prednost v tem, da odkar je mami postala samostojna violinska pedagoginja, imam pouk kar doma. Včasih pa me le zmoti, da mi mami nenehno hodi v sobo med va-denjem, če se malo spozabim in začnem igrati melodije po posluhu, ki jih poslušam na Youtubu, ha ha ha ... V enem obdobju sem se navdušil nad jazzovsko glasbo in sem povsod začel igrati glisanda, značilna za to zvrst. Klasična glasba ima stroga pravila in je najboljša tehnična popotnica za poznejše ukvarjanje s katerokoli zvrstjo glasbe. Velikokrat sem slišal, da učitelji instrumenta ne morejo delati
z lastnimi otroki. Pri naju z mami tega problema nikoli ni bilo, razen tega, da takrat, ko mi kaj ne gre, na koncu zmeraj dobim poljubček. Včasih se pa tudi razjezi, ampak žal moram priznati, da vedno z razlogom.
Katere odmevnejše uspehe si dosegel na tekmovanjih?
Sem dobitnik več zlatih priznanj na regijskih tekmovanjih iz violine ter komorne glasbe, prav tako zlatih in enega srebrnega priznanja na državnih tekmovanjih. Dobil sem 3. nagrado na državnem tekmovanju, dve posebni nagradi za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, ki jo je zame napisal moj oče Miran. Sem tudi dobitnik 1. nagrade v kategoriji komorna glasba na mednarodnem tekmovanju Mladi virtuoz v Beogradu. Pred enim mesecem pa sem na mednarodnem tekmovanju violinistov Stringfest v Sremski Mitrovici osvojil 100 točk in 1. nagrado.
Kaj ti pomenijo tekmovanja?
Na tekmovanja se pripravljam z veseljem, ker mi predstavljajo izziv. Nikoli ne grem na oder z idejo, da bom premagal druge, ampak da bom premagal samega sebe in da bom dal svoj maksimum. Nikoli ne pozabim stavka, ki mi ga mami vedno reče, preden grem na oder: »Misli in uživaj na polno!«
Kako veš, da si dobro odigral, kaj je pomembno za odličen nastop?
Ko na odru narediš skoraj vse (včasih tudi več), kar si si zastavil za cilj med vadenjem in si sam napolnjen s čustvi, ki so se pretakala med tabo in publiko, potem veš, da je bilo dobro. Ko pa se še zaslišijo vzkliki »Bravo!« iz občinstva, potem veš, da je bilo odlično! Če pa še mami in oči povesta, da sta uživala ob mojem igranju, potem je to to! Za odličen nastop potrebuješ mirnost, pripravljenost, dober instrument, uigranost s korepeti-torjem in seveda - občinstvo!
Veliko tudi nastopaš. Kje vse si že igral?
Težko bi vse naštel ... Prav gotovo sem največkrat nastopal na internih in javnih nastopih na GŠ Domžale kot solist, v komornih skupinah in tudi kot član orkestra Anastasia strings, ki ga
je dolga leta na GŠ Domžale uspešno vodila moja mami. Morda naj povem kot zanimivost, da sem že večkrat igral v televizijskih oddajah, pa tudi v predsedniški palači na povabilo predsednika Boruta Pahorja. Veliko sem tudi nastopal kot gost na koncertih in različnih prireditvah, slikarskih razstavah. Zadnje čase sem redni gost na koncertih znane pevke Alenke Godec.
Imaš kaj treme, kako preživljaš čas pred nastopom?
Treme že dolgo časa nimam, saj sem zmeraj dobro pripravljen in v bistvu komaj čakam, da stopim na oder. Pred nastopom se vedno poskušam umiriti in skoncentrirati na skladbe, ki jih igram.
Kaj pa instrument? Je pomembna kvaliteta glasbila?
Seveda! Še kako je pomembno na kakšen instrument igramo. Ko sem enkrat prišel do zahtevnih programov, sem se začel zavedati, kako pomembno je imeti dobro 'orodje' v rokah. Sem presrečen, da lahko igram na čudovito violino mojstra Milana Ore-škega, ki je na tekmovanju v Cremoni osvojila 5. mesto, kar je najvišja uvrstitev slovenskega izdelovalca kadarkoli doslej! Je pa tudi moj zvesti poslušalec in mi redno vzdržuje violino. Le včasih se jezi, ker je ne čistim redno.
Kako vidiš svojo prihodnost, prav gotovo bo povezana z glasbo?
Seveda bi bil rad glasbenik, predvsem pa si želim biti solist in nastopati z orkestri. Privlačijo me tudi druge zvrsti glasbe, kot sta jazz in tango. Tudi kot koncertni mojster dunajskih filharmonikov ne bi bil ravno nesrečen. Sicer sta mi mami in oči razvila posebno ljubezen do poučevanja, ampak najprej se moram osredotočiti na svoj razvoj kot violinist. Moj najstarejši brat živi v Ameriki, kjer deluje kot aktivni violinist in se bom mogoče čez čas odpravil k njemu.
Kakšen je po tvojem mnenju odnos mlade generacije do klasične glasbe?
Drugačen kot ga imam jaz, saj je večinoma ne poznajo. Včasih so se mi nekateri sošolci posmehovali, ker igram
violino. Ko pa so me večkrat poslušali in sem začel dosegati vidnejše rezultate, pa so to sprejeli. Imam srečo, da imam krasno razredničarko Natašo Vrhovnik Jerič, ki me je vedno podpirala in me je tudi večkrat prišla poslušat.
Pred dobrim mesecem se je zaključilo šolsko leto. Kako pa kaj v šoli, ti je zanimivo?
Na koncu šolskega leta je bilo veliko dela s pridobivanjem ocen, ker ko veliko nastopam po različnih koncih Slovenije in v tujini, pogosto tudi
manjkam v šoli. Včasih je težko veliko vaditi in opraviti vse naloge, ampak na srečo imam veliko energije. Občasno mi pa tudi primanjkuje spanca, ker imam največ težav pri matematiki in pogosto hodim na dopolnilni pouk, ki je vedno še pred poukom.
Kaj počneš v prostem času, ko ne igraš violine?
V prostem času, koliko ga pač je, zelo rad igram šah. Pred časom me je tako prevzel, da sem se včlanil v šahovsko društvo in začel hoditi na treninge. To je trajalo približno eno leto, vendar je število šahovskih turnirjev in violinskih tekmovanj postalo nezdružljivo. Enostavno ni bilo dovolj časa za vse, tako da sem nehal trenirati šah. Še vedno pa ga rad igram. Ker sem za domače predober in sem vsakega, ki je prišel k nam na obisk in je igral z mano, premagal, so se me po malem začeli izogibati. Kar nekaj časa pa preživim ob poslušanju klasične glasbe, tudi takrat, ko rešujem domačo nalogo. Drugače pa zelo rad igram namizni tenis. Oče, ki je bil v mladih letih občinski prvak, pravi, da sem zelo nadarjen tudi za to. Vsakič me težje premaguje. Z mano pa prav tako rad igra brat Jure, ki je prav tako zelo dober. Rad tudi rišem portrete, včasih malo 'po beat boxam' ali pred hišo igram košarko. Rad tudi kolesarim in plavam - komaj čakam, da grem na morje! To je sicer edini čas, ki ga preživim popolnoma brez violine. Na srečo pa me violina vedno pričaka doma. □
18 | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Uspešno na srečanju veteranskih in upokojenskih folklornih skupin
Jubilejno leto za Folklorno skupino Groblje Domžale
Dvajseti festival gorenjskih komedijantov v Dobu
Svetniki in Grenki sadeži pravice iz Mišolovke v Krasen cirkus
FOLKLORNA SKUPINA GROBLJE, DOMŽALE Med bralci Slamnika je zagotovo še spomin na Slamnikarski sejem, ki je postal v naši občini tradicionalna oblika ohranjanja slamnikarske ter druge kulturne in naravne dediščine, h katere ohranjanju prispevajo tudi folklorne skupine. Med njimi je v naši občini že deset let s svojimi nastopi zelo prisotna Folklorna skupina Groblje, Domžale, ki je v jubilejnem, desetem letu uspešnega delovanja v program uvrstila več kot 20 nastopov
pin iz Slovenije in ena madžarska. Dopoldan so izkoristili za prijetno in zabavno druženje na posestvu Merano-vo. Uradni nastop je bil popoldne, po predstavitvi vseh folklornih skupin pa sestanek vodij skupin, na katerem so poudarili pomen tovrstnih srečanj za starejše plesalce, predvsem pa za folklorne skupine, ki ne morejo nastopati na večjih festivalih. Nedeljski nastopi so bili še pestrejši, saj je nastopilo kar 13 folklornih skupin. Številni plesalci so organizatorjem predstavlja-
Tako je bilo na osmem srečanju V Grobljah kot nekoč, ki je bilo namenjeno zgodovini kamniške proge.
in jih več kot polovico tudi uspešno opravila. Tako so s svojimi plesi, s katerimi vedno navdušujejo, popestrili že omenjeni Slamnikarski sejem in bili tudi tokrat deležni občudovanja in glasnega aplavza.
Večina jutranjih obiskovalcev Sla-mnikarskega sejma pa ni vedela, zakaj so bili folkloristi z gorenjskimi plesi najbolj zgodnji plesalci. Vzrok za zgodnji nastop je povedal dr. Franc Hribovšek, predsednik društva: »Ob desetih smo se skupaj s Folklorno skupino Društva upokojencev Moravče z avtobusom odpeljali v Bistrico ob Dravi na 19. srečanje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin Slovenije.« Srečanja se je v soboto, 3. junija 2017, udeležilo deset folklornih sku-
li kar precej težav, vendar so jih uspešno odpravili in povabili folkloriste, da še pridejo.
Jubilejno leto je za Folklorno skupino Groblje, Domžale delavno in pestro kot še nobeno. Od 24 načrtovanih nastopov so jih polovico že opravili, med njimi kar štiri v lastni organizaciji. Posebno skrb so namenili predstavljanju folklore in njenega pomena za ohranjanje kulturne dediščine v šolah in vrtcih, v teh dneh pa se intenzivno pripravljajo na nastop na avgustovskem festivalu na Portugalskem.
Že zdaj pa vas vabijo, da se jim pridružite na 9. folklorni večer V Gro-bljah kot nekoč, ki bo v soboto, 9. septembra, v Radomljah. Dobrodošli!
Vera Vojska
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
POVPRAŠEVANJE
ZA SOUPORABO PROSTOROV KLUBA ZA GOSTINSKO DEJAVNOST ^
Kulturni dom Franca Bernika Domžale upravlja v kleti objekta na Ljubljansaki cesti 61 s prostori Kluba, ki so primerni za opravljanje gostinske dejavnosti, namenjene obiskovalcem prireditev, obenem pa bi izvajalec zagotavljal tudi gostinske storitve za potrebe pogostitve izvajalcev prireditev, za pogostitve ob skupni organizaciji dogodkov ter za obiskovalce drugih dogodkov v okviru delovanja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale na lokacijah Menačenkova domačija, Galerija Domžale, Slamnikarski muzej in Letni kino v Parku.
Naročnik pričakuje, da bo souporabnik prostorov zagotavljal cenovno primerno ponudbo za obiskovalce in nastopajoče v času pred, med in po prireditvah, tako med tednom kot ob vikendih. Klub je bil v lanskem letu obnovljen, razpolaga z okoli 30 sedeži. V njem je vsa potrebna oprema, razen drobnega inventarja.
Souporaba kluba je primerna za gostince, delo pa je v dogovoru z naročnikom mogoče tudi za študente ali upokojence.
Interesenti lahko pošljejo svoje ponudbe na elektronski naslov: info@kd-domzale.si ali po pošti.
Letos minevata dve desetletji, od kar smo v izvedbi Kulturnega društva Jožef Virk Dob začeli obiskovati festival Gorenjskih komedijantov. In če smo sprva mislili, da nam bodo gorenjski gledališčniki predstavljali predvsem komedije, smo se krepko zmotili, saj je bilo najbrž v teh 20 letih dram, tragedij in podobnih 'žalostnih' iger najbrž celo več kot veselih, norčavih, domačih in tujih komedij, ob katerih smo se - ali v letnem gledališču ali dvorani na Močilniku prijetno zabavali. Dvajseti festival gorenjskih komedijantov (imenovan tudi 54. regijsko srečanje gledaliških skupin Gorenjske) v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter njene območne izpostave Domžale in izvedbi domačega društva, je iz leta v leto postajal pomemben del kulture v Dobu in okolici in kot vse doslej, smo nestrpno pričakali tudi jubilejnega. V njegovem okviru se žal na festival ni uspelo uvrstiti domači komediji Odlikovanje za vsako ceno, s katero pa je KD Jožef Virk Dob navdušil posebej domačo publiko. Letošnji selektor festivala je bil Gašper Jarni.
Dvajseti festival je v poletnem gledališču na Močilniku s pozdravnimi besedami odprla Marija Ravnikar, predsednica sveta Krajevne skupnosti Dob, nato pa so gledališčniki Loškega odra Škofja Loka predstavili temno komedijo o temnem srednjem veku Svetniki v režiji Jaše Jamnika. Gledalci so dobro sprejeli predstavo in se podobno kot svetniki spraševali, ali cilj res posvečuje sredstvo ali pa se ta znana ljudska modrost najbrž moti. Tudi o spoštovanju je bilo govora: tako spoštovanju načel kot spoštovanju do sebe, pa tudi drugih, ki morda spoštujejo tebe ...
Drugi večer smo bili v dvorani gostje DPD Svoboda Žiri in režiserja Matije Milčinskega. Ustavili smo se v angleškem gostišču, ki je svojim gostom ravnokar prvič odprlo vrata. Gostiteljica sicer ni bila avtorica kriminalne igre Mišolovka Agatha Christie, je pa znamenita pisateljica vodila doga-
janje od začetka do konca, ko nam je razkrila morilca. Prijetna tekoča predstava, všeč zlasti ljubiteljem krimi-nalk, v kateri je blestela gostiteljica Damijana Jesenko Capuder.
Krasen cirkus Marjana Marinca so v režiji Darka Čudna v Dob pripeljali člani in članice Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice. (Ne)znano kraljestvo s kraljem in z ministri je odprlo številne aktualne probleme, ki jih prinaša tudi današnja oblast. Všeč nam je bilo, posebej njihova odločitev, da glavnega krivca - krta - kaznujejo najhuje, kot se le da - živega bodo zakopali v zemljo.
Zadnji večer je bil namenjen nagrajencem - KUD Franc Kotar Trzin. Skupina je namreč za aktivno in izjemno usklajeno ansambelsko igro v predstavi Grenki sadeži resnice Milana Jesiha v režiji Skupine in Sebastja-na Stariča prejela posebno selektorje-vo priznanje. Zasluženo, saj smo gledalci v njihovi izvedbi Jesihovih grenkih sadežih resnice uživali - tako po igralski kot usklajeni 'gibalni' plati. Za oboje še enkrat iskrene čestitke.
Dvajseti festival gorenjskih komedijantov se je zaključil s podelitvijo priznanj najboljšim, ki jo je ob vodstvu Kulturnega društva Jožef Virk Dob opravil Matej Primožič, koordinator območne izpostave Javnega skla-
da RS za kulturne dejavnosti Domžale. Priznanja so prejeli: Karmen Zupan za odigrano vlogo Prvega ministra v predstavi Krasen cirkus Gledališča 2B Bohinjska Bistrica. Damijana Jesenko Capuder za odigrano vlogo Mollie Raslon v predstavi Mi-šolovka gledališča DPD Svoboda Žiri. Marko Starbek za odigrano vlogo Mareela Blumarela v predstavi Odlikovanje za vsako ceno Kulturnega društva Jožef Virk Dob.
Kulturno društvo Franc Kotar Trzin
za aktivno in izjemno usklajeno an-sambelsko igro v predstavi Grenki sadeži resnice Milana Jesiha
Nagrajencem iskrene čestitke za prejeta priznanja, organizatorjem in izvajalcem pa iskrena hvala za opravljeno dosedanje delo, hkrati pa najboljše želje za prihodnja desetletja. Največ čestitk in dobrih želja pa vsem amaterskim gledališkim skupinam in društvom - brez vas, spoštovani igralci in igralke, režiserji in vsi, ki ste nujno potrebni za vsako predstavo, bi bilo kulturno življenje na vseh območjih, kjer delate, mnogo manj pestrejše. Zato je 20. festival predvsem vaš praznik, ob katerem hvala in srečno ter uspešno tudi v prihodnje, pa na-svidenje na 21. festivalu gorenjskih komedijantov v Dobu.
Vera Vojska
Predstava modernih orientalskih plesov tribalicious
Kot vsako leto so tudi letos v društvu KUD Tarab pripravili tribalicious - predstavo modernih orientalskih plesov. S predstavo, pri kateri je sodelovalo več kot 60 nastopajočih, so 17. junija 2017 v Kulturnem domu Franca Bernika zaključili letošnjo sezono tečajev.
Plesalke so predstavile široki spekter Tribal Fusion plesa, ki se je skozi prizmo moderne in tradicionalne glasbe prelival v barvite in ognjevite oblike. Žensko telo je v večeru zaživelo kot prevodnik glasbe in ritma, ples pa je risal mejo med ostro realnostjo in mistično presežnostjo. Skupine in solistke, ki plešejo pod vodstvom koreogra-finje Mance Pavli, so predstavo pripravljale že od oktobra, pridružile pa so se jim tudi gostje iz skupine Ritualke in gostujoča skupina iz Monze v Italiji.
Društvo KUD Tarab že vrsto let pripravlja predstave in festivale v tribal stilih in je izredno aktivno tudi v mednarodnem prostoru, kjer je svoje delovanje že dodobra uveljavilo. Tribal stil, ki sicer izvorno prihaja iz San Francisca, je v Slovenijo pripeljala prav Manca Pavli, ki društvo vodi že od ustanovitve. Ena lepših stvari, kot pravi Manca, je videti, kako dekleta in ženske vseh starosti in oblik ponovno začutijo zmožnosti svojega telesa, odkrijejo svojo mehkobo in zaživijo v glasbi. Valovanja torsa, gibi z boki in elegantni gibi z rokami - vse to je bilo za nekatere na začetku leta še nemogoče. A plesalke so pokazale, da se z vztrajnostjo in ljubeznijo do plesa in podporo soplesalk da vse, celo pripra-
va točke, ki nato zaživi pod odrskimi lučmi. Ples je zaživel daleč prek predsodkov, da gre za seksi ples zapeljevanja, temveč za umetnost in kreativnost ženske duše, ki zahteva kar nekaj plesne spretnosti. Poleg plesa smo lahko videli tudi utrinke društvenih
aktivnosti skozi leto, kot so skupni izleti, spomini s treningov, flash mob nastopov, sodelovanja na dobrodelnih prireditvah in sodelovanja z glasbeniki.
Manca Pavli Foto: Drago Videmšek
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
kultura
Filmska (p)oživitev 'zelenega srca' mesta
Domžalski Kino v parku je še petič pritegnil in zadovoljil več stotin tamkajšnjih in okoliških ljubiteljev filmske umetnosti
ed 6. in 22. julijem se je v Češminovem parku, imenitnem 'zelenem srcu' Domžal, odvijal že peti Kino v parku, ki ga organizira Kulturni dom Franca Bernika. Tokratni niz filmskih večerov je vnovič privabil zavidljivo množico ljubiteljev sedme umetno-
cel Štefančič, jr. - »izgleda kot reimagi-nacija Hočevarjevega hita Gremo mi po svoje s pridihom Gorkičeve Idile, preden ne postane reimaginacija Kingove novele Truplo, po kateri je Rob Reiner pred (enain)tridesetimi leti posnel klasiko Stand by Me«, ter uspe prepričati s precej posrečeno kombinacijo igrivega in
sti in tako (še enkrat) izpričal vse večjo priljubljenost (ideje) kina na prostem. K tolikšni obiskanosti tovrstnega kina pripomore nemalo različnih dejavnikov. Kar zadeva njegovo domžalsko izvedbo, med najbolj verjetne spadajo sledeči: vseh devet filmskih projekcij, ki smo si jih lahko ogledali, je bilo brezplačnih; program je vključeval dovolj raznolik, mnogožanrski nabor bolj ali manj aktualnih filmskih stvaritev, s čimer je v zadostni meri udejanil načelo 'za vsakogar nekaj', obenem pa tistim, ki niso pretirano dejavno spremljali zadnječasne filmske produkcije, ponudil idealno priložnost, da vsaj malce nadoknadijo zamujeno; in nenazadnje, gre za tritedensko kulturno dogajanje, ki poteka zunaj, na domžalski 'zeleni oazi', pod milim zvezdnatim nebom, in ga odlikuje skrajno sproščeno vzdušje, kakršnega v kinodvoranah nismo vajeni. Obiskovalci tako lahko s seboj prinesejo lastne stole, ležalnike in odeje ter se pri tem, če želijo in raje ne zasedejo katerega izmed 200 zložljivih stolov, ki jih zanje vsak večer sproti postavijo organizatorji, razkomodijo na bližnji zelenici. Pri čemer so povrh tega, kakor pravi Jure Matičič, programski vodja Mestnega kina Domžale, »pivo, čips in kokice, ki so v mestnem kinu prepovedani, v poletnem kinu v Češminovem parku celo zaželeni«.
Raznolik, mnogožanrski nabor bolj ali manj aktualnih filmskih stvaritev
Letošnji domžalski kino na prostem je odprl koncert filmske glasbe v izvedbi Godbe Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina, ki ga je obiskalo in ob koncu z bučnim aplavzom pospremilo približno 700 ljudi. Slediti bi morala projekcija velikega filmskega hita Dežela la la (La La Land), nadvse očarljivega romantičnega muzikala ameriškega režiserja in scenarista Da-miena Chazella, ki se je pred tremi leti proslavil s filmom Ritem norosti (Whiplash), a je bila zavoljo zvočnih tehničnih težav odpovedana in prestavljena na nedeljo, 9. julija. Še pred tem smo si zato lahko ogledali (post)grozljivko Zbeži! (Get Out), silovit celovečerni prvenec znanega ameriškega komedijanta Jordana Peela, ki ponuja svoj-sko tematizacijo rasizma, in francosko lahkotno komedijo Alibi.com režiserja Philippa Lacheauja.
Teden dni zatem so se zvrstile projekcije filmov, kot so Varuhi galaksije -2. dejanje (Guardians of the Galaxy Vol. 2), Marvelov poletni blockbuster, ki se navkljub prepoznavni živahnosti in izstopajoče karizmatičnim likom le stežka kosa z bolj(e) uravnoteženim prvencem izpred treh let, in mladinski film Pojdi z mano, Šterkova všečna ekranizacija Čaterjevega istoimenskega romana, ki -kot je pred časom koncizno zapisal Mar-
napetega, zabavnega in srhljivega. Kot nekakšen uvod v film je - poleg (pre) kratkega in razmeroma mimobežnega pogovora z režiserjem Igorjem Šterkom, ki se je udeležil projekcije - služil 22-mi-nutni kratkometražec V modrino (U plaventilo), hipnotična in navdahnjena stvaritev mlade hrvaške režiserke Anto-nete Alamat Kusijanovic, ki je bila na letošnjem uglednem Berlinskem filmskem festivalu deležna posebne omembe žirije. Film je bil ob tej priliki prvikrat predvajan v Sloveniji. Lahko le upamo, da bo še kdaj. Drugi teden letnega kina je sklenilo predvajanje pretresljivega avstralsko-nepalskega dokumentarca Šerpa - Spor na Everestu (Sherpa), ki je na letošnjem Festivalu gorniškega filma prejel glavno nagrado mesta Domžale.
Finalni teden Kina v parku je bil posvečen aktualnemu oskarjevskemu zmagovalcu Mesečina (Moonlight), Jen-kinsove ganljive in večstransko dogna-ne adaptacije McCraneyjeve gledališke igre In Moonlight Black Boys Look Blue, in Nočnih ptic (Nocturnal Animals), ki so kompleksen in vznemirljiv romantični metatriler, za katerega je Tom Ford na Beneškem filmskem festivalu upravičeno prejel veliko nagrado žirije, nazadnje pa tudi absurd(istič)nega kratkega predfilma Dober tek, življenje! (Bon Appétit, La Vie!), prejemnika vesne za najboljši kratki film, in tokratne uverture v neznansko popularno komedijo o neobrzdanih 'gorenjskih gaunarjih', Pr' Hostar, ki ni le najbolj gledan film preteklega leta, je tudi najbolj gledan slovenski film po osamosvojitvi. Tako rekoč scela zapolnjen Češminov park je pričal o tem, da dosedanje množično navdušenje (ali vsaj zanimanje) občinstva še vedno ni poniknilo.
Od 300 do 500 gledalcev na večer
Vremenske razmere so nam bile na srečo vse od začetka do konca naklonjene, tako da zaradi njih ni bila prestavljena niti ena sama projekcija, četudi nas je med ogledom Nočnih ptic presenetilo nekaj kapelj dežja. Posameznih predvajanj se je udeležilo od 300 do 500 gledalcev, kar je za tovrsten, lokalno zasnovan poletni kulturni dogodek številka, na katero so lahko organizatorji več kot ponosni.
Pripomniti velja, da bo nadaljevanje domžalskega Kina v parku, podobno kot lani, izvedeno že čez slab mesec dni, in sicer med 12. in 18. avgustom na Kam-festu, tokrat v Mekinjskem samostanu, kjer bodo prikazani filmi Pod gladino, Zbogom, Berlin (Tschick), Paterson, Dotik vode (L'effet aquatique), Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, Rdeča želva (La Tortue rouge) in Noro veselje (La pazza gioia). Še en dogodek te sorte torej, ki ga nikakor ne gre zamuditi.
Blaž Cotman
foto: arhiv mestnega kina domžale
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Gostobesedni samega sebe in čas prehitevajoči Marcel, ki daje občutek, da se mu vrti od lastne hipersenzitivnosti in neobvladljivega vrvenja nevronskih povezav, je svojo enormno bibliografijo povečal še za eno zbirko esejev. V njegovih razpredanjih filmi zrcalijo širši kulturni kontekst, razkrivajo se spregledana sporočila, kolektivno nezavedno pa težko zakriva svoje sledi. Štefančič je še vedno lucidni bralec filmov, ki vročično, včasih ihtavo pogleduje iz platonove votline proti projektorju. Zanj je film kot kristalna krogla, anticipira prihodnje pojave. In ko začnejo tem anticipacijam slediti oblastniki, je, kot zapiše, sranje neizbežno. Da je pisanje ključni del avtorjevega raison d'être, ni dvoma, zbirka pričujočih esejev pa bralcu ponovno pokaže, da se film splača misliti in ne le konzumirati.
Viktor Frankl
Volja do smisla
Mohorjeva družba, 1994
Človek se vedno znova odloča o tem, kaj je. Obstajajo naloge, ki nam jih življenje postavlja v določenem trenutku in v točno določeni situaciji. Odgovornost človeka pa je odgovor na določen smisel. Vrednote so tiste, ki določajo smisel. Se pravi, da smisla ne daje posameznik, temveč je on sam klican k odgovoru. Zato je njegova temeljna naloga, da ta odgovor najde. Odgovor ni nikoli vsesplošen, ampak partikularen. Spreminja se od človeka do človeka, od situacije do situacije, iz ure v uro, iz minute v minuto. Odgovor ni nikoli enak. Odgovor se vselej najde s pomočjo intuitivne zmožnosti, da človek najde smisel kakšnega položaja. Ta zmožnost je vest, ki ni nič drugega kot organ smisla. In človekova dolžnost je, da najde in izpolni smisel in ne samega sebe. Samo tako lahko človek sebe samotranscedentira.
Julian Barnes
Hrumenje časa
Mladinska knjiga, 2017
Bookerjev nagrajenec Julian Barnes se v romanu Hrumenje časa loteva ključnih dogodkov v življenju slavnega ruskega glasbenika Dmitrija Šoštakoviča. Avtor v knjigi postavi v ospredje slavnega skladatelja in vrsto ponižanj, ki jih je pretrpel v sovjetski Rusiji. Najhujše preizkušnje je bil deležen leta 1936, na vrhuncu stalinskih čistk. Med izvajanjem njegove opere Lady Macbeth Mcenskega okraja je namreč Stalin zapustil operno dvorano. V knjigi je še nekaj epizod iz Šoštakovičevega življenja, tako poklicnega kot zasebnega z ženo Nito in dvema otrokoma. Barnesova knjiga je seznam ponižanj, ki jih je doživel slavni skladatelj v sovjetski Rusiji. Avtor izpostavi grozljive Stalinove čistke, enako neizprosen je do režima Nikite Hruščova. Hrumenje časa bi lahko videli kot popis tistih epizod Šoštakovičevega življenja, ki so prispevale k izbrisu njegove osebnosti ali k 'zlomu njegove hrbtenice'.
Khaled Hosseini
Tek za zmajem
Mladinska knjiga, 2006
Prvenec Khaleda Hosseinija, danes svetovno znanega in priljubljenega avtorja, je presek novejše zgodovine nesrečnega Afganistana, države, na kateri vedno nove velesile vedno znova 'polomijo zobe'. Zgodbo nam pripoveduje Amir skozi spomine na otroštvo, ko je odraščal kot sin pomembnega poslovneža v Kabulu. Vse do usodnega dogodka po zmagi v spuščanju zmajev, sta bila neločljiva s Hasanom, hazarom, sinom služabnika njihove družine. Amir je odraščal brez matere, ki je umrla takoj po porodu, z očetom, ki je bil sicer ljubeča in zelo močna figura, vendar pa je Amirja ves čas spremljal občutek, da on ni tak sin, kot si ga oče
želi. Pretresljiva in intenzivna zgodba nas popelje skozi pogubne menjave režimov in vladavin v Afganistanu v novo tisočletje, ko so se Afganistana po 11. septembru lotili še Američani. Tek za zmajem je roman o odločitvah, ki bi jih morali sprejeti, o zamolčanem in posledicah, ki jih življenje nepovratno terja ...
knjige za otroke in mladino
John Boyne
Obmiruj, nato odidi
Miš, 2017
Deček Alfie na svoj peti rojstni dan namesto rojstnodnevne zabave doživi dan, ki si ga bo zapomnil za vedno. Na ta dan se začne prva svetovna vojna, njegov očka pa prelomi obljubo, da se ne bo boril, saj že naslednji dan postane vojak. Mimo so že štirje božiči, vojne pa ni in ni konec. Alfie se sprašuje, kje je očka, saj pisma ne prihajajo več, mama pa ga prepričuje, da je na skrivni misiji za vlado. Ko nekega dne Alfie spet služi denar s čiščenjem čevljev na londonski železniški postaji, njegov pogled med papirji vojaškega zdravnika po naključju ujame očetovo ime. Odloči se, da ga bo poiskal. Mu bo uspelo? Odličen roman je primeren tako za otroke višjih razredov osnovne šole kot tudi za odrasle bralce.
'f -"ii ■
IK
Priljubljena pisateljica in pesnica Anja Štefan ter ilustratorka Polona Lovšin sta ustvarili imenitno slikanico o Bobku in zlatih kokoših. Tokrat se Bobek ni vozil z barčico, ampak je bil hud na vse, zato je pobegnil od doma. Pot ga je zanesla daleč v gozd, kjer je srečal zlate kokoši. Povedal jim je, da je odšel od doma in si želi v gozdu postaviti hišico. Zasmilil se jim je, zato so mu dale tri zlata jajca. Dejale so, da imajo čudežno moč. Ko bo v stiski in si bo kaj res močno želel, naj jih razbije. Bodo Bobku zlata jajca izpolnila kakšno željo? Se bo vrnil domov? Preberite in boste izvedeli.
Ruby Brown
Objemčki z očkom
Skrivnost, 2017
Slikanica nas popelje skozi en dan v lisičji družini, ki ga očka lisjak sam preživi s svojimi osmimi lisičjimi mladiči. Dan preživijo aktivno in oče poskrbi, da nobenemu izmed njih v nobenem trenutku ni dolgčas in da uspešno potolaži vsakega, ki je tolažbe potreben. Vrhunec dneva pa so seveda objemčki z očkom ... Prisrčne ilustracije in aktualna zgodba spodbujajo k aktivnem očetovstvu, ki je za nekatere očete zaradi trdno zakoreni-njega patriarhata še vedno težko dosegljiv pojem. Še vedno namreč težko prihajajo naproti svojim partnerkam pri stotinah drobnih in manj drobnih opravil, ki jih je družba skozi stoletja uveljavila kot ženska opravila in za katera je še vedno preveč samoumevno, da jih opravijo ženske. No, ta zabavna slikanica je lep zgled, kako je lahko tudi drugače (ob upanju in predvidevanju, da tak dan za našega očeta lisjaka ni nič posebnega).
medioteka
DVD
Volčji totem (Wild Bunch)
Cinemania group, 2017
Film Volčji totem je posnet po resnični zgodbi, ki se je dogajala ob koncu šestdesetih v prostranih stepah notranje Mongolije. Najprej je bila knjiga napisana pod psevdonimom, saj je predstavljala ostro kritiko takratne kitajske oblasti in njene agrarne politike do pastirjev-nomadov. Ganljivo je opisan soodvisen odnos med volčjim krdelom in človekovim plemenom, poudarjeno pravično ravnovesje in globoko medsebojno spoštovanje. Prišleki, polni sebe in kitajske kulturne revolucije, grobo porušijo krhko naravno ravnovesje nenavadne skupnosti, ki vlada prostrani divjini. V svoji nevednosti in aroganci poteptajo zakone narave, ki so skozi tisočletja mistično rahločutno rasli in se izpopolnjevali ...
