GLASILO _
delavcev organizacije združenega dela	e==.
trgovsko podjetje	—
za promet z industrijskimi * surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati
aflino
61001 ljubljena, parmova 33	—
i
NALOGA VSEH OOZS,
Članov oozk, samoupravnih ORGANOV, POSLOVODNIH ORGANOV IN DELAVCEV NA ODGOVORNIH DELOVNIH OPRAVILIH V TOZD POS, TOZD RET IN DS DO JE,
DA SPODBUDE VSE
Člane združenega
DELA DO DINOS, DA NENEHNO SPREMLJAMO GOSPODARJENJE IN REZULTATE POSLOVANJA, KER LE TAKO LAHKO IZPOLNJUJEMO PLANSKE OBVEZNOSTI, IZVAJAMO DOGOVORJENE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN SPREJETA DOLOČILA AKCIJSKIH IN STABILIZACIJSKIH UKREPOV!
(Eden sklepov sprejetih na zborih delavcev DO DINOS ob sprejemu polletnega obračuna poslovanja)
ZELO DOBRI POLLETNI POSLOVNI REZULTATI
UGOTOVITVE ZA CELOTNO DELOVNO ORGANIZACIJO
TUDI
SLUŽBA
DRUŽBENEGA
KNJIGO-
VODSTVA
JE
PREGLEDALA
NAŠE
POSLOVANJE
V mesecu maju je Služba družbenega knjigovodstva opravila pregled zaključnega računa za preteklo leto, ki je bilo prvo obdobje poslovanja dveh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Pregled je trajal več kot tri tedne. Po izjavah inšpektorjev, ki so opravili temeljito kontrolo nad sredstvi, viri sredstev, blagovnem in materialnem knjigovodstvu, izračunu osebnih dohodkov, investicijskem vlaganju, skratka v vseh postavkah zaključnega računa, smo poslovali zelo urejeno. Ugotovili niso nobene bistvene nepravilnosti.
Zataknilo se je le v TOZD Priprava odpadnih surovin, pri dokumentih o prevzemu osnovnih sredstev s strani strojno vzdrževalne službe, ki ni imela zapisniško urejenega prevzema šestih košev in enega Fassi dvigala.
Po razgovoru z inšpektorico, tovarišico šego, smo to napako takoj popravili in v zapisniku, o tej nepravilnosti, ki je izvirala zgolj iz malomarnosti pri prevzemu osnovnih sredstev, ni nobenih podatkov.
Obe inšpektorici sta se pohvalno izrazili o našem poslovanju, o poslovni dokumentaciji, ki jo vodimo in o celotnem sistemu izdelave zaključnega računa. Iz_ inšpekcijskega pregleda lahko ugotovimo, da v redu poslujemo, če pa ne bi bilo manjše napake v TOZD Priprava odpadnih surovin, ki lahko povzroče velike nepravilnosti, če bi se ponavljale, bi lahko rekli, da je naše poslovanje v vsakem pogledu, to pomeni materialno, blagovno, finančno in knjigovodsko, brezhibno.
Vladimir Kralj
Količinsko smo presegli lanskoletne polletne rezultate za 12 %, prihodek za 33 °/o, dohodek za 44 odstotkov in čisti dohodek za 54 odstotkov. Ti rezultati so bili sicer doseženi ob 2,7 % večjem številu delavcev na delu, vendar kot posledice manjših izostankov z dela in ne večjega števila zaposlenih.
Plačani prihodek je bil letos zaradi posebej vodene akcije skoraj enak fakturiranemu, saj znašajo neplačani računi polletja manj, kot znaša enodnevna realizacija. Delitev dohodka je bila opravljena na osnovi plana za leto 1979. Pri delitvi smo upoštevali smernice o delitvi dohodka, po katerih se lahko osebni dohodek poveču-
je le, če se poveča produktivnost, vendar za 10 °/o počasneje kot raste produktivnost.
Povprečni osebni dohodek na delavca v delovni organizaciji je bil 7.993,00 din, kar je za 26°/o več kot v I. polletju preteklega leta in 14 °/o več, kot je znašal ob zaključnem računu za leto 1978. Planske zadolžitve po količini in po vrednosti smo presegli.
Po podatkih naše poslovne skupnosti INOT v Beogradu smo po ustvarjenem dohodku in čistem dohodku na tretjem mestu, po celotnem prihodku na četrtem mestu, po ekonomičnosti na drugem mestu, po produktivnosti pa na prvem mestu v Jugoslaviji.
Ob dne&u &am(^upcaai^aicea „QJ&&acne deiaacem“
Sedemindvajsetega junija 1950 je zvezna skupščina sprejela zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delavskih svetih. To je bil začetek dejanskega uresničevanja revolucionarnega gesla »Tovarne delavcem!« Zato je bil ta dan razglašen kot Dan samo-upravljalcev.
V prejšnji številki našega glasila bi morali zabeležiti tudi ta praznik — 27. junij, Dan samoupravljalcev Jugoslavije. Storimo to v tej številki, čeprav malo kasno, in poglejmo kaj je med drugim v zvezi s tem praznikom napisal za ljubljansko DELO predsednik Zveze sindikatov Slovenije, tovariš Vinko Hafner. V daljšem sestavku je bilo zapisano tudi to:
»... Delavec namreč v temeljni organizaciji uresničuje le del svojih interesov in gospodari le z delom ustvarjenega družbenega dohodka. Znaten del dohodka pa združuje za potrebe združenega dela ali za širše družbene potrebe preko interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, bank in v drugih oblikah. Na gospodarjenje s tem delom dohodka pa ima delavec še zelo skromen vpliv, kar slabi njegov samoupravni položaj in zmanjšuje njegovo zavzetost in odgovornost za smotrno gospodarjenje s celotnim družbenim dohodkom. Zato se delavcem neupravičeno zamerja, če se zanimajo predvsem za delitev dohodka v temeljni organizaciji in še posebej za delitev osebnega dohodka, ko pa jim je drugi del dohodka pretežno odtujen in z njim gospodarijo drugi dejavniki ...
