list Izhaja 66 oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januar* ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS KRANJ — SOBOTA, DNE 17. APRILA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 30 — CENA 30 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, skofja Loka. Tržič —- Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C TVA ZA GORENJSKO Po obisku gostov iz Oldhama Poglobljeno sodelovanje Kranj. 15. aprila — Včeraj zvečer sta g. Edvvard Kennev in g. Edvvard Haines, župan In tajnik angleškega mesta Oldham s soprograma, po enotedenskem obisku v Kranju odpotovala preko Zagreba nazaj v domovino. Pred odhodom so bili na kranjski občini zaključni razgovori o nadaljnjem sodelovanju med pobratenima mestoma. Nato pa je predsednik občinske skupščine tov. Košir priredil na čast gostom sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki delovnih organizacij in javnega življenja v Kranju. Obisk gostov iz Oldhama je nudil priložnost, da so se pogovorili^) se tesnejših stikih, ki so že vseskozi zelo dobri. Dogovorili so se, da bodo še vnaprej v počitnicah Izmenjali mladinske kolonije, nadalje bodo organizirali izmenjavo otrok med družinami v Oldhamu in Kranju, razvili medsebojne turistične obiske ter stike na gospodarskem in kulturno-prosvetnem področju, še letos bosta odšli v Oldham skupini gospodarstvenikov in kulturno-prosvetnlh delavcev. Kranj pa bosta obiskala dva urbanista iz Oldhama. Pred odhodom so se gostje posebej zahvalili za topel sprejem in pozornost za časa bivanja v Kranju. — S. B. Primskovo za l.maj Na Prirnskovem pri Kranju se pripravljajo na veliko proslavo delavskega praznika 1. maja in 20-Ietnico osvoboditve z bogatim kulturnim programom. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi spominsko obeležje 56-tim padlim borcem in žrtvam fašističnega te-roria v parku »Padlih borcev NOV« in izročili svojemu namenu sam park, ki so^a preuredili iz nekdanjega pakopailišča. V pripravah sodelujejo s krajevno organizacijo ZB vse družbeno politične organizacije tega kraja. Poleg proslave, ki je predvidena ob prvomajskih praznikih v Planici in na Lavtarskem vrhu, bo proslava na. Prirnskovem osrednja prireditev Kranja v teh prazničnih dneh. Jutri bomo potrdili poslance v republiški zbor Kdo voli in koga bo volil? Ker letos volimo le polovico novih poslancev, bo tudi volilo le polovico volivcev ••••.* • . • *. OKOLIŠI, K?ER SF VOLI Jutri, v nedeljo, 18. aprila, bomo s tajnimi volitvami glasovali za zaupnico novim poslancem za republiški zbor. Skupno bomo na področju petih gorenjskih občin izvolili 5 novih predstavnikov v najvišji predstavniški in samoupravni organ naše republike. Letos volimo polovico novih poslancev. Zato ne bodo volili vsi volivci. Tako n. pr. volivci v tržiški občini sploh ne bodo volili. Zavoljo tega se zna zgoditi, da posamezniki ne bodo vedeli, ali volijo ali ne. Da ne bi prišlo do nepotrebnih pomot, objavljamo izčrpno informacijo - o tem, kdo izmed volivcev v jeseniški, kranjski, radovljiški in škofjeloški občini bo jutri volil in kdo ne. Objavljamo tudi kratke življenjepise vseh petih poslanskih kandidatov. Na zgornji skici smo pikčasto označili tista območja, kjer bodo volivci jutri volili. Volivci na ostalih območjih ne volijo. Zaradi boljše preglednosti na- OBČINA JESENICE: vajamo še, katere krajevne urade Volilna enota št. 45. Enota za-oziroma krajevne skupnosti za- jema območja krajevnih skupno-jemajo območja posameznih vo- sti: Sava, Podmežaklja, Javornik lilndh'enot. — Koroška Bela, Blejska Dobra- Razgovor z novim predsednikom tHŽfške občine Potrebe prekoračujejo možnosti Tovariš TINE TOMAZIN, ki je doslej opravljal posle podpredsednika občinske skupščine Tržič, je bil na seji 4. aprila, izvoljen za novega predsednika občine, čeravno je trenutno zaradi bolezni priklenjen na posteljo, se je prijazno odzval našemu vabilu in nam odgovoril na več vprašanj. Zanima nas, tovariš predsednik, smo prvič po vojni več izvozili kakšne so realne možnosti nadalj- kot uvozili. Kako bo letos, pa ne njega gospodarskega razvoja v ob- vem. čini? Pri vsem tem, pa smo se že Značaj industrije v naši občini lani močno zavedali, da je turi-in najnovejši gospodarski ukrepi, zem pomembna gospodarska de-nam povzročajo v gospodarskem Javnost. Ko smo sprejeli general-razvoju določene težave. Zato je ni urbanistični načrt, smo posve-,.v , Uii posebno pozornost dolini ob kakršnakoli optimistična napoved . , . ... . novi avtocesti, zlasti ljubeljskemu preuranjena. Ne smemo namreč predoru. Zato smo se dogovorili prezreti podatek, da je zlasti tek- g Kompasom iz Ljubljane, ki bo stilna, pa tudi čevljarska in us- uresničil nas program razvoja tu- njarska industrija močno odvisna rizma. Le-ta predvideva dograditev od reprodukcijskega materiala, ki drugega dela žičnice na Zelenici, ga pa primanjkuje. Industrija v zgraditev nove restavracije na- naši občini se bo torej znašla v sproti vstoPne Postaje, ureditev zelo neugodnem položaju. Prizade- Pa(rklrneRa H****** Preobno" ... . , vi tov sedanjega gostišča in voja- vati se bomo morali, da se bo vsaj ške karavle na Ljubelju. V pro-tekstilna tovarna uveljavila v med- štorih preobnovljene karavle bodo razne servisne službe. Ce bo potrebno, se predvideva dograditev večjega hotela nasproti doma .