20 | slamnik
Dogaja se ...
Jaz baraba 3, animirana komična pustolovščina Mestni kinTD^Hiffle, 4.avgus(**
Na mlečni poti, fantastična komična drama
1. avgust torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
2« avgust sreda
Arboretum Volčji Potok
8.00-19.00 | VELIKANI MORSKIH GLOBIN
Razstava morskih velikanov v naravni velikosti / na ogled v času odprtja vse do 26. novembra / www.arboretum-vp.si
3* avgust četrtek
Mestni kino Domžale 20.30 | LADY MACBETH
Drama / 89' / leta 1865 je Lady Katherine ujeta v zadušljiv zakon z zagrenjenim moškim. Ko pa se spusti v strastno afero z neotesanim služabnikom Sebastianom, se v mladi gospodarici prebudi nova, neustavljiva sila, in nihče več ji ne more preprečiti, da bi dobila, kar hoče / film je prejel več nagrad.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
l\m avgust petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
8. avgust torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
9* avgust sreda
Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | RAZSTAVA TROPSKIH METULJEV
V steklenjaku pri upravni zgradbi boste lahko občudovali krhke in graciozne tropske metulje / 01 83123 45, info@arboretum.si
Mestni kino Domžale 20.30 | BRAVO!
Reinterpretacija vestema / 106'/ žandar Costan-din, ki ga najame lokalni plemič, se odpravi na nenavadno popotovanje, na katerem sreča pisano paleto likov različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenih statusov / berlinski srebrni medved za najboljšo režijo.
10. avgust četrtek
Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | DINOZAVRI
Razstava dinozavrov v naravni velikosti / na ogled vse do 5. novembra / 0183123 45, info@arboretum.si
Mestni kino Domžale 20.30 | ODISEJA
Biografska drama /122' / epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
11. avgust petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
14. avgust ponedeljek
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
15* avgust torek
Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | DEŽELA PRAVLJIČNIH JUNAKOV
Sprehodite se po domovanju Rdeče kapice, Zlatolaske, Ostržka, Obutega mačka, Bikca Ferdinanda in drugih / v šotoru lahko prisluhnete tudi pripovedi teh pravljic, zato se naj vam nikamor ne mudi.
Mestni kino Domžale 18.30 | JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhroni-zirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
20.30 | ODISEJA
Biografska drama /122' / epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
16 • avgust sreda
Mestni kino Domžale ZGODOVINA LJUBEZNI
20.30 | Romantična drama / 134' / zgodba o dolgo izgubljeni knjigi, ki se skrivnostno pojavi ter poveže upokojenca in najstnico, ki skuša najti zdravilo za osamljenost njene mame.
Poletno glldališče Studenec, 3.avgust
Divji lovec, gledališka predstava
Mestni kino Domžale 10.00 I JAZ BARABA 3
Animirana komična nustnlnvšFina / on' / sinhroni-
Mestni kino Domžale 10.00 | JAZ BARABA 3
17* avgust četrtek
številka 7 | julij 2017 i letnik lvii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ avgust
Dunkirk, akcijska vojna drama
Mestni kino Domžale, 12. avgust
22« avgust torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 9.00-15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Počitniško varstvo za mlade od končanega 1. razreda OŠ dalje
Center za mlade Domžale 16.00-20.00 | HENGAJ V PLACU ZA MLADE
Druženje v Placu za mlade za mlade od 13. do 30. leta.
Mestni kino Domžale ZGODOVINA LJUBEZNI
20.30 | Romantična drama / 134' / zgodba o dolgo izgubljeni knjigi, ki se skrivnostno pojavi ter poveže upokojenca in najstnico, ki skuša najti zdravilo za osamljenost njene mame.
23* avgust sreda
Center za mlade Domžale 9.00-15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Počitniško varstvo za mlade od končanega 1. razreda OŠ dalje
Center za mlade Domžale 16.00-20.00 | HENGAJ V PLACU ZA MLADE
Druženje v Placu za mlade za mlade od 13. do 30. leta.
Mestni kino Domžale 20.30 I LADY MACBETH
Drama / Lady Macbeth / 89' / leta 1865 je Lady Katherine, ujeta v zadušljiv zakon z zagrenjenim moškim. Ko pa se spusti v strastno afero z neotesanim služabnikom Sebastianom, se v mladi gospodarici prebudi nova, neustavljiva sila in nihče več ji ne more preprečiti, da bi dobila, kar hoče / film je prejel več nagrad.
2h. avau četrtek
26 • avgust sobota
Ploščad pred Vele
18.00 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopata Andrej Omejc in Teja Komar / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
Mestni kino Domžale 19.00 | SOVA IN MIŠKA
Družinski muzikal / 80' / podnapisi, 6+ / Meral se je pred kratkim priselila v mesto, kjer si želi spoznati čim več prijateljev, kar pa se izkaže za težko nalogo.
Ploščad pred Vele
19.15 121. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa skupina Soddiha / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
20.30 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa skupina Same babe / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
Mestni kino Domžale
21.00 | VALERIAN IN MESTO TISOČERIH
PLANETOV
Akcijska zf pustolovščina / 137' / vesoljska metropola Alpha, v kateri živijo prebivalci tisočih planetov, je ogrožena. Posebna agenta Valerian in Lau-reline morata poiskati zlovešče sile ter rešiti Alpho in zagotoviti varnost celega vesolja.
Ploščad pred Vele
22.30 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa skupina Neozbiljni pesimisti / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
27* avgust nedelja
Mestni kino Domžale 18.30 | JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhroni-zirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
20.30 | ODISEJA
Biografska drama /122' / epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA
SLOVENSKEM
Stalna razstava
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA
AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina. Vstop prost v odpiralnem času.
Knjižnica Domžale
DRUŠTVO LIPA: ČIPKA NA KAMNU
Razstava izdelkov bo na ogled od 25. julija do 5. avgusta.
NEJKASELIŠNIK: PRIPOVED
Razstava slikarke - ilustratorke nežnega prepoznavnega sloga bo na ogled od 31. julija do 2. septembra.
POČITNICE SO ČAS...
Razstava kvalitetnega gradiva iz različnih vsebinskih sklopov za različne starostne skupine bo na ogled od 7. do 31. avgusta.
Tečaji, natečaji
COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič).
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@ dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
LITERARNI NATEČAJ BEREM, TOREJ SEM
Knjižnica Domžale razpisuje natečaj za izbor najboljšega prispevka, ki govori o vaši bralni
Dežela pravljičnih junakov
Etno rock festival, Kontrabant
Ploščad pred Vele, 25. avg
zirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
18.30 | NA MLEČNI POTI
Fantastična komična drama /125' / zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki z režiserjem Emirjem Kusturico in Moniko Bellucci kar poka po šivih od burnih čustev in bučne komedije.
21.00 | VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV
Akcijska zf pustolovščina /137' / vesoljska metropola Alpha, v kateri živijo prebivalci tisočih planetov, je ogrožena. Posebna agenta Valerian in Lau-reline morata poiskati zlovešče sile ter rešiti Alpho in zagotoviti varnost celega vesolja.
5* avgust sobota
Mestni kino Domžale 19.00 | DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 107' / film prikazuje dogodke med neverjetno bitko pri Dunkirku ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgije, Britanije in Francije, ki so bili odrezani in obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27. majem in 4. junijem 1940.
21.00 | NA MLEČNI POTI
Fantastična komična drama /125' / zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki z režiserjem Emirjem Kusturico in Moniko Bellucci kar poka po šivih od burnih čustev in bučne komedije.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
6* avgust nedelja
Mestni kino Domžale 18.00 | JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 90' / sin-hronizirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
7* avgust ponedeljek
Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | RAZSTAVA ORHIDEJ
Zbirka zanimivih orhidej, ki je na ogled v stekle-njaku ob pristavi / na ogled vse do 5. novembra / 0183123 45, info@arboretum.si
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhroni-zirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
18.30 | VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV
Akcijska zf pustolovščina /137' / vesoljska metropola Alpha, v kateri živijo prebivalci tisočih planetov, je ogrožena. Posebna agenta Valerian in Lau-reline morata poiskati zlovešče sile ter rešiti Alpho in zagotoviti varnost celega vesolja.
21.00 | NA MLEČNI POTI
Fantastična komična drama / 125' / zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki z režiserjem Emirjem Kusturico in Moniko Bellucci kar poka po šivih od burnih čustev in bučne komedije.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
12« avgust sobota
Mestni kino Domžale 18.00 | NA MLEČNI POTI
Fantastična komična drama /125' / zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki z režiserjem Emirjem Kusturico in Moniko Bellucci kar poka po šivih od burnih čustev in bučne komedije.
21.00 | DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 107' / film prikazuje dogodke med neverjetno bitko pri Dunkirku ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgije, Britanije in Francije, ki so bili odrezani in obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27. majem in 4. junijem 1940.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
13* avgust nedelja
Mestni kino Domžale 18.00 | JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhroni-zirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | DIVJI LOVEC
Domača ljubezenska gledališka predstava s petjem / v njej sodeluje prek sedemdeset igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn - Kondi, Pia Brodnik, Ana Pla-hutnik in mnogi drugi / režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614141.
Mestni kino Domžale 20.30 I FRANTZ
Drama po predlogi Ernsta Lubitscha (Broken Lula-by) /113' / francoski mojster François Ozon z vojno dramo, ki se ne dotika le posledic francosko-nem-škega konflikta med prvo svetovno vojno, ampak se predvsem posveča intimnemu razmerju, ki ga zaneti padli nemški vojak.
18 • avgust petek
••••••••••■••••••••••••••••••••••■••••••s«
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 | FILM O EMOJIJIH
Animirana družinska komična pustolovščina / 100' / sinhronizirano, 6+ / emoji Gene je drugačen od svojih kolegov, zato se poda na avanturo po svetu emojijev, skritem med telefonskimi tekstovnimi aplikacijami.
18.45 I ODISEJA
Biografska drama /122' / epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
21.00 | DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 107' / film prikazuje dogodke med neverjetno bitko pri Dunkirku ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgije, Britanije in Francije, ki so bili odrezani in obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27. majem in 4. junijem 1940.
19* avgust sobota
Mestni kino Domžale 19.00 I JAZ BARABA 3
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhronizirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
21.00 | ODISEJA
Biografska drama /122' / epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekrižari oceane in polovico stoletja v življenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
20.	avgust nedelja
Mestni kino Domžale 18.00 | FILM O EMOJIJIH
Animirana družinska komična pustolovščina / 100' / sinhronizirano, 6+ / emoji Gene je drugačen od svojih kolegov, zato se poda na avanturo po svetu emojijev, skritem med telefonskimi tekstovnimi aplikacijami.
21.	avgust ponedeljek
Center za mlade Domžale
9.00-15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Počitniško varstvo za mlade od končanega 1. razreda OŠ dalje
16.00-20.00 | HENGAJ V PLACU ZA MLADE
Druženje v Placu za mlade za mlade od 13. do 30. leta.
Center za mlade Domžale 9.00-15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Počitniško varstvo za mlade od končanega 1. razreda OS dalje
Center za mlade Domžale 16.00-20.00 | HENGAJ V PLACU ZA MLADE
Druženje v Placu za mlade za mlade od 13. do 30. leta.
Mestni kino Domžale 20.30 I FRANTZ
Drama po predlogi Ernsta Lubitscha (Broken Lulaby) / 113' / francoski mojster François Ozon z vojno dramo, ki se ne dotika le posledic fran-cosko-nemškega konflikta med prvo svetovno vojno, ampak se predvsem posveča intimnemu razmerju, ki ga zaneti padli nemški vojak.
25* avgust petek
Center za mlade Domžale 9.00-15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Počitniško varstvo za mlade od končanega 1. razreda OS dalje
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 | FILM O EMOJIJIH
Animirana družinska komična pustolovščina / 100' / sinhronizirano, 6+ / emoji Gene je drugačen od svojih kolegov, zato se poda na avanturo po svetu emojijev, skritem med telefonskimi tekstovnimi aplikacijami.
Ploščad pred Vele
18.00 | ODPRTJE 21. ETNO ROČK
FESTIVALA
Nastopa družina Juvan / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
Mestni kino Domžale 19.00 | DUNKIRK
Akcijska vojna drama / 107' / film prikazuje dogodke med neverjetno bitko pri Dunkirku ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgije, Britanije in Francije, ki so bili odrezani in obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27. majem in 4. junijem 1940.
Ploščad pred Vele
19.15 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa trio Tzigano Brutallo / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
20.30 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa Jeanette / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
Mestni kino Domžale 21.00 | VOZNIK
Akcijska komedija / 115' / ker je prisiljen sodelovati z mafijskim šefom, se mora mladi nadarjeni voznik udeležiti ropa, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh.
Ploščad pred Vele
22.30 | 21. ETNO ROČK FESTIVAL
Nastopa skupina Kontrabant / vstopnine ni / podprli: Občina Domžale in drugi sponzorji
Ul Udi K' 111 pUlUVILU MUieiJd V /I VljUl IjU MUVllCgd
raziskovalca in filmarja podvodnih svetov.
28 • avgust ponedeljek
Mestni kino Domžale
10.00 | FILM O EMOJIJIH + DELAVNICA
Animirana družinska komična pustolovščina / 100' / sinhronizirano, 6+ / emoji Gene je drugačen od svojih kolegov, zato se poda na avanturo po svetu emojijev, skritem med telefonskimi tekstovnimi aplikacijami.
20.30 I LADY MACBETH
Drama / Lady Macbeth / 89' / leta 1865 je Lady Katherine, ujeta v zadušljiv zakon z zagrenjenim moškim. Ko pa se spusti v strastno afero z neotesanim služabnikom Sebastianom, se v mladi gospodarici prebudi nova, neustavljiva sila in nihče več ji ne more preprečiti, da bi dobila, kar hoče / film je prejel več nagrad.
29* avgust torek
■ ••■••■•■•■■•■•••••••••••••••••••••■••■••s
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | SOVA IN MIŠKA + DELAVNICA
Družinski muzikal / 80' / podnapisi, 6+ / Meral se je pred kratkim priselila v mesto, kjer si želi spoznati čim več prijateljev, kar pa se izkaže za težko nalogo.
20.30 | FRANTZ
Drama po predlogi Ernsta Lubitscha (Broken Lulaby) /113' / francoski mojster François Ozon z vojno dramo, ki se ne dotika le posledic francosko-nem-škega konflikta med prvo svetovno vojno, ampak se predvsem posveča intimnemu razmerju, ki ga zaneti padli nemški vojak.
30* avgust sreda
Mestni kino Domžale
10.00 | JAZ BARABA 3 + DELAVNICA
Animirana komična pustolovščina / 90' / sinhronizirano, 6+ / super zlobca Gruja obišče brat dvojček in bratsko rivalstvo se znova zaneti, poleg tega pa ga čaka še spopad z Balthazarjem Brattom ter cela vrsta smešnih prigod prikupnih Minionov.
20.30 | ZGODOVINA LJUBEZNI
Romantična drama / 134' / zgodba o dolgo izgubljeni knjigi, ki se skrivnostno pojavi ter poveže upokojenca in najstnico, ki skuša najti zdravilo za osamljenost njene mame.
31* avgust četrtek
••••••••••••••••••••■■■■■■■■■■••■••••••••v
Mestni kino Domžale
10.00 | TRD OREH 2 + DELAVNICA
Animirana družinska komedija / sinhronizirano, 6+ / veveriček Sandi odkrije, da želi župan mesta v njihovem parku zgraditi zabavišče in da bi mu preprečili uničenje njihovega doma, bodo morali vsi prebivalci parka združiti moči.
20.30 | VOZNIK
Akcijska komedija / 115' / ker je prisiljen sodelovati z mafijskim šefom, se mora mladi nadarjeni voznik udeležiti ropa, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh.
izkušnji: opišite nam doživetja ob branju vaše zadnje ali najljubše knjige; prispevki naj bodo dolgi največ 200 besed; obvezni podatki (ime in priimek, telefonska številka ter naslov knjige, o kateri pišete). Najboljši prispevki bodo objavljeni na portalu Dobreknjige.si, med njimi bomo izbrali tudi srečneža, ki bo prejel knjižno nagrado! Natečaj poteka od 21. aprila do 30. oktobra 2017. Prispevke pošljite na naslov: prireditve@ dom.sik.si.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 66 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 50 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 50 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale Menačenkova domačija bo julija, avgusta in septembra zaprta. V teh mesecih svoja vrata odpre le po dogovoru za najavljene skupine.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Muzej bo zaprt od 10. julija do vključno 15. avgusta. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v septembru pošljite do 19. avgusta na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si.
22 | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
17. kulturni poletni festival Studenec 2017
V okviru letošnjega poletnega festivala Studenec 2017 nas je spet, kot že desetletja doslej, navdušil nastop opernega zbora, solistov in orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana.
kolumna • odtis človečnosti	LENART ZAJC
t
POČITNIŠKE PASTI
i-
Prišel je čas zaključka šolskega leta. Čas, ki smo ga starši vsaj enako veseli, kot so ga veseli otroci.
Pač, kar naenkrat nastopi sprostitev, brez skrbi, kako se bodo naši vrli potomci odrezali v šoli, koliko dragocenih točk za vpis na srednjo šolo bodo izgubili, kako jih bomo spravili do treningov in vse ostale podobne z otrokovo starostjo soodvisne skrbi, scvre vroče junijsko sonce. Seveda pa otroci ne bi bili otroci, če nam s svojo nenadno obilico prostega časa ne bi ustvarjali dodatnih osivelih las. Pač, prosti čas brez nadzora je idealna prilika za nove pustolovščine. Velik problem sodobnega, zlasti osnovnega šolstva, da od časov, ko ga je vpeljala Marija Terezija v naših kulturnem področju, ni bistveno napredoval. No, seveda, zlasti v prekomernem obsegu je napredoval predmetnik, ukinjena je bila fizična kazen in pedagoški pristop do otrok je vsaj teoretično presegel avtoritarno, ex cathedra podajanje snovi. Vsaj teoretično pravim zato, ker se žal dober del učiteljev, ne glede na kolege, sposobne razumeti pomen napredka pedagoške znanosti, še kar oklepa tega pristopa, ker pač drugačnega dela niso sposobni. Ampak pustimo to, takšen razmislek spada v september, k začetku šolskega pouka in ne med počitniške starševske skrbi. Glavni krivec, ki postaja še iz avstroogrskih časov in staršem dela skrbi, so absolutno predolge počitnice. Pač, cela dva prosta meseca sta bila namenjena otroškemu delu, kot pomoči kmečkim staršem na polju. Dandanašnji naj bi bilo otroško delo prepovedano in otroška pomoč pri delu na polju kot donosni dejavnosti tudi vsaj teoretično prepovedana. Pa prepovedi gor ali dol, bistven problem dolgega počitnikovanja naše mladeži je, da nas za razliko od naših prababic večina ne služi trdega kruha na poljih, pač pa bolj po različnih pisarnah, in le redka so podjetja, ki svoje zaposlene osrečijo s tremi tedni dopusta v kosu. Bistveno obi-čajnejša sta skromna dva tedna zdaj, ostalo pa razdrobljeno med letom. Torej po domače: naš naraščaj je skoraj mesec in pol sam doma. Rešitev za to je seveda več.
Prva je, da vskočijo babice, kar v osnovi deluje, če so le babice še vedno dovolj prožne, da dohajajo svoje vnuke. Dobrodošle so tudi kake tete ali strici, ki so pripravljeni za kak teden poskrbeti za nečake. Tretja rešitev je izmenjava otrok s prijatelji v smislu, naj bo vaš mulec kak teden pri nas, prihodnji teden pa mi poskrbimo za vašega. Zraven teh omenjenih so tu še krožki in tabori, šole v naravi itd., če nam jih le hišna ekonomija dopušča. Pa spet, omenjene rešitve delujejo teden, če jih združimo več skupaj, morda še dva tedna. Se pravi, imamo pokritih nekje šest tednov otroških tednov, medtem ko je vsaj dva tedna otrok še kar prepuščen zlati svobodici. Zlata svobodica dandanašnji v večini primerov sicer ne pomeni ulice, kot je to pomenila v mojih mladih dneh, saj je sodobna tehnologija sodobnega mulca razbremenila napornega zapuščanja štirih sten, da bi bil s prijatelji. Druženje mu omogočajo različne socialne aplikacije, kot so Snapchat, Instagram, Viber, Facebook, Youtube ter seveda internetne računalniške igre in drugo. Na videz je to bolje, kot da bi bili cele dneve kdo ve kje zunaj, ampak: ali je v resnici tako? Angleški časopis The Guardian je maja objavil izsledke raziskave, po kateri štiri od petih najbolj popularnih socialnih omrežij škodujejo mentalnemu blagostanju mladih. Najslabši je po tej raziskavi Instagram, saj kar 1500
mladih uporabnikov Instagrama trpi zaradi občutka nezadostnosti in an-ksioznosti. Ne daleč za Instagramom so Snapchat, Facebook in Twitter. Najmanj škodljiv pa je Youtube. Običajne težave mladih uporabnikov socialnih omrežij so naveličanost, razdražlji-
Zlata svobodica dandanašnji v večini primerov sicer ne pomeni ulice, kot je to pomenila v mojih mladih dneh, saj je sodobna tehnologija sodobnega mulca razbremenila napornega zapuščanja štirih sten, da bi bil s prijatelji. Druženje mu omogočajo različne socialne aplikacije, kot so Snapchat, Instagram, Viber, Facebook, Youtube ter seveda internetne računalniške igre in drugo.
vost, nedoseganje standardov lepote na tako ali drugače obdelanih fotografskih izdelkih svojih vrstnikov. In seveda je tu še psihično nasilje, ki ga posamezniki ali skupine izvajajo nad drugimi posamezniki. Seveda pa zaradi vsega tega starši svojega otroka ne moremo odrezati od sredstev sodobne socializacije in ga prisiliti v osamo družabnosti srednjega veka, pardon enaindvajsetega stoletja. Nič ni narobe, če otroci uporabljajo vse te čudovite igrače, sploh še, če se razvijajo v zahtevnejše uporabnike in se naučijo vsa ta priročna orodja uporabljati za še kaj drugega kot le za čvek. Težava je le v tem, kako otroka pripraviti do tega, da ne bo podlegel psihološkim pritiskom teh istih orodij, ki dajejo človeku ves čas občutek, da v času, ko ni prijavljen na računalnik, zamuja nekaj silnega.
Verjetno je nesmiselno pričakovati rešitev v smeri spremembe šolske ča-sovnice. Naše šolsko ministrstvo se za razliko od finskega, žal ne zaveda pomena duševnega zdravja naših otrok. Tako jim raje, kot da bi jih usmerjalo v veselje do učenja in razumevanje pomena solidarnosti otrok drugega do drugega za napredek vse skupine in z njo posameznika, nalaga še več dela, še več psihološkega pritiska, in jih usmerja v patološko tekmovalnost. Ne, iz te smeri res ne bo rešitve. Tu bomo starši prepuščeni samim sebi in naši otroci naši iznajdljivosti. Jaz priporočam pogovor, vedno znova in iz dneva v dan na opozarjanje vseh pasti, ki jih nastavlja čudoviti elektronski svet, zaupanje v razumnost svojih otrok. Za povrh pa čisto potiho priporočam še namestitev kakega orodja na otrokov telefon, ki vam omogoča nadzor nad njegovo uporabo. □
Tokrat so se predstavili z Nabuccom, tretjo opero skladatelja Giuseppeja Verdija, za katero je besedilo napisal libre-tist Temistocle Solera, krstna predstava te štiridejanke pa je bila 9. marca 1842 v
milanski Scali. Prva izvedba je bila eden največjih triumfov v operni zgodovini, Verdi pa je postal eden najpomembnejših opernih ustvarjalcev vseh časov.
Osrednja tema opere so sanje ljudstva o samostojni deželi, ki jih najbolje predstavlja znameniti zbor sužnjev Splavaj misel na krilih kipečih, ki je bil izbran celo za neuradno himno domoljubnega gibanja.
»Goslarski in likovni ustvarjalni gen Demšarjeve navdihuje že 90 let,« je le ena od ugotovitev, ki so pospremile odprtje razstave družine Demšar na Ljubljanskem gradu. Pripravili so jo umetniki in potomci že pokojnih mojstrov likovne in goslarske umetnosti družine Demšar. Njihova želja je bila, da prva skupinska razstava združi umetniške stvaritve posameznikov, ki jih podpisujejo s priimkom Demšar. Med snovalci in ustvarjalci razstave je bila ob Blažu, tretjem v liniji goslarjev Demšar, Polona Demšar, tretja v liniji likovnih umetnikov Demšar. Sledovi družine so še kako vidni tudi v naši občini, saj je na Sveti Trojici umetniški atelje, v katerem je včasih ustvarjal kipar Tone Demšar, danes pa v ateljeju lahko srečate njegovo hči Polono Demšar, ki sicer ustvarja tudi v Ljubljani. Družinsko delo je tudi katalog, razstavo pa so med ljubitelje umetnosti pospremili glasbeniki - otroški godalni duet in godalni kvartet glasbenikov družine Demšar.
Brata Blaž in Anton Demšar sta vsak svojo nadarjenost iz rodne baj-tarske družine v Selcih na Gorenjskem ponesla v svet. Blaž je postal goslar, čigar instrumenti spadajo v svetovni vrh, njegovo delo pa je nadaljeval sin Vilim. Brat Anton, njegova prva ljubezen je bilo slikarstvo, je postal prvi restavrator. Likovni talent je nasledil sin Tone, ki je postal cenjeni slovenski kipar. Tretjo generacijo pišeta danes Blaž in Polona, fotografi-nja, kiparka in oblikovalka stekla.
Zgodba ustvarjalcev in umetnikov družine Demšar je zanimiva, bralcem Slamnika pa ob pomoči in-ternetnih strani, nekaj več o umetnikih, ki sta povezana z našo občino: kiparju Tonetu (1946-1997), pred leti je izšla čudovita monografija, in hčeri Poloni, rojeni leta 1979.
Kipar Tone Demšar je po končani srednji šoli za oblikovanje študiral kiparstvo in leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Zden-ku Kalinu, študij pa nadaljeval na specialki za kiparstvo pri profesor-
Obiskovalce, ki so prijeten poletni večer napolnili Poletno gledališče na Studencu, je opera očarala in navdušila od prvega trenutka. Kot 'miške tiho' so spremljali orkester in zbor ter
soliste in jim večkrat namenili aplavz na odprti sceni, ob koncu pa jih nagradili z glasnim aplavzom. Tega so namenili tudi dirigentu Lorisu Volto-liniju, prav vsem glasbenikom v odličnem orkestru, še posebej pa zboru in solistom: Marku Kobalu v vlogi Nabu-cca, Branku Robinšaku v vlogi Isma-ela, Juanu Vasletu kot Zaccarii, Eleni Zelenskaji v vlogi Abigaille, Norini Ra-
Polona Demšar
jih Slavku Tihcu in Dragu Tršarju. Po zaključku je delal kot svobodni umetnik. Leta 1993 je postal docent za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njegovo ustvarjalno pot je nenadoma pretrgala nesrečna smrt. Ves čas svojega plodnega življenja je veliko razstavljal in sodeloval na številnih simpozijih. »Ustvarjal je malo plastiko in reliefe, že od začetka v naravnih materialih, zlasti v žgani glini, pa tudi v keramiki, lesu in kamnu; figure preoblikovane in pogosto stisnjene kot prispodobo za občutje utesnjenosti sestavlja v samosvoje kompozicije, imenovane zloženke.« Kipar je dal novo veljavo tradicionalno žgani glini, eksperimentiral s svežimi tovarniškimi votlaki in drugimi polizdelki, ki jih s stiskanjem preoblikuje in dopolni v pretresljive kiparske gmote.
dovan kot Fenene in Zoranu Potočanu v vlogi velikega duhovna.
Čudovit glasbeni in pevski večer, ki ob težko pričakovanem obisku Fin-žgarjevega Divjega lovca zaneslji-
vo predstavlja vrhunec letošnjega festivala in še enkrat več potrjuje primernost poletnega gledališča za velike projekte, kot je opera Nabucco, in navdušenje številnih obiskovalcev, ki so bili deležni res enkratnega kulturnega večera. Res posrečen izbor, po vsebini še kako aktualen tudi danes.
Vera Vojska Foto: arhiv SNG
Kljub mnogo prezgodnji smrti ga njegova dela, predvsem pa ustvarjalnost in izvirnost, uvrščata med pomembne slovenske kiparje. Med deli omenimo spominski doprsni kip Primičeve Julije v Ljubljani ter mo-numentalna bronasta glavna vhodna vrata ljubljanske stolnice.
Njegova hči Polona je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, doštudira-la leta 2003 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje - smer kiparstvo pri Luju Vodopivcu in Levu Kreftu, nadaljevala pa je z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri Tanji Pak ter ga zaključila leta 2007.
Od leta 2013 je predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in članica sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ljubljani in na Sv. Trojici. Za njo so številne samostojne in skupinske razstave - doma in v tujini, številni projekti, med njimi tudi stalna postavitev spomenika Jožetu Plečniku na Eipprovi ulici v Ljubljani ter stalna postavitev in odkup dela 16432 na gradu Brestanica, velikokrat je bila povabljena na različne natečaje postavitve skulptur, za svoje ustvarjanje pa je prejela vrsto nagrad in priznanj ter odličnih uvrstitev in odkupov.
Iskrene čestitke za razstavo na Ljubljanskem gradu, ki si jo lahko ogledate do 17. septembra 2017, najbrž pa bi bil že čas, da ustvarjalno družino Demšar ali vsaj oba 'naša' ustvarjalca predstavimo tudi v Galeriji Domžale.
Vera Vojska Foto: arhiv družina DEMŠAR
OBČINA DOMŽALE
Glina, les in steklo
Družina Demšar ustvarja in razstavlja
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
kultura
Pred jubilejno, dvajseto sezono
Kulturni dom Franca Bernika Domžale vstopa v jubilejno sezono, že 20. po vrsti od ustanovitve.
V dvajsetih letih delovanja je KD Franca Berni-ka Domžale zgradil svojo prepoznavnost in ugled, tako v lokalni skupnosti kot tudi širše, ki temeljita na ohranjanju kvalitete, vsebinske domišljenosti in raznolikosti ter velikega števila dogodkov, ki so v letu 2016 krepko presegli število 1000. Pri tem ne moremo mimo izjemne vizionarske in kreativne vloge, ki sta jo pri tem imela prvi in dolgoletni direktor Milan Marinič, ki se mu je po smelih začetkih pridružil še programski vodja Jure Matičič. Seveda se je kolektiv kulturnega doma počasi povečeval, čeprav je skoraj nedoumljivo, kaj vse dela in zmore skromna ekipa osmih zaposlenih, ki skrbi poleg zdaj že 11 abonmajskih ciklov še za Slamnikarski muzej, Menačen-kovo in Kofutnikovo domačijo (kjer se stvari v zadnjem letu premikajo), Galerijo Domžale in izdajanje časopisa Slamnik. Jubilej bomo pričakali tudi s prenovljeno zunanjo podobo naše prepoznavne matične stavbe in posodobljenimi zunanjimi napisi.
Ko delamo črto pod preteklo sezono, ugotavljamo, da smo zelo ponosni na dober obisk, saj je ponovno višji in je presegel 68.000 obiskovalcev, kar najbolje odraža zadovoljstvo ter potrjuje pravilne vsebin-
Toliko obiskovalcev graščina, katere del notranjosti je obnovljen in namenjen kulturno kongresnemu centru, še ni videla. Graščino upravlja Društvo Dvorec, duša pa je upravnica Carmen Maria Fernandez. V tem atriju skrivnostne graščine, ki na zunaj kaže propadajočo podobo nekdaj delujočega mogočnega samostana, v notranjosti pa se skriva pravi zaklad, smo v torek, 13. junija 2017, preživeli lep in nepozaben dan. Sodelovalo je 30 ustvarjalcev na grajskem dvorišču in pod arkadami, seveda v senci.
Prav toliko je bilo 20. junija 2017 ob 16. uri na odprtju razstave postavljenih slikarskih stojal s čudovitimi likovnimi deli in prav vsako je bilo drugačno videnje tega dvorca.