... To pomeni, da moramo uresničevanje gesla »TOVARNE DELAVCEM!« širiti naprej v uresničevanje gesla »DRUŽBO DELAVCEM«. Šele to pomeni polno in učinkovito delavsko samoupravljanje, ki je začelo pred tremi desetletji z zmago socialistične revolucije in sprejetjem zakona o delavskih svetih ...
PRIDOBIVANJE RRIHODKA TOZD POS V PRVEM POLLETJU — VZROKI IN UKREPI
Pri načrtovanju prihodka in obsega blagovnega prometa za leto 1979, smo sprejeli pogumne odločitve. Ob tem je bilo tudi nekaj pomislekov z ozirom na to, da načrtovane količine vsako leto povečujemo in prekoračujemo in da so nekje meje zmogljivosti naših delovnih strojev, transportnih sredstev, kakor tudi delavcev, ki s temi napravami upravljajo. Seveda, povečane obveznosti nalagajo tudi večje napore in večjo delovno zagnanost. Prav to pa smo pokazali v letošnjem prvem polletju, ko smo v pomladanskih mesecih ob ugodnih vremenskih pogojih s hidravličnimi stiskalnicami za pločevino in električnimi škarjami za železo pripravljali velike količine osnovnih surovin za železarne in livarne.
V sistemu oskrbovanja železarn in livarn obe novi stiskalnici tipa Arnold, ki sta postavljeni v Novem mestu in Ljubljani, veliko pomenita, zlasti v naslednjih smereh:
Z novima, sodobnejšima stiskalnicama pripravljamo bistveno kakovostnejše pakete z močno povečano specifično težo, storilnost teh strojev je znatno večja, zaradi česar smo za 17 % prekoračili pogodbene obveznosti železarnam, dalje, z novimi paketi oskrbujemo tudi livarne, ker predstavljajo odličen livarski vložek, ki je bil prejšnja leta močno deficitaren.
In končno: s predelavo pločevine v kakovostne pakete ustvarjamo osnovne surovine večje vrednosti, kar 'je tudi pomembna dohodkovna postavka.
OSKRBA ŽELEZAREN IN LIVAREN
Če vzamemo, da smo še pred tremi leti z veliko naporov komaj dosegli v dobavah jeklenih odpadkov slovenskim železarnam pogodbeno količino 38.000 ton in da ob tem nismo mogli pokriti potreb livarn po livarskem vložku, potem lahko ocenimo letošnjo oskrbo železarn z 32.504 tonami v prvem polletju kot naš izreden uspeh.
Težnja po zmanjševanju uvoza je prizadela tudi vse jugoslovanske železarne, ki zato postavljajo vse večje zahteve po jeklenih odpad-
kih delovnim organizacijam naše dejavnosti.
Taki pritiski bodo verjetno iz leta v leto večji in na to bomo morali biti pripravljeni. Kaj bomo morali pri nas izboljšati, da bomo bistveno povečali količine jeklenih odpadkov. Število ur in dni, ko stroji ne delajo zaradi popravil, je odločno preveliko. Nujno je treba poiskati vzroke za zastoje in primerno ukrepati. To naj bi bila tudi ena stalnih programskih obveznosti v okviru stabilizacijskih ukrepov.
PAPIR
Pomembne postavke v blagovnem prometu so tudi odpadki papirja, za katerimi povpraševanje narašča, predvsem zaradi omejitev uvoza. V sredstvih javnega obveščanja organizacijam naše dejavnosti često očitajo, da še vedno konča vse preveč papirnih odpadkov v smetnjakih in da nismo sposobni zajeti teh dragocenih surovin od prebivalcev. Res v zadnjih nekaj letih nismo akcijsko poskušali zajeti papirne odpadke v večjih krajih Slovenije in to iz naslednjih razlogov:
— Z odločnejšim posegom na tržišče v zajemanju odloženih časopisov in revij, bi prišli v spor z Republiškim odborom Rdečega
dajmo
industriji
odpadne
surovine
dinos
križa Slovenije, ki po svoji liniji, preko krajevnih skupnosti zajema časopise. Vendar količine zbranega papirja po RK iz leta v leto padajo.
—	V Sloveniji obstaja specializirana organizacija PAPIR SERVIS, ki naj bi organizirala odkup od prebivalcev.
—	V preteklih letih papirnice niso redno odkupovale pripravljenih papirnih odpadkov, kar je destimulativno vplivalo na naše poslovne enote, ki nimajo prostora za skladiščenje večmesečnih zalog papirnih odpadkov.
—	Na več sestankih ob prisotnosti predstavnikov Gospodarske zbornice, Republiškega odbora RK, slovenskih papirnic, Papir-servisa, Surovine in naše DO smo skupno iskali najboljše rešitve kaj storiti, da bi zajeli kar največ papirja v Sloveniji, žal pa več kot do razprav in želja ni prišlo.