►Staneta Žagarja« na Ljubelju. Tudi na območju Bistrice, nad letnim Takšna preobnova pa je povezana kopališčem, želimo zgraditi motel, s precejšnjimi sredstvi, ki jih pa Vendar še iščemo investitorja, tovarna nima. Vse to nam nare- Kako pa je z nanredkom obrt-kuje opraviti temeljito analizo in n,Slva in kmeliJs^a? ugotoviti vse možnosti ter se konč- Uslužnostna in storitvena obrt no odločiti za najboljšo rešitev. *e ■£ do sedaJ močno razvila v ~ , , . , . ... t „, družbenem kakor v zasebnem sek- Kaksna na., b, bila ta rešitev, pa tor ju. Kljub temu pa ugotavljamo, nam seveda še ni znano. Lani da še ne pokriva vseh potreb ob- narodnem tržišču. V sedanjih pogojih pa je tudi to • nemogoče. Nujno bo potrebno izvesti popolno rekonstrukcijo tekstilne industrije. čanov. Se večji problem pa bo nastal z dotokom tujih in domačih turistov. Zato bo morala občinska uprava voditi razumno politiko do obdavčevanja, ki bo vzpodbujala in vzbudila zanimanje za tovrstno dejavnost. Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti zlasti kmetijstvu, ki naj bi se usmerilo na večjo pogodbeno sodelovanje. Kmetijski zadrugi Tržič primanjkuje strokovni kader, predvsem agronomov in dobrega komercialista. Razen tega bi zadruga morala izdelati dolgoročni program dejavnosti in razvoja družbenega kmetijstva. — Zadrugi pa primanjkuje kmetijskih strojev, ki jih pri pas ne izdelujemo. Kakšne so, tovariš predsednik, naloge nove občinske skupščine spričo velikih potreb in majhnih možnosti uresničitve teh? Občinska skupščina se bo letos znašla v neugodnem položaju. Morala bo reševati težke in odgovorne naloge. Ni sredstev in zato ne bomo mogli nuditi družbenim službam, prosveti in šolstvu toliko, kot pričakujejo. Osebni dohodki zaposlenih v gospodarskih organizacijah ne bodo namreč porastu toliko, kot smo prvotno predvidevali. Zato občina ne bo dobila dovolj denarja za pokritje vseh potreb. To bodo morali razumeti vsi občani in s sodelovanjem pomagati reševati probleme. Le s skupnimi napori bomo postopoma dosegli tudi zaželjene uspehe. - Drago KASTELIC va in Žirovnica. V tej volilni enoti kandidira tov. Milan Kristan. OBČINA KRANJ: Volilna enota Št. 49. Enota zajema območja krajevnih uradov Naklo, Predoslje, Gorice, Preddvor in Jezersko. Za to volilno enoto so odborniki skupščine občine Kranj na seji, 4. apriJa, izbrali kot kandidata tovarišico Zdenko Jurančič, ing. kemije. Volilna enota št. 51. Enota zajema vse območje kranjske občine, ki leži na desnem bregu Save, in sicer: del Kranja (t. j. Straži-šče, Orehek-Drulovka in Gorenja Sava ter območja krajevnih uradov Mavčiče, Zabnica in Besnica. Za kandidata na tem območju je skupščina kranjske občine izbrala tov. Slavka Zalokarja. OBČINA RADOVUICA: Volilna enota št. 75. Ta enota zajema območje bivših občin Bled in Bohinj. Tu kandidira tov. Miran Košmelj. OBČINA SKOFJA LOKA Volilna enota št. 79. V tej enoti volijo volivci z območja krajevnih uradov Gorenja vas in Železniki ter krajevnih skupnosti Log in Zminec. V tej volilni enoti kandidira tov. Janez Ster. Piše naš poslanski kandidat za jeseniško območje Milan Kristan Bo) za standard -boj za produktivnost Na včerajšnjem zasedanju zvezne skupščine so bili sprejeti še dodatni ukrepi, ki naj bi vplivali na uravnovešen je blagovnih in kupnih skladov in s tem na večjo stabilnost našega gospodarstva. Ti, kakor tudi ostali že prej sprejeti ekonomsko-planski ukre-pipi skupno z zamrzovanjem cen naj bi v večji meri kakor je bilo to doslej, vskladili našo potrošnjo s proizvodnjo, bistveno pa predstavljajo osnovo za prehod iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Prehod v intenzivno gospodarjenje je nujen v kolikor želimo doseči nadaljnji porast družbenega in osebnega standarda, kajti povsod na svetu velja zakonitost, da je osebni m družbeni standard funkcija družbene produktivnosti dela. Borba za povečanje družbene produktivnosti dela je v toliko uspešnejša, v kolikor so jasnejši in trajnejši kriteriji ekonomičnosti. Ker pa visoka inflacijska stopnja nujno Izkrivlja ekonomske kriterije, istočasno hromi borbo delovnih kolektivov za povečanje produktivnosti. Pojavi neusklajenosti v blagovno denarnih in tržnih odnosih, ter pojavi pretirane potrošnje, ki se giblje nad proizvodnjo, niso karakteristični samo za gibanja v letošnjem letu, temveč lahko ugotavljamo takšne neskladnosti že dalj časa. Zaradi vsega navedenega ne moremo smatrati ukrepe ZIS in Skupščine