V kulturnem programu, ki se je odvijal v senci grajske lipe sredi dvorišča, so sodelovali glasbeniki in pevci KUD Polzela. Župan občine Polzela Jože Ku-žnik je v nagovoru pohvalil organizatorje za izjemno dobro pripravljeno prvo likovno kolonijo in razstavo likovnih del ter jo imenoval 'zgodba o uspehu', in izrazil željo, da se sodelovanje z likovniki iz Mengša nadaljuje in postane tradicionalno. Govor predsednice likovne sekcije KUD Polzela Mojce Ko-
ske in programske poudarke. Število abonentov se je v lanski sezoni povečalo za več kot 13 odstotkov, tako da je kulturna 'družina' najbolj zvestih obiskovalcev štela že 1146 odraslih in 1213 otrok. Veseli smo vsestranske podpore ustanovitelja, občine Domžale, ki se vsa leta zaveda svoje velike odgovornosti in zavezanosti kulturi in jo tudi izdatno finančno podpira. Tako bomo prihajajočo filmsko sezono pričakali z novim projekcijskim platnom in izboljšano zvočno tehniko, uspelo nam je prenoviti klubski prostor, ki naj bi v prihajajoči sezoni dobil tudi nove vsebinske poudarke.
Tudi v lanskem letu smo že znano in uveljavljeno skušali nadgrajevati in izboljševati. Izjemno skrb in pozornost namenjamo na vseh področjih kulturni vzgoji najmlajšega občinstva in sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi zavodi. Zavedamo se, da imamo izjemen privilegij, saj smo gostili izjemne domače in tuje umetnike ter si ogledali številne vrhunske gledališke predstave, koncerte in razstave.
Naj ponovim: zavedamo se, da je nekje meja, da se število dogodkov in tudi obiskovalcev ne bosta stalno dvigala, a veseli smo, da ob tem resnično ne manjka pohval in pozitivnih odzivov, kar nam daje novo moč in voljo za delo vnaprej. Zavedamo se svo-
rošec je bil velika zahvala za trud prav vsem sodelujočim in organizatorjem.
Leonida Goropevšek, predsednica Likovnega društva Mengeš, je v govoru izrazila zahvalo vsakemu posebej in vsem skupaj, saj smo bili pogoščeni kot grofje. »Resnično si želimo, da to naše prijateljstvo poglabljamo, saj nas vse to bogati in nam prinaša izkušnje v vseh oblikah,« je zaključila in povedala še, da je mengeškim likovnikom v čast sodelovati z zagnanimi Polzela-ni. Predsednik KUD Polzela Marko Slo-kar je nadvse navdušen nad tako prireditvijo in si želi, da se grajsko življenje oživi in postane graščina Novi Klošter kulturno središče tega okolja. Gobarsko društvo Polzela je pripravilo neverjetno okusne jedi iz gob in zelenjave, pogostitev je bila ponovno enkratna. Za Likovno društvo Mengeš so ustvarjali Lojze Burja, Irena Gorenc, Leonida Goropevšek, Dari Korošec, Martina Ko-zamernik in Binca Lomšek. Razstavljena dela se bodo v avgustu preselila na drug grad v okolici, in sicer na grad Komenda, kjer je naše društvo v lanskem letu že razstavljalo. S tako prireditvijo se KUD Polzela lahko ponaša in pohvali prav povsod.
BEsEDILo in Foto: BlNCA LoMŠEK
je majhnosti in skromnosti v nekaterih pogledih, a obenem vemo, da smo veliki v pregovorni iznajdljivosti, srčnosti in gostoljubnosti, tako do naših obiskovalcev kot tudi nastopajočih.
Kaj prinaša 20. sezona?
Gledališki abonma bo zaznamovala vsebinsko poudarjena aktualna družbeno obarvana tematika z nekaterimi vrhunci lanskoletne slovenske gledališke sezone. Koncertni abonma bo v znamenju osebnega jubileja strokovnega sodelavca Mateja Bekavca, zato nas čaka nekaj praizvedb in izvirnih slovenskih skladateljski del ter 'izlet' klasike k ljudski glasbi in tradiciji. V Galeriji se bodo med drugim predstavili zanimivi literarni in likovni pari ter domači kiparski umetnik, prenovljen pa bo tudi likovno vzgojni program, ki ga bo vodila Lučka Berlot. Glasbeno scenski abonma bo letos gostil kar nekaj avtorskih projektov, med drugim Janija Kovačiča, Laro Jankovič, Zorana Predina in neumorno Svetlano Makarovič. V Mestnem kinu boste lahko izbirali med več kot 200 različnimi filmi, s pogovori pa bomo še naprej sledili slovenskim
filmskih novitetam ter nekaterim najbolj odmevnim filmom, ki vzbujajo željo po pogovoru. Vrhunci pa nas čakajo v priljubljenem filmskem abonmaju in posebnem izboru filmov za starejše občinstvo, ki jih predvajamo ob torkih dopoldnevih.
Največja letošnja novost je novi otroški abonma, ki se bo odvijal v terminu že standardnih sobotnih dopoldanskih matinej. V njem se bodo prepletali igrani, lutkovni in risano filmski dogodki za najmlajšo publiko in njihove starše. Nadaljevali bomo tudi z izjemno pomembnim poslanstvom, ki ga predstavljajo predstave v otroškem abonmaju, namenjene najmlajšemu občinstvu v domžalskih vrtcih. Prav tako se že zdaj veselimo obiskov domačih in tujih galerij in muzejev z Galerijo na potepu, kjer ob unikatnem in nepozabnem vodenju Jurija Smoleta širimo obzorja svojega likovnega znanja.
Slamnikarski muzej je vse bolj prisoten, slamnikarstvo pa v občini prepoznavamo tako kot izraz spoštovanja in svojo dolžnost do prednikov kot tudi turistično in promocijsko priložnost. Nadaljevali bomo s tečaji učenja šivanja slamnikov ter vrata odpr-
li tudi drugim delavnicam s področja rokodelstva in domačih obrti. Pogovori v Srečanjih pod slamniki nam bodo prinesli nekaj zanimivih sogovornikov. V Menačenkovi domačiji bo posebne pozornosti prihodnje leto deležen človek, po katerem nosi ime naš zavod ter je izjemno in vsestransko zaznamoval našo domžalsko preteklost, župnik France Bernik, s čemer bomo na izbran način obeležili 70. obletnico njegove smrti. S posebno razstavo in pogovori o Plečniku na Domžalskim se bomo pridružili številnim dogodkom ob njegovem letu.
To je le nekaj poudarkov iz našega bogatega programa, ki je pred nami. Več in sproti boste lahko spremljali v naših zloženkah in na naši spletni strani ter tudi prek družabnih omrežij, ki postajajo vse pomembnejši del našega obveščanja in tudi komunikacije.
Upamo, da bomo skupaj doživeli tudi v prihodnji sezoni veliko kvalitetnih in nepozabnih kulturnih doživetij, tako v stavbi kulturnega doma kot tudi v drugih prostorih, kjer se odvijajo naši programi.
Prijazno vabljeni v jubilejno sezono!
Cveta Zalokar, direktorica
Podobe Novega Kloštra skozi čas
Pravo poletno sonce ni odgnalo številnih obiskovalcev graščine Novi Klošter v Založah pri Polzeli ob odprtju razstave prve likovne kolonije Podobe Novega Kloštra skozi čas.
M. Kulturno I društva
iranJarc
Škocjan pri Domžalah
17. Kulturni poletni festival Studenec 2017
Poletno gledališče Studenec
LOVEC
Domača gledališka predstava Ljubezenska igra s petjem
Predstave: 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust, vse predstave ob 21. uri
C
Informacije in rezervacija vstopnic po telefonu:
051 61 61 51 Marjana 051 61 41 41 Urša
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Poletno gledališče Studenec
Informacije in rezervacija vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
poletno.gledalisce.studenec
24 | slamnik
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
politične stranke
slamnik@kd-domzale.si
DEsus / MAG. pETER pENGAL
Dobitna kombinacija za upokojence
V Ljubljani je bila organizirana odmevna konferenca na temo Izzivi trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi. Na konferenci je evropski poslanec iz vrst DeSUS Ivo Vajgl sporočil, da je bila Zvezi društev upokojencev Slovenije za njen program Starejši za starejše podeljena nagrada Državljan Evrope.
Evropski parlament vsako leto podeli to nagrado, ki jo lahko dobijo državljani, skupine, združenja ali organizacije, ki se posebej izkažejo pri spodbujanju povezovanja in sodelovanja državljank in državljanov EU. V programu Starejši za starejše prostovoljci pomagajo starejšim, ki pomoč potrebujejo ali jo želijo, da lahko čim dlje živijo v domačem okolju. Program vodi in koordinira Zveza društev upokojencev Slovenije.
V evropskih institucijah, ki se s problematiko starajoče družbe zelo resno ukvarjajo, je bil program ocenjen kot izjemen primer dobre prakse. To potrjujejo tudi dejstva. Po podatkih ZDUS so prostovoljci v enajstih letih opravili okoli 6,5 milijona ur prostovoljnega dela ali več kot 700.000 obiskov starejših. Pomagali so okoli 160.000 ljudem, starejšim od 69 let. Program je zasnovan tako, da strokovno usposobljeni prostovoljci skupaj z različnimi strokovnimi službami v lokalnem okolju nudijo pomoč starejšim.
nsi / peregrin stegnar
Občina Domžale naj poskrbi za varno pot otrok v šolo!
Skrb za varnost otrok v cestnem prometu bi morala biti za našo občino ena od prioritet. Otroci so v prvem razredu osnovne šole upravičeni do brezplačne vožnje z avtobusom v osnovno šolo, če je ta več kot 4 kilometre oddaljena od njihovih prebivališč. Prav tako so do tega upravičeni tisti učenci, ki v šolo hodijo po tistih odsekih cest, ki jih je kot nevarne opredelil Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Ostali učenci in njihovi starši se morajo znajti po svoje. Problem pa nastane, ko starši, ki dobro poznajo lokalne ceste, opozorijo na nevarnosti, ki prežijo na otroke, Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pa trdi, da nevarnosti ni in da otroci lahko brez težav v šolo hodijo peš. Tak problem se je pojavil v Osnovni šoli Dob in v Depali vasi. Starši otrok s teh območij si tako prizadevajo, da bi se njihovi otroci smeli v šolo voziti skupaj s tistimi, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza, saj zmogljivosti avtobusov niso izkoriščene. Kot so dejali, so pripravljeni ta prevoz tudi dodano plačati.
Nikakor nisem zagovornik tega, da bi morali otroke v šolo vedno voziti in jim nuditi samo ugodnosti. Ko sem bil sam v osnovi šoli, smo
lista reza / rok GRASIC
Občani postajamo nomadsko pleme
Domžalske javne ustanove - občina, upravna enota, center za socialno delo ... Le na kaj vas asociirajo?
Rekel bi, da vas je zdaj večina zavzdihnila: »Joj, pa ne da moram spet tja, trkati in hoditi od vrat do vrat kot kako nomadsko pleme!« Sočustvujem z vami, ker poznam to proceduro. To se čaka, klicari iz ene pisarne v drugo, pa spet čaka in tako po dveh urah izpolnjevanja obrazcev prideš do nekega cilja, ki pa je zanemarljive narave - v tem času lahko urediš nič več kot oddajo obrazca za državno štipendijo! Pa še to moraš imeti srečo, da na CSD prideš ob takem času, ko dotični slučajno ni na odmoru, ne sreba kavice za stavbo, ne je malice, ne poseda in klepeta v sosednji pisarnici, ni niti na bolniškem, niti na porodniškem in niti na letnem dopustu.
Potem pa tu pride še nekaj, kar meni, in, upam reči, da tudi obči javnosti, največ šteje. Odnos do dela in ljudi, davkoplačevalcev, ki jim posredno vsak mesec dajemo plačo. Ta pa je, milo rečeno, na ravni kakšne nerazvite države tretjega sveta.
Nekaj takega bi bilo v Domžalah čisto normalno: mlada dijakinja vstopi skozi občinska vrata in najprej sreča varnostnico, ki ji v polomljeni slovenščini in nadvse naduto pove, na katera vrata bo treba potrkati, da bo prišla do cilja. Dijakinja odkoraka do 18. sobe 3. nadstropja
sds / mag. tomaž deželak
'Republika Domžale'
V tem primeru sta se uradna politika DeSUS in evropski poslanec Ivo Vajgl kot oblikovalec in predlagatelj nagrade ter civilna družba Zveza društev upokojencev Slovenije uskladili, nastopili skupaj in zmagali. Upokojenci so v tem primeru pokazali, kaj je dobitna kombinacija.
To je priložnost, da opozorimo še na en pomen in vidik tega dogodka. V tem primeru sta se uradna politika DeSUS in evropski poslanec Ivo Vajgl kot oblikovalec in predlagatelj nagrade ter civilna družba Zveza društev upokojencev Slovenije uskladili, nastopili skupaj in zmagali. Upokojenci so v tem primeru pokazali, kaj je dobitna kombinacija.
DeSUS je neideološka politična stranka in zato bolj dovzetna za odzivanje na probleme upokojene generacije. Glede na to, kako se evropska družba čedalje bolj zaveda problematike staranja in kako se sooča z izzivi trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi, pa se bodo tudi druge politične stranke morale bolj zavzeto ukvarjati s to problematiko.
Poletje. Čas kislih kumaric, samo da v Domžalah trajajo malo dlje. Občinski svet se bo zaradi pomanjkanja vsebin sestal šele oktobra. Delo občinskih svetnikov je v veliki meri pogojeno z vsebino dela občinske uprave, njeno delo pa je vezano na predloge - projekte očeta občine (beri: župan). V Domžalah je to tako hierarhično urejeno. In pika. Samoiniciativa ni zaželena. Ker očitno ne potrebujemo nove industrijske cone, občinskega prostorskega načrta, znižanja komunalnega prispevka, kolesarske povezave z Dragomljem, ureditve SPB ..., imamo priložnost na hitro pogledati, kako so zmagovalci nagradili zveste volilne glasove iz zadnjih volitev (beri: razdelili denar): Ihan nova šola in vrtec, Krtina enako pa še nov gasilni dom, ostali pa kakšno cesto ali kolovoz. Opa, pa da ne pozabimo garažne hiše, ki so jo dobili stanovalci SPB. Ma, saj je niso. Dobili niso nič. Razen težav z upravitelji in novih zapornic, ki so jih plačali sami. Spominjam se leta 2014 in 'neprecenljivih' obljub tam stanujočih. Kaj pa danes - minila so tri leta in zgodilo se ni nič. Menim, da zato, ker se kontinuiteta oblasti lahko nadaljuje tudi brez njihovega glasu. Dejstvo je, da če pogledate zadnje volilne rezultate, boste videli, da je tam volilna udeležba nizka. Zato vam dragi SPB-jevci oblast ne izpolni ničesar. Ker ji ni treba. Saj gla-
66 To me spominja na opevano sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici. Vsi se zavedamo, da je to eden najlepših predelov Domžal, vsi vemo, da se tam sprehajajo otroci, mamice z vozički, starejši ... Vsi tudi vemo, da se na tej isti poti nedopustno divja z motorji, pa nihče nič ne naredi. Zakaj? Obstaja 'velika verjetnost', ker ni interesa vladajočih.
sov ne boste nesli konkurenci. Vprašajte se, kdo je največji lastnik nepremičnin v SPB? Da, občina. In kdo bi moral imeti najvidnejšo vlogo pri komunikaciji z upravniki glede obnove pasaž in streh? Da, spet občina. To me spominja na opevano sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici. Vsi se zavedamo, da je to eden najlepših predelov Domžal, vsi vemo, da se tam sprehajajo otroci, mamice z vozički, starejši . Vsi tudi vemo, da se na tej isti poti nedopustno divja z motorji, pa nihče nič ne naredi. Zakaj? Obstaja 'velika verjetnost', ker ni interesa vladajočih. Oba primera sta nedopustna! Ker se bližajo vroči dnevi, vam želim temeljit razmislek glede vaših nadaljnjih odločitev in lepe počitnice.
ltd / mag. renata kosec, podžupanja
Naredili smo velik korak naprej ...
M Problem pa nastane, ko starši, ki dobro poznajo lokalne ceste, opozorijo na nevarnosti, ki prežijo na otroke, Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pa trdi, da nevarnosti ni ...
vselej hodili peš, ne glede na vremenske razmere. A dejstvo je, da avtomobilov skorajda ni bilo in da je bilo nevarnosti v prometu bistveno manj kot danes. Otroci so najranljivejša skupina v prometu in je zato nanje treba posebej paziti - ne le ob začetku šolskega leta, ko je ta skrb posebej izražena in ob šolskih poteh srečamo policiste, gasilce in druge, ki skrbijo za varno pot v šolo. Otroci so razigrani in brez pravih izkušenj, zato težko predvidijo, kje preži nevarnost.
Upam, da bo občina pred novim šolskim letom zmogla toliko razuma in dobre volje, da bo za problem ustrezno poskrbela. Če je denar za različne kulturne in druge družbene dejavnosti, bi morali pred tem zagotovo finančno poskrbeti za varnost otrok, ki so naša prihodnost.
V maju je začel delovati TIC - turistično informacijski center Domžale. Turizem je pred tem pokrivala Komisija za turizem, ki jo je vrsto let uspešno vodil Igor Kuzmič. Slednjemu se lahko zahvalimo za to, da so se v občini začele izvajati aktivnosti, saj so bile zaradi njegovega dela odkrite in prepoznavne mnoge posebnosti naravne, zgodovinske in kulturne dediščine občine. V času delovanja komisije so bile izdane zgibanke, brošure in vodniki, ki so bile na voljo občanom kot tudi obiskovalcem naše občine, poleg tega pa je bil Kuzmič aktiven tudi pri postavitvi slamnikarske zbirke, pri organizaciji in izvedbi slamnikarskega sejma ter postavitvi razstave o Adamu Ravbarju. Z njegovim delom je nadaljevala Marija Pukl in vsi skupaj so postavili odlično podlago za razvoj turizma v naši občini.
V občini Domžale smo lahko v zadnjih letih opazili velik napredek na mnogih področjih, skozi leto se zvrstijo številni kulturni, športni in drugi dogodki tako za naše najmlajše kot tudi starejše občanke in občane. Ti dogodki, ki jih organizirajo Občina Domžale, javni zavodi in društva, so postali prepoznavni in dobro obiskani tako pri občanih kot tudi širše. Mnogi dogodki so se zvrstili na isti
66 Ti dogodki, ki jih organizirajo Občina Domžale, javni zavodi in društva, so postali prepoznavni in dobro obiskani tako pri občanih kot tudi širše.
dan, zato smo bili občani primorani izbirati med njimi. Ponudba je bila torej velika, povezovanja je bilo manj in izkazala se je potreba po organizaciji, ki bi vodila in povezala vse skupaj. In prav to je glavna naloga novoustanovljenega TIC Domžale, poleg tega pa ima pred seboj še druge pomembne naloge - priprava strategije turizma, vzpostavitev spletne strani, povezovanje in sodelovanje z organizacijami, društvi, zavodi pri izvedbi dogodkov in prireditev, priprava turističnih programov, organizacija dogodkov, prireditev ter usmeritev v različne programe za nadaljnji razvoj kulturnega, športnega, kulinaričnega in zelenega turizma.
Priložnosti je veliko in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali z razvojem turizma v občini tako za naše občane kot tudi druge obiskovalce.
sd / marjan ravnikar, podpredsednik oo sd domžale
Ali vemo, kako hitro vozimo?
M Potem pa tu pride še nekaj, kar meni, in, upam reči, da tudi obči javnosti, največ šteje. Odnos do dela in ljudi, davkoplačevalcev, ki jim posredno vsak mesec dajemo plačo. Ta pa je, milo rečeno, na ravni kakšne nerazvite države tretjega sveta.
in potrka na vrata; ker ni odziva, vstopi. Tu se svetovalki pogovarjata, kakor da bi bili v kavarni. »A tvoj ima rad peteršiljček? Moj je čisto nor nanj,« se sliši. Minuto ali dve je sploh ne opazita, nakar vendarle ena, ki ob tem še žveči sendvič in po slamici vleče napitek, reče: »Ja, punčka, kaj pa ti delaš tukaj?« Če je ta pisarna zadolžena zgolj za sprejem obrazcev za pridobitev občinske štipendije, le po kaj bi dekle, staro rosnih 18, prišlo? Po štruco kruha!? In potem ko prijazno pove, da je prišla zgolj oddat obrazec, ji oseba na drugi strani zabrusi: »Veste, zdaj je pa ura že 12.01. Oglasite se jutri.«. Moja mati bi rekla: »Obrazec ji nalimam na čelo in ponosno odidem iz pisarne!« Upravičeno. In tako idilična stran občine, ki sama sebi pravi prostor zadovoljnih ljudi, pogrne na celi črti.
Popolnoma razumem, da v cestnem prometu popolne varnosti nikdar in nikoli ne bo možno doseči, saj v tem primeru ne bi smel nihče uporabljati cest in bi bile same sebi namen, kar pa seveda ni cilj gradnje cest. Da bi dosegli čim boljše obvladovanje tveganj, je po mojem mnenju najbolj učinkovit in verjetno najcenejši preventivni kontrolni mehanizem (ozaveščanje vseh udeležencev v prometu, postavitev grbin, s katerimi bi umirili promet, ali postavitev ustreznih znakov dovoljene hitrosti). To velja tudi za obvladovanje cestno prometnih tveganj.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Domžale bi moral sistematično analizirati vsa tveganja v občini in na določenih ulicah postaviti tudi znak omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro. Takšnih znakov je postavljenih kar nekaj, tudi na odsekih, kjer je ulica dvosmerna, dovolj široka in ima tudi urejen pločnik s kolesarsko stezo.
Konkreten primer je Kolodvorska cesta, ki je enosmerna ulica in na kateri sem že kar nekajkrat opazil, da vozniki ne upoštevajo enosmernega prometa in vozijo tudi v nasprotno smer. Vzroka za to sta lahko le dva: ali je preslabo označeno ali pa gre enostavno za malomarnost voznikov.
Druga težava na tej ulici je parkirno mesto, ki je tik ob prehodu za pešce pri železniški postaji. Zakaj? Če je na tem parkirnem mestu parkirano
66 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem primeru v očini Domžale bi vsekakor moral pregledati vse tovrstne pozicije v naši občini, ki jih ni malo. Mimogrede se namreč lahko zgodi, da pride do nesreče, kjer običajno 'krivda' pade na napačno osebo - pešca, poškodovanca, ki je najbolj kaznovan prav s poškodbo ali celo s smrtjo.
vozilo, lahko drugi vozniki zelo hitro spregledajo pešca ali kolesarja, ki prečka cesto.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem primeru v občini Domžale bi vsekakor moral pregledati vse tovrstne pozicije v naši občini, ki jih ni malo. Mimogrede se namreč lahko zgodi, da pride do nesreče, kjer običajno 'krivda' pade na napačno osebo - pešca, poškodovanca, ki je najbolj kaznovan prav s poškodbo ali celo s smrtjo. Ozaveščanje o prometni varnosti je izredno pomembno predvsem pa je ključno, da na to opozarjamo skozi vse leto in ne le ob začetku šolskega leta. Vsi občani bi morali biti pozorni na dogajanje v prometu na vsakem koraku. Kaj bomo naredili za to, da bo to izvedeno tudi v praksi, pa je že druga pesem.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik | 25
slamnik@kd-domzale. si
v	1	v
politične stranke | starejši
nsi / ljudmila novak, poslanka in predsednica nsi
Pomembno je, da spomenik
V _	II*	T	•	v
žrtev ne deli na nase in vase
Srečno, jubilanti
Sredi julija je v Ljubljani potekala slovesnost ob odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtvam. Menim, da je postavitev spomenika korak naprej v procesu sprave na Slovenskem. Naj poudarim, da v NSi pozdravljamo vsa dobronamerna prizadevanja, ki vodijo k spravi, dialogu, mirnemu sobivanju in sožitju vseh slovenskih državljanov. Pomembno je, da spomenik žrtev ne deli na naše in vaše, pač pa priznava, da so bili naši ljudje in slovenski narod žrtve različnih vojn, ideologij, revolucije in drugih grozljivih dejanj proti človeštvu.
Vodstvo NSi se je udeležilo slovesnosti ob odkritju spomenika, ker želimo, da slovenski narod napreduje v prizadevanjih za spravo, k čemur smo doprinesli tudi krščanski demokrati s sprejemom Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Kdor pa odkritja spomenika ne dojema kot pot k spravi, ima do tega vso pravico, kakor imamo pravico do drugačnega mišljenja tudi tisti, ki spomenik dojemamo kot korak v pravo smer. Stopicanje na mestu ali vrtenje vedno v istem miselnem krogu ter medsebojna obtoževanja nas ne vodijo k spravi, pomiritvi in mirnemu sožitju. Naj zmaguje vse tisto, kar prihaja od dobrega Duha.
Želim vam, da bi si v poletnih mesecih lahko privoščili vsaj kak teden oddiha in si z novo energijo pred jesenjo napolnili telo in duha. Na političnem parketu bo jesen vsekakor vroča, saj bodo potekale volitve za predsednika države, prav tako pa se bo mandat vlade Mira Cerarja bližal svojemu koncu. Žal se ob oceni te vlade
<4 Pomembno je, da spomenik žrtev ne deli na naše in vaše, pač pa priznava, da so bili naši ljudje in slovenski narod žrtve različnih vojn, ideologij, revolucije in drugih grozljivih dejanj proti človeštvu.
ne morem znebiti občutka, da bi jo lahko imenovali tudi vlada izgubljenih priložnosti. Namesto strukturnih reform, s katerimi bi Slovenijo lahko v času gospodarske rasti pripravili na nove gospodarske, tehnološke, demografske in druge izzive, smo dobili le številne prazne obljube. Priča smo bili tudi pravemu vladnemu kadrovskemu vrtiljaku, visoki davki, birokratski nesmisli in preštevilni zapleteni predpisi pa še vedno ostajajo del našega vsakdana. V NSi smo na to pogosto opozarjali in predstavili konkretne reformne predloge. Žal nam je uspelo le nekajkrat. Upam in želim si, da bi nam v zadnjih mesecih pred parlamentarnimi volitvami vlada in koalicija še kdaj prisluhnili in bomo dokončno potrdili tudi naša zakona o specializiranem sodišču in tožilstvu za pregon bančnega kriminala. V prvem branju sta oba zakona NSi dobila podporo. Državljani pa upravičeno pričakujemo, da bodo tisti, ki so povzročili za 5 milijard evrov veliko luknjo, zanjo tudi odgovarjali.
Zlata valeta osnovnošolcev z OŠ Dob
Spomini ostanejo - za vedno
Junijske slovesnosti ob zaključku posameznih šolskih let, pa naj gre za devetletko v osnovni šoli ali maturo v srednji šoli, so precej drugačne kot tiste pred desetletji. Mnogo pomembnejše so za današnje generacije, tudi mnogo slovesnejše in 'dražje', na njih se ob ponosnih starših zberejo še drugi sorodniki in prijatelji, ki glavnim junakom in junakinjam poskušajo pomagati pri ohranitvi kar najlepših spominov na šolanje, ki se zaključuje.
Generacija fantov in deklet, ki je osmi razred na Osnovni šoli Dob končala v šolskem letu 1966/67, se v preteklih letih ni prav veliko srečevala, posebej v zadnjih letih ne, zato smo se dogo-
vorili, da se dobimo ob zlatem jubileju naše valete, in spomnimo na dni, ko smo odhajali z osnovne šole, predstavimo pa tudi vsak svoje življenjske in delovne poti, ki se v vseh teh letih pravzaprav niso med večino nikoli razšle, saj smo se večkrat srečevali, spremljali drug drugega in se žalo-stili ob nekaterih žalostnih dogodkih, povezanih z zadnjimi slovesi od sošolcev pa tudi naših nekdanjih učiteljev.
Pri pripravljanju seznama sošolcev in sošolk, s katerimi smo se poslovili v osmem razredu Osnovne šole Dob, smo imeli kar nekaj težav. V sedmem in osmem razredu se nam je namreč pridružilo kar veliko novih sošolcev in sošolk, saj so bili to časi, ko se je kar večkrat zgodilo, da je moral kdo s premalo znanja razred ponavljati in to v tako velikem številu, da je tistega šolskega leta in že nekaj let prej tudi, Osnovno šolo Dob zapuščala generacija, zbrana le v enem osmem razredu.
Prvo srečanje smo namenili dogovoru o praznovanju zlate obletnice. Prišli smo vsi, ki smo 'drgnili' klopi skupaj osem let, nekaj tudi tistih, ki so se nam pridružili v zadnjih dveh letih in ugotavljali -skoraj vsi po vrsti, da se radi spominjamo osnovne šole, zapolnili smo vrzeli v spominih na nekatere učitelje, se z veliko hvaležnosti spomnili naše razredničarke Majde Nikolič in sklenili, da na pravo zlato valeto povabimo tovarišice, za katere vemo,
V okviru svojega programa krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina posebno skrb namenja članom in članicam, ki se radi udeležujejo raznovrstnih aktivnosti, ki jih v organizaciji ne manjka.
kje stanujejo. Stekla je akcija, Janko, ki mu je pomagala žena Marija, tudi naša sošolka, in Matko sta pripravila vse potrebno za srečanje na prireditvenem prostoru v Turnšah, z Majdo, v osmem razredu je bila predsednica razredne skupnosti, sva poskrbeli za vabila, vsi skupaj smo upali, da nas bo čim več. Večina je prišla. Poleg naštetih še: Štefka, Marta, Fani, Martina, Marjan, Ivan, Leon, Franci, Janez, Viki, Marija, Marjeta, opravičile so se Angelika, Stanka, Zinka in Marijana, pogrešali smo Dragico in Staneta, ki sta na prvo zlato srečanje sicer prišla. Žal so se nam vse tri tovarišice, ki smo jih povabili, razredničarko Majdo Nikolič ter
Doslej smo redno obiskovali vse jubilante, ki so praznovali 70 in več let ter jim ob njihovih življenjskih jubilejih zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja. Pri obiskih smo se povezovali tudi z drugimi organizacijami in društvi, saj je splošno znano, da so ljudje z našega območja vključeni v več organizacij in društev. Posebej slovesno je bilo ob visokih življenjskih jubilejih, saj je med nami precej članov in članic, ki so že dopolnili 80, 85, tudi 90 in 95 let.
Na zadnjem občnem zboru smo se dogovorili, da naše jubilante, ki v letošnjem letu praznujejo okrogle življenjske jubileje, povabimo na prijetno srečanje, ki bo za vse priložnost, da se pogovorimo, obudimo spomine in skupaj prijetno preživimo dan. Vse, ki bi se morda zaradi zdravstvenih ali drugih težav tovrstnih srečanj ne mogli udeležiti, bo delegacija še vedno obiskala na njihovih domovih.
S posebnim vabilom smo torej naše člane in članice, kar enajst jih je v prvem polletju praznovalo okrogle jubileje, povabili na skupno srečanje in jim ponudili tudi prevoz, če bi ga potrebovali. Večina povabljenih se je prijetno presenečena zbrala konec junija v Jamarskem domu na Gorjuši ter vesela sprejela čestitke in dobre želje, predvsem za dobro zdravje, ob rojstnem dne-
vu, ki jih sicer po pošti sprejmejo vsi naši člani in članice ob svojih rojstnih dnevih. Tako smo Jožetu Lončarju, Alojzu Močniku in Janezu Ko-mljancu, Vidi Cerar in Jožici Kralj čestitali ob njihovem 70. rojstnem dnevu, Pavle Cerar jih je dopolnil 75, Milena Srebotnjak in Velimir Medo sta prejela čestitke ob 80. rojstnem dnevu, opravičil se je Anton Glavač, ki je praznoval 70. rojstni dan, v prvem poletju pa sta praznovali tudi Sla-vica Zupančič, ki je dopolnila 70 let, in Danica Marinček, ki je praznovala 85 let. Ob 95-letnici smo obiskali in zaželeli veliko zdravja naši članici Ivanki Gorenc.
Srečanje, ki sta se ga udeležila tudi Vera Vojska, predsednica krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, ki je v priložnostnem nagovoru vsem čestitala in zaželela vse dobro, predvsem pa veliko zdravja, in Franc Go-tar, podpredsednik, je minilo v prijetnem klepetu, ki ga mnogi naši člani in članice pogrešajo, vsi po vrsti pa so bili veseli pozornosti ob okroglem življenjskem jubileju. Pogovor je tekel tako o preteklosti kot aktualni sedanjosti, za katero bi vsi želeli več pozitivnih vrednot in prijetnih srečanj. Vsem jubilantom še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja.
Vera Vojska
80 let mizarskega mojstra Ivana Zoreta
Stob je v petek, 14. julija 2017, dobil 80-letnika.
Majdo Gnidovec in Zofijo Rugelj, opravičile, mi pa smo jim zaželeli veliko zdravja in se jim zahvalili za pomoč in razumevanje, ki smo ju bili deležni. Spomnili smo se tudi prijetnih športnih dni, telovadbe na hodnikih, o telovadnici smo le sanjali, pa zaključnega izleta v Pulj, ki je klub slabemu vremenu ostal v prijetnem spominu. Tudi na valeti, ki je bila preprosta, smo se imeli lepo. Na plan so privreli tudi spomini na tovariše, tudi kakšen neprijeten je bil vmes, ampak te smo v večini pozabili. Kar malce žalostni pa smo bili, ko smo se spomnili, da med nami ni več naših sošolcev Marjana, Mavrici-ja in Francija, so pa v naših spominih, in kogar ne pozabiš, ta ne umre.