(Nadaljevanje na str. 4)
V tej številki našega Glasila objavljamo fotografije naših ekip, ki so nastopale na športnem srečanju z delavci Surovine, 1. julija 1979. v mariborskem hotelu pod Pohorjem — Habakuku. Rezultate s tega srečanja smo objavili v prejšnji, 82. številki Glasila
(Nadaljevanje s str. 3)
BAKER
Tudi odpadki barvnih 'kovin so trajno iskani in z njimi oskrbujemo slovenske livarne ter Valjao-nico bakra Sevojno v Titovem Užicu. Prodajne cene so v odvisnosti porasta ali padca cen na londonski borzi za obdobje vsakega kvartala in seveda tudi vrednosti funta, ki s ceno bakra predstavlja osnovo za izračun cene odpadkov barvnih kovin za vsako trimesečje posebej za celotno tržišče Jugoslavije.
ALUMINIJ
Vse bolj prihaja v ospredje aluminij, saj je že bolj iskan kot baker. Za našo DO pa je še posebej pomemben, saj nam služi kot surovina za proizvodnjo alu zvezdic, ki jih potrebujejo slovenske železarne za dezoksidacijo jekla. Potrebe za letošnje leto so že preko 1000 ton, za kar je treba dati v predelavo ca. 1.250 ton alu odpadkov.
IZVOZ
V letošnjem prvem polletju smo izvozili 5.580 ton odpadkov v vrednosti 8.312.536 deviznih din. Izvažali smo: črepinje stekla, odpadke plastike ter odpadke srebra. Za to skupino odpadkov je izvoz prost. Z izvoznimi dovoljenji pa smo izvažali: železne ostružke, pocinkano, belo in emajlirano pločevino ter odpadke legiranih jekel.
Izvozni oddelek TOZD POS pa je opravil tudi izvoz za TOZD RET
S športnega srečanja v Mariboru: Naša kegljaška ženska ekipa: V drugi vrsti: Musar iz Brežic, Jenko, Jeraj in Hafner iz Ljubljane. Spredaj: Jovi-čevič, Jankovič in Rahne iz Ljubljane
v vrednosti 778.753 deviznih din, za količino 166 ton tekstilnih odpadkov.
PRIDOBIVANJE
PRIHODKA
Pridobivanje prihodka je potekalo na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov s kovinsko predelovalno industrijo, Združenjem slovenskih železarn, slovenskih papirnic, s posameznimi livarnami in drugimi dobavitelji ter kupci.
Ocenimo lahko, da je povezovanje s proizvodnjo dobro, da pa bo kljub temu potrebno še v letoš-
njem in prihodnjem letu posvetiti še več pozornosti združevanju dela in sredstev, kakor tudi sovlaganju v razvoj pomembnih dobaviteljev.
REALIZACIJA
Polletna realizacija je večja od pričakovane na osnovi analize dela prvih petih mesecev, saj smo v juniju dosegli rekordni količinski in vrednostni blagovni promet. TOZD je v I. polletju prodal 83.816 ton sekundarnih surovin in reprodukcijskega blaga, kar je 7 °/o več kot v istem obdobju lanskega leta in 6 %> več na plan, pri tem pa je ustvaril 281.187.867 din vrednostne realizacije, kar je 32 odstotkov več na prvo polletje 1978 in 13 °/o več na letošnji plan.
S športnega srečanja v Mariboru: Naša kegljaška moška ekipa: Jamšek iz Ljubljane, Vrtel in Premrl iz Kočevja, Sešek, Srakar, Trček in Paternoster iz Ljubljane
VELIKO
LESA
ŽA
PAPIR
Strokovni odbor FAO pravi, da bo papirna industrija porabila ob koncu stoletja približno polovico svetovne proizvodnje industrijskega lesa, medtem ko ga gre zdaj v ta namen četrtina. Po oceni odbora bo potrebe po lesu mogoče zadovoljevati do leta 2000, če bo svet smotrno izkoriščal gozdove, potem pa bo začelo primanjkovati lesa nekaterih vrst kot industrijske surovine za papir v Ameriki, v zahodnoevropskih deželah in na Japonskem.
PRIDOBIVANJE PRIHODKA TOZD RET V PRVEM POLLETJU -VZROKI IN UKREPI
Polletni obračun poslovanja TOZD Regeneracija tekstila je pokazal, da so kljub 20 °/o povečanju planskih instrumentov v primerjavi s preteklim letom Ie-te presegli, in sicer za 3 °/o, pri celotnem prihodku za 5 °/o, pri dohodku za 13 «/o, in čistem dohodku za 15 °/o, vse ob 7 °/o manjšem številu delavcev od planiranih. Glede na to, da so pokazatelji primerjave na lansko isto obdobje še boljši, ocenjujemo, da je bilo poslovanje uspešno.
Proizvodna programa obeh tekstilnih obratov sta si različna in se delno dopolnjujeta. V TOZD predstavlja proizvodnja količinsko 93 % poslovanja, čisti prometni posli pa 17 %>.
Struktura celotnega prihodka se je v TO Ljubljana v primerjavi s preteklim letom nekoliko spremenila. Zmanjšal se je delež celotnega prihodka od sortiranih odpadkov na račun povečanja deleže celotnega prihodka od čistih materialov in čistih prometnih poslov. Ker TO Ljubljana približno 55 % količine sortiranih odpadkov izvaža, ugotavljamo, da v izvozu za dobro pripravljene tekstilne odpadke kot sekundarno tekstilno surovino ne dosegamo kvaliteti enakovredne cene. Inozemski kupci očitno izkoriščajo slabo razvitost celotne jugoslovanske industrije predelave in porabe sekundarnih tekstilnih surovin, ki bi lahko z večjo angažiranostjo nadomestila uvoz dragih primarnih tekstilnih surovin in tako ugodno vplivala na devizno plačilno bilanco Jugoslavije.