le kot reakcijo na letošnja gibanja v gospodarstvu, temveč kot ukrepe, ki naj omogočijo nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema, v katerem bo podana tudi materialna pravna osnova družbenega in delavskega samoupravljanja. V pogojih nestabilnosti in visokega inflacijskega pritiska je nemogoče izvršiti vse tiste spremembe v gospodarskem sistemu o katerih govori Resolucija Zvezne skupščine o nadaljnjih spremembah gospodarskega sistema ter gradiva iz resolucije 8. kongresa ZKJ. Da bi lahko uresničili osnovna načela delavskega in družbenega samoupravljanja, načelo, da so delovne organizacije osnovni nosilci celotne gospodarske aktivnosti ter razširjene reprodukcije, je torej potrebno znižati inflacijski pritisk, kar pa v bistvu pomeni vskladiti denarno blagovne odnose s tem, da se zaoštre pogoji kreditiranja ter zniža investicijska potrošnja, sredstva delovnih organizacij pa v večji meri usmerijo v naložbe kot stalna obratna sredstva. Kljub v splošnem ugodnem odmevu javnosti na ukrep o zamrznjen ju cen, nekatere delovne organizacije, predvsem pa trgovina, prigovarja navedenim ukrepom. Praksa lani nam je dokazala, da v pogojih prostih cen, zaradi verižne reakcije na področju cen ni bilo mogoče doseči zaželjenih premikov v delitve narodnega dohodka v korist surovinskih panog, niti v korist družbenega standarda. Zaradi navedene verižne reakcije je lani torej prišlo v glavnem le do nominalnih, ne pa tudi do realnih premikov. Ce ocenjujemo sprejete ukrepe iz širšega stališča, potem šele lahko ugotovimo njihovo družbeno smotrnost in ekonomsko upravičenost. (Nadaljevanje na 3. strani) MILAN KRISTAN Kot med vojno ga tudi po vojni poznajo po Gorenjskem kot sposobnega organizatorja, političnega delavca in gospodarstvenika. Bil je sekretar okrajnega komiteja v Kranju, v komisiji za plan in v biroju za napredek proizvodnje v Ljubljani, pa znova V vrtincu političnega dela kot sekretar na Jesenicah in v Radovljici, zatem kot direktor jeseniške Železarne in več let na vodilnih mestih v Ljubljani, kjer je še danes sekretar za splošne gospodarske zadeve pri izvršnem svetu SRS. Inž. ZDENKA JURANCIC, rojena 7. IV. 1931 v Ljubljani. Dokončala fakulteto za kemijo in se leta 1958 zaposlila v Tekstillndusu v Kranju. V slmnazijl je sodelovala v ZMS in bila predsednik mladinske organizacije. Sodelovala Je na treh mladinskih delovnih akcijah. Tudi na univerzi je sodelovala v ZŠJ ter bila tri leta članica sekretariata ZSJ. V Tekstillndusu je bila sprva članica sindikalnega pododbora in obratnega delavskega sveta, Sedaj ^a sodeluje v centralnem delavskem svetu in v Izvršnem odboru SZDL občine Kranj. SLAVKO ZALOKAR Iz Podsrede pri Celju, kjer Je bil rojen 1927. leta, ga je v Kranj privabila srednja tehniška šola. Kot tekstilni tehnik Je bil potem v tovarni IBI in v tovarni BPT v Tržiču. Od 1959. leta pa je na vodilnih mestih v sindikalnih organizacijah, najprej kot predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Kranju, po reorganizaciji okrajev pa predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani. Mimo tega je bil povsod znan kot aktivni organizator mladine. Delal je tudi v drugih družbeno političnih organizacijah. (Nadaljevanje na 3. strani) *s!i> m w Obisk v Buchenwaldu Poročali smo že, da je 7. aprila odpotovala na proslavo 20-letnlce osvoboditve znanega koncentracijskega taborišča Buchcnvvald skupina bivših internirancev iz Jugoslavije. Naši delegaciji sta se pridružila tudi Stanko Rode iz Kranja in Slavko Saračc-vič z Jesenic. V dveh dneh bivanja v Buchenvvaldu so sli ogledali taborišče s krematorijem, muzej in veličasten spomenik, zgrajen na prostoru štirih kvadratnih kilome- trov. Pri gradnji tega spomenika je vzhodnonemška mladina sodelovala s prostovoljnimi delovnimi akcijami kar štiri leta. Na proslavi so prisostvovale številne tuje delegacije. Naši delegaciji pa so izkazali posebno čast, saj je vkorakala pred častno tribuno na dan praznovanja, na Selu povorke. Proslavi Je prisostvovalo tudi okoli 30 tisoč domačinov. TINE TOMAZIN Pot štafete mladosti 65 13. maja v Kranju Letošnja štafeta mladosti bo krenila na pot 25. aprila iz glavnega mesta Crne gore Titograda. Po naknadnih informacijah smo izvedeli, da bo prispela v Slovenijo 11. maja, in sicer v Mursko središče. Pot bo nadaljevala skozi Maribor, Celje, Ljubljano in bo prispela v Kranj 13. maja ob 12.30. Predvideno je, da bodo isti dan in ob istem čašu prispele v Kranj Še nekatere lokalne štafete iz okolice Kranja in severne Gorenjske. Po desetminut-nem postanku bo glavna štafeta nadaljevala pot proti Škofji Loki, kamor bo prispela ob 13.24. Ob istem času bo prispela v škofjo Loko tudi Gorenjska planinska štafeta, katere pot gre letos po desni strani Save preko Pokljuke in Jelovice. Iz škofje Loke bo štafeta mladosti odšla ob 13.30 in nadaljevala pot proti Idriji v Ajdovščino. — A. Z. 