Med spomine so se mešali pogovori o naših življenjskih in delovnih poteh, ki so v glavnem že vse končane, saj je večina v pokoju. Pravzaprav smo se kar vsi dobro znašli, več ali manj zadovoljni z življenjem, tudi po zaslugi naših tovarišic in tovarišev, predvsem pa naših staršev, mnogih že pokojnih, ki so nam vedno želeli le najboljše. Veliko lepih besed je bilo izrečenih o naših družinah, ki so nam v oporo in veselje. In naj tako tudi ostane - do naslednjega srečanja, ki bo kmalu, in še naprej. Do tedaj pa vsem skupaj srečno, spoštovani sošolci in sošolke. Vsem pa, ki vas žal nismo našli, pa povabilo. Pokličite koga od nas in se nam pridružite!
Vera Vojska
To častitljivo obletnico je dočakal Ivan Zore iz Stoba, mizarski mojster, ki je bil vse do upokojitve zaposlen v tovarni Menina v Šmarci. Zaupal nam je, da je izdelal krsto za pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita, naredil naj bi kar tri, bile pa so iz hrastovega lesa.
Na predvečer praznovanja so mu domači pripravili presenečenje, saj so mu pred hišo Na Za-vrteh v Stobu, kjer živi z družino, postavili mlaj, ki bo zdaj mimoidoče osemdeset dni opozarjal, da tam stanuje slavljenec.
Stara slovenska šega postavljanja mlaja ob obletnicah se ohranja tudi v mestnih središčih in ne smo v vaških okoljih. Postavljanje mlaja je vedno v izziv tistim, ki ga postavljajo, saj zahteva določen postopek, vse od izbora smreke, prevoza, priprave, izkopa luknje in seveda postavitve. Vse skupaj vedno vzame kar nekaj časa, je pa to predvsem druženje postavljavcev mlaja s slavljencem. Če bi šlo pa vse prehitro in če se vmes ne bi po običaju še kaj zalomilo, potem bi minilo prehitro in ne bi bilo pravega čara.
Ivan Zore se je rodil 14. julija 1937 v Lazah pri Tuhinju. Bil je tretji od petih otrok. Dve leti po njegovem rojstvu so se preselili na Svetega Lenarta nad Škofko Loko, kjer je bil oče organist, tam pa so živeli vse do leta 1945. Vojaški rok je Ivan služil v mornarici in to kar tri leta. Izučil se je za mizarja, nato pa se leta 1953 zaposlil v Me-nini, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve. Poročil se je leta 1965. Z ženo Lojzko sta si dom zgradila v Stobu, kamor sta se preselila leta 1968. Imata tri sinove: Janeza, Lojzeta in Tomaža. Družbo jima danes dela šest vnukov in dve vnukinji.
V prostem času, upokojenci ga seveda nimajo prav veliko na razpolago, Ivan rad rešuje križanke. Svoje dni je bil strastni šahist, saj se je v okviru službenega sindikata udeleževal tudi tekmovanj, kjer je prejel številne medalje in priznanja, ki zdaj krasijo vitrino v njegovem domovanju. Ivan ima seveda tudi srce na pravem mestu, saj vedno rad priskoči na pomoč sosedom in prijateljem.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
26 | slamnik
PRIČEVANJA
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
VSA LETA MED VOJNO ZDRAVILA PARTIZANE
PAVLA PETERKA, ROJENA BIRK, IZ IHANA
V partizanih ni bila nikoli, bila je terenska aktivistka, bolničarka, negovalka in tudi kurirka.
Vaščani Spodnje Javoršice okoli druge svetovne vojne. Spredaj krušni oče Tone, v tretji vrsti na levi z belo ruto krušna mati Alenka, poleg nje Pavla
Jože Skok
Foto: zasebni arhiv Pavle Peterka
Doma je iz Zgornje Javoršice pri Moravčah, kjer se je rodila. Njen rojstni dan je zapisan 1. januar 1923, krščena je bila v Moravčah, rodila pa se je dejansko že prej, 26. decembra 1922. Večino življenja je bila pri drugih, v Spodnji Javoršici. V rejo je bila dana stara okoli štiri leta, ker je bilo pri hiši preveč otrok in niso mogli poskrbeti za vse.
»Ko sem bila v reji, sta tam umrli dve deklici. Eno so komaj pokopali, ko je preminula tudi druga sestrica. Tako se je dogajalo v tistih časih, ko ni bilo pravih zdravil in zdravnikov. Krušnemu atu Tonetu se je takrat nekoliko zmračil um in je bil vse življenje precej revež, čeprav je dočakal kar lepo starost. Tudi mene je imel zelo rad, čeprav ni mogel pozabiti zgodaj umrlih hčerk.«
Da se bo začela druga svetovna vojna, v vasi niso slutili, da se je res začela, so videli po tem, ko so prišli prvi Nemci v Vrhpolje. »Za začetek vojne smo prvič izvedeli v Moravčah, kamor smo veliko hodili k maši. Nemci so prišli tudi v Spodnjo in Zgornjo Javoršico, ko se je to zgodilo, pa je bilo grozno. Nič nisi vedel, pri čem si, in kdo je kdo. Okoli naše vasi ali vanjo so začeli prihajati partizani, kmalu smo začeli sodelovati z njimi. Ko so Nemci prišli, smo že tedaj rekli: tujega nočemo, svojega ne damo. Bali smo vse povedati in se odkrito pogovarjati. Z nekaterimi je ostalo tako še do zdaj, s tistimi, ki so bili simpatizerji z okupatorji, nismo pravi prijatelji. V Spodnji Javoršici je bilo kakih devet hiš, v Zgornji Javoršici pa nekaj manj.«
Pri krušnih starših ni bilo pomanjkanja
Doma v reji so ves čas imeli poln hlev, predvsem krave in poln svinjak. Hiša v Spodnji Javoršici je bila Enškova, Birkova pa v Zgornji Javoršici, kjer se je rodila. »Obdelovali smo njive in imeli vsaj dva prašiča, krave in drugo živino. Krave sem molzla kar na roke, kmetija je bila velika. Pekla sem tudi kruh v peči, veliko smo delali. Krušna mama je žal bila pri petdesetih letih ob nogo, še pred vojno. Zdravnik jo je pregledal in dejal, da bo ob nogo, potem ko je začela šepati. Takrat je žal niso znali pozdraviti. Zdravnik je bil v Domžalah, operativne in večje posege so delali v bolnišnicah v Ljubljani, kjer je bila operirana. Zatem sem bila v hiši sama skoraj za vse. Krušna mati je dobila umetno nogo, ki sem jo prinesla iz Ljubljane kar na rami. Noga je imela dodatke, s katerimi si jo je mama prevezala vsako jutro za hrbtom in z njo veliko delala ter odhajala celo peš v Vrhpolje. K štedilniku pa ni mogla, ker smo morali tam delati z burkljo. Velikokrat sem hodila iz Javoršice peš v Ljubljano na trg, da smo zaslužili kakšen dinar. Potem ko so me dali v rejo, so v moji družini name skoraj pozabili, kar je po svoje žalostno.«
Vsa leta med vojno zdravila partizane
»Veliko sem jih pozdravila in veliko se mi jih je prišlo zahvalit. Le krušni starši so vedeli za zdravljenje. Nikomur nisem ničesar povedala, nobenemu tujcu nisem dovolila vstopiti v kamro, tudi ne vašča-nom ali sosedom. V partizanih nisem bila nikoli, bila sem terenska aktivistka.
Pavla leta 1942
V bistvu sem bila poleg bolničarke in negovalke tudi kurirka, saj sem prenašala važna sporočila Šlandrove, Tomšičeve in Pohorske brigade. Tudi na sestanke OF nisem hodila, vse sem se neposredno dogovarjala s komandanti brigad. Sestanke smo imeli, vendar le v komandi treh brigad, da se jim poročala, če je na terenu kaj novega. Z vsemi, predvsem v štabu brigad, smo se dobro poznali in razumeli. S komandanti sem se dogovarjala, potem so zveze delovale še naprej. Saj čisto sam tako in tako ne moreš storiti ničesar, moraš imeti tudi podporo.«
Neposredno od vodstev brigad je prejemala sporočila, ki jih je posredovala naprej. Tudi podatke, kako se bodo gibale brigade, da jim je lahko lokalno prebivalstvo pomagalo. »Med vojno sta v vasi, ker sem živela v krušni družini, bila kakšna dva taka, ki sta bila pri domobrancih in jim nismo upali nič povedati. Drugi so bili na partizanski strani. Počasi so se odnosi med nami in tistimi, ki so bili na domobranski strani, zgladili, na marsikaj se je pozabilo. Še ko sem bila čisto majhna, mi je krušna mama, ime ji je bilo Alenka, večkrat govorila, da ne smem nikoli povedati vsega, kar vem, da moram znati tudi molčati.«
Za partizane začela delati že zelo zgodaj
Še posebej potem, ko sta brata Johan in Tone odšla v partizane, pozneje tudi Korel, vsi trije so padli. Pri domači hiši
Pavla Peterka
je bilo dvanajst otrok, sedem deklet in pet fantov. Mami je bilo ime Franca, umrla je že leta 1940. »Moj krušni ata Tone so imeli bunker in notri so skrivali partizane. Naredili so ga pod kozolcem in smo šli noter, da smo se rešili, kadar so bile hajke. Ko se je začela vojna, sem bila že v reji, pa tudi vso vojno.
Bila sem aktivistka, nisem pa nikoli kaj dosti govorila okrog, kaj sem med vojno počela. Tudi po koncu vojne nisem kaj dosti govorila, kaj sem delala med vojno. Preprosto nisem imela navade, da bi se hvalila okrog. Nisem dobila posebnih odlikovanj in se nisem silila v ospredje. Komandant Šlandrove brigade mi je nekoč dejal, da sem vredna zlatega denarja, ker znam biti tiho oziroma molčati. Šlandrova, Pohorska in Tomšičeva brigada so bile največkrat pri nas. Vodilne v brigadi sem prosila, da niso govorili okrog o moji dejavnosti. Vse to je bilo potrebno za konspiracijo. Marsikomu sem rekla, da naj bo tiho, saj vsak ni za vse. Bali smo se maščevanja Nemcev ali domobrancev. Mojo sestro Julko so ubili partizani, kar je bilo zelo krivično in ne vem, zakaj. Pokazalo se je, da je bila v ozadju verjetno neuslišana ljubezen. Partizan, ki je povzročil njeno ugonobitev, je pozneje padel februarja leta 1944 v Oklu. Videla sem pobite partizane v tragediji v Oklu, bilo je zelo žalostno, ko so ležali vsepovsod.«
Med vojno je bilo veliko medsebojnih maščevanj in zamer, se trpko spo-
minja Pavla. Bili so zelo hudi časi, ki jih zlepa ne pozabiš. »Ubijalo se je tudi za majhne stvari. Veliko ljudi je bilo po nedolžnem ubitih s strani partizanov ali domobrancev. Moram reči, da so se Nemci tudi prijazno obnašali, čeprav so bili naši sovražniki. Ob priliki so prišli k naši hiši in smo jim postregli mošt in kruh. Za to so izvedeli partizani in nas trdo prijeli, zakaj smo jim postregli. Priznala sem, da sem jim jaz postregla. Takrat je bil za hišo pri krušni starših zelo neprijeten čas. Na domačiji nam Nemci niso nikoli hoteli kaj žalega. Otrokom so radi nosili bombone in piškote, tako da so nekateri komaj čakali, da so prišli. Nam niso hoteli nič žalega in tudi niso spraševali po partizanih. Seveda tudi zato, ker v ozadju ni bilo izdaje, za kar smo imeli veliko sreče. Najbolj smo se bali 'ta belih', Slovencev. Pa tudi vsi partizani niso bili angelčki.«
Raztrgance krušna mati odgnala z 'burgeljco'
»Ob priliki so me izzivali raztrganci, češ da so bili pri nas partizani in da so videli, kako smo bili veseli in smo v hiši plesali. Krušna mama je prišla z bur-geljco, ki jo je uporabljala v krušni peči, in jih nagnala, da so se razleteli. Očitno so bili provokatorji in so nas hoteli ujeti na laži. Prišli so od drugod in jih nismo poznali. Niso bili oboroženi, bili so strgani in so delovali kot revčki. Partizani so izvedeli za to in so prijeli raztrganca, tako da je izginila sled za njima. Domobranci iz vasi niso bili oboroženi, nismo pa se jim upali kaj povedati.«
V	lekarno je Pavla hodila v Domžale
Recepte za zdravila, ki jih nosila iz Domžal, je dobila v brigadah. Komandant ji je napisal recepte, partizani so bili povezani tudi z lekarno. »Zdravila sem nosila kar v velikih vrečkah. Vse to sem prehodila peš, le redkokdaj smo se peljali z avtobusom tudi v Ljubljano.
Partizanom sem dajala injekcije in obkladke, največ so bili v kamri. Vbrizgati injekcije me je naučil partizanski zdravnik. Opazovala sem ga, kako je to storil in sem potem to lahko tudi sama naredila. Če smo imeli zelo težkega ranjenca, je občasno prišel kakšen zdravnik. Kadar je bil nekdo hudo ranjen in res ubog, sem prosila partizanskega zdravnika, naj mu pomagajo. Takšne so odpeljali v partizansko bolnišnico, za kar so bile posebne zveze in sem jih tudi jaz pošiljala tja.
Ko sem se po vojni omožila, sploh nisem poznala denarja. V reji sem ostala do dvaindvajsetega leta. Domov nisem skoraj nič hodila, mama so umrli, ko sem bila stara pet do šest let. Oče je večkrat prišel na obisk. Krušna mama je bila zelo dobra, tudi za partizane. V vasi smo bili kot ena družina in zelo povezani med seboj, razen kakšnih dveh družin, za katere smo vedeli, da so za domobrance. Nek Kodermanov, ki je bil zagrizen domobranec, je nekoč prisluškoval pri oknu, kaj se z mamo pogovarjamo, pa nas je prijavil Nemcem. V vojni je bilo tako, da bi tudi brat bratu škodoval ali pa oče sinu. Bilo je žalostno.«
V	kamri za ranjence tri postelje
»V partizane nisem šla in sem bila ves čas vojne doma. Najmanj štiri partizane sem spravila iz smrti. Imeli smo sobo, k meni so prišli in sem jih pozdravila. Iz Ravnega so prinašali hrano in za preobleči, da so imeli vsega dovolj.
Pri nas so ostali toliko časa, da so se pozdravili, tudi več mesecev. Občasno jih je obiskoval zdravnik iz Domžal. So jih prevezovali in prinašali zdravila, tudi meni so kaj izročili, da sem imela za zdravljenje. V kakšno šolo nisem hodila, razen v osnovno. Bolničarske spretnosti sem se naučila sama. Svojim bližnjim iz družine sem dejala, da naj ne hodijo na obisk v Spodnjo Javoršico, da ne bi prišlo do česa neprijetnega. V vasi smo imeli namreč najmanj štiri takšne, ki smo se jih bali, da bodo nesli kakšne podatke Nemcem ali domobrancem. Bolni partizani so bili zelo veseli.
Brigade so pohajale okrog. Enkrat sem dobila pošto, da gre partizanska enota proti naši vasi iz Limbarske gore, lilo je kot iz škafa. Iz petih hiš smo vaščani zbrali oblačila, da so se partizani lahko preoblekli, ker so bili povsem premočeni. Večina se je potem umaknila, dva zelo izčrpana, pa sta še nekaj časa ostala pri nas. Domačim v hiši sem večkrat zabičala, da ne smejo o vsem, kar so videli pri nas, nobenemu povedati niti besede.«
Letala bombardirala Spodnjo Javoršico
V	Spodnji Javoršici so avgusta 1944 selili tri družine, takrat so delno požgali vas. »Mislim, da so to izvedli skupaj Nemci in domobranci. Družine so morale na hitro oditi le s tistim, kar so imele na ali pri sebi, po domače so se imenovale pri Mlakarjevih, Martinu in Kerganu.
Sovražna letala so odvrgla bombe že bolj proti koncu vojne in močno poškodovala ter porušila dve hiši in hleva, kjer je bilo polno živine. Živali smo vaščani pokopali v skupno grobišče. Predvsem krave in teleta so bile povsem ožgani, tako da jih ni bilo mogoče uporabiti za meso. Še danes ne morem pozabiti nasmeha enega izmed članov posadke v letalu, ki so vas preletela zelo nizko, češ, pa smo vas zadeli. Tudi hiša pri krušnih starših je bila poškodovana, vendar smo jo hitro popravili.«
Ob koncu druge svetovne vojne je bilo veliko veselja. V Ihanu je Pavla po vojni dobila hišo, pripadajoče objekte in zemljišče. »Krušna mama je rekla moji teti Micki, mož je bil Dioni-zij, pisali so se Lenček, kako sem pridna in ker z možem nista imela otrok, sta vse premoženje pripisala meni, kar smo uredili pri advokatu. V Ihanu je še vedno naša hiša, pa tudi hiše mojih otrok in vnukov. Stara hiša je bila tik ob cesti in sva jo z možem delno podrla, potem smo zgradili novo. Mož Tine je bil doma iz Svetega Križa in je poznal moja brata in tako sva se spoznala. Šla sem po cesti in sva se srečala in je dejal, ta bo pa še moja in to se je tudi zgodilo. Poročila sva se po vojni. Imam štiri otroke, tri sinove Pavla, Karla in Jožeta ter hčerko Anico.«
V	Zvezo borcev je bila ves čas povezana v Ihanu. Na sestanke je hodila in sodelovala, če je bilo treba, drugače je morala biti bolj doma, kjer je bila gospodinja oziroma kmetica. »Sem stara 95, nikjer me nič ne boli in sama lahko vse skuham. Jaz nisem nobenemu nič hudega naredila in imam čisto vest. V službi nisem bila nikoli. Vse življenje sem bila doma gospodinja in pri 60. letih nisem imela pokojnine. Za to je zvedel nek komandant Pohorske brigade in se začudil. Uredili so, da so mi priznali 16 let v reji, pa partizanska leta, tako da sem po 60. letu prejemala pokojnino in borčevski dodatek.« □
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
OBRAZI DOMŽAL
OMEJITVE SO PREDVSEM V NAŠIH GLAVAH
IRENA SKUK, INŠTRUKTORICA PILATESA IN INDIVIDUALNE FITNES VADBE
Irena Skuk je po poklicu mikrobiologinja, a že skoraj 10 let dela kot inštruktorica pilatesa in individualne fitnes vadbe. Že drugo leto vodi Bodifit pilates center v Domžalah.
Urša Černivec
Foto: zasebni arhiv Irene Skuk
Zase pravi, da izhaja iz ljubezni do narave iz neskončnega začudenja, kako natančen in dovršen je celoten sistem. Od atomov in molekul do ozvezdij in galaksij ... nekje vmes je tudi človeško telo. Ubrano delovanje telesa in uma je (pa na žalost pogosto tudi ni) samoumevno. Zanjo pa je samoumevno to, da ga želi razumeti in obvladati. Pilates je odlično orodje za spoznavanje vsega tega. Sadovi vadbe so vidni tudi na njenem telesu, saj jo odlikuje dobra kondicijska forma in vzravnana hoja.
Kako bi se predstavila bralcem Slamnika? Kdo si? Kaj je tvoje poslanstvo in kako ga uresničuješ?
Sem človek, ki ne pozna omejitev, oziroma se zaveda, da so omejitve predvsem v naših glavah. Hkrati razumem pomen pravil, vzorcev in temeljev. Ti nas na nek način omejujejo, vendar so pomembna osnova, na katerih lahko gradimo. Pri ljudeh me pogosto zmoti prepričanost v svoj (edini) prav. Njihovi principi, ki jim preprečujejo narediti korak naprej. Absolutno poskušam to pri vadečih premakniti vsaj na nivoju gibanja in skrbi za svoje telo. Osebni pristop, razumevanje posameznika tako na osebnih treningih kot tudi v skupini je ključ do zaupanja, ki ljudem dovoli odpreti vrata in izkusiti novo. To pa potem prinese rezultate.
Na tvojih urah se čuti, da si močno podkovana z znanjem, ker znaš ob vajah, ki jih kažeš, tudi obrazložiti, kaj se v telesu ob njih dogaja. Si se sama dokopala do teh znanj? Kje in kako si jih pridobivala?
Pridobivala sem jih sama ob pomoči več strokovnjakov, literature in predvsem z lastno prakso. Začelo se je z osnovnim tečajem za vaditelja pri Fitnes zvezi Slovenije. Potem pa sem postopno dopolnjevala znanje na delavnicah, specialnih tečajih. Prelomni korak je bil začetek sodelovanja z Bodifit programom, saj sem v okviru te organizacije dobila priložnost srečati strokovnjake na svetovnem nivoju in se učiti od najboljših, kar so bile prej velike sanje.
Kdaj in zakaj si spremenila področje dela oziroma zanimanja?
V času študija sem trenirala kickboxing in skozi ta šport sem vzljubila gibanje in začela ceniti funkcionalnost telesa. Ko sem prvič srečala pilates vadbo (na DVD-jih iz TV prodaje), sem takoj instinktivno začutila, da je to bližje odgovoru, ki ga iščem. Po zaključenem študiju sem se ob službi odločila za tečaj za vaditelja pilates vadbe, izključno zaradi sebe. Kmalu pa se mi je ponudila priložnost stopiti pred skupino in deliti, kar sem do takrat spoznala. Takoj sem vedela, da sem na pravi poti.
Kaj opažaš pri svojem delu? Kaj te najbolj preseneča?
Zgodbe o uspehu so. Iz dneva v dan me presenečajo naši člani, novi in stari, pa tudi sama sebe vedno znova presenetim. Dejstvo je, da je konstanten napredek možen, da lahko vedno stre-
mimo k boljšemu počutju, boljšemu rezultatu, večjim izzivom. Najbolj sem vesela, ko se zgodi premik pri razmeroma rednem rekreativcu, ki je kar na enkrat, lahko je to tudi po letu ali več, pripravljen poskusiti nekaj novega in opazi razliko. Recimo nekdo, ki več let obiskuje samo fitnes, pride na vodeno vadbo. Ali obratno, zagrizena aero-bičarka odkrije izziv v vadbi na fitne-su. Izboljšanja fizičnega in psihičnega stanja srečujemo vsakodnevno, kar potrjuje, da to, kar delamo, delamo dobro in smo na pravi poti.
Verjetno ni človeka, ki si ne bi želel biti zdrav, gibčen in lepe postave ter z dobro kondicijo tudi na starost. Ko je človek mlad, večinoma telo deluje brezhibno, seveda če ni poškodb. Kdaj pa je čas, da se načrtno odločimo in izberemo vadbo?
Pravi čas je zdaj (oziroma včeraj). Razen akutnih obolenj in poškodb res ni ovir, da se lotiš vadbe. Seveda je pametno razmisliti, kakšna oblika je zate v danem trenutku primerna. Zato se lahko obrnete na strokovnjaka. V Bodifitu vsakodnevno izvajamo brezplačne posvete in uvajalne treninge z novimi pa tudi starimi obiskovalci našega centra. Akcija Izberi si inštruktorja je naša stalna ponudba posvetov in meritev, ki jih opravi eden od naših izkušenih inštruktorjev. Na ta način zagotovimo postopen začetek, se izognemo poškodbam in prehitremu padcu motivacije.
Na kaj naj bomo še posebej pozorni ob poplavi možnosti najrazličnejših vadb? Katere napake najpogosteje delamo pri izbiri vadbe?
Kot sem že prej namignila, je glavna napaka to, da so ljudje prepričani, da vejo, kaj je za njih najbolje. Nava-
dno pridejo s predsodki, v smislu: fi-tnes je meni dolgočasen, vodene vadbe res niso zame, na pilates ne grem, ker nisem dovolj gibljiv ... Glavni namen vadbe je, da izboljšamo svoje šibkosti, da gradimo močno, uravnoteženo in vzdržljivo telo. Da se ne za-ženemo in po mesecu dni obupamo. Da ne ignoriramo dejstva, da smo naredili v svojem ritmu spremembo in da moramo to upoštevati tudi pri prehrani in počitku. Če nisi gibljiv, nujno potrebuješ vadbo, ki bo razvijala gibljivost, če ti je na fitnesu dolgčas, potrebuješ individualni program, ki ti bo predstavljal izziv, če nimaš kon-dicije, potrebuješ vadbo v skupini, ki te bo pripravila iti malo prek svojih meja. Predvsem pa pred začetkom zaupaj svoje želje in pomisleke strokovnjaku, ki mu zaupaš.
Koliko časa naj bi človek, ki večino dneva presedi, posvetil vadbi, da bi ostal fit tudi na stara leta?
Da zagotovimo napredek in izboljšanje trenutnega stanja, je neko splošno priporočilo vadba vsaj trikrat na teden. Več je super, sploh če kombiniramo različne zvrsti. Je pa tudi dva dneva v tednu bolje kot en in tudi enkrat tedensko absolutno bolje kot nič. Ohranjanje vitalnosti je z leti težje. Starejši ko smo, hitreje izgubljamo pridobljeno moč, kondicijo in gibljivost, zato je z leti rednost vsekakor vedno pomembnejša.
Kdo sploh prihaja v fitnes (starejši ali večinoma mlajši) in v čem je prednost vodenih vadb v dvorani z voditeljem pred na primer vadbo doma ob posnetkih iz Youtubea? Katere pa so morebitne slabosti vodenih vadb v dvorani? V naših centrih v fitensu in na vadbah združujemo vse generacije. Do vseh pristopamo individualno in ne delamo razlik, zato se pri nas vsi po-
čutijo dobro. Vodene vadbe so super predvsem zaradi motivacije. Tempo in počitek ti odmeri inštruktor tako da hočeš nočeš narediš kvaliteten trening. Glavna prednost pred vadbo doma je nadzor in strokovno prilagojen program. Vsaka vadbena zvrst je točno določena in strokovno zasnovana. Termine pa vodijo izurjeni Bo-difit inštruktorji, ki se redno izpopolnjujejo in izobražujejo. To je zelo pomembno, saj lahko doma vadiš po še tako odlično pripravljenem vadbenem programu v knjigi, reviji ali posnetku, pa nihče ne more nadzorovati tvoje izvedbe. Dejstvo je, da tudi zelo zaveden vadeči ne more vseh vaj vedno izvesti pravilno in ne malokrat tudi varno ne. Tudi mi, strokovni delavci, ravno zaradi tega treniramo skupaj, hodimo en k drugemu na vadbe in tako skrbimo za svojo formo. Vsak, ki je prepuščen sam sebi, bo slej ko prej razvil neke svoje vzorce, uporabil bližnjice, kompenziral in tako hitro zgrešil cilj vadbene enote. Seveda pa tudi v skupini inštruktor ne more popraviti in naučiti pravilne izvedbe vseh vadečih. Včasih je za koga bolje, da se najprej seznami z osnovnimi vajami na individualnih treningih z osebnim trenerjem.
Nikakor pa ne smemo zanemariti pomena gibanja na svežem zraku. Smučanje, pohodništvo, plavanje in podobne oblike rekreacije niso zamenljivi z vadbo v fitnes centru. Se je pa za njih treba pripravljati.
V Knjižnici Domžale si imela predavanje Kako izbrati pravo vadbo zase, kjer si omenila, da merite napredek oseb in jim ponujate celostno skrb. Kaj to pomeni v praksi?
Vsak naš član ima možnost kadarkoli z izbranim inštruktorjem opraviti posvet in neke osnovne meritve telesne
sestave ali obsegov. Vedno smo vsem na voljo za pomoč pri izvedbi vaj ali programa. Tu se naš način dela najbolj razlikuje od drugih fitnesov. Člani pa imajo seveda možnost tudi bolj individualnega načina vadbe, ki hitreje in varneje pripelje do rezultatov, v obliki paketov osebnih treningov. Natančnejše analize telesne sestave ter mišičnih neravnovesij in razporejenost maščobnega tkiva izvajamo na medicinski diagnostični napravi In-Body. Rezultat testiranja, ki stane 35 evrov, je zelo poglobljena slika stanja našega telesa. Ta pa zagotavlja varno načrtovanje vadbe in predvsem spremljanje napredka.
Ko sem preletela urnik vadb Bodifita, sem opazila, da v njem mrgoli tujih izrazov. Pogosto se pojavljata besedici 'fusion' in 'shape' v različnih kombinacijah. Kako bi lahko preprosteje povedala, za kaj gre pri omenjenih programih?
Shape so vadbe za oblikovanje telesa. Gre za aerobno vadbo na glasbo, na stepu ali na tleh. Zabavna in učinkovita vadba različnih zahtevnostnih stopenj.
Fusion pa so zvrsti s poudarkom na funkcionalnosti. Od osnovnih, primernih tudi za popolne začetnike; fusion yoga, balance, pilates, justfit. Pa do zelo intenzivnih in zahtevnejših vadb, kot so cross (krožna vadba), TRX (vadba na trakovih), skupinsko kolesarjenje, visoko intenzivni intervalni trening in podobne.
Tretja skupina vadb pa so FIT program. To so preventivni programi, namenjeni skupinam starejših, nosečnic, Fit Hrbtenica pa je specialna vadba za hrbtenico ki jo svetujemo brez izjeme vsem (razen tistim z resnimi težavami, ki potrebujejo individualno obravnavo).
Pri Bodifitu imate več kot 200 aktivnih vadbenih terminov na teden. V čem prepoznavaš glavno prednost omenjenega centra?
Bodifit je v Sloveniji edina organizacija, ki se ukvarja s fitnesom, vodeno vadbo in pilatesom, ki združuje tako veliko število članov. Ne samo članov, prek sto nas je strokovnih članov, ki skrbimo za napredek programa na vseh nivojih. V ponudbi imamo tudi popoln spekter velnes storitev, od masaž, savn in dodatnih tretmajev. Poleg tega so ena naših glavnih dejavnosti tudi izobraževanja tako za člane kot za strokovni kader. □
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. avgusta 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. avgusta 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
28 | slamnik	številka 7 | julij 2017 | letnik lvii
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
ODLIČNA ZGODBA
UROŠ JURAČIČ, PREDSEDNIK ŽENSKEGA NOGOMETNEGA KLUBA RADOMLJE
V letu 2017 Ženski nogometni klub Radomlje praznuje peto obletnico svojega obstoja.
Miha Ulčar Foto: Miha Ulčar
V letu 2017 Ženski nogometni klub Radomlje praznuje peto obletnico svojega obstoja.
Letošnje leto je tudi volilno, kar pomeni, da se je trenutnemu vodstvu s predsednikom na čelu iztekel prvi petletni mandat. V ta namen smo se pogovarjali z zaenkrat še aktualnim predsednikom, ki je na volilnem občnem zboru, ki je potekal v četrtek, 1. junija 2017, v KD Radomlje, potegoval za nov mandat, ki ga je tudi dobil.
Občnega zbora so se poleg članic in članov udeležili tudi starši deklet, ki trenirajo nogomet, in predsednik NK Kalcer Radomlje Matjaž Marinšek. Poleg uradnega dela je seveda potekal tudi neuradni del, kjer je za pogostitev več kot odlično poskrbel Marjan iz Zlate kaplje Radomlje.
Kako ste zadovoljni s svojim delom kot prvi predsednik ŽNK Radomlje?
Lahko rečem, da sem na opravljeno delo v prvih petih letih delovanja ŽNK Radomlje ponosen in z večino stvari zadovoljen. Skupaj s sodelavci nam je uspelo postaviti stabilno in prijazno sredino za deklice, dekleta in ženske vseh starosti, stimulativno okolje za igralke, trenerke, trenerje, starše, sponzorje, donatorje in vse, ki so na kakršen koli način vpleteni v našo zgodbo.
Ob ustanovitvi ste si postavili vrsto ciljev. Kako ste bili uspešni pri doseganju le-teh?
Zelo hitro (v treh letih od ustanovitve kluba) smo že dosegli oziroma presegli praktično vse cilje, ki smo si jih zadali ob ustanovitvi. Postavili smo najštevilčnejšo otroško in mladinsko žensko nogometno šolo v Sloveniji, poleg tega pa izvajamo krožke dekliškega nogometa na sedmih osnovnih šolah v naši okolici. Odlično se je prijelo mednarodno tekmovanje za deklice UKI CUP, ki se ga vsako leto udeleži več ekip. Pod okriljem strokovno usposobljenih trenerjev in trenerk našega kluba vadi več kot 250 deklic in deklet do 18. leta starosti, ob njih pa še dekleta v članski in rekreacijski ekipi. Poleg številčnosti smo presegli pričakovanja tudi pri kadrovski politiki. V sezono 2012/13 smo vstopili s štirimi trenerji (dvema trenerjema in dvema trenerkama), v sezoni 2016/17 pa jih imamo kar dvanajst (sedem trenerk in pet trenerjev), tako da smo tudi na tem področju najmočnejši ženski nogometni klub v Sloveniji. Edini - tekmovalni cilj - ki ga žal (še) nismo izpolnili, je osvojitev naslova v članski konkurenci, ki pa je povezan izključno s financami. Žal smo bili že po polovici prve sezone primo-rani zmanjšati proračun članske ekipe, navkljub vsemu pa smo vse sezone končali med tremi najboljšimi ekipami v Sloveniji, z izjemo lanske, ko smo zaključili na četrtem mestu, a po drugi strani zaigrali v finalu ženskega pokala Slovenije.