V TO Bohova je v strukturi proizvodnje, znotraj izdelave regene-ratov, to je priprave vlaken iz sekundarnih tekstilnih surovin, nastal malenkosten premik na račun povečanja proizvodnje mešanih regeneratov in zmanjšanja proizvodnje sintetičnih, kar pomeni nekoliko manjši porast celotnega prihodka, kot bi sicer bil.
Na ravni TOZD je na povečanje celotnega prihodka vplivala predvsem izboljšana organizacija dela in povečana storilnost delavcev. Pri analizi gibanja cen ugotavljamo, da so se nabavne cene povečale za 10 do 15 %>, medtem ko so se prodajne cene povečale le
pri nekaterih izdelkih za približno 10 °/o.
Predvidevamo, da bi bilo tudi v naslednjem periodičnem obdobju, ob veliki zavzetosti vseh delavcev, poslovanje lahko uspešno. Potrebno bo izpolnjevati v stabilizacijskem programu sprejete naloge, zlasti pa posvetiti največjo pozornost odnosom z dobavitelji odpadkov in organizirati odlaganje odpadkov na mestih njihovega nastanka že v grobo sortirani obliki, tako da bo predelava odpadkov čim bolj ekonomična. Posebne napore bo potrebno vložiti v TO Ljubljana, kjer pri sor-
dajmo
industriji
odpadne
surovine
tiranih odpadkih s prodajno ceno komaj oz. sploh ne pokrivajo stroškov. Potrebno bo še racionalizirati proizvodnjo sortiranja odpadkov ter povečati količinsko proizvodnjo, istočasno pa se intenzivno pripravljati na nov proizvodni program finalizacije priprave sekundarnih tekstilnih surovin oz. priprave vlaken sekundarnih tekstilnih surovin.
Povzeto iz gradiva za zbore delavcev
S športnega srečanja v Mariboru. Naša strelska moška ekipa: Kar iz Maribora, Čampa iz Celja, Založnik iz Bohove, Mlinar iz Celja in Herle iz Kočevja (s puško)
ciLdeLežiLi &m® &e pca&Laae a OJacna
Dne 16. junija je bila v Tacnu pri Ljubljani osrednja ljubljanska proslava v počastitev 60. obletnice KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Proslava je počastila tudi 40-letnico partijske konference Jugoslavije, ki je bila v Tacnu, v hiši Mihe NOVAKA. Ljubljančani so na tej proslavi z izredno udeležbo ponovno dokazali svojo visoko zavest in zavzetost za dosledno izpolnjevanje politike Zveze komunistov.
Tudi Dinosovi delavci iz Ljubljane so se udeležili proslave. V Tacen je prišla ena četrtina vseh zaposlenih. Res je, da je bilo izredno slabo vreme, toda kljub temu z udeležbo ne moremo biti zadovoljni, ker se predvsem mlajši delavci niso odzvali vabilu.
Program na proslavi je bil enkraten in je lahko vsakomur žal, ki ga je zamudil.
Tone Plešec
Prevajalka Kljajič in vodja delegacije EGS, gospod Leo Giuseppe
DELEGACIJA
EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI V DINOSU
Na pobudo Gospodarske zbornice Jugoslavije in Koordinacijskega odbora INOT je bilo v naši delovni organizaciji 19. in 20. junija prvo srečanje med predstavniki dejavnosti sekundarnih surovin Jugoslavije s predstavniki te dejavnosti v Evropski gospodarski skupnosti.
Na tem sestanku je bila ustanovljena delovna skupina za ostanke in odpadke barvnih kovin v okviru mešane podkomisije za industrijsko in tehnično sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo.
Predstavniki jugoslovanske komisije, udeleženci tega srečanja z jugoslovanske strani so bili:
DRAGOLJUB DJADIČ, sekretar komiteja za napredek dela in poslovanja pri Gospodarski zbornici Jugoslavije;
ALEKSANDER GALIČ, direktor poslovne skupnosti INOT;
EGON EFERL, komercialni direktor Surovine Maribor;
DANILO JANČIČ, vodja komercialnih poslov TOZD Priprava odpadnih surovin, DINOS Ljubljana;
DRAGANA KLJAJIČ, prevajalka Gospodarske zbornice Jugoslavije;
VLADIMIR KRALJ, vodja jugoslovanske delegacije.
S strani Evropske gospodarske skupnosti pa so bili v komisiji: LEO GIUSEPPE, vodja delegacije;
FRANCO THURCETTI in FORGET iz Belgije in Italije, kot predstavnika komisije iz Bruxelesa, sedeža EGS.
Prvi delovni sestanek je potekal po naslednjem dnevnem redu:
—	kakšna je odkupna mreža in kako so organizirane delovne organizacije za zbiranje koristnih odpadkov v EGS in v Jugoslaviji,
—	kakšen je režim izvoza odpadkov in možnost trgovske izmenjave med EGS in Jugoslavijo,
—	kakšne so možnosti bodočega sodelovanja med EGS in Jugoslavijo,
—	izmenjava tehnologije na področju predelave koristnih odpadkov vseh vrst, možnost odstopa licenc in druge oblike industrijske kooperacije.