23^^274877594347 ^^9745675^3^^7670173261^^^^099189845343634^36816355725^3^55284607^37308^94301420017370827^67032030162559 po sr<>iu PREMIRJE NA CIPRU ATENE — Vesti o pomirjevanju na Cipru razlagajo v Atenah ftot ugodne za začetek pogajanj med dvema narodnostima skupinama. Videti je, da so zdaj vsi zainteresirani, da bi se pogajanja čim prej začela. To trditev opirajo tudi na sestanke, ki jih jo imel že odposlance OZN na Cipru s pripadniki turške in grške narodnosti. Tudi na Seji ciprske vlade pričakujejo, da bodo razpravljali o tem vprašanju. Po drugi strani pa tudi ZDA vztrajajo, da sc problem reši. VRNITEV VVILSONA LONDON — Britanski predsednik Harold VVilson se Je predvčerajšnjim vrnil s svojega obiska v VVashingtonu. To je že drugi obisk VVllsona v ZDA po njegovi izvolitvi. V VVashingtonu se je VVilson pogovarjal o mednarodnem položaju, zlasti o položaju v jugovzhodni Aziji. CEHOSLOVASKI ZUNANJI MINISTER V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA — Včeraj so izdali uradno sporočilo o obisku čehoslovaškega zunanjega ministrstva Vaclava Davida v Budimpešti. Sporočilo URot.avlja enotnost stališč. Davida je v Budimpešti sprejel tudi Janoš Kadar. TUJE LADJE NA KUBI RIO DE JANEIRO — Po podatkih je lansko leto priplulo v kubanska pristanišča okoli 400 prekooceanskih ladij, ki plujejo z zastavami zahodnih držav. Kljub gospodarski blokadi ZDA sc je število zahodnih ladij lani povečalo. Povečano število ladij govori, da gospodarska blokada ni uspela. OBISK ZARADI POLOŽAJA V JUŽNEM VIETNAMU OTTAWA — Kanadski zunanji minister Martin bo 20. aprila odpotoval v New York, kjer se bo z generalnim sekretarjem OZN U Tantom pogovarjal o položaju v Južnem Vietnamu in o potrebi pogajanj. Kanadski zunanji minister se bo sestal tudi z ameriškim predstavnikom v OZN Stc-vensonom. PRIPADNIKI JUŽNOVIETNAMSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA V DŽAKARTI DŽAKARTA — Pripadniki juž-novietnamskega osvobodilnega gibanja so prispeli v Džakarto na proslavo 10-obletnice bandunške konference. Delegacijo vodi Nghuen Van Hien, ki je na letališču izjavil, da je mir v Južnem Vietnamu mogoče doseči, če Američani zapusljjo deželo. ODPOSLANEC NA POTI KUALA LUMPUR — Posebni odposlanec britanskega premiera VVllsona Gardon VValker. ki s posebno nalogo obiskuje države jugovzhodne Azije, da bi zbral podatke o rešitvi južnovietnamske krize, se je včeraj pogovarjal z malezijskim predsednikom Rah-manom. Bivši britanski zunanji minister je imel namen obiskati tudi Kitajsko In Severni Vietnam, vendar so v Pekingu In Haniju njegov obisk zavrnili. BORBE V JUŽNEM VIETNAMU SAIGON — Po vojaških poročilih Iz Saigona se je .aktivnost enot osvobodilnega gibanja močno krepila. Na ameriškem letališču Qui Nhon je prišlo do eksplozije v skladiščih streliva. Štirje ameriški stražarji so bili pri tem ranjeni. Južnovletnamski padalci pa so 8e predvčerajšnjim spustili v centralni del Južnega Vietnama, ki so ga pred tem en dan bombardirala letala. Izvidnlška letala pa so opravila nekaj poletov nad ozemljem Severnega Vietnama. Pri tem so južnovietnamska letala potopila štiri manjše ladje v vodah Severnega Vietnama. Ves prostor pred pristaniščem, vsi bližnji trgi in ulice so bile že ure pred pristankom ladje Galeb v alžirskem pristanišču nabito polne ljudi, ki so prišli pozdravit našega predsednika Tita in njegovo spremstvo. Preden so privezali ladjo za alžirska tla, je ta živahna množica, ki sc jc razmejila tudi po ozkih ulicah v hribovitem delu mesta v znani alžirski Kazbi, središču odpora proti vsem sovražnikom Alžirije, na ves glas dajala duška svojemu navdušenju. Naš predsednik je prvi evropski državnik, ki je po samostojnosti Alžirije stopil na alžirska tla. Izmenjava državnih obiskov s to mlado državo ima za nas Jugoslovane častne izjemnosti. Al/irski predsednik Bon Bela je kot voditelj nove Alžirije prišel na prvi obisk v Evropo prav k nam Jugoslovanom in enaka čast je bila vrnjena tudi našemu predsedniku. To dejstvo brez dvoma izraža zelo ^pristne vezi med dvema narodoma. Sprejema, ki je bil našemu predsedniku prirejen v alžirskem glavnem mestu, ni mogoče opisati. Neposrednih vtisov s tega sprejema ne moremo spraviti pod streho opisanih besed, će prav bi se močno potrudili, bi nujno moral izostati tisti neposredni videz na ljudeh, ki so našega predsednika ln v rokah otrok enake zastave, da so ljudje plezali na spomenike na pristaniikc stebre in na strehe, t> katerih Je bil lepši razgled, da je bilo spremstvo v belih bluzah in v belih rokavicah in še bi lahko naštevali podrobnosti. Raz- goslaviji je alžirsko ljudstvo z uspehom prenašalo na svoje pogoje in v teh pogojih se jc izoblikoval alžirski socializem, ki upošteva svoje potrebe in težnje. Borba za neodvisnost in pripravljenost, da si alžirsko ljudstvo pristanišče pričakali v pristanišču, na ulicah in na oknih starih hiš v muslimanskem predelu mesta. Ta izraz ljudi pa je bil pravzaprav ob sprejemu v Alžiriji najbolj verna podoba navezanosti dveh ljudstev. Lahko sicer zapišemo, da je prišla z ladjo »Galeb« jata galebov, da so grmeli topovi, da so bila arabska oblačila živih barv, da so bili vojaki v zelenih uniformah, da so dvigali puške v pozdrav, da jc bilo na tisoče rok na celi poti v zraku, da so bile na jamborih logi za prisrčen sprejem so v svoji preprostosti znani vsem ljudem Alžirije in Jugoslavije. Njih sta naštela tudi oba državnika v svojih govorih. 