Kakšno pa je sodelovanje z ostalimi klubi, 'moškimi' in 'ženskimi'?
Poleg dela v klubu je odlično tudi sodelovanje z okoliškimi 'moškimi' in tudi nekaterimi ženskimi nogometnimi klubi. Izvrstno smo v preteklosti in še vedno sodelujemo z bratskim NK Radomlje, v nadaljevanju pa tudi z NK Vir-
Ko po petih letih razmišljam o tem, večkrat namesto o dobesednih rezultatih (0:0, 1:0, 2:0 ...) raje govorim o rezultatih kot sadovih opravljenega dela.
tus, NKTrebnje, NK Domžale, NK Bravo, NK Črnuče, NK Komenda in verjamemo, da bodo k sodelovanju z nami v bližnji prihodnosti pristopili še drugi, saj vidijo potencial in si želijo na posreden ali morebiti celo neposreden način postati del uspešne zgodbe v slovenskem ženskem nogometu. Kar se tiče ženskih nogometnih sredin, nemalokrat naletimo na težave, s katerimi pa se v medsebojnih odnosih srečujejo tudi moški klubi in so stalnica v nogometu in našem prostoru. Vseeno menim, da jih rešujemo relativno uspešno, saj smo z vsemi ženskimi nogometnimi klubi v korektnih odnosih, kar si želimo gojiti tudi v bodoče. Žal po mojem mnenju vse prevečkrat predvsem v mlajših kategorijah ženski klubi gledajo na druge klube kot konkurenco, namesto da bi razmišljali o skupnem cilju, kar pa je, da čim več deklic in deklet navdušimo za igranje nogometa.
Kako pa je radomeljski ženski nogomet poznan v slovenskem prostoru?
Ženski nogometni klub Radomlje je v petih letih delovanja postal pomemben člen tudi v naši krovni organizaciji NZS. Trenerji, trenerke in vodstva klubov za Nogometno zvezo Slovenije predstavljamo pomemben vir informacij in izkušenj iz prve roke. Na precej področjih v Sloveniji še vedno orjemo ledino in se soočamo z nepredvidljivimi situacijami. Vsak prostor je namreč specifičen tako geografsko kot tudi nogometno in naša država pri tem ni izjema, tako da so primeri dobre prakse dobrodošli, vseeno pa jih je treba prilagajati in nadgrajevati glede na prostor in pogoje. Poma-
gamo pri razvoju dekliškega nogometa, organizaciji turnirjev, tekem, reprezentančnih treningov, revialnih, promocijskih dogodkov in še in še. Poleg tega dajemo tudi veliko število reprezen-tantk tako v mladinskih kot članski selekciji in sodelujemo z nogometnim razredom Gimnazije Šiška, ŠCPET ...
Kaj pa vam je najbolj ostalo v spominu v tem prvem mandatu?
V svojem mandatu sem ponosen praktično na vse, kar smo postorili, saj smo iz majhne rožice zrasli v velik in raznovrsten šopek na ženski nogometni sceni. V vsem tem času je bilo veliko izjemnih trenutkov in težko je izbrati samo enega, ki bi ga izpostavil kot najpomembnejšega. Če pa bi že moral izbrati dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, bi izbral dogodek, ki je ŽNK Radomlje in naš športni park čez noč postavil na zemljevid evropskega in svetovnega ženskega nogometa in na katerega sem v svojem petletnem mandatu res najbolj ponosen. V aprilu 2016 je v Sloveniji potekala UEFA Grassroots delavnica, ki se je je udeležilo 150 delegatov iz 54 nogometnih zvez, ki delujejo pod okriljem UEFA. Bili smo izjemno počaščeni, da je Nogometna zveza Slovenije k sodelovanju povabila ravno naš klub, kar pa je pomenilo tudi veliko odgovornost, saj smo se zavezali k teoretični in praktični predstavitvi dela v našem klubu, in z brezhibno izpeljavo upravičili zaupanje ter dokazali, da smo največji ženski/dekliški klub v Sloveniji ne le po številčnosti, temveč tudi v organizacijskem smislu.
Nič ne omenjate rezultatov, članice večkrat tretje, igranje v finalu pokala, dekleta U17 vseskozi v vrhu, deklice U15 dvakrat državne prvakinje in podprvakinje ...
Govoriti o rezultatih je nehvaležno. Z vidika moje funkcije bi lahko celo dejal, da bi bilo nekorektno. Ob prevzemu predsedniške funkcije sem bil še aktiven vratar NK Radomlje v 2. SNL in najverjetneje je jasno, da posledično tudi precej ambiciozen predvsem v tekmovalnem smislu. Prva tri leta predsednikovanja sem bil veliko bitk
s samim seboj na področju samodiscipline in umirjanja svojih reakcij na re-zultatske spodrsljaje naših članic in deklet U17. Težko je namreč z vidika trenerja oziroma igralca v trenutku presedlati na miselnost, kakršna pri-stoji funkcionarjem oziroma predsedniku kluba. Nogomet je šport, ki mi je v življenju osebnostno veliko dal, nekaj pa tudi vzel. Tisto, kar mi je vzel, je zgolj na rezultatskem področju, kar pa je, kot z leti ugotavljam, izredno relativno. Ko po petih letih razmišljam o tem, večkrat namesto o dobesednih rezultatih (0:0, 1:0, 2:0 ...) raje govorim o rezultatih kot sadovih opravljenega dela. Tako si za odlične rezultate štejem številčnost igralk in trenerskega kadra, izobraženih trenerk in trenerjev, število osnovnih šol, na katerih delujemo s krožki, kvalitetno otroško in mladinsko nogometno šolo (od U7 do U17), vse večje število doma vzgojenih igralk v članski ekipi in odlične odnose z vsemi posredno in/ali neposredno udeleženimi v radomeljskem in na splošno slovenskem ženskem nogometu. Seveda pa so mi pri srcu tudi nekateri tekmovalni rezultati, ki so zaznamovali mojo trenersko in predsedniško funkcijo v ŽNK Radomlje.
Ti rezultati pa so?
Če že moram ... vsi, ki ste jih zgoraj našteli, in pa prva sezona, ko sem deloval kot trener ekipe deklic U15, ko smo z deklicami (letniki 1998, 1999 in 2000) osvojili 3. mesto v državi, potem državna naslova deklic U15 ... Je tudi nekaj tekem, na katerih se ni vse izšlo po naših željah (zadnji krog lige deklet U17 2015/16, članski finale pokala 2015/16 ...), čeprav so to še vedno vrhunski rezultati, ampak moram opozoriti, da dandanes do vključno ekipe U15 rezultati niso na prvem mestu. V prvi vrsti so tu izobraževanje igralk, delovne navade, delovanje v kolektivu, pridobivanje izkušenj in celostni osebnostni razvoj igralk. V ekipi deklet U17 in pri članicah pa je treba gledati tudi že na rezultate, ki jih omenjate. Rad pa bi dodal še en pomemben 'rezultat'. Z letošnjo sezono 2016/17 smo ustanovili tudi ekipo rekreativk, kjer dvakrat tedensko
trenirajo in med vikendi tudi tekmujejo naše bivše igralke, trenerke, mamice in vsa tista dekleta in ženske, ki si želijo igrati nogomet na rekreativnem nivoju.
Kot smo lahko prebrali, je bilo v petih letih veliko postorjenega. Kje pa so še vaše rezerve, kaj bi si želeli v prihodnje?
Lahko povem, da je program za naslednje mandatno obdobje 2017-2022 izdelan precej ambiciozno. Skupaj s starši in vodstvom kluba smo pripravili razmišljanja in videnje, katerim zadevam in področjem bi se bilo treba podrobneje posvetiti v prihodnosti. Vsekakor pa izzivov tudi ne bo zmanjkalo. V ŽNK Radomlje je treba zakrpati kadrovsko podhranjenost predvsem v organizacijskem delu kluba, ne morem pa mimo financ. Želimo si, da bi lokalna skupnost še bolj pomagala, prav tako pa si želimo poiskati dolgoročne partnerje oziroma sponzorje kluba, ki bi nam omogočili redno zaposlitev enega ali celo več trenerjev. Zavedati se je treba tudi, da ŽNK Radomlje trenira in tekmuje v Športnem parku Radomlje, kjer so nam omogočeni najboljši možni pogoji, kar jih ima katerikoli ženski nogometni klub v Sloveniji. Dejansko so pogoji in razmere vrhunski in lepo se zahvaljujem v imenu celotnega kluba direktorjema podjetja Športni park R, d. o. o., Metodu Cerarju (direktorju podjetja Kalcer, d. o. o.) in Matjažu Marin-šku, predsedniku NK Radomlje, za vso pomoč in nesebično podporo pri dosedanjem delu. Verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje. Seveda nas čaka veliko dela predvsem na mar-ketinškem področju. Želimo si sodelovanja s tujimi klubi v Franciji, Nemčiji, Angliji, na Balkanu, tu so tudi štipendije za nadarjene igralke ... Za enkrat gredo stvari v pravo smer, kaj več pa bo znanega že v naslednjih tednih.
Svoji vlogi pri izboljšanju razmer v ženskem nogometu bosta morali odigrati tudi Medobčinska nogometna zveza Ljubljana in Nogometna zveza Slovenije. Predvsem slednja mora sprejemati sklepe in pravila, ki bodo v korist tako klubom kot tudi celotnemu ženskemu nogometu. V zadnjih dveh letih je bilo postorjenega veliko dela, saj se ženski nogomet hitro razvija in raste, v prvi vrsti pa je treba urediti licenciranje ženskih klubov in posledično se bodo uredili tudi statusi klubskih igralk in trenerjev. Izboljšati je treba sisteme in načine tekmovanj, mar-ketinški pristop in v javnosti povečati prepoznavnost v prvi vrsti reprezentančnega in v nadaljevanju še klubskega ženskega nogometa. Žal to brez kadrovskih krepitev in vzpostavitve ločenega oddelka za ženski nogomet ter zaposlitve usposobljenih in izkušenih ljudi na NZS ne bo šlo, kar pa je Aleksander Čeferin kot predsednik UEFE izpostavil tudi kot eno izmed prioritet svojega mandata ter napovedal ustanovitev in vzpostavitev omenjenega oddelka na sedežu evropske nogometne zveze.
Želite še kaj sporočiti bralcem intervjuja?
Hvala, ker nas spremljate in spodbujate na naši poti. Hvala celotni ekipi trenerjev za delo, ki ga opravljajo, ko prenašajo znanje in izkušnje na nogometašice. Hvala vsem staršem, prostovoljcem, mojemu očetu in mami ter seveda moji ženi Romani, ki prenaša mene in z mano celotni klub - vem, da ji ni lahko. Hvala vsem, ki ste tu z nami in zaradi nas, če pa bi se nam kdo rad pridružil ali nam pomagal na kakršen koli način, ste lepo vabljeni. Saj veste, kot pravi naš slogan: ŽNK Radomlje - moj, tvoj, naš klub. □
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
ŠPORT
na kratko
Domžalsko korakanje proti evropskim uspehom
Po osvojitvi pokalnega naslova proti Olimpiji nogometaši Domžal uspešno zakorakali tudi v tekmovalno sezono 2017/18.
Junijska zmaga v finalu pokala in s tem šesta osvojena lovorika v zgodovini kluba se v današnjem nogometnem tempu zdita le še lep spomin. Počitnice so bile kratke in evropski izzivi ter nova prvenstvena sezona sta že konkretno potrkala na vrata.
Potem ko so varovanci Simona Ro-žmana proti velenjskemu Rudarju s porazom z 1:2 - za domžalsko izenačenje na 1:1 je poskrbel Petar Franjic -, krenili v 27. sezono slovenske prve lige, so bistveno uspešneje začeli svojo evropsko pot. Tako kot lani so prepričljivo preskočili tekmeca v prvem krogu kvalifikacij za Evropsko ligo. Na domači tekmi, ki je zaradi prenove domžalske zelenice potekala v Celju, so Domžalčani proti Flori iz Talina slavili z 2:0. Prevlado rumenih sta v 77. in 90. minuti z zadetkoma kronala otroka domžalske nogometne šole Jan Repas ter Žan Žužek. A povratna tekma v Estoniji se je v 22. minuti pošteno zapletla, ko so domači hitro izničili prednost Domžalčanov s prve tekme, a je nato Ivan Firer z lepim zadetkom po podaji Jureta Matjašiča še pred odmorom rumeno barko zapeljal v mirne vode. Za popolni preobrat sta v zadnjih petih minutah srečanja poskr-
bela novinec v ekipi Senijad Ibričic in Jure Balkovec.
Zelo dobro izhodišče si je domžalska ekipa izborila tudi na prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij, potem ko je na Islandiji z 2:1 premagala Valur iz Reykjavika. Pomembna zadetka v go-steh za še tretjo evropsko zmago Domžal sta poskrbela Repas z glavo v 22. minuti in še drugič v tej sezoni z bele točke Ibričic v 73. minuti. Uspeh na povratnem srečanju na domačem igrišču (članek je bil napisan 19. 7. op. a.),
v katerega sicer ne dvomimo, rumenim prinaša ponovitev lanskega dosežka, ki je bil z uvrstitvijo v tretji kvalifikacijski krog Evropske lige zgodovinski za klub. Lanska obračuna s slovitim angleškim West Hamom še nista šla v pozabo, ko je na pragu nov veliki test. V tokratnem tretjem krogu kvalifikacij Domžalčane (če izločijo Valur) čaka nemški Freiburg. Klub, ki je lani v nemški Bundesligi osvojil sedmo mesto in katerega legenda je aktualni nemški selektor Joachim Low.
Domžalčani so bili še kako dejavni tudi na nogometni tržnici. Kristijan Ši-pek, Lovro Bizjak, Tilen Klemenčič, Fa-ruk Gačan, Senijad Ibričic, Domen Ju-govar Rubin Hebaj in Nermin Hodžic je osmerica novincev, ki je zaostrila konkurenco v ekipi. Večina jih je podpisala triletno pogodbo, kar dokazuje, da vodilni možje kluba razmišljajo dolgoročno ter so pripravljeni na različne scenarije, ki se v nogometu lahko še prehitro zgodijo. Šesterico odhodov sta na drugi strani zaznamovala Žan Ma-jer, ki se je v dresu Domžal povzpel vse do člana slovenske izbrane vrste in bo svoji kariero nadaljeval v ruskem Ro-stovu, lanskem udeležencu Lige prvakov, in Wilson Aparecido Xavier Junior - Juninho. Brazilec je domžalski dres prvič oblekel pred 13 leti in ga vzel za svojega. Je edini, ki je bil poleg pri vseh šestih osvojenih lovorikah in je konec koncev s pozitivizmom prepričal vsakega ljubitelja okroglega usnja v okolišu. Legenda, ki si je v Domžalah našla dom in družino ter verjame, da bo pri 33 letih nogometno pot nadaljevala v domžalskem klubu, le v drugi vlogi. Srečno 'Žu', dodamo mi.
Domen Jarc
Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si
Dve članski ekipi, en klub, eno srce: vemo, kaj in koliko zmoremo
Članska A ekipa NK Roltek Dob še naprej ostaja v 2. SNL, članska B ekipa tudi naslednjo sezono v 4. SNL
nk roltek dob Modri iz Doba, nogometaši članske A ekipe, ki jih trenira šentjurski strateg Damijan Romih, so tudi v letošnji sezoni prikazali super nogometne predstave. Sezono so Dobljani končali na odličnem 2. mestu, le-to je sicer omogočalo igranje v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. SNL, a se je uprava kluba na čelu s predsednikom
bojev z novimi drugoligaši, Muro, Nafto, ljubljanskima Ilirijo in Bravom, Rogaško, sežanskim Taborjem in Fužinar-jem iz Raven na Koroškem.
V letošnjem letu je NK Roltek Dob sicer ponovno izboljšal infrastrukturo v Športnem parku Dob pri Domžalah, sodelovanje s Krajevno skupnostjo Dob, Občino Domžale, Medobčinsko nogo-
¡3 JJggs« tattafc&i
î Jm s
Strokovni štab članske A ekipe pomočnik Žan Cerar, trener Damijan Romih in tehnični vodja Jane Avsec.
Bojanom Gasiorjem odločila, da prepušča mesto v najvišjem nogometnem rangu v Sloveniji tretjeuvrščenemu Ankaranu, saj, ne glede na rezultat morebitnih kvalifikacij/povabila, NK Roltek Dob ne bi nastopal v 1. SNL; odločitev za to je bila znana že pred sezono.
V našem nogometnem klubu nas veseli, da si Nogometne zveza Slovenije (NZS) kot krovna nogometna organizacija Republike Slovenije prizadeva in želi, da NK Roltek Dob nastopa na najvišjem možnem nivoju, vse našteto si želimo tudi v našem klubu, a žal zaradi omejenih finančnih sredstev in neizpolnjevanja vseh infrastrukturnih zahtev ne moremo nastopati v 1. SNL.
Članska A ekipa tako ostaja del dru-goligaške druščine, ki bo v novi sezoni še razširjena, v njej bo nastopilo kar 16 ekip (zdaj 10) in že zdaj se veselimo dvo-
Poletna nogometna šola
V NK Kalcer Radomlje smo neizmerno ponosni na rekordno udeležbo otrok na prvih dveh terminih poletne nogometne šole in športno aktivnih počitnic, saj je z nami, tokrat že 10. leto zapored, delček počitnic delilo kar 40 otrok.
nk kalcer radomlje Novo skupino otrok bomo ponovno razveseljevali v tednu od 21. do 25. avgusta. Celotna dva tedna počitnic sta potekala razgibano in aktivno. Deklice in dečki so lahko izbirali med poletno nogometno šolo,
borniki RMK Radomlje so nam prikazali uporabnost šotorke ter z nami postavili in zakurili ogenj, na katerem smo spekli hrenovke. Veliko veselja je prineslo tudi jahanje konj in vožnja s kočijo iz Lordovega hlevčka. Odpravili smo se
F«
Udeleženci drugega termina poletnih taborov s priznanji in medaljami
metno zvezo Ljubljana in NZS se je še okrepilo ter poteka na visokem nivoju. Z lastnimi sredstvi so Modri iz Doba pridobili dve novi nogometni igrišči z naravno travo, v izgradnji je šesto nogometno igrišče, le-to z umetno travo, ki terja ogromen finančni zalogaj, večino sredstev pa gre z naslova samega kluba.
V Dobu se bomo vsi vpleteni v delo kluba še naprej trudili, da bo NK Roltek Dob ostal in deloval kot stabilen nogometni klub na vseh področjih in v vseh nogometnih selekcijah. Vsekakor se zahvaljujemo vsem, ki podpirate naš klub in sodelujete z NK Roltek Dob ter soustvarjate naše skupne uspehe.
Hvala ker nas boste podpirali tudi v prihodnje!
Vsi za šampione iz Doba!
Gregor Horvatič Stiki z javnostjo Nk Roltek Dob
kjer so usvajali nogometno znanje, izboljševali tehniko, preigravanje in igro, ter športno aktivnimi počitnicami, pri katerih so se preizkušali v igranju različnih športnih iger, šli na sprehod okoli ribnika, ustvarjali počitniška pokrivala in spoznavali naravo v bližini.
Nasmehe na obraz je risalo tudi z igranje badmintona, balinčkov, ciljanje v tarčo in igranje družabnih iger. Ta-
tudi na bazen, si ogledali Železno jamo in muzej v Jamarskem domu. Iskali smo skriti zaklad, se bojevali z vodnimi balončki in izdelali svoje unikatne počitniške majice, ki bodo otroke spominjale na stkana nova prijateljstva, pridobljena znanja ter na nepozabne počitnice v Športnem parku Radomlje.
Gala A. R., za NK Kalcer Radomlje Foto: Grega Marinšek
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
PK MIKI
Prve medalje Mikijevih plesalcev na evropskem prvenstvu
Pred letošnjim državnim prvenstvom je nekaj plesalcev PK Miki že nastopilo na evropskih prvenstvih v plesu. V Pragi sta v najvišji, članski kategoriji, bron osvojili Eva Gorjup in Sara Perko z modern točko, tik pod stopničkami pa je stala jazz plesalka Klara
IÄ
Senica. Obe tekmovalni točki je koreografiral Jan Ravnik. Hip ho-parji so z nastopi na Poljskem v številčni konkurenci (v posamezni kategoriji je nastopilo tudi 94 tekmovalcev) pod trenersko zasedbo Andraž Mrak, Anja Juric in Nastja Horvat, osvojili naslednje rezultate: 16. mesto Anai Erce, solo mladinci, 20. mesto Groovy Divaz, otroška mala skupina, 23. mesto Neo Erce, solo otroci in 52. mesto Anai E. in Aneja Pirš, duo mladinci. Čestitamo vsem plesalcem in trenerjem ter koreografom.
PLES
Državno prvenstvo v kombinaciji desetih ST in LA plesov 2017
V soboto, 25. junija 2017, se je v ljubljanskem Tivoliju odvijalo državno prvenstvo v kombinaciji 10 standardnih in latinskoameriških plesov. Kot najmlajši par sta se na parketu zavrtela Nace Podgoršek
Nace Podgoršek in Ema Brinovec na 'državcu'
iz Doba s soplesalko Emo Brinovec. V kategoriji mlajših pionirjev sta zasedla 2. mesto. Plesni par pleše za plesni klub Feniks Ljubljana, pod okriljem trenerke Metke Mesesnel Bizilj. Mlajše kategorije so tekmovale že v dopoldanskem delu in sicer izmenično s tekmovanjem v show plesih. V večernem delu so plesale le starejše kategorije ST in LA plesalcev. Vsem plesalcem tokratnega državnega prvenstva iskrene čestitke.
Vesna in Tone Podgoršek Foto: Tone Podgoršek
30 | slamnik
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
ŠPORT
na kratko
ŠAH
Pestro dogajanje
Ljubljana - Končal se je prvi del cikla Pokal Slovenskih železnic v pospešenem šahu, na katerem je doslej sodelovalo kar 153 šahistk in ša-histov. Odigrali so šest turnirjev, od septembra do decembra pa bodo še štiri, sedem najboljših uvrstitev bo štelo v končno razvrstitev. V vodstvu so Kranjčani Mazi, Zorko in Djurič, ki so odigrali vseh šest turnirjev. Odlični četrti je član Domžal Jure Plaskan, na petem mestu pa Virjan Boris Skok, a sta oba odigrala turnir manj. Na 15. mestu je Jože Skok, ki pa ni sodeloval na dveh turnirjih, na solidnem 45. mestu je veteranka Pavla Košir, ki je izpustila en turnir. Predsednik ŠD Železničar, sicer Domžal-čan Jožef Brežan, je zadovoljen z dosedanjo udeležbo, saj je ta največja v podobnih ciklih turnirjev v Sloveniji, ki potekajo preko celega leta.
Polskava - Na 19. državnem festivalu veteranov Slovenije, to je ša-histov, starejših od 50 let, se je med 120 udeleženci v pospešenem šahu Marjan Karnar, ŠD Domžale, uvrstil na dobro 9. mesto, v devetih kolih je zbral 6,5 točke. Na solidno 49. mesto se je uvrstila Pavla Košir, ki je osvojila 5 točk. Zmagal je sicer Leon Mazi TZ, Prevodi Dvojka, pred Darkom Supančičem, Branik Maribor in Borisom Kovačem, Radenska Pomgrad.
Trzin - Na 5. državnem prvenstvu Zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVDS) in odprtem turnirju za Pokal Trzina 91, je sodelovalo 26 šahistov iz Slovenije, na voljo so imeli 10 minut za razmislek, odigrali so 9 kol. Zanesljivo je zmagal Dušan Zorko, OZVVS Zgornja Gorenjska, pred Danilom Kajnihom, Klub Maksa Perca Maribor in Dušanom Ličino, PVDS Specialna enota, oba sta zbrala 7,5 točke. Na 8. mesto se je uvrstil Jože Skok 6, na 16. mesto pa Mirko Čokan 5,5, oba ŠD Domžale. Med ekipami je bila najboljša PVDS Specialna enota. Tekmovanje je potekalo v čas obletnice, ko je v Trzinu že prvi dan osamosvojitvene vojne junija 1991 potekala ostra bitka s pripadniki JLA.
Ljubljana - Na Turnirčku Milan Vidmar na Rožniku, kot so ga poimenovali organizatorji, Olepševalno društvo Rožna dolina, je med 36 udeleženci v pospešenem šahu zmagal član ŠD Domžale Jože Skok, ki je v devetih kolih zbral 7,5 točke in oddal le tri remije. Drugi je bil Kranjčan Dušan Zorko 7, tretji pa Ljubljančan Vladimir Lavrač 6,5. Zelo dobro se je na peto mesto z enakim izkupičkom uvrstil Trzinec Borut Bajec, Virjan Mirko Čokan pa je bil s 4,5 točke 17.
J. S.
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Druga poletna šola
KBV Domžale tudi v letu 2017 ne počiva. Hrabri fantje in dekleta pod vodstvom predsednika Marjana Bol-harja tudi v počitniških mesecih pridno nabirajo moči, da bodo kar najbolje pripravljeni pričakali čas domačih in mednarodnih tekmovanj.
Že vrsto let poleg treningov in zahtevnih tekmovanj poskrbijo tudi za prijetna druženja. Tudi letos so pripravili poletno šolo, namenjeno pridobivanju novih znanj in spretnosti, predvsem pa polno sprostitve, ki mora biti del športnega utripa. Letos so se članice in člani v velikem številu zbrali od najmlajšega do najstarejšega v Športnem parku Domžale - na bazenu. Veselo so obeležili prihod poletja in napolnili baterije za tekmovanja, ki jih do konca leta ne bo manjkalo, kakor ne bo manjkalo drugih aktivnosti, v katerih člani KBV Domžale radi sodelujejo.
Vsem članom in članicam še naprej prijetne počitnice!
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
Nermin Bašic - novi trener NK Kalcer Radomlje
V Športnem parku Radomlje je 16. junija potekala predstavitev novega trenerja, 33-letnega Nermina Bašica iz Travnika, ki ga je Miroslav Čiro Blaževic označil za svojega naslednika.
NK KALCER RADOMLJE Bašic je v svoji karieri vodil že dva kluba v Premijer ligi BiH - Travnik in Metalleghe BSI ter pri obeh pustil viden pečat. Ekipa NK Kalcer Radomlje je zadnji teden v juniju že začela s treningi in pripravami na novo sezono. Ekipi se je priključilo kar nekaj fantov iz mladinskega pogona, ki so v prejšnji sezoni postali prvaki druge slovenske mladinske nogometne lige. Po besedah trenerja bodo od prvega
Družinski maraton Franja
Župnija Domžale - pet let zapored največja ekipa na družinsko-šolskem maratonu Franja
Začelo se je junija leta 2012. Petletni Jon in sedemletni Gal sta takrat prvič prekolesarila okoli 25 km dolgo progo družinskega maratona Franja. Že pred startom je lilo kot iz škafa in nič bolje ni bilo na cilju, a ker sta se oba zavedala, da nista iz sladkorja, ju dež ni ustavil, in tudi svoja starša sta prepričala, da lahko brez skrbi kolesarita z njima. Na cilju so delili pokale najštevilčnejšim družinam in najštevilčnejšim ekipam. Jonu in Galu je bilo kar malce hudo, ker je njuna družina štela samo štiri člane in ni bilo veliko možnosti, da bi se število še kaj povečalo. Zato sta se odločila, da za naslednje leto zbere-ta in na maraton pripeljeta največjo ekipo. S pomočjo staršev in z veliko dobre volje župljanov Domžal se je
naslednjo leto iz Domžal na maraton res podalo več kot 100 kolesarjev in tako so leta 2013 postali ponosni lastniki prvega pokala največje ekipe. Zgodba se je ponovila tudi leto pozneje, otroci so še bolj navdušeno zbirali velike in male kolesarje, na startu nas je stalo skoraj 150, in o tem, komu bo šel pokal največje ekipe, ni bilo dvoma. Od tega leta naprej je številka malo padla, a vedno znova je bila dovolj velika za
Sezono zaključili tudi mlajši in starejši dečki
Nogometaši mlajših selekcij NK Roltek Dob U13 in U15 zaključili odlično sezono. Mlajši dečki tik pod vrhom z naslovom podprvaka, starejši končali na 3. mestu
dne dalje delali tako na tehniki kot tudi na taktiki in kondiciji. Pogoji za delo so odlični, prav tako so vsi igralci izjemno motivirani, kar je razvidno tudi iz besed kapetana Igorja Barukčica, ki pravi, da v garderobi vlada odlična atmosfera.
Treningi Radomljanov, ki potekajo enkrat ali dvakrat dnevno, so obrodili že prve sadove. Na prvi prijateljski tekmi proti NK Brežice je uspelo rumenim bojevnikom ohraniti mrežo nedotaknjeno, strelca zadetkov za Radomlje pa sta bila Barukčic in Roglic.
Tudi na občinskem derbiju proti ekipi NK Domžale so z rezultatom 3:2 slavili domači Radomljani, zadetke pa so dosegli Roglic, Barukčic in Marinšek.
Dvanajstega julija se je Nogometnemu klubu Radomlje pridružil tudi Sanel Konjevic, ki bo v prihodnosti deloval v strokovni ekipi trenerja Nermina Ba-šica. Celotni ekipi na tem mestu želimo veliko uspehov, tako v pripravljalnem delu kot v prihajajočem začetku sezone.
Hočemo, zmoremo, smo!
Besedilo in foto: Gala A.R., za NK Kalcer Radomlje
nk roltek dob Mlajši dečki so v zadnjem krogu ugnali Zagorje in osvojili končno 2. mesto ter se ekspresno vrnili v 1. ligo. Nogometaši U13 NK Roltek Dob, ki jih vodi trener Žan Cerar, so v zadnjem, 22. krogu v Športnem parku Dob pri Domžalah gostili nogometaše iz NK Zagorje in jih ugnali s 3:2. Dobljani so tako sezono končali na
Starejši dečki so v zadnjem krogu s Kočevjem razdelili točki in sezono končali na odličnem 3. mestu. Gostovanje v Kočevju pri NK Kočevje je bilo za nogometaše U15 NK Roltek Dob zadnje dejanje v letošnji sezoni, vsaj kar se tekmovalnega dela tiče. V 22 odigranih prvenstvenih krogih so 14-krat zmagali, trikrat remizirali in petkrat
največji pokal. To leto nas je na startu stalo samo 65, tako da do razglasitve nismo vedeli, ali nas je dovolj ali ne, zato so k nedeljski maši otroci še toliko bolj ponosni ponovno prinesli velikega kovinskega kolesarja. Bilo nas je dovolj in otroci že zdaj načrtujejo, kako bodo za kolesarjenje navduševali ponovno prihodnje leto.
Gospod župnik ima sicer zaradi naših velikih pokalov nekaj težav, saj na mestu za pokale ni čisto nič več prostora, a hkrati se veseli z nami, saj vidi, da tudi maraton pomaga tkati prijateljske vezi, in da se potem, ko otroci enkrat prekolesari-jo malo daljšo pot, z vedno večjim pogumom odpravljajo na nove kolesarke podvige. Pa tudi njihovi starši se lažje odločijo zanje.
najboljši način, z zmago, in potrdili končno 2. mesto v ligi. V 22 odigranih prvenstvenih krogih 2. lige medobčinske nogometne zveze Ljubljana so 15-krat zmagali, petkrat remizirali in le dvakrat morali priznati premoč nasprotniku. V ligi so zabili 63 in prejeli 18 golov ter osvojili 59 točk.
Čestitke nogometašem U13 in trenerju Žanu Cerarju za super predstave v letošnji sezoni in ekspresni povratek v 1. ligo medobčinske nogometne zveze Ljubljana.
morali priznati premoč nasprotniku. V ligi so zabili 90 in prejeli 18 golov ter osvojili 45 točk. Čestitke nogometašem U15 in trenerju Nedžu Miletiču za super predstave v letošnji sezoni!
Vsi za Šampione iz Doba !
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si ter na naši Facebook in Twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek Dob
V Mariboru državno posamično prvenstvo članov in članic
Zmagal Jure Škoberne, Plaskan soliden
šah Na državnem prvenstvu članov in članic, hkrati 20. memorial Vasje Pirca, v prostorih Kadetnice v Mariboru, je dokaj zanesljivo slavil član ŠD Posočje iz Tolmina, velemojster Jure
Jure Plaskan, ki je z njim remiziral v drugem kolu, vendar v nadaljevanju dokaj nesrečno ali nespretno izgubil s Tomazinom in Davidom Stevaničem ter nekoliko poslabšal uvrstitev. Uvr-
Hvaležni smo vsem, ki skrbijo, da na tem maratonu vse teče tako, kot mora teči, da na koncu maratona prav vsi udeleženci dobijo medaljo za sodelovanje in še za njihove trebuščke je poskrbljeno. Glavno pa je to, da imamo enkrat v letu priložnost voziti po sredini glavne ceste in nikogar ni, ki nas bi preganjal z glasnim hupa-njem. Takrat smo res ponosni na to, da smo kolesarji.