Razgovor je potekal po diplomatskem protokolu. Uradni del razgovora je bil v francoščini.
V okviru razgovora smo izkoristili izjemno priložnost in članom komisije za sekundarne surovine v EGS pokazali naše delo na poslovni enoti v Kranju in na poslovni enoti v Ljubljani (stiskanje pločevine s stiskalnico Arnold). S tovarišem Jančičem sva bila prijetno presenečena, lahko bi rekel tudi ponosna, ko so predstavniki EGS, kakor tudi predstavniki Gospodarske zbornice Jugoslavije z občudovanjem spremljali našo organizacijo dela in našo stopnjo razvoja. Ugotovili so, da v povprečju ne zaostajamo za razvitostjo članic EGS.
Srečanje smo zaključili s sklepom, da je sodelovanje med Jugoslavijo in EGS upravičeno in ker je imelo prvo srečanje le uvodni pomen prihodnjega sestajanja, smo se dogovorili, da bo drugi sestanek še letos. Na prihodnjem sestanku naj bi se že točno dogovorili o možnostih sodelovanja na osnovi razprav, ki so potekale na prvem srečanju v Ljubljani.
Za konec bi želel poudariti tudi to, da Dinos, kot gostitelj prvega sestanka s predstavniki EGS, ni bil izbran slučajno. Ta naloga mu je bila zaupana glede na razvoj znotraj dejavnosti INOT in zaradi ugleda, ki ga uživa v naši širši družbenopolitični skupnosti in tudi v tujini.
Vladimir Kralj
Začetek uradnega razgovora z delegacijo EGS je bil v dvorani hotela Union, v Ljubljani
OB ZAKLJUČNEM RAČUNU LB GBL — SKUPNI DOHODEK — DENAR TOZD
Ob koncu februarja je bil v Ljubljani 5. ZBOR LB GBL, na katerem so delegati članic razpravljali in sklepali o poslovnem poročilu in zaključnem računu temeljne banke za preteklo leto. Zlasti pomembni sklepi, ki so jih delegati sprejeli, so bili v zvezi z ugotavljanjem in vračanjem skupnega dohodka, ki so ga s svojim poslovanjem ustvarile članice v temeljni banki. Hkrati so delegati iz TOZD sprejeli tudi sklep o združevanju denarja v skladu LB GBL.
Skupni dohodek, ki so ga v svoji temeljni banki ustvarile članice, so še lani delegati na zboru razporedili v bančne sklade in v skupni prihodek vsake članice. Seveda je bil vpliv delavcev članic banke na razdelitev skupnega dohodka omejen, saj delegati niso mogli preveriti svoja stališča z delavci in samoupravnimi organi TOZD.
V prvih dveh mesecih letos pa smo se v TOZD dogovorili za drugačen način ravnanja s skupnim dohodkom temeljne banke. Sprejet je bil poseben samoupravni sporazum, ki točno določa, da je treba skupni dohodek banke vrniti oziroma razporediti. Sporazum vsebuje tudi merila, ki določajo, koliko skupnega dohodka bo prejela posamezna čla-
nica. Delež skupnega dohodka, ki ga bo te dni sprejela na svoj tekoči račun vsaka članica, je seveda odvisen od njenega prispevka k ustvarjanju skupnega dohodka v banki.
Po zaključnem računu za leto 1973 so članice s svojim poslovanjem v banki ustvarile okoli 550 milijonov din skupnega dohodka, kar je Ob koncu februarja je bil v Ljub-nekoliko več kot leto poprej. Ven-
dar zniževanje obrestnih mer posojila za naložbe v prednostne gospodarske veje znižuje tudi skupni dohodek banke. Zato lahko pričakujemo, da bo skupnega dohodka letos manj.
Ob združitvi v LB GBL so se članice zavezale, da bodo zagotavljale pogoje za nemoteno poslovanje banke. To je zlasti pomembno za varno in likvidno poslovanje ban ke ter za njen nadaljnji razvoj. Zagotavljanje nemotenega poslovanja pomeni združevanje denarja članic v bančne sklade. Delegati članic LB GBL so se na zadnjem zboru odločili, da bodo članice iz svojega dohodka združevale denar v
—	sklad solidarne odgovornosti 60 milijonov din;
—	rezervni sklad 87 milijonov din;
—	sklad osnovnih sredstev 222 milijonov din.
Tako bodo članice v dveh mesecih od vrnitve skupnega dohodka združile dve tretjini tega denarja v bančne sklade.
Prav tako kot delitev skupnega dohodka bo tudi združevanje v sklade članic v banki potekalo po samoupravno dogovorjenih merilih. Tisti TOZD, ki je združil manj denarja v banki in ki je med pogostimi najemniki posojil, bo seveda moral združiti relativno več denarja v bančne sklade. Nasprotno pa so obveznosti članice, ki manj pogosto »trka na bančna vrata«, manjše.
(LB GBL = Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana
S športnega srečanja v Mariboru: Naša strelska ženska ekipa: Kurent, Cafuta in Hribar, vse iz Ljubljane
Rafael ing. Kravcar, prvi z leve, na 25. zasedanju DS TOZ POS. (V sredini je predsednik delavskega sveta, na desni pa poslovodja iz Maribora)
RAFAEL KRAVCAR DIREKTOR TOZD POS
S 1. julijem 1979 je inženir Rafael Kravcar začel delovno razmerje v naši TOZD POS, kot direktor te temeljne organizacije. Čeprav TOZD POS obstaja že eno leto in pol, je tovariš Kravcar njen prvi direktor. Predhodni razpisi za to delovno mesto namreč niso uspeli, temeljno organizacijo naše delovne organizacije, ki se ukvarja s pripravo odpadnih surovin, pa so vodili vršilci dolžnosti direktorja.