2e v času sedemletne vojne za neodvisnost Alžirije jc bila Jugoslavija med prvimi, ki je to borbo materialno ln moralno podprla. Naša država jc bila tudi med prvimi, ki je priznala novo alžirsko oblast. Po samostojnosti je bila Alžirija tudi deležna naše pomoči na vseh toriščih. Izkušnje socialistične graditve v Ju- brez vzorov izbere takšno družbeno ureditev, ki najbolj odgovarja njihovim življenjskim potrebam, sta povzročili, da ugled Alžirije v svetu danes ni majhen. Jugoslovanski narodi so že v letih krvave vojne za samostojnost občudovali pogum alžirskega naroda in njihove žrtve, ki kot vemo niso bile zamanj. S svojo odločnostjo je alžirsko ljudstvo močno vplivalo tudi na ostale afriške narode, ki še prenašajo jarem kolonializ-ma. i Pridobitve alžirske revolucije so imele ogromen vpliv na afriški celini. Zu v prvih letih izgradnje nove družbe, zlasti pa nezadostno razvite Industrije in gospodarstva nasploh, jo alžirsko ljudstvo doseglo velike uspehe. Nosilci socialistične preobrazbe so si po stavili za osnovni cilj zboljšanje življenjskih razmer ljudstva. K temu je precej pripomogla izvedba agrarne "reforme in različne oblike soodločanja delavcev v podjetjih. Tako so ustvarili po goje za uvajanje delavskega sa moupravljanja v specifičnih alžirskih razmerah. V ustvarjanju novih odnosov med ljudmi so bile Alfircem jugoslovanske izkušnjo dragocene. Ob veliki akciji na Gorenjskem Stop! Vozi previdno! (P. C.) Na razstavi delovne terapije v Begunjah jc največ zanimanja za ženska in moška ročna dela. Ukusno vezeni prti, vaze in slike narejene iz slame privlačijo pozornost obiskovalcev. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaj.- sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetami. V okolici Doma prijetni izleti. Cena pen-siona od 1900 do 2200 din. Za Informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. Za praznike na Jezerskem Slalom z mopedi Klub jezerskih mopedistov bo priredil za delavski praznik 1. maj zanimive spretnostne Vožnje z mopedi. To bo prva taka prireditev pri nas. Spretnostna vožnja bo na grišču za Kazino na Jezerskem, v soboto 1. maja popoldan v počastitev delavskega praznika in 20-letnice osvoboditve. Tekmovalci bodo na tekmovanju vozili slalom vožnjo, vožnjo pod mostom, prestavljali kozarec med vožnjo, vozili bodo po pregibnem mostu, lovili klobaso, snemali viseči venec itd. Discipline .bodo od nastopajočih terjale precej znanja in tehnike v vožnji. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi mopedisti iz Gorenjske in Koroške, stari nad 18. let. Najboljšim bodo podelili razen prehodnega pokala še diplome in priznanja. Organizator pričakuje, da se bo prireditve udeležilo večje število gledalcev iz naše in sosednje avstrijske strani. Hiba nji* !»••«• bi v nisi r«i V Tržiču Rodil se je: Robertino Dolenev. Umrli so: Rozalija Sajovic, osebna upokojenka; Franc Brejc, osebni upokojenec; Terezija Kosem, osebna upokojenka. u r e me Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes bo še pretežno oblačno, nato delne razjasnitve. Jutri bo sprva deloma jasno, nato poobla-čitve. V noči med nedeljo in ponedeljkom bodo ponovno možne manjše padavine. Vremenska slika: Hladna fronta bo ponoči prešla naše kraje ob severozahodnih vetrovih. Za njo se gradi preko zahodne Evrope greben visokega zračnega pritiska. Pol milijona prevozov V letošnji zimi, do konca meseca marca, so na žičnicah v Kranjski gori opravili skoraj pol milijona prevozov, ali točneje 499.253. Zima se je pravzaprav začela razmeroma pozno in je bilo zato v decembru le okrog 22.000 prevozov. Spričo tega, da so letos dali v promet Se dve vlečnici, januarja manjšo v Planici in konec februarja večjo v Kranjski gori, takoimenovano Podles, in ker so še sedaj ugodne snežne razmere na Bukovniku in zlasti v zgornjem delu vitranškega pobočja, bodo letos dbsegll izreden promet na žičnicah. manjšo remontno delavnico za vzdrževanje naprav in montažo novih. Kupili so tudi bivšo Jale-novo žago, kjer bodo uredili delavnice za Izdelovanje manjših vlečnic in so tako poskrbeli za dodatno zaposlitev tistim, ki so sicer zaposleni pri vlečnicah. 