Natalija Podjavoršek
Jure Plaskan med partijo v Kadetnici
Škoberne, zbral je 7 točk. Presenetljivo drugi je bil mednarodni mojster Igor Jelen, član Iga z enakim izkupičkom točk, tretji pa zelo zanesljivi velemojster Marko Tratar. Z zmago nad Aljošo Tomazinom v zadnjem kolu bi skoraj zagotovo postal državni prvak, vendar se je moral v tej partiji močno potruditi za remi. Odličen je bil Jernej Skuhala, Radenska Pomgrad, na 4. mestu, peti pa velemojster Matej Šebenik, DUOL Ljubljana, vsi trije so zbrali 6,5 točke. Prvi nosilec turnirja, ukrajinski velemojster Alexander Beljavski, s slovenskim državljanstvom se je moral zadovoljiti z desetim mestom, potem ko je podpisal predajo kar z dvema mladcema, Andražem Šuto in Janom Marnom. Na neki način je Beljavskega 'načel' že
stil se je na 17. mesto s 5,5 točke, nekako na mesto, kjer je spadal po listi prijavljenih. Na prvenstvu je prišla do besede vrsta najstnikov, ki so parali živce tudi najbolj izkušenim igralcem. Med članicami je med devetimi šahistkami zmagala Zala Urh, ŠK Komenda, sicer Domžalčanka, ki je oddala le remi, v osmih partijah je osvojila 7,5 točke. Pol točke za njo je bila Lara Janželj z Iga, obe sta bili razred zase, saj je tretja Barbara Skuhala, Radenska Pomgrad, zbrala le 3,5 točke. Velemojstrica Darja Kapš je bila prijavljena na turnirju, vendar na njem ni nastopila. Domžale imamo tako trenutno dva najboljšega slovenska šahista, Luko Leniča in najboljšo članico Zalo Urh.
Jože Skok
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8	slamnik | 31
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
Atleti še naprej razvajajo z odličnimi rezultati
Letošnji julij je eden najuspešnejših za Atletski klub Domžale, o čemer pričajo štirje klubski rekordi, osem medalj na državnih prvenstvih in novi nastopi na reprezentančni sceni, tudi največji, saj je Jakob Mali nastopil na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Keniji.
ATLETSKI KLUB DOMŽALE Pot do
Nairobija je Jakob tlakoval na prvenstvu Slovenije za mladince, ko je 1. julija v Slovenj Gradcu v samostojnem teku pritekel do norme za pot v Kenijo in se ob tem veselil prepričljive zmage. Na 2000 metrov z zaprekami je lovil čas 6:00,00 in ga ob glasni spodbudi gledalcev na tribuni tudi uspel preseči z dosežkom 5:59,39, ter tako postal eden izmed 15 slovenskih potnikov v Kenijo. V isti disciplini se je z novim osebnim in klubskim rekordom izkazala tudi Maja Per, ki je na zaprekah s časom 7:09,89 osvojila drugo mesto ter potrdila svojo uvrstitev v reprezentanco za Olimpijski festival evropske mladine konec meseca - neuradno evropsko prvenstvo za tekmovalce letnika 2001 in 2002. Rekordno je nastop v Slovenj Gradcu končal tudi metalec kladiva Jan Emberšič. Pionir si je ob tudi tri leta starejših tekmecih priboril bronasto medaljo in še drugič letos izboljšal klubski rekord za pionirje v metu pet kilogramov težkega kladiva, ta zdaj znaša 43,25 metra. Tretji klubski rekord na tekmi, ta v kategoriji mlajših mladincev, je podrla štafeta 4 x 100 metrov v postavi Luka Zdovc, Luka Dacar, Tadej Gabršek in Nejc Povše, ki je s časom 46,27 sekunde sicer osvojila peto mesto. Istočasno so v Slovenj Gradcu nastopali tudi mlajši člani in članice. Člani Atletskega klu-
CT»
Luka Marolt je letos že dvakrat zastopal Slovenijo in izboljšal osebne rekorde v tekih na 60, 100, 200 in 300 metrov.
knil na 55,53 metra daleč. Bronast je bil Denis Kumek v metu diska.
Teden dni pozneje, 8. in 9. julija na Ptuju, je Jakob Mali na prvenstvu Slovenije za starejše mladince še zadnjič preizkusil svojo formo pred odhodom v Kenijo. Z zmago na 1500 metrov in osebnim rekordom 4:02,41 je potrdil svojo dobro pripravljenost in se na večni klubski lestvici Atletskega kluba Domžale zavihtel na četrto mesto na tej razdalji.
A na svetovnem prvenstvu Jakob Mali nato 14. julija v glavnem mestu ene najbolj tekaških držav na svetu ni imel svojega dne. V taktičnem teku na 2000 metrov z zaprekami je ostal zadaj in spremembi ritma najhitrejših ni več mogel slediti. Čas 6:17 zanj ni pomenil nič posebnega, saj je letos že štirikrat tekel hitreje, a najslabše je šele sledilo. Sodniki so ga zaradi prestopa črte po izhodu iz vodne ovire diskvalificirali, tako da je ostal brez
uvrstitve. Do uvrstile v finale najboljše petnajsterice so ga sicer ločile le tri sekunde. »Počutim se grozno. Psihološko imam občutek, da nisem klonil, saj sem bil pred tekmo sproščen, a morda je bila želja prevelika, saj so bile noge že pred tekmo res težke. Vseeno sem dobil ogromno motivacije za prihodnjo sezono,« je občutke iz Kenije podal letos najuspešnejši domžalski tekač.
Z večjim nasmehom na obrazu je svoj drugi reprezentančni nastop od-delal šprinter Luka Marolt, ki je 15. in 16. julija nastopil na76. balkanskem prvenstvu za člane v Novem Pazar-ju v Srbiji. V teku na 200 metrov je z osebnim rekordom 21,75 sekunde slavil v svoji skupini, skupno pa je bilo to dovolj za sedmo mesto med 19 nastopajočimi atleti. Štafeti 4 x 100 metrov pa je nato pomagal do srebra in časa 40,95 sekunde.
DoMEN JARC
ba Domžale so na prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice posegli po eni zlati, dveh srebrnih in enem bronastem odličju. V metu kladiva je slavila večkratna državna prvakinja in reprezentantka Gabrijela Kumek, v isti disciplini si je med mlajšimi člani srebro zagotovil Nejc Krušnik. Medaljo srebrnega leska je okoli vratu prejel še Anže Trapečar, ki je v metu kopja svojo rekordno znamko poma-
Izjemen uspeh ŽKK Domžale na United World Games v Celovcu
V juniju smo se z dvema ekipama udeležili United World Games v Celovcu, kar je bil za dekleta kategorije U14 in U19 lep zaključek košarkarske sezone.
ŽKK DOMŽALE Gre za veliko športno prireditev za mlade s skoraj 10.000 udeleženci iz skoraj 40 držav sveta, ki tekmujejo v dvanajstih različnih športnih panogah. Naša dekleta so se družila s športniki iz različnih koncev sveta, kar so zagotovo neprecenljive izkušnje. Dekleta so na slovesnosti ob odprtju s ponosom vkorakale na stadion ob slovenski himni s slovensko zastavo v roki. Zato smo res zelo ponosni na de-
kleta, ki so kljub nastopom mlajših v višji selekciji stopile skupaj kot ekipa, kar jih je športno poneslo v odlične predstave na igrišču. Seveda sta jih športno usmerjala trenerja Franci in Luka.
Ekipa U14 je z lepo igro in izredno borbo osvojila odlično 2. mesto in ostala neporažena vse do finala. Ekipa U19 je že v začetku prve tekme ostala brez igralke zaradi poškod-
Polovico zmag na državnem prvenstvu Pirueti
V začetku julija je bilo državno prvenstvo 2017 v umetnostnem kotalkanju v organizaciji kluba Perla iz Solkana.
be. Ekipa je vseeno ostala zbrana in strnila vrste ter odigrala lepo košarko. Dekleta so se borila in osvojile so 3. mesto. Obe ekipi so ves čas spremljali tudi glasni navijači. Za dekleta sta v času tekem odlično poskrbela in jih športno vodila naša trenerja Franci in Luka, zato jima čestitamo za izjemen uspeh in nepozabno avanturo.
Zahvaljujemo se Uradu vlade za komuniciranje, ki nam je zagotovil
kk pirueta Tudi tega prvenstva se je udeležilo več kot 30 umetnostnih kotalkarjev Kotalkarskega kluba Pirueta. Tekmovanje je bilo več kot uspešno, saj so osvojili kar polovico zmag od možnih po posameznih kategorijah.
Tako so na prvo zmagovalno stopničko stopile tekmovalke Maja Tro-janšek, Evelin Breznik Falk, Sara Tro-janšek, Sara Ussai, Tanita Kaja Černe in Eva Peterlin. Na drugo so se povzpele Tina Simčič, Veronika Brešar, Janja Blaž in Alja Smrekar. Tretja mesta sta zasedli Taja Cerar in Tina Smrekar.
Tako uspešnega nastopa že kar nekaj let ni bilo in v klubu so s takim izkupičkom več kot zadovoljni.
S tem so si nekatere tekmovalke priborile mesta v reprezentanci Slovenije, ki vodijo na evropsko in svetovno prvenstvo. Za mlajše kategorije sta predvideni dve evropski tekmovanji: pokal Evrope in pokal Interland. Tudi na teh dveh tekmovanjih ne bo manjkalo tekmovalk iz domačega KK Pirueta. Za vse ostale so prišle težko pričakovane počitnice, v jeseni pa ponovno s polnim zagonom novim zmagam nasproti.
OBČINA DOMŽALE
V	delu z navdušenimi tekmovalci se izredno pozna usposobljenost strokovnega kadra, kajti kar šest trenerjev, ki imajo vsi veljavne licence za opravljanje tovrstnega dela, se tako ali drugače ukvarja z vsakim tekmovalcem posebej.
V	jeseni bomo ponovno organizirali tečaje umetnostnega kotalkanja in že zdaj se glede na povpraševanje ni bati za naraščaj, ki bo uspešno nadaljeval svojo tekmovalno pot.
BESEDILo IN Foto: KK PIRUETA
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO


VABiLO \
V sredo, 30.8.2017 ob 17. uri, bonto na slavnostni prireditvi uradno odprli Kolesarski poligoi^ptimp track) - KOLO^voz.
promocijski material I feel Slovenia za našo predstavitev. Zahvala tudi družini Žibert - Backwerk, Bavarski dvor, za malico, ki so nam jo pripravili za na pot.
Mi smo ves čas aktivni #EnaEki-paEnoSrce#! Dekleta vabljena v ŽKK Domžale; http://zkkdomzale.si
ŽKK Domžale Foto: arhiv ŽKK Domžale
m
Vljudno vabljeni!
Župan Toni Dragar
32 | slamnik
ŠPORT
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
BŠK Budničar v prvi polovici leta 2017
Člani Balinarskega športnega kluba Budničar s Količevega so ob 40. rojstnem dnevu, ki so ga praznovali v letu 2014, sklenili in obljubili, da bodo tudi na poti proti zlatemu jubileju skušali narediti kar največ za popularizacijo tega športa med vsemi generacijami.
Državno prvenstvo v preskakovanju ovir s konji
Odličen nastop tekmovalk Konjeniškega centra Brdo pri Ihanu na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir s konji
KONJENIŠKI CENTER BRDO PRI ihanu V Konjeniškem centru Celje je med 6. in 9. julijem 2017 potekalo državno prvenstvo v preskakovanju ovir s konji. V sklopu tekmovanja se je odvilo več kot 20 tekem, tekmovalci pa so se potegovali za naslove državnih prvakov v petih različnih kategorijah. Poleg tekmovanja je bilo poskrbljeno tudi za zabavo in druženje. Tekmovanja v Celju so se udeležile tudi tri tekmovalke Konjeniškega centra Brdo pri Ihanu.
Tekmovalke Aleksandra Ščap, Urška Prebil in Nuša Smlatič, ki trenira-
Včasih razmišljamo, da je nemogoče tudi mogoče. To je bilo mogoče tudi v soboto, 24. junija, in v nedeljo, 25. junija 2017, na konjeniškem tekmovalnem parkurju na Krumperku. Zakaj je tako nemogoče, pa morda v spodnjih vrsticah.
Že dolgo ni več tako, kot je nekoč bilo. Konjeniški šport na Krumperku se je začel pred več kot petintridesetimi leti, ko je Biotehniška fakulteta ustanovila Konjeniški klub BF Krum-perk. Od začetka so se člani Konjeniškega kluba Krumperk udeleževali različnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Od leta 1980 so nekateri tekmovalci - domačini (Matjaž Čik,
Marko Brojan, Franc Slavič) dosegali vrhunske rezultate na državnem in republiškem nivoju.
Kmalu so se jim pridružili še drugi mladi domači tekmovalci(Tomo Mali, Sandi Smolnikar, Tina Slovnik, Robi Bombek, Monika Kušar,Gorazd Kušar, Polde Miš, Alenka Šušteršč, Robi Še-ško, Tomaž Prevec, Matjaž Hiršman, Lidija Grum, Janez Avšič, Janez Krumpak, Nika Dodig, Nike Zalike).
Vsi ti so dokazali, da lahko konkurenčno zastopajo tekmovalne vrste Konjeniškega kluba Krumperk in občine Domžale na državnem in mednaro-
jo v sklopu Konjeniškega centra Brdo pri Ihanu, so z udeležbo na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir s konji dokazale, da spadajo v sam vrh tega športa. Tekmovanja v Celju se je udeležilo več kot 250 konj in 100 tekmovalcev. Aleksandra je s Casperjem osvojila odlično 4. mesto v kategoriji do 25 let in to samo z 0,9 zaostanka za bronasto medaljo, Nuša se je s Klementino v kategoriji amaterjev uvrstila na 6. mesto, Urška s Cezarjem pa je v kategoriji mladincev ekipno postala državna prvakinja.
Miha Ulčar
dnem nivoju. Športno tekmovanje se je tako gradilo s pomočjo mladine v občini Domžale in preraslo v vrhunski šport, ki se zdaj spopada z drugimi, lastniškimi težavami. Tako je bilo na prošnjo KK Krumperk izdano soglasje na Upravni enoti Domžale za organiziranje tekmovanja na površinah denacio-nalizacijskega upravičenca g. Pogačnika (izjemoma in največ za 10 dni) in na površinah Biotehniške fakultete, kjer je bilo izdano soglasje za tekmovalni parkur za izvedbo tekmovanja.
Obema smo člani športnega tekmovalnega Konjeniškega kluba Krum-perk zelo hvaležni, da smo lahko organizirali tekmovanje za tekmovalce
in obiskovalce, občane predvsem občine Domžale. Uspešno tekmovanje se je odvijalo dva dni ali bolje povedano en dan in pol, ker je zaradi vremena (neurje, rdeči alarm) odpadla zadnja tekma v nedeljo popoldne.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila tekma uspešna in z upanjem gledamo že v naslednjo tekmovalno sezono.Vsi, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja, si zaslužijo veliko pohvalo, da se je lahko v tako kratkem pripravljalnem času izvedlo tekmovanje na visokem športnem nivoju.
Člani Konjeniškega kluba Krumperk
bšk budničar Tako skoraj ni minilo leto, ko ne bi, predvsem s prostovoljnim delom pa tudi ob pomoči Občine Domžale, dopolnjevali pokrito balinišče in prostore kluba na Količevem, hkrati pa organizirali tradicionalna tekmovanja, uspešno nastopali v balinarski ligi, poskrbeli tudi za rekreativno balinanje, hkrati pa posebno skrb namenjali mladi generaciji balinarjev, ki je ime Balinarskega športnega kluba Budničar ponesla v svet.
Tudi prva polovica leta 2017 ni bila nič drugačna. Na pokritem balinišču je vsak dan veseli živ žav, saj ga poleg kluba uporabljajo tudi drugi ljubitelji balinanja, med njimi predvsem balinar-ji Medobčinskega društva invalidov
Domžale ter vsi, mlajši in starejši, ki balinajo v prostem času. Balinanje namreč postaja vse popularnejši šport -tako za tekmovanja, rekreacijo kot tudi za družabna srečanja, ki so pomemben del različnih tekmovanj - tudi državnih in mednarodnih. BŠK Budničar je namreč znan kot zelo gostoljuben organizator, zato klubi iz domovine in tujine radi prihajajo na Količevo. Posebej dobrodošli so tudi veterani.
PLESNI klub miki Tekmovalci so dosegli kar osem zlatih medalj v različnih zvrsteh - tri tekmovalne točke koreografov Anje Jurič in Andraža Mraka: street dance show formacija otroci s točko Na paši, Žiga Farkaš in Maša Skočaj v street dance show duo mladinci in Valentin Trobevšek s točko Butler v kategoriji street dance show solo mladinci. Zlato sta osvojili tudi dve plesalki v koreografiji Jana Ravnika, in sicer Lana Smolnikar v kategoriji show dance solo članice ter Klara Senica v kategoriji jazz solo članice. S koreografijo Andree Za-nardi je prvo mesto osvojila oriental mix formacija Nevihta na morju. Na najvišji stopnički v kategoriji modern solo deklice je stala Kaja Mencin s koreografijo Maje Vidonja, slavil pa je tudi Žiga Colarič v kategoriji electric boogie solo člani s koreografijo Dejana Djuroviča in Andraža M.
Srebrne medalje je osvojilo šest tekmovalnih koreografij. V kategoriji modern solo deklice si je srebro priplesala Izabela Sušnik s koreografijo Maje V. S koreografijo Anje J. in Andraža M. je slavila street dance mladinska formacija The Real Story About Romeo and Juliet. Srebro sta si priplesali Lana S. in Klara S. v kategoriji show dance duo člani ter Sara Perko in Eva Gorjup v kategoriji modern duo člani, oba para s koreografijo Jana R. Tudi plesalke An-
Poglejmo, kako je bilo letos v ligi, pa tudi na posameznih tekmovanjih, ki so jih Budničarji gostili na Količe-vem. Stane Žavbi ml., Darko Svetlin, Aleš Žavbi, Cveto Lanišek, Aleksandre Joger, Uroš Fister, Roman Borec in Domen Grašič so sestavljali ekipo, ki si je priborila, da bo tudi v naslednjem letu igrala v drugi državni ligi. Uspeh bi bil lahko večji, če se ne bi poškodoval najboljši igralec Domen Grašič.
Da je BŠK Budničar odličen organizator, kaže tudi to, da mu je Balinarska zveza Slovenije 25. junija 2017 zaupala organizacijo in izvedbo državnega prvenstva članov v natančnem zbijanju, kjer so se pomerili najboljši slovenski balinarji, med njimi tudi
Aleksander Joger, BŠK Budničar, in Zdravko Šubert, BK Domžale, kot sodnika pa sta sodelovala domačina Cveto Lanišek (vodja) in Stane Žavbi. Državni prvak je postal Matej Žvokelj, Planina Ajdovščina. Tudi letos so se na balinišču na Količevem med seboj pomerili veterani. Petnajst ekip, ekipe Mengša kljub obljubi ni bilo, je pokazalo veliko spretnosti, zagnanosti in želje, da dosežejo čim boljše rezulta-
dree Z. so se srebra veselile dvakrat. Prvič v kategoriji članskih duo orientalskih plesov, kjer sta na stopnički stali Ajda Križman in Karin Remec, drugič pa v kategoriji solo članic orientalskih plesov, kjer je 2. mesto dosegla Ajda K. Karin R. se je uvrstila na 3. mesto.
Tretje mesto so si priplesali tudi Janez Štrukelj v kategoriji electric
te. Čestitke za prvo mesto je bila deležna ekipa Loka Mengeš, drugo mesto je pripadlo Topolšici, tretja je bila ekipa Rekord Sneberje, četri pa balinarji DU Kamnik. Čestitamo!
V začetku avgusta bo na balinišču še posebej slovesno. Budničar namreč že skrbno pripravlja tradicionalni mednarodni balinarski turnir za Pokal Občine Domžale, ki v malce spremenjeni obliki klub spremlja že skoraj od začetka njihovega dela. Pričakujejo natančne mete 16 ekip iz Hrvaške in različnih koncev Slovenije, med njimi so povabljeni vsi sosednji balinarski klubi, ki z Budničarji radi sodelujejo, saj so nekaterim balinarji s Količevega pomagali tudi pri njihovih začetkih.
Če vas turnir zanima in imate v soboto, 5. avgusta 2017, čas, ste dobrodošli na balinišču na Količe-vem, da z navijanjem pomagate domači ekipi, ki je prav na tem turnirju že večkrat dokazala, da ni le odličen organizator mednarodnega tekmovanja, temveč jo sestavljajo odlični balinarji. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: BŠK Budničar Količevo
boogie solo člani s koreografijo Dejana D. in Andraža M., plesalke street dance male skupine člani 2 s koreografijo Anje J. in Andraža M. Natakarice ter mladinska show dance formacija Prisoners of Time pod okriljem Maje V. Lana S. se je brona veselila dvakrat - prvič skupaj s Klaro S. v kategoriji jazz duo člani s koreografijo Jana R., drugič pa s koreografijo Staše Tušar v kategoriji modern solo članice.
Potekalo je tudi tekmovanje za plesne pare - državno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov, na katerem sta v kategoriji pionirjev klub zastopala Marko Levačič in Iza Vidergar. Prvič sta nastopila v vseh 10 plesih in si priplesala 5. mesto, ki sta se ga razveselila skupaj s trenerko Nino Med-ja Černivec.
V klubu smo ponosni na čisto vsakega plesalca, ki je sodeloval tako na pokalnih tekmovanjih kot na državnem prvenstvu (vse rezultate si lahko preberete na www.mikiples.com), ter hvaležni trenerjem in koreogra-fom, ki vsako leto znova navdušujejo z novimi idejami in koreografijami ter maksimalno pripravo plesalcev. Najlepša hvala staršem za izkazano zaupanje trenerjem in klubu kot tudi spodbudo otrokom. Vsem iskreno čestitamo in navijamo za odlične nastope na mednarodnih tekmovanjih, ki bodo na vrsti že jeseni.
Konjeniški šport na Krumperku
Tekmovanje v preskakovanju ovir po pravilih Konjeniške zveze Slovenije in FEI
Za tekmovalci Plesnega kluba Miki še eno uspešno državno prvenstvo
Konec junija je v Hali Tivoli v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, kjer so se plesalci pomerili v različnih kategorijah in pokazali koreografije, ki so jih skupaj s trenerji pripravljali več mesecev. Več kot odlično so se odrezali tekmovalci Plesnega kluba Miki, ki so se po številu prejetih medalj uvrstili med štiri najboljše klube v Sloveniji.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 33
v	i
sport i okolje
Baletno tekmovanje v Lendavi
Na baletnem tekmovanju v Lendavi konec junija blesteli učenci Glasbene šole Kamnik.
balet Na drugem slovenskem baletnem tekmovanju TUTU in tretjem slovenskem tekmovanju koreograf-skih miniatur, ki je potekalo v Lendavi od 17. do 19. junija, so bile zelo uspešne balerine in baletnik iz Glasbene šole Kamnik. Trije naporni tek-
tegoriji VII. vijolična pa so učenci prvega razreda baletnega oddelka Glasbene šole Kamnik s svojo točko Dogodivščine klovnov osvojili imenitno prvo mesto. Na odru so za zmago zaplesali Tisa Gašparič, Eli Kompara Petek, Marija Kotnik, Iza Julija Perne,
movalni dnevi so prinesli veliko veselja tudi kamniški baletni učiteljici Ani Trojnar, ki je del organizacijskega odbora tega tekmovanja, saj so njeni varovanci dosegli izvrstne rezultate. Na odru so zanesljivo in odločno prikazali in dokazali svoje znanje, talent, trdo delo in odličen odrski nastop.
Mednarodna žirija je v kategoriji I. bela, v kateri plešejo najmlajši učenci solo, dodelila kamniški bale-tnici Vidi Jugovic drugo mesto. V ka-
Z družinskim ping-pongom zaključili uspešno namiznoteniško sezono
Letošnja tekmovalna sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini našega namiznoteniškega kluba.
nts mengeš Uradni zaključek sezone - družinski ping-pong turnir, je bil nadvse sproščen in zabaven, udeležba pa zelo velika. V veselje je bilo pogledati zavzetost udeležencev družabno-
z dobrotami z žara se je nadaljevalo na ploščadi do poznih večernih ur.
V času, ko bo izšla ta števila Slamnika, se bo evropsko mladinsko prvenstvo v Guimaraesu na Portugalskem sicer že
ski Gori že odprli novo tekmovalno sezono. Nato sledijo treningi v domači dvorani, kjer občasno gostimo tudi tekmovalce iz drugih klubov v Sloveniji ter iz tujine - predvsem zaradi ra-
Udeleženci tekmovalnega dela na letošnjem zaključku sezone, zunaj na ploščadi pa so medtem že pekli jedi na žaru; družabno srečanje je potekalo do poznih večernih ur.
Mojca Požek, Lidija Prevc, Špela Ura-nič in Grega Golob. Posebno nagrado strokovne žirije za inovacijo, originalnost in koreografijo je prejela tudi baletna učiteljica Ana Trojnar. Za nagrado so dobili udeležbo na Mednarodnem baletnem poletnem seminarju Dancs-Piran 2017, ki poteka od 24. julija do 5. avgusta v Piranu, na njem pa bo letos prvič poučevala tudi Ana Trojnar.
Bojana Klemenc
-tekmovalnega srečanja že med ogrevanjem, ki se je še stopnjevalo med samim tekmovanjem. Nastopilo je 29 ekip, vsako so sestavljali otroci in njihovi starši. V predtekmovalnih skupinah so se pomerile vsaka z vsako; najprej sta med seboj pomerila otroka, nato starša. Če je bil rezultat izenačen, je o zmagi odločala tekma dvojic. Prvo in drugo uvrščena ekipa v posamezni tekmovalni skupini se je uvrstila v finale, tretje- in četrtou-vrščena ekipa v tolažilno skupino. Najboljše štiri ekipe so prejele pokale, zmagovalec v tolažilni skupini pa praktično nagrado. Veselo druženje s piknikom in
končalo (o rezultatih bomo poročali v avgustovski številki). Naj omenimo, da so bili iz našega kluba v državno reprezentanco vpoklicani kar štirje (Ana To-fant, Katarina Stražar, Tara Kobetič in Aljaž Frelih). V času pisanja tega prispevka se udeleženci že pripravljajo za odhod. Pred tem so imeli 10-dnevne priprave v Radljah ob Dravi, še prej pa so sodelovali na klubskih pripravah pod vodstvom Davida Orešnika.
V juliju si bomo vzeli nekaj časa za počitek in regeneracijo, konec julija oziroma v začetku avgusta pa bomo s tradicionalnimi pripravami v Kranj-
znolikosti treningov, pridobivanja novih izkušenj in družabnosti.
S septembrom se že začnejo prva tekmovanja v novi tekmovalni sezoni, takrat bomo vpisovali tudi nove člane. Vabljeni vsi, ki bi želeli trenirati namizni tenis, najhitrejšo športno igro z žogo. Vpis novih članov bo 4. septembra v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Flere). Vabljeni tudi vsi, ki bi želeli postati namiznote-niški sodniki. Dodatne informacije lahko dobite pri Davidu Orešniku (031 502
157) ali Janezu Stibriču (031 612 835).
Janez Stibrič
KOLUMNA • KAM GREŠ, CLovEK?	ANTON KOMAT
MEDVEDJE
V ponedeljek zjutraj, 10. julija 2017, so na avtocesti med predorom Ločica in cestninsko postajo Vransko našli tri povožene medvedje mladiče.
Nesrečna smrt medvedkov je prebudila javnost, ki je poskočila, ko je bila naslednji večer pod kolesi avtomobila pokončana še njihova mama. Na vseh forumih se je razplamtela srdita bitka med zagovorniki medvedov, njihovimi nasprotniki in redkimi, ki so poskušali umiriti razvnete strasti. Zagovorniki medvedov so trdili, da smo zasedli njihov življenjski prostor, se spraševali, kako so prišli na avtocesto, kje so prehodi za živali in zahtevali kazensko odgovornost Darsa, čigar zaposleni z daljnogledi prežijo na voznike brez veljavne vi-njete, namesto da bi krpali luknje v ograjah. Seveda ni šlo brez nesrečnih lovcev, 'morilcev', ki gredo med dvema gostilnama skozi gozd. Nasprotna stran je zagovornike razglašala za blokarje, kavčarje ali vegije s tečajem varstva narave, ki gozda še videli niso. Dodajala je še 'strokovna' mnenja, medvedov je toliko, da hodijo že po avtocestah; še malo je nesreč, kolikor jih je; najbolje, da podremo avtoceste in se začnemo s konji prevažati; če bi srečal medveda na travniku, bi me kap; naselite jih v Tivoli, bo bolj veselo; spustite medvede v parlament, bodo vsaj čemu koristili. Vmes so drug drugemu v rafalih izstreljevali ljubeče poklone: kar gnij v bloku - tebi gnijejo možgani, butelj od človeka - zblojen bedak, ti si pijan - ti pa zakajen, ti si navadna smet - ti pa zahojenec. Ni manjkalo niti napotnic za psihiatra in lobotomijo. Skratka, kanonada žaljivih izjav, ki nam nazorno odražajo trenutno stanje kulture dialoga v Sloveniji. Ob silnem trušču okrog medvedov je mirno
prešla vest, da se začenja mednarodni projekt Life Lynx, po katerem bodo v Sloveniji izpustili deset risov, na Hrvaškem pa štiri. Zaradi parjenja v sorodstvu in padca plodnosti rise že požira vrtinec izumiranja, zato je nova kri seveda dobrodošla. Vendar je izpust desetih živali iz Slovaške in Romunije bolj folklorni dogodek, kajti vitalna populacija mora imeti vsaj 150 osebkov. Četverico hrvaških risov pa loči od slovenske desetine ograja z britvicami, ki najbrž nima podhodov za živali. Zaželimo risom dolgo življenje in se preselimo nazaj k medvedom. Zapomnil sem si edini resen komentar: »Kakšno opustošenje delamo ljudje! Bo čez desetletje ali dve še kaj življenja okrog nas? To nas bo uničilo!«
Vsaj ena oseba izmed nekaj stotin naših pregretih glav je razmišljala tako, kot je dokazovala študija raziskovalcev Stanfordske univerze, ki je bila objavljena 10. julija 2017, torej prav na dan smrti treh medvedkov. Raziskava je trajala od 1990 do 2015. Kartirali so razširjenost vretenčarjev 27.600 vrst in analizirali spremembe številčnosti 177 populacij. Rezultati dokazujejo strahoten obseg izumiranja dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev. Populacije vseh 177 izbranih vrst vretenčarjev so številčno upadle vsaj za 30 odstotkov, zmanjšanje življenjskega prostora je prizadelo več kot 40 odstotkov od 27.600 vrst! Zaskrbljeni raziskovalci pišejo o 'preludiju k množičnemu planetarnemu izumiranju' živali, ki so človeka spremljale vse od njegovih prvih korakov na planetu. Temeljna vzroka sta številčnost ljudi in nora potrošnja, ki vodita v izgubo
življenjskega prostora živali, njihovo ubijanje, vnos tujerodnih vrst in zastrupljanje narave. Raziskovalci opozarjajo na človekovo brezobzirnost in brezbrižnost. Leto poprej, oktobra 2016, je WWF (World Wildlife Fund) objavil poročilo Living Planet Report o spremembah populacij vretenčarjev od leta 1970 do 2012. Spremljali so 14.000 populacij več kot 3700 vrst in ugotovili 58-odstotni upad njihove številčnosti. Pri morskih vretenčarjih je upad 49-odstoten, pri nekaterih ribjih vrstah celo 75-odstoten. Najbolj dramatično je stanje v sladkovodnih ekosistemih, kjer beležijo 81-odstotni upad populacij. Raziskovalci WWF svarijo, da si z živalmi delimo planet, od katerega je odvisno naše preživetje. Vprašajmo se, kako živimo v tem edinem svetu, ki nam je na razpolago? Opustiti moramo zdajšnji ekonomski sistem, se odreči bedastemu potrošništvu, vsiljenemu vrednotenju uspešnosti ter v temeljih spremeniti odnos do narave in sočloveka.
Zavedajmo se, da prvobitne divjine ni mogoče obnoviti. To je le še ena izmed želja po obvladovanju narave. Naj sama najde svojo pot. Naselimo manjkajoča bitja in se umaknimo. Naturalizacija se nikoli zares ne konča. Nujna pa je ponovna naturalizacija človeškega življenja. To pomeni obuditev povezave človeka z naravo. Otroci so tisti, ki najbolj potrebujejo ponovno naturalizacijo. Preživljanje prostega časa na prostem je izginilo v času ene same generacije. Ukradena so jim zavetišča sanj in domišljije, vsebine iger, odkritij, presenečenj, dogodivščin in napetih zgodb. Prepovedan jim je dostop do tistih zadnjih
66 Izgubo biotske pestrosti je težko opisati na dovolj dramatičen način. Morda se bomo zganili ob misli, da bi bila izguba biotske pestrosti podobna noremu dejanju, v katerem bi ljudje sežgali vse knjige, uničili umetnine vseh kultur in izbrisali vse datoteke računalnikov sodobnega sveta.
kotičkov narave, ki jih še niso uničili. Zdaj je tudi otroštvo ograjeno med štiri stene. Zaprti otroci se odtujijo drug od drugega in od narave. Tako kot oblast skozi šolski sistem disciplinira otroke, mora biti tudi narava disciplinirana. Rezultat je na glavo postavljeno varovanje narave. Čemur rečemo naravo-varstvo, je pogosto zgolj prizadevanje za ohranitev kmetijskih sistemov iz prejšnjih stoletij. Z naravnimi rezervati se ravna kot z botaničnimi vrtovi in arboretumi. Sprašujem se, kako je narava stotine milijonov let shajala brez človeka?