Rafael Kravcar je 'bil rojen 24. maja 1940 v Ljubljani. Po končani srednji šoli se je zaposlil in ob delu leta 1963 končal I. stopnjo fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Tako je postal inženir kemične tehnologije. V letu 1977 je tudi končal »Program A«, Sole za poslovodne kadre v gospodarstvu.
Njegova prva zaposlitev je bila na oddelku za kemijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Tudi po končani I. stopnji fakultete je ostal v delovnem razmerju na fakulteti. Skupno je tam kot kemijski tehnik delal 8 let. Nato se je zaposlil v Tovarni kemičnih izdel-
kov ARBO, ki je v Podgradu pri Ljubljani. Tam je bil 7 let tehnični vodja, od leta 1975 pa direktor. Rafael Kravcar je član ZK in aktiven član različnih organov in organizacij v krajevni skupnosti Zelena jama, v občini Ljubljana Moste-Polje.
OCENIMO IZVAJANJE PROGRAMA »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
Z akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« je v letošnjem letu Socialistična zveza delovnega ljudstva sprožila vsestransko aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V to akcijo so vključene tudi vse sindikalne organizacije.
Na konferenci sindikata 30. maja 1979 smo se obširno dogovorili o nalogah, ki smo jih dolžni opraviti. Žal pa ocena kaže, da sprejetih sklepov nismo v celoti izvršili. Tedaj smo se namreč obvezali, da bomo pregledali programe aktivnosti, ki smo jih sprejeli in jih dopolnili oziroma konkretizirali za vsako okolje.
KDO VSE SODELUJE V AKCIJI?
Akcija naj bi zajela vse. Vsak izmed nas mora poznati naloge, ki jih ima v vojni ali drugi nevarnosti. Zmotno je mnenje, da bo obrambno delo uspešno, če bomo dobro organizirali strokovno službo. Če bi s tem lahko dosegli napredek, potem bi' bila taka pot
najlažja. Ocena dosedanjega stanja pa je pokazala, da moramo naloge porazdeliti na vse, če želimo doseči napredek. Čim bolj bo vsak poznal svoje obveznosti, toliko bolj se bomo znašli vsi in v vsaki situaciji. Taka opredelitev naloge torej zahteva od vsakega polno zavzetost za to, da bo sposoben dobro opraviti vse zaupane naloge in dolžnosti.
KAKŠNE SO NALOGE NA POSLOVALNICAH IN SKLADIŠČIH?
Naše organizacije imajo zaradi različnih lokacij posameznih poslovalnic in skladišč tudi posebne naloge na tem področju. Naloge v vojni ali drugi nevarnosti morajo izhajati iz ocene sedanje situacije okolja, kjer skladišče oz. enota deluje.
Vsaka enota je na območju krajevne skupnosti in zato ima v okviru te obveznosti in dolžnosti. V kakršni koli nevarni situaciji moramo torej poznati našo nalogo v okviru krajevne skupnosti. Istočasno pa bomo morali reševati naše posebne naloge, ki bodo ob tem nastale. Gre torej za enotnost akcije, ker le tako lahko dosežemo tudi najboljši uspeh.
Taka opredelitev nalog na tem področju torej zahtevaj da se o
nalogah dogovorimo. Zato se morajo povsod povezati s krajevno skupnostjo, kjer jim bodo pojasnili, kaj vse je potrebno storiti in urediti oziroma, kako so naloge poslovalnice in skladišča opredeljene v obrambnem planu krajevne skupnosti.
KDO JE ZADOLŽEN ZA IZVRŠEVANJE NALOG?
Vse organizacijsko tehnične naloge pri sestavljanju programa je dolžna opraviti komisija, ki je bila že izvoljena in jo sestavljajo:
— vodja (to je skladiščnik ali poslovodja), predstavnik sindikalne organizacije (predsednik ali član IO) in pa še en član. Najprimernejše je, da je to nekdo, ki je stalno na skladišču ali, ki razporeja delo. Člani komisije morajo sestaviti program, ki mora vsebovati kratko oceno stanja. V to oceno moramo napisati vse, kar je važno za akcijo oziroma za vsako večjo nevarnost; konkretno
na primer, kako je in kako bo s priljučki:	električnimi, vodnimi,
kanalizacijskimi in drugimi. Ugotoviti je potrebno, če je v neposredni bližini kak poseben objekt: črpališče, kolektor ali kaj drugega, kar lahko bistveno vpliva na spremembo stanja v določenem trenutku. Na podlagi takšne ocene potem postavimo takšno organizacijo, ki bo lahko učinkovito ukrepala v vsaki novi situaciji.
Načrt takšne organizacije .mora vsebovati konkretne naloge za konkretne osebe. Z izdelanim programom je potem treba seznaniti vse delovne ljudi, da bo vsak svojo nalogo poznal. Razumljivo je, da bo treba vsakega tudi usposobiti za delo oziroma nalogo. Torej se bo treba dogovoriti, tudi skupaj s KS, da bomo posameznike poslali na različne tečaje.
To pa ni enkratna naloga. Vse je treba tekoče dopolnjevati. Ob tem ne smemo pozabiti, da je veliko nalog, ki jih tudi sicer moramo opravljati dnevno in da so zanje že zadolženi posamezniki.
