72                                           ^M
Cesar Maks.
Cesar Maks, nadvojvoda avstrijski ia c«sar mebikanskit brat našega svflf^H legs cesarja Franca Jožefa, rodil se je na Dnoaji fi. julijft 1832. I. ifl je %i^| druei sin nadvojvode Franea Karola in Zofije, hčere kralja bavarsk«ga. t^0^| v ndladosti m je poprijel z velikim reseljem mornarstva, v katercin je a >"f^| Tečjim vspehom napredoval, ker je inislil postati poveljnft avstrijskega bH^H dovja. Mnogo je popotoval ia si oglodal bregove ia otoke srednjega io utlu^H talliega morja.   Bilo je 1854.  L, da je stopil na čelo aTStrijskega brodovj^H
              
katero se je pod njcgovun voiistvom naglo povidignilo in svojo moč pokazalo v hndih bojih pri Helgolaudiji ia Visn. DaC 27. julija 1S»7. 1. ae je porofil s kraljifiino Karloto, hfierjo bulgiškega kralja Lcopolda I. V zafetku tega leta je bil izroljeii za dež^luega poglavai*ja lombardo-beneSke kraljeviiie. Njegovo prostoljubno in prijazno obnaeaiijo v teh vedno neniiruil) de^elah bilo bi mofda pridobilo Ijudstvo cesarskej vladi, ako bi se mu bila podelila vecja oblast v notranjih političnlh zadevab in i ujeguvem vlidanji. SpoštavaU so ga celi njegoTi naspiotmki ter ao h?alili ujego? trud v priii io korist dežele.
Tej čaatnej stopnji se je Maks odporedal už^ pred začetkom nesrečae Tcjski 1S&9. leta.   Uil le dObe je živel večjidal v Bvojoitt gradu itiiiunare,
73
tikoma trJaSkega morja. To prekrasno poalopje je sezMano po njegovili lastnih mislih, ter je obdano 5 krasnimi Trtovi, na katerih se nahajajo rastliue a mnogih delov sveta. Tnkaj je živel uadrojtnda Maks do 3. oktobra 18133. 1. v miru in veselji s svojo preljubo soprugo Karloto.
Omenjeni dan ga obišdejo poslanci zbora inehikanskih plemenitažev, katerega je bil dal Napoleon sklicati. ter inu ponudijo cesarako krono.
Nadvojvoda Maks, ki se je bil menda uže nateli&l tihega in samotnega žrrljenja, ter si je želel airjega polja za svojo nevtmjeno delavnost, prevzal je ta težki jarem. Morda ga je tudi njegcva aopraga, bistrouinna in visoko hrepeneč* Karlota pregovorila k temn, da je bil hitro pripravljen podati se v ptujo deželo med Ijudi, ki so bili po dolgih vojskah in prekocijah popol-nooia izprideni. To ueoiirno ljudstvo v pravi red spraviti, dati mu postave in je vladat]. to je bila zares orjafka naloga.
Dne 10. aprila 1864. 1. poklonili so inu se mehikanski poslanci in užž 14 aprila japustita uovi ce»ar in cesarica Evropo, da bi se podala v Mehiko, obširno deželo v severnej Ameriki. Neizmema ranožica Ijudi 86 je zbrala pri Djegovem gradn Miramare, ko je odbajal vrli Maks, ljubljcnec eele tržaSko okolice, posebno mestjanov. Marsikatera solzica se je lesketala v očoh tržaških prebivalcev in tndi Maka sam je bil zel6 gaaen, ko se je ločil od svojega graiiii^ katerega pozneje nij nikoii več vide).
Prej ko je zaptistil Evropo, izprosil si je blagoslov papežev, da bi srečno dovržil svojo težavno in velikansko nalogo.
Dn^ 28. niaja dosp^ ladija nNov3raa z novim cesarjem v morsko pri-stanišče mehikauskega meata Verakruc. Marsikdo bi si niislil, da ga je tu pričakovala velika ranožica ljudi, da sprejme svojega vladarja z gromovitimi slaraklici, kakor je to navada dnigoii. Ali nii; tega nij bijo videti nitj sli-šati; vse je bilo prazno, sauio francoski admiral ga je mrzlo pozdravil in mu naznanil, da oij vamo preno&ti na tem mestu, a pot proti gl&vnem mustu oblegajo tolovaji.
Dn^ 12 jonija doBpe cesar Maks v glavno mesto Mehiko, kjer je tak6j začel pridio delati za blagor dežele. A]i sreča mo nij bila ngodna; njegove preaaredbe uijsv> dohile povsod potjebne veJjare in posebno tolov&ji mu so Z&16 nasprotov&li. Tako je uilademu ceaarstvu takčj v zaSetku prelila velika ne-varnost Samostalne severne države nijso privolile v to, da bi ae v prOBtej Amerilri ustanorila mooarhija (samorlada). zato tudi nijso hotele pripozflati Maksa za niehikanskoga cesarja. Krvava vojska se je vnela, ki se je s Um koiicala, da ccsarja Maksa vjauiejo in ga 14. junija 1867. I. pred vojaško sodbo postavijo, kjer ga po grdeai in nesramnam izdajalcu Lopecu k smrti obsodijo. Dne 19. junija 1867. ]. se je krvava aodba izvraila in eesar Mnks je na ta dan v trdnjavi KvereUri svojo blago duao izdihnil. Njegove posledoje besede 80 še bile: rPovejte izdajalcu, da m« odpiififeiin ( Povejtf tudi ceJej Mfbiki, da jej odpustiui njeue pregrehe!u
Njegovo truplo, v treh ukrinjah zavarovano, počiva v cesarekej rakvi ua Dunaji, kamor je bilo 18. januarja 1868. leta prepeljano.
J. A.