Izgubo biotske pestrosti je težko opisati na dovolj dramatičen način. Morda se bomo zganili ob misli, da bi bila izguba biotske pestrosti podobna noremu dejanju, v katerem bi ljudje sežgali vse knjige, uničili umetnine vseh kultur in izbrisali vse datoteke računalnikov sodobnega sveta. Morda se bomo vzdramili ob vprašanju: »Ali
bomo na potovanje v negotovo prihodnost krenili sami?« Ali bo na Noetovi kozmični barki, planetu Zemlji, v prihodnost potoval le Noe sam z ducatom svojih hiberniranih klonov?
Za nekatere medved predstavlja nevarno zverino, ki spada kvečjemu v živalski vrt, za druge je oživljen plišasti medvedek. Obe mnenji sta skrajni in taka polarizacija ne vodi nikamor. Moramo se naučiti pogovarjati in se odpovedati načinu 'ali/ali' - kdor ni z nami, je proti nam! Le spremenjeno javno mnenje prinese rešitev. Vlade tega ne bodo storile, ker služijo denarju.
Medved je bil paleolitskim ljudem prednik človeškega rodu in totem iniciacijskih obredov. Bil jim je sveta žival, saj je dokazan kult jamskih medvedov. Znani raziskovalec ledenodobnih kultur me je vprašal, zakaj se otroci tako radi igrajo s plišastimi medvedki. Odgovoril je kar sam: »To je arhetipski spomin človeka. Jamski medved je bil čuvaj bivališč naših davnih prednikov. Ko so moški šli na lov, je bil varuh otrok in žensk pred plenilci.« Bil sem presenečen, on pa je nadaljeval: »V dolgih letih raziskav paleolitskih najdišč nisem našel niti ene kosti jamskega medveda, na kateri bi opazil sledi ugrizov človeških zob. Torej jih niso jedli. Ujeli so mladiča in ga udomačili. Orjak je pregnal vsakega plenilca.« Pokazal mi je polne police zapiskov svojih raziskav in povedal, da bo svoje zamisli objavil šele po upokojitvi. Bi bile preveč prevratne in kot take uničujoče za njegovo znanstveno kariero. Meni pa je v slovo podaril podočnik jamskega medveda, ki je v zrelih letih postal moj talisman. □
34 | slamnik
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
KJE VSE SO BILA V DOMŽALAH NOGOMETNA IGRIŠČA?
Te dni se (z zamudo) končuje prenova nogometnega igrišča v Domžalah. V dobrem mesecu in pol naj bi bil v celoti zamenjan talni ustroj z nanovo postavljenima drenažnim in namakalnim sistemom, položena nova travnata ruša in izboljšane infrastrukturne podrobnosti terena, na katerem z velikim uspehom tekmujejo moštva NK Domžale.
»Domžalsko nogometno igrišče izgleda kot velika njiva, pripravljena za spomladansko setev. Resnično se lahko sprašujemo, če je bilo smotrno zorati najboljše igrišče v občini, in tudi to, koliko časa ne bo mogoče na njem odigrati nobene tekme. Imam občutek, da je temu 'botrovala' tudi premajhna premišljenost.« Takole so o prenovi stadiona razmišljali v občinskem glasilu leta 1976.
Šestdeseta leta na starem nogometnem igrišču. Moštvo NK Domžale na eni od tekem, v ospredju kapetan takratnega moštva Toni Hribar.
Matjaž Brojan
V pretekli številki Slamnika smo spoznali, kje vse so bila prvotna igrišča za igranje nogometa v Domžalah.
V	arhivih tudi Groslercherjev in Kuraltov travnik ...
V	pregledovanju v preteklost in v prva leta igranja nogometa v Domžalah sem našel tudi podatek, da se je nogomet v prvih letih po nastanku igral tudi na Groslercherjevem in Kuralto-vem travniku. Ker drugih podatkov ali celo fotografij, ki bi nam dokazovale, kje naj bi nogometaši v prvih letih igrali nogomet, ni, se zanesimo le na zapisane podatke, ki izhajajo iz skromne ostaline arhiva, ki ga je ob smrti (obsežnega) zapustil nekdanji telesnokulturni delavec in tudi predsednik NK Domžale v letih po drugi svetovni vojni Albin Pavlin.
Mož se je kmalu po dograditvi nogometnega igrišča po letu 1947 znašel med športnimi funkcionarji, ki so se vključevali v delo nogometnega kluba. To delo je tudi kadrovsko zelo zaznamovala srednja usnjarska šola t. i. Tehnikum, v katerega je hodilo veliko dijakov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so znali igrati nogomet ali pa imeli v njem že nekaj izkušenj. Ker ni bilo ustanove, ki bi po zgraditvi zelene površine za t. i. Pollakovo tovarno skrbel za investicijsko in vsakršno drugo vzdrževanje, košnje in podobno, je sprva lep športni objekt začel hitro propadati.
Devetnajst let po prvih nogometnih tekmah je bilo igrišče že v zelo slabem stanju. Leta 1966 sem kot mlad dopisnik v naše občinsko glasilo (takrat je bil to Občinski poročevalec) zapisal:
»Nogometno igrišče je neuporabno in prav gotovo najslabše v občini. Atletska steza je dirkališče za avtomobile in mopediste, zaščitna lesena ograja pa je na več mestih dotrajana in uničena. Sprašujemo se, kaj si o zadevi mislijo občinski odborniki, športne organizacije in sami športniki. Objekti, ki se ne menijo za subjektivne in objektivne težave, pa po začetku propadajo, zdaj intenzivno trohnijo in propadajo še naprej.«
V omenjenem tedanjem občinskem glasilu sem objavil še nekaj člankov z zapisano skrbjo, kaj bo z nogometnim igriščem v Domžalah, objavili pa smo tudi več fotografij popolnega razsula v tedaj nastajajočim športnem parku, za katerega so celo predvidevali, da bo zrasel v nekaj letih celo v republiški rekreacijski center! Pa se še 10 let po objavi omenjenega članka ni še nič spremenilo. Potem je dopisnik O. P. 8. oktobra 1976 objavil tale članek, ki mu je dal naslov Nogometno igrišče v Domžalah:
»Vnašem glasilu smo že pisali o tem, kaj je z nogometnim igrišče v Domžalah in zakaj so ga zorali. Na to zastavljeno vprašanje zdaj damo odgovor, ki bo verjetno zanimal naše bralce. Nogometni klub Domžale je začel s preureditvijo nogometnega igrišča zaradi tega, ker je bila uničena zgornja plast in ni bilo več varno. Zaradi tega so bila v lanskem
letu in zgodaj spomladi narejena naslednja dela na igrišču:
-	zamenjana je bila zgornja plast zemlje, za kar je bilo potrebno 900 m2 nove, za igrišče primerne zemlje;
-	urediti je bilo treba ograje okoli igrišča.
Pri obnovitvenih delih so člani Nogometnega kluba Domžale opravili prek i000 delovnih ur, sredstva pa so bile zbrana s Telesnokulturne skupnosti Domžale, ki je dala 7 milijonov SD, Krajevne skupnosti v višini 5,5 milijonov in Nogometnega kluba Domžale, ki je v te namene izločil 4 milijone SD. Poleg tega pa so pomagali pri delih tudi dijaki Centra srednjih šol, saj se je akcije pobiranja kamenja udeležilo l200 dijakov.
Nogometno igrišče je zdaj urejeno, vendar se postavlja vprašanje, kdo bo uredil preostale atletske naprave na našem igrišču. Ker je to v občini najbolje ohranjeno igrišče, bi bilo nujno potrebno prilagoditi k temu tudi ostale dejavnosti, predvsem pa TVD Partizan Domžale in Center srednjih šol, ravno tako pa bi bilo potrebno v okviru športnih iger, ki jih organizirajo sindikalne organizacije, najti ustrezno materialno podporo, da bi se igrišče lahko v celoti obnovilo in služilo svojemu namenu.«
Iz najnižje v najvišjo ligo
Sredstva, ljudi in druge izvajalce so prizadevni športni dejavniki tistega časa tudi našli in - športno življenje
je teklo naprej. Potem ko so se vrstili tekmovalni uspehi in ko je ekipa NK Domžale iz leta v leto vse bolj napredovala in v slovenskih razmerah začela segati celo po najvišjih uvrstitvah, sprva v II. slovenski ligi, pozneje pa tudi v najvišjem slovenskem nogometnem tekmovanju. V občini se je odnos in tudi klima do nogometa zelo izboljšala, saj so mnogi spoznali, da je lahko tudi nogomet ena od 'hudih' promocijskih priložnosti občine. Da je potrebna vnovična posodobitev, je v drugi polovici devetdesetih let kazalo vse bolj.
Nogometni klub Domžale je ob uvrstitvi v 1. slovensko nogometno ligo Občini Domžal podal sledečo vlogo, ki jo je podpisal predsednik NK Domžale Stane Oražem:
»Nogometni klub Domžale je v pravkar končani sezoni dosegel enega svojih največjih uspehov v svoji 77-letni zgodovini. To je uvrstitev v i. slovensko nogometno ligo. S tem uspehom smo se postavili ob bok renomi-ranim klubom, ko so: HIT Gorica, SCT Olimpija, Maribor, Mura itd. Uspeh kluba je tudi svojevrstna promocija Občine Domžale, obenem pa tudi velika obveznost, saj bo nastope v i. SNL spremljalo veliko večje število ljudi tudi iz cele države in tujine. Glede na dolgoročni program kluba smo se že tudi zdaj pripravljali na nastop v najelitnejšem rangu tekmovanja, vendar nismo uspeli realizirati celotnega programa. Tu mislimo predvsem na izpo-
polnjevanje splošnih in dodatnih minimalnih pogojev, ki jih zahteva Nogometna zveza Slovenije za nastopanje v I. SNL. V prilogi so podani splošni in dodatni minimalni pogoji za nastopanje v i. SNL, iz katerih je razvidno, da objekti ne izpolnjujejo vseh zahtev.
Športni objekti v Domžalah morajo čimprej dobiti svojega oskrbnika. Na vsakem koraku vidimo, da zdaj nimajo gospodarja. Tako so zapisali v Občinskem poročevalcu leta 1966.
1998 - stadion pred popolno prenovo
tm Esfi.ssii na
V juniju 2017 je bila na stadionu v Domžalah položena nova zelena preproga, travnata površina, ki so jo uvozili iz Avstrije.
Skupaj z upravo športnega parka in Športno zvezo Domžale smo preana-lizirali stanje in ugotovili, da je nujno potrebno minimalno i0.000,00 SIT za realizacijo manjkajočih stvari. Glede na to, da je časa zelo malo, saj bo prva tekma že 9. avgusta med Domžalami in SCT Olimpijo, vas prosimo za prioritetno obravnavo naše vloge.
Menimo, da smo že z dosedanjim delovanjem dokazali, da smo vredni vašega zaupanja in zaupanja svetnikov Občinskega sveta, ki bodo odločali o naši prošnji. Nastopanje v 1. SNL pomeni tudi svojevrstno promocijo kraja in občine kot celoten (radijski prenosi, TV prenosi in posnetki ter praktično dnevna prisotnost v pisnih medijih), obenem se Domžale tudi na športnem področju lahko primerjajo z ostalimi mestnimi občinami (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica,
Murska Sobota) in tudi zaradi tega uspeha upravičeno zahtevajo status mestne občine.«
1997 - naleteli so na razumevanje
Julij 1998 je bil nekako prelomni mesec pri posodobitvi nogometnega igrišča, ki pa je dobilo tudi druge, za tekmovanja v višjih konkurencah potrebne objekte.
Grading, d. o. o., iz Ljubljane, Reboljeva 13, je izdelal specifikacijo objektov v prenovi ter zgraditev manjkajoče infrastrukture.
V stroškovniku, ki je glede na zdajšnjo vrednost, cene in tudi razmere popolnoma neprimerljiv in vsako preračunavanje v današnje cene docela nemogoče, je bila zapisana tale specifikacija del in stroškov zanje: A Povečanje tribune za gledalce - zahodni del - cena 5.566.960,00 SIT B reportažna kabina - cena
250.050,40 SIT C Ureditev prehoda za igralce med prostori NK Domžale in stadionom (tunel) - cena 3.634.668,00 SIT D Izvedba zemeljske tribune za gledalce cena 11.225.938,40 SIT.
Zavod za šport - to je bila prava smer
Z ustanovitvijo Zavoda za šport in rekreacijo je bil napravljen korak v pravo smer. V zavodu, ki ga je vodil s premočrtno, strokovno in pravično roko mag. Janez Zupančič, so vlekli prave poteze in v sodelovanju z občino ter s telesnokulturnimi kolektivi dosegli velike uspehe. Uresničili so vse zastavljene cilje in športnikom omogočili normalno delovanje ob tem, da na zavodu niso gledali nase in na svoje boljše pogoje.
Projekt Stadion Domžale so začeli uresničevati v letu 2004 z rekonstrukcijo atletske steze. Z zemeljskimi in gradbenimi deli so bila izvedena pripravljalna dela, ki so omogočila v letu 2006 tudi postavitev stebrov za električno razsvetljavo. Šestnajstega junija 2006 je bila na slavnostni način odprta atletska steza, žarometi pa so bili slovesno predani svojemu namenu 29. junija 2006.
V	zdajšnjem času: Najslabša travnata površina
V	zadnjih dveh letih se je ob obilici tekem na domžalskem nogometnem igrišču (v prvi slovenski ligi so na njem tekmovali tudi nogometaši Radomelj) kakovost travnate površine zelo poslabšala. Kar naenkrat se je v slovenski športni javnosti pojavila trditev, da imajo v Domžalah najslabše igrišče. Trajalo je kar nekaj časa, da so se občinski in športni dejavniki (na prvem mestu gre za Zavod za šport in rekreacijo) poenotili, da je vnovična posodobitev nujna. Začela se je po prvomajskih praznikih, dela je prevzelo nekdanje znano Cestno podjetje Ljubljana v novih kadrovskih in drugih okoliščinah. Dela so se zavlekla, tako da so morali nogometaši NK Domžale kar na nekaj 'gostovanj' v Celje, kjer so odigrali zadnjo tekmo državnega prvenstva in prvo tekmo predtekmovanj za ligo UEFA.
O sami gradnji nove travnate površine bom poročal potem, ko bo 'novi' stadion spet v uporabi in na njem odigrana prva tekma. □
letnik lvii | julij 2017 i številka 7	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si	^J^JJ^^^^E
ZAHVALA
Tiho je odšel naš dragi
Bojan Galien
(1927-2017)
iz Zaloga pod Sv. Trojico
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v sredo, 21. junija 2017, poslovili od njega in nam s prijazno besedo stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo prijaznemu osebju Doma starejših občanov Kamnik, ki je v zadnjih letih lepo skrbelo zanj ter sokrajanom za izkazano pomoč in podporo.
Vedno bo ostal v naših srcih!
Žena Dragica, sin Marjan in hčerka Meta z družinama ter ostalo sorodstvo
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (Janez Medvešek)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica in praprababica
Cilka Kmetič
Ob tej izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede in objeme v času, ko nam je bilo najhuje. Iskrena hvala tudi za darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Hvala g. župniku mag. Klemenu Svetelju za iskrene besede ob pogrebnem obredu, pevcem za zapete pesmi in predstavnici KO Združenja za vrednote NOB Simon Jenko za ganljive poslovilne besede.
Posebna zahvala gre splošni zdravnici dr. Pogačar Zajčevi za njeno strokovno delo in požrtvovalni odnos. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči.
Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 74. letu sklenil naš dragi mož, oče in dedi
Peter Cerar
iz Bišč 24
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala osebju Doma starejših občanov Fužine, ki so mu nudili oskrbo zadnji dve leti. Hvala številnim praporščakom, tovarišici Mariji Majhenič ter sosedi Milki Mrčun za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrbančič, trobentaču in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega dragega Petra pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Srce tvoje več ne bije bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast, upokojeni avtoprevoznik
Aleksander Pozman
z Vira pri Domžalah
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter ostale darove.
Hvala tudi urgentni službi ZD Domžale, zdravstvenemu osebju na travmatološkem oddelku UKC Ljubljana in na stari travmatološki kliniki ter gospodu župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Frida, otroci Ingrid, Renata, Sandi in Vlasta z družinami ter ostalo sorodstvo
Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar.
V SPOMIN
18. julija mineva osem let, odkar nas je zapustila nenadomestljiva žena, mami in stara mama
Anamarija Barle
roj. Slapar
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi njeni
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenil dragi mož in oče
Emil Šiftar
iz Doba pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujeva gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Vijolica.
Pogrešava te.
Žalujoča: žena Jožica in sin Branko
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mami, stara mama, tašča, sestra in teta
Marija Prašnikar
rojena Maleš
iz Spodnjih Jarš, Šubljeva ulica 1
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in mašne namene. Zahvala župniku Matjažu Križnarju, pevcem skupine Cvet in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 92. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta
Ivanka Burja
rojena Erzar iz Nožic, Gostičeva cesta 54
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala g. župniku Lojzetu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščaku ZB NOB, Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Na ovinku.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo spremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenila naša draga mama, babica in prababica
Ivanka Školaris
z Vira
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi ter jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za pozornost in obiske, ki so ji lajšali in lepšali dneve.
Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, besede tolažbe in objeme podpore ter darovano cvetje in sveče.
Pogrešamo jo: hčerka Justi, vnukinji Nina in Katja, pravnuki Bine, Brin, Neža in Živa ter ostalo sorodstvo.
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
14. julija je minilo 10 let,
odkar je odšel v Večnost naš ljubljeni
Miha Mikeln
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Kadarkoli stopim h grobu, me spreleti vprašanje: ali te kaj zebe? Ko se ozrem v nebo, se vedno vprašam: ali me slišiš?
Ko mi je hudo, te prosim, da si z menoj...
Ko pridejo rojstni dnevi, me udari spoznanje	__
brez tvojega voščila...	. ." l
Kamorkoli se ozrem v tem življenju, čutim	\ ^
grenko bolečino in veliko praznino...
V SPOMIN
Marku Ložarju
27. julija je minilo 15 let, odkar te, dragi Marko, ni več z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
ČS
ZAHVALA
20. junija se je poslovil naš dragi ati in dedi
Franc Habjan
rojen leta 1923
Rad je imel delo, družino in Domžale. Za izkazano čast in izraze sožalja se zahvaljujeva županu Toniju Dragarju in Občini Domžale, ZZB in praporščakom, govorcema Marjanu Ravnikarju in Franciju Gerbcu, pevcem, Godbi Domžale, vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in tistim, ki se ga spominjate.
Spomini na lepo družinsko življenje ostajajo z nama.
Hčerki Klementa in Jelka
36 | slamnik
objave | pisma bralcev
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 89. letu smo se poslovili
od naše drage mami, mame, sestre in tete
Ivane Judež
rojene Brnot s Količevega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Količevo Karton za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič za kvalitetno opravljene pogrebne storitve.
Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami ob njenem slovesu in vsem tistim, ki boste spomin nanjo ohranjali skupaj z nami.
Hčerki Breda in Jana z družinama
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 16. avgusta med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti spiš.
V	SPOMIN
V	juliju mineva 20 let, odkar si od doma šel in vrnil se nisi nikoli več
Anton Podlipnik
iz Ihana
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
V	naših srcih še živiš,
zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka vedno ti gori
in tvoj nasmeh med nami še živi!
V	SPOMIN
14. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga
Marija Rape
iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami nosite v svojih srcih.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 82. letu sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
Viktorija Merkužič
rojena Andrejka, iz Radomelj
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, podjetju Karton Količevo, d. o. o., za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje.
Žalujoči: mož Jakob, hčerki Vanja in Silva z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu starosti je tiho odšel naš oče, mož in dedi
Franc Zarnik
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in izkazano pomoč. Zahvala gre tudi papirnici Količevo Karton za darovano cvetje in pevce.
Vsi njegovi
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Športna zveza Domžale - takoj! (drugi del)
Obrtna cona Podrečje je domžalska Magna
Ze tako je malo kvalitetnih kmetijskih površin in očitno je treba še te pozidati. Verjetno malokdo ve, kaj se pripravlja na območju Po-drečja. To je nova obrtna cona, ki bo na podlagi novega prostorskega načrta umeščena med Tosamo in povezovalno cesto Podrečje--Dob. Ze sama sprememba OPN-ja in hitrost pri njegovem sprejemanju kažeta na to, da občinski svetniki ne opravljajo svoje naloge in sledijo le kapitalu, ker si drugače resnično ne znam predstavljati, zakaj je potrebna Obrtna cona Podrečje. Postavlja se vprašanje, zakaj je treba uničiti kmetijska zemljišča in namesto njih graditi obrtno cono, če pa imamo v Domžalah že Cono Jarše, ki sploh ni polno zasedena? Kot sem že na začetku omenil, kvalitetna kmetijska zemljišča bo nadomestil beton. Naslednja stvar je neodziv-nost pristojnih služb na to, da je nekdo že začel graditi oziroma že opravlja pripravljalna dela za gradnjo na področju, kjer naj bi bila cona, pa sploh še nima vseh potrebnih dokumentov. Kmetijsko zemljišče so preorali, zemljo odpeljali, ter navozili pesek za tampon, in kaj počnejo ustrezne pristojne službe? Očitno nič, kar je zelo žalostno. Naslednji problem cone sta komunalna ureditev in cesta. Vse to bi se moralo predhodno urediti, preden bi sploh lahko začel kdo karkoli delati, pa vendar očitno tudi temu ne bo tako. Problem je tudi trenutna povezovalna cesta Podrečje-Dob, ki ni predvidena za tovrstne obremenitve. Še najbolj problematično pa je, da na tem delu poteka tudi varna šolska pot. Lahko se samo vprašamo, kaj od varne šolske poti bo sploh ostalo za šolarje, ko bo obrtna cona zaživela. Na vse te zadeve ni pomislil nihče, tudi občinski svetniki očitno ne, saj ima kapital tudi v Domžalah neomejeno moč.
Tomaž Hren
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK_
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Članek na tretji strani Novic št. 9, 22. junija 2017, je razkril, kaj se vse dogaja na Zavodu za šport v Domžalah po imenovanju novega direktorja.
Kot dolgoletni športni delavec, nekaj let tudi profesionalec, ne morem razumeti, kaj vse se dogaja v Domžalah na Zavodu za šport po odhodu v pokoj uspešnega direktorja Janeza Zupančiča.
Članek Rajka Geriča razkrije, kako nekdo, ki mu je podarjeno mesto direktorja Zavoda za šport Domžale, uničuje nekdanji ugled institucije, ki je tudi z mnogo manjšimi sredstvi ustvarila dobre pogoje tako za vrhunski šport in rekreacijo občanov.
Ne bom pisal zgodovine domžalskega športa, v katerem sem prisoten več kot 40 let, ampak bom nakazal na vse malomarnosti, zapravljanje denarja, ki naj bi bil namenjen športnikom. Kje so časi, ko smo športni delavci sooblikovali politiko športa in tudi v njem pravično razdelitev sredstev. Danes je to prepuščeno direktorju, ki malomarno opravlja delo z nekaterimi svojimi prijatelji (po domače) brez vsakršne kontrole nadzornih organov.
Kje je gospod župan Toni Dragar, morda se bo spomnil, kako smo velikokrat obravnavali, kako povečati sredstva za investicije in dejavnosti klubov in društev. Bil je tudi zadnji predsednik Športne zveze Domžale in pobudnik pri ustanovitvi Zavoda za šport Domžale. Ne morem verjeti, da župan ne ve, kaj se dogaja na Zavodu za šport, saj je bil močno zainteresiran, kdo bo novi direktor. Vendar so se stvari v lobiranju obrnile drugače, njegov kandidat ni bil sprejet. Moč politike, poznanstva, vračanje uslug je bilo močnejše od kandidata, ki je bil opozorjen, saj mu je zdajšnji direktor povedal v obraz, da je že vse dogovorjeno. Tako imamo direktorja, ki skrbi za osebno eksistenco, brez posluha za dolgoletno delavko na zavodu, saj jo je takoj odslovil iz prostorov zavoda in ji namenil neprimeren prostor za delo ob odbojkarskem igrišču na kopališču. Takoj je ugotovil, da ni primerna za sodelavko, čeprav dela na področju športa več ko 15 let.
Zavod za šport Domžale ima tudi Svet zavoda. Kdo so člani sveta zavoda, koga zastopajo, kaj so razmišljali in ukrepali pri vseh nezakonitih poslih? Ali so obravnavali prelivanje sredstev iz najemnin in proračuna za plače za vse več zaposlenih in lastno ugodje? Kaj pa zaključni račun Zavoda za šport Domžale za leto 2016? Ali je Svet zavoda odobril vsa olepševalna dela na Kopališki 4, Domžale? Kako lahko direktor zaposluje nove delavce, verjetno na podlagi Sveta zavoda, kar velja tudi za spremembe plana na novih finančnih podlagah. Ne bom našteval, kaj vse si je privoščil direktor, samo želim vedeti, ali so člani Sveta zavoda soglašali z vsemi njegovimi početji.
Občinski svet Občine Domžale sprejema tudi proračun Občine Domžale in seveda postavko za šport in rekreacijo. Člani Občinskega sveta so predstavniki političnih organizacij. Sprašujem se, koliko članov Občinskega sveta Domžale ve, kaj se vse dogaja v Zavodu za šport Domžale. Če jih do zdaj ni zanimalo, naj si preberejo članek v Novicah Rajka Geriča, ki je tudi finančno prikazal poslovanje zavoda.
Občina Domžale ima tudi Nadzorni odbor. Upam, da bo v letošnjem letu Nadzorni odbor Občine Domžale temeljito pregledal
poročila Zavoda za šport Domžale, saj so se sredstva prelivala iz postavke v postavke, glede na potrebe oziroma prekoračitve limita posamezne postavke. Zaupam članom Nadzornega odbora Občine Domžale, da bodo vse sume neplanske porabe sredstev zaznali in ustrezno ukrepali, javnost pa v občilih o tem seznanili. Ob zaključku mojega razmišljanja se ponovno vračam v čase pred 14 leti, ko smo imeli Športno zvezo Domžale. Moje aktivnosti pri ustanavljanju oziroma oživitvi Športne zveze Domžale ne bo, čeprav sem športnim prijateljem to obljubil. Bolezen mi tega ne dopušča, zato naprošam vse športne delavce, da podprejo za ponovno oživitev Športno zvezo Domžale.
Letošnje leto so športne organizacije - klubi in društva sredstva že prejela. Kdo od zaposlenih delavcev zavoda je pripravil predlog financiranja klubov? Morda novi direktor, morda nekdo od njegovih namestnikov ali kdo tretji izven zavoda? Ob tem se sprašujem, kaj bo v zimskem času počelo toliko zaposlenih. To vprašanje postavljam tudi članom Sveta zavoda in spoštovanemu županu Toniju Dragarju. Sprašujem direktorja Zavoda za šport Domžale, kdaj bo začel s poštenim delom oziroma kdaj bo zapustil dobro plačano delovno mesto.
Marjan Gorza
častni predsednik Atletskega kluba Domžale
MALI OGLASI	
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421	Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
Inštrukcije najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200	
	Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
Hujšanje brez lakote - www.pre- hranska.si. t: 030 455 955	
	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev in koles. t: 040 78 00 78
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357	
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 16. avgusta med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si	
SIMflX
Domiala Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjimax-slo.com
AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VULKANIZERSTVO
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
objave
V SPOMIN IN ZAHVALO
Franc Habjan ^
(1923-2017)
Triindvajsetega junija 2017 smo se na domžalskem pokopališču zadnjič poslovili od Franca Habjana, nekdanjega predsednika Občine Domžale, partizana, prijatelja in sodelavca, ki je s svojim dolgoletnim prizadevnim delom pustil sledi v novejši zgodovini nekdaj velike in današnje Občine Domžale, njegova prizadevanja in neutrudno delo pa so vgrajeni tudi v temelje današnjih domžalskih krajevnih skupnosti.
Franc Habjan je bil rojen 25. novembra 1923 v kmečki družini v Domžalah. Za torbarja se je izučil v Okršlarjevi tovarni ter se odlikoval s spretnostjo in z natančnostjo. V drugi svetovni vojni je bil v letu 1943 neprostovoljno mobiliziran v nemško vojsko in čas v njej v glavnem kot sedlar preživel v zaledju ter prekrižaril precejšen del Rusije in Evrope. Ko je spomladi 1944 dobil dopust le do Koroške, je svojevoljno prišel domov in se, tudi ob mamini pomoči, vključil v partizane, zato so Nemci del domačih odpeljali v internacijo. Sprva je bil na območju nekdanje občine Domžale, pozneje na Primorskem, v Kosovelovi brigadi, tudi kot politkomisar Udarnega bataljona XXX. divizije. Vseskozi sta ga odlikovali hrabrost in velika ljubezen do domovine, tudi v bojih za Trst, v katerih je s sobor-ci sodeloval kot predhodnica ostale jugoslovanske vojske. Prvega maja 1945 je s partizani prvi vkorakal v Trst ter bil pozneje zelo razočaran zaradi izgube ozemlja. V vojski je ostal do leta 1946, ko se je ob vrnitvi v Domžale zaposlil v Toku. Bil je tudi predsednik delavskega sveta, delegat na kongresu delavskih svetov Jugoslavije in med delavci zelo priljubljen mojster.
Funkcijo predsednika tedanje Občine Domžale je prevzel konec leta 1947. Kljub mladosti so ga odborniki predlagali za predsednika in odločitev utemeljili s tem, da je uspešno opravljal funkcijo predsednika mladinske organizacije v Domžalah, izkazal se je s prostovoljnim delom ter z organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi pri obnovi porušenih domov v Črnem grabnu ter zdajšnje občinske stavbe. Za predsednika, danes bi rekli župana, je bil soglasno izvoljen. Delo je sprva uspešno opravljal neprofesionalno, ob delu v Toku, nato pa profesionalno. Prvi mandat je minil v preseganju težkih povojnih razmer, pomanjkanju vsega, tudi hrane, kar so skušali odpravljati z obvezno oddajo kmetijskih pridelkov, ki je bila spremljana s problemi. Večino so reševali na zborih volivcev, kjer mu je zaradi preudarnosti uspevalo, da so se po burnih in težkih razpravah razšli prijateljsko. Ljudje so mu kljub mladosti zaupali, saj je z lepo besedo in s pogovorom marsikaj rešil, vsega ne. K priljubljenosti je pomagalo, da je kot domačin poznal večino ljudi, njihov položaj in težave.
Program prvega mandata predsednikovanja je bil uspešno uresničen, v zgodovino občine pa se je vpisal tudi s predlogom, da Domžale postanejo mestna občina, kar se je 19. aprila 1952 tudi zgodilo. Zato je in bo občinski praznik tudi spomin na gospoda Franca Habjana.
V drugem mandatu, od leta 1957 do 1963, so v rekordnem času zgradili vodovod, dve črpališči, vodovodni rezervoar, transformator in daljnovod, tudi kanalizacijo, začeli z asfaltiranjem cest ter s pripravami za gradnjo čistilne naprave in odprtega bazena. Ob načrtovanju investicij je vedno izbiral najboljše projektante in bil znan kot človek, ki je redno spremljal novosti, jih učinkovito vključeval v prakso in upošteval dobre zglede drugih. Vse življenje je bil znan kot resen in delu predan človek, ki je od sodelavcev zahteval veliko, sam pa se tudi močno razdajal. Njegova velika ljubezen so bile sicer komunalne investicije, s svojim delom pa je pomagal tudi pri gradnji drugih javnih objektov.
Opravljal je tudi druge pomembne funkcije: odbornik okrajnega ljudskega odbora, podpredsednik občine, poslanec republiške skupščine in vedno aktiven odbornik občinske skupščine.
Nato je bil direktor v Oljarni Domžale - v Sončnici, od leta 1975 pa se je zaposlil kot tajnik tedanje Krajevne skupnosti Domžale in pustil neizbrisljive sledi v njenem razvoju. Po preoblikovanju enotne KS v tri v letu 1979 je opravljal funkcijo tajnika vseh treh KS in bil tudi vodja delovne skupnosti do leta 1982, ko se je upokojil. To je bil čas, ko je tudi na tem območju največ skrbi, skupaj s sodelavci, namenil komunalnemu razvoju mesta, ki ga je imel nadvse rad, pozabljal pa ni niti na druga področja. Ob bolezni pokojne žene Bože, ki mu je bila ob hčerkah v veliko oporo, se je povsem posvetil skrbi zanjo.