NALOGE, KI SO NEPOSREDNO PRED NAMI
—	Pregledati moramo, kako smo do sedaj izvršili sprejeti program.
—	Ugotoviti moramo, kakšne so pomanjkljivosti in kdo je odgovoren, da še niso odpravljene.
—	Kako smo pripravljeni za praktični preizkus naše aktivnosti, ki je programiran za 29. in 30. september 1979.
—	Pregledati moramo, kako smo opredelili naloge, ki so bile objavljene v prilogi Delavska enotnost št. 1 in 2, objavljene 14. aprila in 12. maja 1979. Primerno gradivo je tudi v zadnji številki »NASE OBRAMBE« in razgovor s komandantom teritorialne obrambe SR Slovenije v TV 15, z dne 26. julija 1979.
Spomnimo naj vas tudi na to, da so naše konkretne naloge tudi v zapisniku naše 3. seje konference sindikata, z dne 30. maja 1979.
Tone Plešec
ODPAD IZ SKOPJA JE ZAČEL IZDAJATI BILTEN
Odpad iz Skopja nam je poslal svoje glasilo, ki ima naslov INFORMATIVNI BILTEN. V spremnem dopisu nam sporočajo, da so s 1. junijem 1979 ustanovili službo za samoupravne odnose in informiranje, ki ima tudi nalogo izdajati Informativni bilten. V tem dopisu nas tudi prosijo, da jim pomagamo z našimi izkušnjami na področju samoupravljanja in informiranja. Odkar je bil njihov direktor, Mirko Marinkovski pri nas, o čemer smo pisali v prejšnji 82. številki, jim že oziroma bomo pošiljali tudi naše glasilo.
S športnega srečanja v Mariboru: Naša ekipa šahistov: Krstič iz Celja, Petrovič in Zorko iz Ljubljane, Luzar iz Novega mesta in Vojin iz Ljubljane
Njihov Informativni bilten je po
formatu enak našemu glasilu, saj uporabljajo liste pisarniškega formata (A-4). Prispevki so tipkani celostransko in razmnoženi na principu fotokopiranja.
Obseg prve številke je enajst prispevkov na sedemnajstih tipkanih straneh in na sedemnajstih listih. Fotografij ali risb nima. Pisan je v makedonščini in v cirilici. Služi samo interni uporabi.
V uvodnem članku pišejo, zakaj so na pobudo sindikalne organizacije pri delovni organizaciji ustanovili službo za samoupravne odnose in informiranje in zakaj so začeli izdajati Informativni bilten. Naj iz tega uvoda prepišemo en stavek:
»Kakva e ulogata na informira-njeto vo združeniot trud, edinstveno može da se sfati ako se znae deka informiranjeto e bitna komponenta na samoupravnoto odlučivanje, što znači, deka nie-den rabotnik nemože da bide do-bar samoupravuvač ako ne e bla-govremeno, celosno i vistinski informiran ___«
Naslovi nekaterih drugih prispevkov so: Uspešni delovni rezultati v DO ODPAD v prvem trimesečju 1979; Nagrajeni delavci; Informiranje delavcev v združenem delu; Prva seja delavskega sveta novega sestava; Servis-papir; Sklepi delavskega sveta; Iz dela osnovne organizacije ZK; Aktivnost osnovnih organizacij sindika-
*a-	Stane Koman
O PRIPRAVAH NA VOLITVE DELEGATOV V DELAVSKE SVETE
Za nami je prvi mandat delegatov delavskih svetov v novi samoupravni organiziranosti. Delavski sveti so zato razpisali volitve za delegate v skladu z določili statutov in sicer za TOZD Priprava odpadnih surovin, TOZD Regeneracija tekstila in delovno organizacijo.
Z razpisom volitev se začenjajo kadrovske priprave. Te opravi sindikalna organizacija. Izkušnje uspešno.
o delu organov upravljanja so pokazale, da je aktivnost delegatov nujna, če hočemo, da bo delo V delavskem svetu morajo hiti zastopani člani kolektiva vseh delov delovne organizacije, treba pa je upoštevati tudi strukturo zaposlenih.
Ob izvajanju kandidacijskega postopka je zato prav, da najprej ocenimo opravljeno delo. Zato bomo najprej ugotovili, kako je
delo delegata opravljal tisti, ki je sedaj opravljal to dolžnost? Nadalje moramo oceniti, če in v kakšni meri smo mi, ki smo delegata izvolili, pomagali pri opravljanju njegove dolžnosti. Ali smo oblikovali stališča in predloge pred sejo delavskega sveta in tako omogočili delegatu aktivno delo na seji? Kako smo se zavzemali za izvajanje sprejetih sklepov? Je delegat imel vedno dovolj opore za delo v sindikalni organizaciji?
Vse to so torej stvari, o katerih bomo prav sedaj lahko podali oceno in na tej osnovi izboljšali odnos do delegatskega sistema na sploh, če je bil slab. Skozi oceno moramo ugotoviti vse naše dosedanje slabosti, ki jih moramo odpraviti.