2e doslej so sami projektirali in zgradili dve manjši vlečnici, »Mojco« in »Planico« in imajo potrjen projekt zanje. Predvidevajo, da bodo letos izdelali 3 ali 4 take vlečnice, do 350 m dolgo, za trg. — J. P. Reprezentance, reklame in šole 33 gospodarskih organizacij v škofjeloški občini je lani imelo na razpolago 123 milijonov din za strokovno izobraževanje (2J odstotka od izplačanih bruto osebnih dohodkov). Od tega pa so jih v lanskem letu izkoristili samo 53 odstotkov ali 65 milijonov ln še od tega so 28.6 milijona nakazali v občinski sklad za šolstvo. Tako r>. x. , , »v. c. t t, so °d skupnih sredstev izkoristi- "S^L^t 29 odstotkov sredstev za strokovno le gospodarske organizacije samo izobraževanje za lastne potrebe. S 36 milijoni dinarjev, kolikor Jih je bilo porabljenih za izobraževanje povprečno 5529 zaposlenih ali s 6000 din na enega zaposlenega, prav gotovo ni dosežena taka strokovnega Izobraževa- V Kranjski gori in v Planici obratuje 8 žičnic, 6 vlečnic in 2 se-dežnici, ki lahko v eni uri prepeljejo do 3.500 smučarjev in turistov. V trenutku je lahko na žičnicah 264 smučarjev hkrati. To pa, za razvoj določenega smučarskega središča, že veliko pomeni. Toda kljub temu so bili ob določenih časih pravi repi čakajočih smučarjev ob napravah. Letos mineva 15 let, ko Je stekla prva vlečnica, vlečnica Preseka, ki je še danes najbolj priljubljena in najbolj obremenjena. Samo v januarju je opravila nad 93.000 prevozov, februarja 81.000 itd. V zadnjih letih so poskrbeli tudi za popravljalnico smučarske opremo in za izsposojanie smu<*i in ostale opreme. Na voljo )' 600 01922 40.000 40402 60.000 51272 61.000 57732 l 60.000 802002 3,000.000 863 10.000 30043 40.000 46473 40.000 91073 60.000 24 1.000 44 1.000 R4 600 94 800 00054 100.000 90564 60.000 94734 60.000 823934 1,000.000 5 400 00145 40.400 22045 100.400 92415 40.400 114465 1,000.400 718005 800.400 6 400 06806 40.400 62306 60.400 '62856 40.400 64256 200.400 80516 60.400 187756 10.000.400 595986 800.400 797 4.000 4567 20.000 30577 100.000 88 600 98 800 16088 40.000 51698 40.800 72398 100.800 85478 60.000 89 600 25!) 8.000 42609 40.000 ZADNJA PRILOŽNOST PLESNE VAJE v delavskem domu vsak ponedeljek, torek, četrtek ln petek, še se lahko naučite plesati pred počitnicami na morju. Vpisovanje ob istih dnevih od 18.30 do 19.30 vhod 4. - Restavracija PARK Kranj zaposli kvalificirano in polukvalificirano kuharico točajko skladiščnega delavca in sezonsko prodajalko sladoleda PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem vabi na ogled RAZSTAVE zaposlitvene terapije, ki bo odprta samo še v soboto, 17.4., in nedeljo, 18.4.1965 v času od 8. do 18. ure v prostorih bolnice. Samostojno KUHARICO za letno sezono zaposlimo v večjem počitniškem domu. Osebni dohodki po dogovoru. — Počitniška skupnost Ljubljana -— šišku, Celovška c. 121/IV. AVTOMOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA, Jegorovo predm. 10, proda na javni dražbi dne 23. 4. 1965 rabljen osebni avto ZASTAVA FIAT 600 Izklicna cena je 500.000 din ter sc bo prodal najboljšemu ponudniku. Avto jc v voznem stanju. Za kupce družbenega sekt. se prične dražba ob 15. uri, za privatni sektor ob 16. uri. UO AMD Skofja Loka Te dni bodo v nrodaji srečke MAJSKE LOTERIJE. PRODAMO: karambolirani osebni avtomobil ZASTAVA 750 v nevoznem stanju, leto izdelave 1981. Izklicna cena 350.000 din. Ogled vozila jc možen vsak dan od 6. — 14. ure pri TKAN ST 11R ISTI J SKOFJA LOKA, mehanična delavnica. Pismene ponudbo sprejema Zavarovalnica Kranj do torka, 20. aprila 1965 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj i ody, udarite z izbrano četo za njimi. Vzemite najboljše konje in hrano za pet dni. Odpotujte še pred zoro in skušajte Indijance dohiteti. Vse drugo prepu-čam vam.« BiH se je zamislil v usodo ujetih žena in je priganjal svojo četo k največji naglici. Cez nekaj dni je zagledal v neki kotlini naselje Talla Bulla. Takoj je izdal povelje za napad, ki je trajal dve uri. Napad je Indijance presenetil. Nekaj jih je bilo ubitih in ranjenih, drugi so se rešili z begom. BiH si je vzel za plen lepega konja. 144. Po napadu so se vojaki razkropili po indijanski vasi. Iz nekega šotora so zaslišali ženski jok. To je bil šotor poglavarja Talla Bulla, ki je ležal mrtev,pred njim. V šotoru so našli eno od ugrabljenih žen, ki se je vrgla BHlu kot rešitelju okoli vratu, druga je bila mrtva; ko se je pričel napad, jo jc neka Indijanka ubila s tomahavkom. Rešeno ženo so odpeljali v bolnišnico. Vojaki so našli mnogo denarja in drugih predmetov, zaplenjenih pri belcih. BiH je bil ponosen na svojega konja, ki ga jc imenoval Tali Buli. — To je zadnji večji spopad z Indijanci. Po letu 1860 sc je prerija pomirila. Sport » Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport » Šport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Spe 2. dan svetovnega prvenstva v namiznem tenisu Jugoslavija: ČSSR 5:2 Ljubljana, 16. aprila — Drugi dan SPENT-a Je moška ekipa Jugoslavije premagala dopoldne ĆSSR s 5:2. Našim Je v začetku že zelo