Bil je član Združenja borcev za vrednote NOB Domžale in krajevne organizacije Venclja Perka, obenem je bil član vodstev, za zasluge in pomoč pa sta ga Prostovoljno gasilsko društvo Stob -Depala vas in Godba razglasila za častnega člana, za svoje delo pa je prejel tudi vrsto drugih priznanj.
Življenje in delo v Domžalah je skrbno spremljal tudi v pokoju - do konca je živel za Domžale in jih imel rad, zato je želel, da se razvijajo. Mnenja, pobude in predloge pa tudi pohvale je rad posredoval na vsakoletnih srečanjih nekdanjih predsednikov občine, ki jih organizira aktualni župan.
Franc Habjan je bil človek, ki je že v mladosti spoznal, da je delavnost tisto, kar poganja razvoj naprej; zato je vse življenje naši skupnosti dal ne le tisto, kar je moral, temveč vse, kar je mogel. Zato je bil in ostaja pomemben del novejše zgodovine naše občine.
Hvaležni smo mu za delavnost, za prizadevanja za uspešen razvoj občine v času, ko jo je vodil, kakor tudi pozneje, ko ji je namenjal veliko časa in ljubezni. Tega ni moč pozabiti, preveč je prisotno v temeljih občine in vseh, ki smo ga poznali in z njim delali. Zato mu še enkrat iskrena hvala.
Z odhodom Franca Habjana ostaja vrzel, ostaja praznina, ki jo čutita hčerki z domačimi, zelo bosta pogrešali svojega atka. Vsem v imenu Občine Domžale in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
Na žalni seji se je od spoštovanega Franca Habjana poslovil župan Toni Dragar, na pogrebu pa Marjan Ravnikar in Franci Gerbec.
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 -uradno prečiščeno besedilo in 47/13), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki bo v nedeljo, 24. septembra 2017
VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I., Šolska ulica 7, Dob_
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5 Gorjuša in Turnše
VOLIŠČE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II., Šolska ulica 7, Dob_
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5 Češenik in Želodnik
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10_
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41_
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I, Šolska ulica 5, Ihan_
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta
Selo pri Ihanu
VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Šolska ulica 5, Ihan_
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova
VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA ,Mala Loka 8_
Bišče in Mala Loka
VOLIŠČE 4.10.09 - SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. : 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.10 - RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE, Krakovska
18 A, Domžale_
Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljan-ska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. : 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5
Šentpavel pri Domžalah
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova cesta 43, Radomlje_
Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata
VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova cesta 43,
Radomlje_
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica
Škrjančevo
VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova_
Dolenje, Jasen in Kolovec
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta
Zagorica pri Rovah in Žiče
VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranoviče-va cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a
Podrečje
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ulica 15, Vir_
Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Ume-kova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o., UPRAVA, Papirniška cesta
1, Vir_
Količevo
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLAKRAŠNJA, Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše
VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM JANKA, KERSNIKA LUKOVICA, Stari
trg 1, Lukovica_
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Mlakarjeva ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTONAMARTINA SLOMŠKA ŠENTVID, Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici_
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba
Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.22 - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOLČE, Rafolče 11 Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje
VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem
polju 1_
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica_
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmre-čje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.25 - VEČNAMENSKI OBJEKT, Češnjice 8, Blagovica_
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce
VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35_
Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah
VOLIŠČE 4.10.27 - KULTURNI DOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.28 - GOSTINSKI LOKAL NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13, Moravče_
Češnjice pri Moravčah in Drtija
Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.29 - PRI URANKARJU, Gabrje pod Limbarsko goro 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah
VOLIŠČE 4.10.30 - PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8_
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah
VOLIŠČE 4.10.31 - PGD KRAŠCE, Krašce 4_
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.32 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50_
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. : 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.33 - DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7_
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah inZgornji Prekar
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.34 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH,
Vrhpolje pri Moravčah 14_
Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javor-šica in Zgornji Tuštanj
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom.
Republika Slovenija
Okrajna volilna komisija	Predsednica
10. volilnega okraja	Okrajne volilne komisije
4. volilne enote	Helena Mejač, univ. dipl. prav.
Številka: 042-6/2017 Datum: 12. 7. 2017
38 | slamnik
objave
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Dr. France Rode
(1934-2017)
Častni član Inženirske akademije Slovenije in vrhunski slovenski inženir ter izumitelj svetovnega slovesa
V četrtek, 8. junija 2017, je iz San Francisca (ZDA) v domovino prispela žalostna vest, da se je v sredo, 7. junija 2017, poslovil sloviti izumitelj in velik Slovenec dr. Franc Rode. Na teniškem igrišču ga je konec odmora med igrama zadela kap. Izgubil je zavest in po 34 urah v sredo, dne 7. junija, je v bolnišnici malo po deveti uri zvečer sredi svoje družine in prijateljev, ob priljubljeni mu glasbi Ave Marija (Jože Gostič) v starosti 82 let prestopil prag večnosti. V četrtek, 15. junija 2017, je bila zanj v katoliški cerkvi sv. Williama v Palo Alto maša in spominska slovesnost.
France Rode se je rodil 20. novembra 1934 v Nožicah kot prvi od štirih otrok Jožeta in Pepce Rode. Po maturi na kamniški gimnaziji je študiral elektrotehniko (šibki tok) na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1960. Kmalu zatem je odšel na podiplomski študij na Northwestern University v Evanstonu v Illinoisu (ZDA), kjer je leta 1962 magistriral na elektrofakulteti na oddelku za biomedicino. V tem času se je tudi poročil z Mijo Gaber, svojo mladostno ljubeznijo, doma iz Preserij pri Radomljah. Ta mladostna ljubezen ga je tudi pripeljala v Ameriko, kajti Mija je šla s staršema ter bratoma Tonetom in Petrom čez lužo. Ljubezen ima svoje zakonitosti in moč! Po magistrski diplomi se je France z ženo Mijo preselil v Palo Alto v Kaliforniji, kjer je septembra 1962 nastopil službo pri družbi Hewlett Packard kot inženir oblikovanja, pozneje pa kot projektni vodja v istem podjetju (HP). Leta 1975 je doktoriral iz elektromehanike na ljubljanski Univerzi in se takoj vrnil v ZDA, kjer je že užival velik ugled zaradi več zelo pomembnih izumov.
Po besedah direktorja HP-jevega laboratorija dr. Paula E. Stofta »v skupini štirih inženirjev, ki so delali v raziskovalnem laboratoriju za elektroniko podjetja Hewlett-Packard je prav dr. Rode tisti, ki je zasnoval osnovno arhitekturo izuma«. Ta izum je bil žepni kalkulator HP-35. Opisujejo ga kot 250-gramski baterijski znanstveni kalkulator, ki je dovolj majhen, da ga vtakneš v prsni žep obleke. Opravlja logaritemske, trigonometrične in eksponentne funkcije ter izračuna rezultate do desetih cifer. Končali so ga do septembra 1971, ga povsod pozdravili kot zvezdo, in kot so poročali v reviji Measure junija 1972, ga je delegacija predsednika ZDA Richarda Nixona vzela s seboj na Kitajsko »kot najpomembnejši primer napredne ameriške tehnologije«.
»Zvezda je rojena«, je junija 1972 pisalo na naslovnici revije Measure in nato: »Pozdravljen na tem čudovitem svetu, žepni kalkulator HP 35!« Članek opisuje navdušenje v podjetju HP in različne izjave kupcev ter inženirskih navdušencev z vsega sveta.
Prvih osem let pri HP je France v Frequency and Time, R&D oddelku načrtoval digitalne merilne instrumente. Ko se je izkazalo, da bi računske sposobnosti - če bi bile vgrajene v frekvenčni števec - lahko izboljšale točnost meritev za factor 1000, mu je bila dana naloga, da idejo uresniči. Pod njegovim vodstvom je tako nastal Computing Counter HP--5360A. To je bil prvi instrument z vgrajenim procesorjem. Ideja, vgraditi procesor, je spremenila princip načrtovanja merilnih instrumentov. Posledica HP-5360A je bila tudi, da je HP začel interno izdelovati bipolarna vezja za lastno uporabo. France je narisal in izdelal maske za prvo integrirano vezje (štiribitni seštevalnik), fabricirano pri HP.
Naslednjih 12 let je bil France v HP Labs, kjer se je ukvarjal z vgrajevanjem računalniških sposobnosti v nove izdelke. Med nalogami je bil HP-35, prvi žepni računalnik. France je bil prisoten pri načrtovanju celotnega programa za računalnik, a izrecno zadolžen za izdelavo procesorja in dveh bipolarnih vezij za krmiljenje LED zaslona. HP-35 je bil za tiste čase izziv skrajnega dometa. Le s sodelovanjem in podporo vsega podjetja so premostili kritično važne probleme. Projekt je bil v vseh pogledih izveden interno, razen treh CMOS vezij, in končan v presenetljivo kratkem času. Predlog zanj je bil namreč odobren februarja 1971, računalniki pa so bili v prodaji že po enem letu dela. Na podlagi HP-35 izkušenj je France dobil nalogo, da izdela žepni računalnik za poslovne kalkulacije. Tako je bil januarja 1973 javnosti predstavljen 'business calculator' HP-80. Algoritmi, izdelani za ta računalnik, so še danes v uporabi. Oba računalnika, HP-35 in HP-80, sta sprožila spremembo v notranji organizaciji HP v prid tesnega sodelovanja med različnimi oddelki.
Ko je HP Labs dobili nalogo, da izboljša ugled HP osciloskopov, se je odločil, da se jim doda računalniške sposobnosti. France je vgradil mikroprocesor, ki je numerično krmilil določene funkcije, med njimi ojačanje, horizontalni pomik in stikala. Numerična kontrola nad delovanjem osciloskopa je omogočila ponavljati meritve na enostaven in hiter način. Točna zunanja ura pa je omogočila avtomatsko kalibracijo. Uporaba mikroprocesorja in spomina je za vedno spremenila zasnovo instrumenta. Ti novi koncepti so bili tema Francetovega doktorata, ki ga je zagovarjal na ljubljanski univerzi leta 1975. Osciloskop z imenom Smart Scope HP1980A, na katerem je delal, je prišel v prodajo leta 1980.
Francetova zadnja naloga pri HP je bil 'briefcase computer' note-snik, ki pa je moral čakati na primeren zaslon, kajti LCD panel takrat še ni bil razvit.
Leta 1979 je France na podlagi svojega patenta za elektronsko ključavnico skupaj s kolegom ustanovil podjetje Sielox Inc. France je jeseni 1982 zapustil delo pri HP, da se polno posveti izdelavi sistemov za kontrolo vhodov. Indentifikacijski ključ je bila 'proximity card' brez baterije, danes znana pod imenom RFID. Sielox je leta 1986 kupilo podjetje Checkpoint Systems Inc., kjer je France delal kot 'vice president of R&D' do leta 1990.
Leta 1990 je sprejel delo pri Trimble Navigation Ltd. in vodil projekt 'landing system' za slepo pristajanje letal na podlagi GPS. Nato se je pridružil projektu za integracijo GPS sprejemnika, ki je bil prvi integrirani GPS in ki je uspel kot načrtovano. Z idejo, da se GPS vgradi v mobilni telefon, se je leta 1999 France pridružil dvema kolegoma pri ustanovitvi podjetja eRide Inc. S pogodbo s Seiko-Epson je eRide izdelal ICs, ki se še danes uporabljajo za navigacijo v telefonih in avtomobilih. Leta 2008 je France zapustil eRid in se upokojil.
Zanimivo je, da so ga slovenska javnost, predvsem pa tiskani in elektronski mediji šele leta 2012 registrirali kot zanimivega, prodornega in vrhunskega strokovnjaka. Častni član Inženirske akademije Slovenije je postal šele pomladi 2017, malo pred svojo smrtjo.
Lahko smo ponosni, da je bil dr.Franc Rode, Udamičev France iz Nožic, soustvarjalec Silicijeve doline v Kaliforniji. Scientia est potentia (Znanje je moč)!
Dr. Janez Marolt
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 -uradno prečiščeno besedilo in 47/13), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki bo v nedeljo, 24. septembra 2017
VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE POKLICNA IN STROKOVNA,
Ljubljanska 105, Domžale_
Domžale: Kamniška cesta št. : 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. : 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale_
Domžale: Karantanska cesta št. : 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št. : 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št. : 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11 Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.03 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. : 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št. : 2, 4 in 6
VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Gregorčičeva ulica št. : 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št. : 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20
VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III, Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. : 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št. : 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica
VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češmino-va ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št. : 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št. : 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št. : 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica
VOLIŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, Cesta talcev 12,
Domžale_
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta
VOLIŠČE 4.11.08 - ČISTILNI SERVIS (ZOREC), Depala vas 5_
Depala vas
VOLIŠČE 4.11.09 - ZB NOB OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št. : 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.10 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št. : 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. : 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št. : 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. : 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta
VOLIŠČE 4.11.11 - VARNOST LJUBLJANA d. d., PE DOMŽALE, Ljubljanska
68, Domžale_
Domžale: Kamniška cesta št. : 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št. : 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica
VOLIŠČE 4.11.12 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180_
Dragomelj in Pšata
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št. : 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št. : 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Preži-hova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica
VOLIŠČE 4.11.14 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše_
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica
Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova 83, Preserje
pri Radomljah_
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št. : 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Ka-juhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56, V boršt, Roje. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36 Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN III, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE, Topole 21_
Topole
VOLIŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I, Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št. : 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselo-vo nabrežje, Zavrti št. : 45 in 47 in Zupanova ulica Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.21 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II, Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št. : 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št. : 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34 Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.22 - DOM POČITKA MENGEŠ, Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št. : 2a, 2b in 2c, Lev-čeva ulica, Slamnikarska ulica št. : 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št. : 33,
35, 36, 37, 39, 41 in 43 Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Li-parjeva cesta št. : 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št. : 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št. : 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica
VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št. : 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št. : 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št. : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11
VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK, Zoranina 5, Mengeš_
Mengeš: Cankarjeva ulica št. : 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št. : 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU, Gasilska cesta 46,
Loka pri Mengšu_
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato
VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI TURIZEM BLAŽ, Dobeno 9, Dobeno_
Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom.
Republika Slovenija Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
Številka: 042-7/2017 Datum: 12. 7. 2017
Namestnica predsednice Okrajne volilne komisije Milojka Fatur Jesenko, univ. dipl. prav.
LETNIK LVII | AVGUST 2017 I ŠTEVILKA 8	slamnik | 39
slamnik@kd-domzale.si
KRIZANKA
I VZDEVEK, NAZIV
I NADALJEVANJE . GESLA I KRIŽANKE
NAMESTNIK IGRALCA
PRI SNEMANJU NEVARNIH FILMSKIH PRIZOROV
KOFI ANAN
I VZDEVEK BALO-
SLAVKA ŠORNA
NAŠA TISKOVNA AGENCIIA
I SLAŠČIČAR
ace
■mermoua
KONEC . GESLA I KRIŽANKE
ITALIJANSKA OPERNA PEVKA I STIGNANI
I NEKDANJI |JAPONSKI DROBIŽ
OPERA AVSTRLI-SKEGA SKLADATELJA ALBANA BERGA TROPSKO DREVO, OPIČJI KRUHOVEC
STROKOVNO USPOSOBLJEN POMOČNIK
ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORG1I)
STEBLO ŽIT IN TRAV
PRISTANIŠČE NA SEVERU IZRAELA
GLAVNO MESTO MALUA
FINSKI VOZNIK FORMULE ENA, ČLAN MOŠTVA FERRARI
DALJŠA VRV IZ KONOPLJE
JEZ» BANTU ČRNCEV
ŠPORTNICA, KI GOJI METE
IRENA AVBEU
SLOVENSKI PISATELJ (JAKOB, POVEST MKLOVAZALA)
POŽDtEK
IRSKI NOVELIST (LAURENCE)
ZADNJI
DEL LETALA
VRANJI GLAS
MOČNA SVETLOBA
AVTOMOBILSKI ŠPORT
divja oljka
VREČICA ZAPRTO-TROSNIC
PISATELJ FLEMING
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVHi
JEDILNI UST, MENI
REKA NA
JUGU ŠKOTSKE
MUSLIMANSKA VERA
HITER KONJSKI TEK
NADZEMNI DELI REPE
ANG. PESNIK (JOHN)
KOS SPRUETE PRSTI
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
PEVKA ŽNIDARIč
JAPONSKI PES ŠPIC
BRITANSKA IGRALKA VARMA
POGOSTA PADAVINA
NAŠ NEKDANJI POLITIK (GREGOR)
JEDRNATO IZRAŽENA MISEL
GOZDNO BOGASTVO
VZKLIK PRI BIKO-BORBAH
STARA DOLŽINSKA MERA V LATINSKI AMERIKI
SMOLA AZUSKIH DREVES
PEVEC DARIAN
DROBEC KAMNINE
J. PLO-ŠčlNSKA MERA
ŠPANSKI NOGOMETNI REPRE-ZENTANT, ČLAN BARCELONE (ANDRES)
STEBRI V PROČELJU
VLAKNA IZ LISTOV KANTALE
GR. OTOK V MKLADIH
SNOV, KI TVORI KELATE
ZVRST GLASBE Z JAMAJKE
BITJE V SHOLA-SIIČNI FILOZOFIJI
LINDA EVANS
BOLG. CAR
UMETNI MEDNARODNI JEZIK
EL. PREKINJALO
IT. PEVEC RAMAZ-ZOTn
GRADIŠČE
ITALIJANSKI IGRALEC (FRANCO)
ŠAHOVSKA FIGURA, PION
GORA V HIMAUII
OTROK
DRAZILNO NASLADILO IZAFR. GRMA
IT. FILM. REŽISER (PINO)
RIMSKA DVOJKA
voditeljica sircaros
RDËCE-RJAVVOL
AM. PLESALEC (FRED)
PRliČ PRI MAŠI DUHOVNIKOV
KOSTNI LOK NAD OČESOM
DANSKI OTOK
ŽIVČNI PRETRES
DOLG, OZEK TRAK PRAVOSLAVNIH DIAKONOV PREK LEVEGA RAMENA
ČOPASTA KOKOŠ
POROTNIK
NA SODIŠČU
MOTO-KROSIST GAJSER
DESNI PRITOK PADA
FLAMSKO IME MESTA ATHV BELGIII
NASILEN VLADAR, TIRAN
VISEČ LONČEK S CVETLICAMI
BRIDŽU PODOBNA IGRAS KARTAMI
IRSKO IME MESTA ENNIS
PRISTAS ETATIZMA
BODEČ NJIVSKI PLEVEL
SLONOV ČEKAN
AMERIŠKI IGRALEC (HARVEY)
SLOV,-BOSANSKI PESNIK IN PI5ATEU (JOSIP)
METRIČNI POUDAREK
FRANCOSKI DRAMATIK (EDMOND)
ŽIVLJENJSKA JESEN
IZPITJE PIJAČE NA DUŠEK
IRANSKA DENARNA ENOTA
FIGURA, PODOBA
PEVEC JUNAŠKIH
PESMI PRI STARIH GRKIH
JEZERO VULKANSKEGA POREKLA
HRVAŠKI OPERNI PEVEC ŽUNEC
AZIJSKI RAKUNJI PES
NRAVO-SLOVEC
PEČENI KROMPIRJEVI LISTIČI
KAJNOV BRAT
BREZNOG PLAZILEC
SRBSKA FILMSKA, GLEDALIŠKA IN TELE-VIZUSKA IGRALKA ŽIVKOVIČ
ANGLEŠKI PESNIK (PHILIP)
FILMSKI IGRALEC CIGOJ
ŠOLSKI DIKTAT
ARGENTINSKI NOGOMETAŠ MESSI
ELEMENT TEKSTURE AMERIŠKI IGRALEC WELLES
SIN BRATA AU SESTRE
MAJHNA POVRŠINA
KRAU LAPITOV V GR. MIT.
MAJHEN LEV
PREPROSTA BAJTA
MARSKA DENARNA ENOTA
SL.ALPSKA SMUČARKA (ANA)
KONEC NJIVE, OZARE
NARODO-SLOVEC
UPADANJE MORSKE GLADINE
GRELNA NAPRAVA
OTOČJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE
KAVBOJ-
SKA METNA ZANKA
DEL BESEDE
HRV. PISEC KOVAČIČ
AM. PESNIK (CONRAD POTTER)
IVO FRANGES
KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE
LUTKAR MAJARON
TV ZASLON
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC WALLACH
PANIČNO DVIGOVANJE NA BANKI
IMPRESIJA
GLAVNI POMNILNIK RAČUNALNIKA
NEKDANJI UGANDSKI POLITIK AMIN DADA
MESTO V JUGOVZHODNI SRBUI
PEVSKI ZBOR
PREDSEDNIK NOGOMETNE ZVEZE UEFE
REKA NA JUGOVZHODU KAZAH-STANA
VALJ ASTA POSODA ZA VINO
NEMŠKI ORGANIST (KASPAR)
ISLAMSKI SODNIK
RT NA JUGOVZHODU ŠPANIJE
ZLOZLI1VA JAPONSKA PAHLJAČA
NEKDANJI NORVEŠKI POLITIK (TRYGVE)
INKOVSKI VLADAR
PRIPADNIK AMIŠEV
NAGRADNA KRIŽANKA
7
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2017/2018
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 21. 8. 2017 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
NAGRADNA KRIŽANKA 6
Rešitev križanke je: KINO V PARKU Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2017/2018 v Kulturnem domu F. Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih:
Romana Jan iz Doba Marta Kosmač iz Radomelj Christian Ravnikar iz Domžal
POMOČ: KANELA-obalno trsje za oporo rastlinam, KANTALIN-vlakna iz listov kantale, KONTESA-grofica, KOSTEL-gradišče, SISTIL-stebri v pročelju, STORAKS-smola azijskih dreves, TEKSEL-element teksture, UCLA-univerza v Los Angelesu
40 | slamnik
aktualno
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Preživimo vroče poletje kar v Domžalah!
Vroče poletje, ki je letos naše kraje obiskalo že zgodaj junija, kar kliče po novih oblikah osvežitve pa tudi rekreacije. V Domžalah se letošnje poletje dogaja marsikaj, poleg številnih aktivnosti na bazenu pa je v našem mestu letos pestro tudi na drsališču (tudi poleti!), v različnih parkih in še marsikje.
Mateja Kegel Kozlevčar
Zbrali smo nekaj aktivnosti, ki so se že odvile to poletje in vam hkrati ponujamo ideje, kako preživeti vroče avgustovske dni.
Večerno rekreativno plavanje in jutranja telovadba
Na domžalskem bazenu tudi letos poteka večerno rekreativno plavanje. Kopališče je v večernih urah odprto vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do
21.00. V času rekreativnega plavanja so v bazenu postavljene plavalne proge, da rekreacija lahko poteka na ustrezen način, namenjena pa je izključno rekreativnemu plavanju. To plavanje je namenjeno vsem polnoletnim osebam (mladoletnim v spremstvu staršev ali skrbnikov), ki želijo priložnosti za tovrstno obliko rekreacije tudi v našem mestu. Vsak dan med tednom, še preden se odpre kopališče, pa se ob 9. uri srečujejo tudi rekreativci Šole zdravja, ki pod vodstvom vaditelja Vida pridno plavajo in se razmigajo v vodi.
V Športni park Domžale se je vrnil clubbing
Sredi julija je domžalski Športni park ponovno zaživel v ritmih disko glasbe iz 90. let. Vrnil se je clubbing, obiskovalci pa so lahko v družbi vrhunskih mednarodnih DJ-jev legendarnega Clubbing otoka Ibiza uživali v dobri glasbi, plesu in nočnem plavanju. Na pokriti večnamenski ploščadi (drsališču) se je plesalo, na bazenu pa kopalo. Ta dan je namreč potekalo tudi nočno kopanje, vse do 23. ure. Ne, ni vam treba iti na morje, takšno vzdušje si lahko ustvarimo tudi v Domžalah.
Plavalni tečaji za seniorje v juliju in v avgustu
Posebnost letošnjega poletja je bil teden plavanja za seniorje. Plavalno društvo Domžale je v sodelovanju z društvom Šola zdravja ter Zavodom za šport in rekreacijo Domžale v tednu od 3. do 7. julija 2017 organiziralo teden plavanja za seniorje. Vsak dan od 9. do 10. ure zjutraj so se udeleženci zbrali s ciljem, da v vodi premagajo strah, se sprostijo in v vodi začnejo zares uživati. Pod vodstvom Gaje Lo-renci jim je to odlično uspelo in prav
'HENGAJ' V PLACU ZA MLADE
OD 21. DO 24. AVGUSTA 16:00 - 20:00
&MLAPK UP «. IBTA UAIJK
Med poletnimi potiifiicanu lahko
hertfla- v Planu ia mlade. Tvoja druiba ima na voljo različne družabne igre namizni tenis pikado, revije Lahko pa se lahko igolj druži te ¿n klepetate
C d nt d t lo mla-m Do tili a I s LJ u b I Ja ni ka S ü WMivxzm {formate.51 ■ ufoiöczm d oni: ale.S' oio 255 5es. ob 111 ce 0q
vsak se je v vodi sprostil, začel dihati in uživati. »Nekateri neplavalci so celo splavali, drugi so premagali strah do globoke vode. Prilagodili so se na vodo in se veliko naučili, a hkrati se zavedajo, da bo za še večji napredek treba še več vaje,« nam je zaupala vaditeljica Gaja Lorenci iz PD Domžale. Prav zaradi pozitivnega učinka in dodatnega interesa bosta Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Plavalno društvo Domžale v tednu od 7. do 11. avgusta 2017 ponovno organizirala teden plavanja za seniorje neplavalce in slabše plavalce. Tokrat bo tečaj brezplačen, saj želijo udeležence nagraditi in spodbuditi nove, da se jim pridružijo. »Na vse smo zelo ponosni, da so premagali svoje strahove in zadržke ter se prijavili, prišli in porušili svoje zidove. Čestitke vsem,« dodaja Lorencijeva.
V juliju je potekal tudi tečaj za rekreativne plavalce, ki so izpopolnjevali svoje tehnike plavanja. Vsak dan so od 19.00 do 20.30 spoznavali tehnike plavanja prsno, kravl in hrbtno. »Začeli so z različnim predznanjem, žabica je bila prvi dan najbolj priljubljena tehnika. Nekateri so že slišali za kravl in ga tudi plavali, vendar niso točno vedeli, kako naj se ga lotijo. Največkrat je težava v dihanju, kar se s strokovnim pristopom in z vajo lahko hitro nauči,« pravita izkušeni učiteljici plavanja in nekdanji tekmovalki, Gaja in Žana, ki sta udeležence naučili izdihovanja v vodo, sproščenega in kontroliranega plavanja. »Plavanje z občutkom je tisto, ki ga je najlepše gledati in iz dneva v dan je vse več udeležencev plavalo tako. Večina je zadnji dan lepo prikazala tako prsno kot tudi kravl in hrbtno. Delfina pa so najraje le opazovali, z veliko vaje in vztrajnosti pa ga bodo v bodoče lahko zaplavali tudi sami.«
Sicer je bilo zanimivo prisluhniti tudi zgodbam ljudi, ki so se udeležili plavalnega tečaja. Gre za starejše ljudi, nekateri med njimi pa so s pomočjo tečaja premagovali strahove in travme iz otroštva, za kar je treba veliko poguma.
Poletni dan na bazenu Domžale - ne zamudite, 29. julija!
Se še spomnite lanskoletne zadnje julijske sobote? Takrat se je v Domžalah zgodil prvi Poletni dan na bazenu z
obilo animacije, plesa in dobre volje ter s številnimi društvi in organizacijami. Na Zavodu za šport in rekreacijo letos obljubljajo še pestrejši program. »V zadnjem letu smo že večkrat dokazali, da domžalska društva in organizacije odlično sodelujejo, ko pripravljamo projekte za vse občane in občanke. Poletni dan na bazenu je lep kazalnik, kako se lahko vse generacije na enem mestu zabavajo ob rekreaciji in animaciji. Ker si želimo, da bi se v različne dogodke in projekte ter dogajanje vključilo še večje število ljudi, smo letošnji Poletni dan na bazenu še obogatili,« pravijo na ZŠRD.
Kaj vse nas čaka? Vadba v vodi, odbojka na mivki, joga na travniku, napihljiv grad, spoznavanje osnov boksa in kickboksinga, predstavitev potapljanja, vodna animacija skozi ves dan z različnimi društvi, qi gong in tai chi, pilates na travniku, zorbing, plesna animacija, aqua zumba in lego program za vse generacije. Ste našli nekaj zase? Potem se udeležite Poletnega dne, ki bo 29. julija 2017, od 9. do 19. ure na Kopališču Domžale. Celoten program dogajanja lahko preverite na www.sport-domzale.si.
Konec poletja v družbi Delfinčkove animacije
Da pa bo lep tudi zaključek poletja in toliko bolj energetsko obogaten vstop v novo šolsko leto, bo poskrbljeno z zaključnim dogodkom v sezoni na Kopališču Domžale. Vrača se Delfinčk-ova animacija, ki bo tudi letos postregla z veliko vodnimi in obvodnimi aktivnostmi za najmlajše. Kaj vse se bo dogajalo? Razkrijemo vam v naslednji številki Slamnika, datum - 2. september 2017 - pa si rezervirajte že danes!
Pestro dogajanje pa ne poteka le na bazenu, ampak tudi na drugih rekreativnih površinah v naši občini.
Brezplačni poletni družabni plesi v Športnem parku Domžale
Poletne srede zvečer so namenjene družabnim plesom. In to na prostem! Vsako sredo od 20.00 do 21.30 poteka voden tečaj družabnih plesov ne glede na predznanje parov. Dogaja se na večnamenski ploščadi (drsališče),
plesali pa bomo vse do konca avgusta - v ritmu standardnih in latinskoa-meriških plesov. Plesna šola Urška Domžale, ki izvaja brezplačno poletno plesno delavnico za vse občane in občanke, projekt izvaja ob 10-letnici delovanja v naši občini. Lepo darilo za vse ljubitelje plesa, kajne?
Oživimo domžalske parke in rekreacije za vse
V soboto, 5. avgusta, ne zamudite dogajanja v enem izmed domžalskih igralnih parkov. Še četrtič letos se bo odvijala animacija na otroških igriščih v Športnem parku Domžale (ob Kamniški Bistrici za Ten-Tenom), v igralnem parku na Viru pri Sahari, v igralnem parku Škrjančevo (ob teniškem igrišču) in v igralnem parku Masljeva (ob parkirni hiši). Skupaj z animatorji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se bomo lahko družili od 17.30 do 19.00. Animacija pa ni namenjena le otrokom, saj se hkrati v enem od parkov odvijala tudi qi gong vadba za odrasle. Gre za prav posebno vrsto sproščanja.
Rekreacija za male in velike poteka tudi vsak ponedeljek od 19. do 20. ure na stadionu v Športnem parku Domžale. Vadba je namenjena začetnikom in rekreativcem, poteka pa po načelu počasi, varno in z vztrajnostjo do ciljev. Vaditelji se osredotočajo na vadbo motoričnih sposobnosti, ki so temelj počutja in zdravja, to je razvoj gibljivosti, ravnotežja, moči, razvijanje hitrosti in orientacije. Kot rečeno, poleg vadbe za odrasle hkrati poteka tudi vadba za otroke vadečih, obe pa sta brezplačni.
Rekreativno plezanje v Domžalah
Številni športni in rekreativni plezalci ter tisti, ki bi to želeli postati, v našem mestu lahko več kot uživajo na plezalni steni v središču mesta. Minulo poletje, ko je dodobra zaživela, je bilo prvič organizirano tudi vodeno plezanje z inštruktorji plezalnega odseka Planinskega društva Domžale. Tudi letos je tako. V njihovi družbi in varovanju smo lahko plezali v juniju in juliju, po avgustovskem dopustu pa se bomo ponovno družili vsak četrtek, od 17. do 20. ure, v septembru. Objekt je sicer, skupaj s košarkarskim igriščem in igrali, na voljo vsem občanom in občankam za rekreativno športno udejstvovanje, seveda pa je pomembno, da ob tem upoštevate pravila varne uporabe, ki so tudi ob plezalni steni. Vabljeni tudi k druženju v parku in fitnesu na prostem poleg plezalne stene, ki je na uporabo ves čas.
Poletje ob Kamniški Bistrici
Poleg številnih parkov, igral in drugih rekreativnih površin seveda na smemo pozabiti na fitnese na prostem, ki so tudi v prijetnem okolju Zelene osi naše regije - Kamniške Bistrice in seveda street workout parke (parki za ulično vadbo). Prav v Domžalah imamo enega najbolj inovativnih in prvega tovrstnega v Sloveniji - v parku 88 lip. Zagotovo bo prijetna senčna osvežitev tudi obisk trim steze na Šumber-ku ali pa le potovanje ob Zeleni osi naše regije, peš ali s kolesom.
Ste še vedno prepričani, da vam bo to poletje dolgčas, če ga boste preživeli v Domžalah? Verjamemo, da bo vsakdo našel aktivnost in osvežitev zase. Prijeten avgust vam želimo! □