slabo kazalo, saj sta takoj Markovič in Vecko izgubila vsak po eno srečanje. Predvsem po zaslugi Korpe, kl je trikrat zmagal, so Jugoslovani nato zmagali kar s 5:2. Svetovni prvaki Kitajci pa nadaljujejo z gladkimi zmagami in so danes dopoldne premagali SZ s 5:0, Švedska pa je premagala Iran s 5:1, Japonska pa Anglijo s 5:0. V večernih urah je naša moška reprezentanca nastopila proti Romuniji, vendar rezultata do zaključka redakcije še nismo prejeli. Naša ženska reprezentanca pa je ob času našega poročanja začela igro proti reprezentanci Poljske. Prvi dan tekmovanja pa so naše predstavnice premagale Dansko s 3:1, moški pa so odpravili Švico s 5:0, z istim rezultatom pa tudi Pakistan, medtem ko so z Brazilijo dobil brez borbe 5:0. Jutri, v soboto, bodo naši moški nastopili dopoldne proti Kitajski. Finalni del prvenstva za ekipe pa je na sporedu v ponedeljek 19. aprila ob 19. uri. Sinoči je bila slovesna otvoritev 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, kateri je prisostvovalo okoli 5.000 gledalcev. Med gosti je bil tudi predsednik skupščine SRS Ivan Maček, predsednik IS Športne prireditve LJUBLJANA — Danes in jutri nadaljevanje SPENT-a. KRANJ — Danes v športnem parku spomladanski šolski kros ob 16. uri. Danes ob 17. uri odprt atletski miting v športnem parku. V nedeljo ob 10. uri rokometna tekma SRL — KRANJ: KRIM (moški) v Stražišču ob 11. uri na istem igrišču KRANJ : SLOVAN (ženske). V nedeljo ob 10.30 uri nogometna tekma GNL — TRIGLAV B : NAKLO, predtekmi ob 9. uri: TRIGLAV B : PREDOSLJE (pionirji) in ob 9.45 uri: TRIGLAV A : NAKLO v športnem parku. V nedeljo, ob 10. uri, nogometna tekma GNL — KRANJ : POD-BREZJE (pionirji) v Stražišču. V nedeljo ob 8.30 uri rokometna tekma DRL — KRANJ B : ŠKOF-JA LOKA v Stražišču. V nedeljo ob 9. uri rokometna tekma GRL — SAVICA : ŽABNICA v Savski Loki. V nedeljo ob 9.30 košarkarska tekma (ženske) SKL. SKOFJA LOKA — V nedeljo ob 11. uri nogometna tekma II. republiške lige ŠKOFJA LOKA : LITIJA Prcdtekrna mladincev ob 9.30 v Puštalu. TR2IC — V nedeljo ob 11. uri nogometna tekma II. republiške lige — TR2IC : KOPER. Predtek-ma mladincev ob 9.30 uri. Popoldne ob 13. uri nogometna tekma GNL — TR2IC : PREŠEREN (pionirji). V nedeljo ob 10.30 uri rokometna tekma SRL — Tržič : BRANIK. LESCE — V nedeljo ob 15. uri nogometna tekma GNL — PREŠEREN : PREDDVOR. ŠENČUR — V nedeljo ob 10. uri, nogometna tekma GNL — SVOBODA : ŽELEZNIKI, predtekma pionirjev istih društev ob 9. uri. TRBOJE — V nedeljo ob 10. uri nogometna tekma GNL — TRBOJE : JESENICE, predtekma pionirjev ob 9. uri TRBOJE : ŠKOFJA LOKA. KRANJ — V nedeljo ob 9.30 košarkarska tekma SKL — TRIGLAV : MARIBOR (ženske) v Savskem logu. SRS Viktor Avbalj, predsednik ITTF^ g- Ivor Montagu in drugi ugledni gostje. Na velikem semaforju v novi športni hali se je najprej pojavil svetlobni napis 28. svetovno prvenstvo, v namiznem tenisu — Ljubljana, Jugoslavija. Po telovadni sestavi članov in članic TVD Partizana Narodni dom so ob zvokih koračnice Spon t 65 prikorakali predstavniki 49 držav. Vse je pozdravil predsednik organizacijskega komiteja Mitja Ribič, ki je nastopajočim zaželel dobrodošlico, nato pa prebral pozdravno brzojavko predsednika republike Josipa Broza Tita, ki je pokrovitelj tega prvenstva. JOŽE JAVORNIK III. kolo nogometnega prvenstva Gorenjske Presenečenje v Lescah . j, V nedeljo je bilo odigrapo Kranja dosodil enajstmetrovko, Iz 3. kolo nogometnega prvenstva katere so domačini rezultat izena-Gorenjske. Tekma Železniki : Tr- čili. Zaradi grobe igre je bil iz-boje ni bila odigrana, ker je mo- ključen Ušaj (Prešeren), štvo Železnikov do nadaljnjega Jesenice so visoko premagale suspendirano zaradi incidenta v Naklo, ki se ni moglo uspešno Kranju. Za presenečenje kola je upirati razigranim strelcem do-poskrbelo moštvo Prešerna, ki je mačih. na domačem igrišču v Lescah od- Moštvo Preddvora je bilo visoko vzelo vodečemu Kranju eno točko, poraženo v tekmi z drugim mo-Tekma je bila zanimiva. V prvem štvom Triglava, ki je povsem nad-polčasu so imeli gostje veliko igralo domačine, premoč. V drugem polčasu je bila »g—.i* tt. igra enakovredna. V 83. minuti je a 1: zaradi prekrška sodnik Košir iz Prešeren : Kranj 1:1 (0:1) _ Jesenice : Naklo 6:1 (3:1) Športne prireditve VISOKO — V nedeljo ob 10. uri nogometna tekma GNL — VISOKO : PREDDVOR (pionirji). ŽIROVNICA — (V nedeljo ob 10. uri odbojkarska tekma SOL — Žirovnica : TRIGLAV. GOLNIK -* V nedeljo ob 8.30 uri rokometna tekma GRL — STOR-ZIC : SELCA. KRANJSKA GORA — V nedeljo ob 10. uri rokometna tekma — KRANJSKA GORA : RADOVLJICA. Preddvor : Triglav (B) 2:6 (1:2) Železniki : Trboje 0:3 P- f. Lestvica 1. Kranj 10 8 2 0 27:10 18 2. Jesenice 9 8 0 1 42: 7 16 3. Naklo 10 4 2 4 18:30 10 4. Železniki 10 3 3 4 31:3"! 9 5. Prešeren 9 3 1 5 16:15 7 6. Preddvor 9 3 0 6 14:21 6 7. Svoboda 9 2 1 6 23:21 5 8. Trboje 10 2 1 7 12:35 5 Izven Triglav (B) 10 4 1 5 32:27 11 (J. J.) — Slika prikazuje notranjost velike dvorane Stanka Blouvdka v Tivoliju, kjer se je v četrtek začelo 28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu Predoslje odstopile od tekmovanja V nedeljo, 18. aprila se bo pri- trebnih finančnih sredstev poleg moč in nekaj Igralcev, saj je teh čelo tekmovanje tudi v prvi in tega pa sta dva igralca odšla v v okolici Predoselj dovolj, drugi republiški odbojkarski ligi. JLA. Kljub vsemu menimo, da v Vsekakor smo mnenja, da Je od- Moštvo kranjskega Triglava bo tem društvu v zadnjem času stop od tekmovanja prenagel ko- nastopllo v Žirovnici. Prednost v manJ** "f10«**1" " 1 "f0 več ** da *? £bstoJeče 1 x , , . , truda lahko dobili finančno po- težave premostijo. — J. K. V drugI republiški odbojkarski ligi pa bo Svoboda Iz Šenčurja gostovala v Brestanici. Igralci menijo, da bo ta tekma zanje izredno težka in kljub dobri pripravljenosti nlmpjo upanja na zmapo. DrugI predstavnik v tej ligi mo- Tone Kaštivnik tekmovanja, ker nimajo za to po- Kakšne so perspektive športa v Kranju? Razgovor s predsednikom TVD večjega kvalitetnega napredka pa vili rokomet in kolesarjenje, ker Kranj tov. Francem Omanom. »Kakšni so vzroki, da v vašem društvu ni večje dejavnosti in kvalitetnega napredka?« 9 Vzrokov za to je več. Eden glavnih pa je pomanjkanje finančnih sredstev. Ce bi hoteli rokomet kot najbolj priljubljeno panogo v je tudi v tem, da odhajajo per- ti dve panogi predstavljata Kran spektivni športniki v druga dru- kot mesto v celoti, medtem ko štva, kjer imajo boljše pogoje za ostale panoge (nogomet, namizni nadaljnje izpopolnjevanje. tenis, splošna telesna vzgoja, san- »S kakšnimi finančnimi sredstvi kanje, smučanje in odbojka) pred- je društvo razpolagalo v zadnjih stavljajo le področje našega dru- treh letih?« štva.« / 'a. *v * .. ... i »Kakšne so pozitivne lastnosti • Dotacija občinske zvezejs, te- združitve ŠD Mladosti in TVD našem društvu kvalitetno dvigniti, lesno kulturo Je bila v letih 1902 partizana^ moramo imeti profesionalnega tre- in 1963 letno 2,2 milijona, lani pa nerja in nekaj honorarnih trener- so bila sredstva nekoliko višja. • Združitev je bila vsekakor Jev. V našem društvu smo mne- Poudariti moram, da do letošnje- pozitivna. Ustvarili smo močan od-nja, da bomo gojili zaenkrat pred- ga leta nismo prejeli nikaklh sred- bor, Id je postavil športno dejav-vsem množičnost, iz katere pa stev za vzdrževanje športnih ob- nost na našem področju v nor-lahko potem ob potrebnih financ- jektov in smo si morali zato po- malno stanje. Moram pa pripomnili sredstvih ustvarimo kvaliteto, magati z raznimi prireditvami in niti, da smo Imeli ob združitvi ve-Drug večji vzrok kvalitetnega na- najemninami, da smo dobili po- llko organizacijskih problemov in predka pa Je, da se na našem pod- trebna finančna sredstva. smo zaradi tega nekoliko zanema-ročju ukvarja s športom predvsem »Ali ste v vašem društvu napra- rili dejavnost društva. Upam, da delavska mladina, ki je v podjet- vili prioritetni vrstni red športnih se bo stanje v letošnjem letu bi- { jih zaposlena na dve ali celo tri panog?« stveno popravilo, izmene. Pomemben Tvzrok, da ni »Da. Na prvo mestg. smo posta- PAVLE ŠIFRER Intervju tedna Ludvik Zaje spet med vojaki Smučarska sezona jc letos v »Z rezultatom nedeljske tek-glavnem zaključena. Vsa med- me sem v glavnem zadovoljen, narodna tekmovanja so naši UsPeI° m' Je vsaJ Pomagati cm„^^;- z „.>•,; c~ Italijana Bazzano, ki je bil v smučarji ze absolvirah. So- ^ mes€cu kaf razmerno na pogoje so bih ^ nam £ dejal ^ letos v mednarodni konkuren- končanem tekmovanju v Placi še najbolj uspešni skakalci. n}ci Dosegli so precej boljše rezul- »Kako ocenjujete letošnjo tate kot v zadnjih dveh ali sezono?« treh zimah ... Dosežen pa je »Ker sem s treningom začel bil tudi velik množični in kva- šele po 1. novembru, poleg tega litetni napredek pri mladih pa sem prešel na nov slog ska- skakalcih. Med vsemi pa je bil kanja (z rokami ob telesu), v letošnji zimi najboljši LUD- sem dosegel več kot sem pri- VIK ZAJC, doma iz Koroške čakoval. Zahvaliti se moram Bele pri Jesenicah. Zaje tre- predvsem vojnim oblastem, ki nutno služi vojaški rok v mi je omogočila, da sem lahko JLA. Skoraj na vseh domačih skozi vso zimo nemoteno tre- iin tujih tekmovanjih je bil nlral ln se udeležil raznih tek- najboljši Jugoslovan. Osvojil je movanj doma in v tujini. Zdaj tudi oba najvažnejša domača »pet odhajam med vojake, da naslova: republiški in državni odslužim še nekaj mesecev in prvak. V tujini pa je bil uspe- se sredi poletja vrnem domov, šen predvsem na novoletni av- ko se bom takoj začel pri- strijsko-nemški turneji, v Hol- pravljati za novo sezono, ko menkollnu in v Kulmu. Na bo na vrsti svetovno prvenstvo zadnji mednarodni tekmi v m velika planiška prireditev.« Planici pa je bil drugi. J. Javomik