Naše skupne pravice in dolžnosti, ki nam jih dajejo predpisi o volitvah, se še premalo zavedamo. Obveznost vsakega od nas v
upravljanju se ne konča z volitvami. Samoupravljalska funkcija je namreč zaradi racionalnosti razdeljena glede na pristojnosti, ki jo ima posamezni organ, to je tudi delavski svet. Večina odločitev pripada zboru delavcev, saj ta odloča o vseh zadevah ustvarjanja in razporejanja dohodka, vključujoč razdelitev tistega dela dohodka, ki se namenja za osebne dohodke. Pred vsakim sprejemom kakršnegakoli splošnega akta je obvezna predhodna razprava v zborih delavcev. Vse to torej dokazuje, da bo delegat svojo funkcijo v redu opravljal samo takrat, če bo aktivno sodeloval pri samoupravnih odločitvah.
Za delegate bomo torej izbrali tiste delavce, ki se bodo dosledno zavzemali za izvajanje sprejetih programov in za doseganje čim boljših uspehov v temeljnih in skupni delovni organizaciji.
Tone Plešec
PRIPRAVA
SREDNJEROČNEGA PLANA ZA OBDOBJE 1981—1985
Znano je, da bomo morali pripraviti planske dokumente za naslednje srednjeročno razdobje 1981—1985.
V zvezi s tem je treba začeti z določenimi aktivnostmi.
Katere so te aktivnosti?
Pripraviti je treba strokovne predloge za pripravo smernic in elementov kot osnovo za sklepanje samoupravnega sporazuma in dogovora o temeljih plana (SS in DTP).
Smernice je treba posredovati in uskladiti med TOZD v okviru delovne organizacije in drugimi TOZD, samoupravnimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi.
Usklajene smernice med TOZD v okviru delovne organizacije in drugimi TOZD, SIS itd. predstavljajo elemente za pripravo in skle-
panje samoupravnih sporazumov o osnovah plana TOZD in DO. Gre za pomembne naloge in aktivnosti, ki jih bo treba izdelati do septembra letošnjega leta.
Kaj bomo opredelili s smernicami in elementi?
Osnovne probleme, is katerimi se srečujemo pri dosedanjem razvoju (kakšna je ocena in kakšne so bile težnje dosedanjega razvoja), družbene okvire in temeljne usmeritve nadaljnjega razvoja, temeljna nasprotja in protislovja, ki jih lahko pričakujemo pri nadaljnjem razvoju (omejena finančna sredstva glede na potrebe).
Posebnega pomena bodo globalna vprašanja, ki se bodo pojavljala, dileme in alternative bodočega razvoja s poudarkom na ekonomskem, socialnem in prostorskem vidiku.
Kaj bo potrebno določiti?
Osnove za opredelitev skupnih ciljev in interesov (kaj nas povezuje). Strategijo za njihovo izvajanje (kako, na kakšen način bomo prišli do skupnih ciljev).
Kolikšna sredstva bomo potrebovali za dosego teh ciljev?
Od pravilnih odgovorov na zastavljena vprašanja bo odvisen naš razvoj, s tem pa v končni fazi tudi naši osebni dohodki.
Če bomo hoteli, da bo plan res naš, bomo morali zanj pridobiti delavce, to pa pomeni, da bodo morali delavci sodelovati v vseh fazah izdelave, vsak po svojih možnostih in sposobnostih.
Janez Ramovš
SPOROČILA Z 18. ZASEDANJA DS DO DINOS
Osemnajsto zasedanje delavskega sveta delovne organizacije DINOS je bilo 28. junija 1979, v Ljubljani. Od skupno 17 delegatov je bilo navzočih 11. Sejo je vodil predsednik DS DO Ervin Matešič. Na dnevnem redu je bilo 5 točk.
KONTROLA SLUŽBE
DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
Najpomembnejša informacija, ki jo je dal delegatom delavskega sveta direktor DO, je bila o pregledu finančnega poslovanja, katerega sta opravili inšpektorici Službe družbenega knjigovodstva. To preverjanje je povezano s preverjanjem samoupravne in politične dejavnosti v naši delovni organizaciji, kar je opravila komisija komiteja ZKS občine Ljubljana Bežigrad. Tako kot je komisija komiteja ugotovila primerno samoupravno organiziranost in politično aktivnost, tako je tudi SDK ugotovila, da je finančno-materi-alno poslovanje v naši DO v redu. Vzrok za ta preverjanja pa je bila anonimna prijava občinski politični organizaciji, v kateri je neznani pisec očital posameznikom, organom in organizacijam v Dinosu kršenje samoupravljanja in kriminalno poslovanje. Čeprav se ponavadi anonimke vržejo v koš, je bila pobuda o preverjanju pravilna, saj se je tako odstranil vsak sum glede pravilnosti samoupravljanja in poslovanja v naši delovni organizaciji. Če pa je kdo na lastno pest opravljal nezakonita poslovna dejanja, ga bodo slejkoprej odkrili delavci sami ali pa delavci za pregon kaznivih dejanj. Delavski svet je informacijo o pregledu finančnega poslovanja DO Dinos v letu 1978, kar je zapisniško opravila SDK, vzel na znanje.
PRAVILNIK O IZDAJANJU GLASILA SPREJET
Najpomembnejši sklep sprejet na tem zasedanju pa je bil sklep o sprejemu Pravilnika o urejanju, izdajateljskih razmerjih, in o izdajanju našega glasila. Razprava o tem pravilniku je bila, lahko bi
rekli, nepričakovano živahna. Nekateri so se spraševali, zakaj zbori delavcev niso dali nobenih pripomb na pravilnik, ko je bil dan v razpravo, vendar delegati na to vprašanje niso dali odgovora. Delegat delovne skupnosti iz Ljubljane ni bil prepričan, da delavci želijo imeti svoje glasilo, in da smo sposobni vsak mesec izdati eno številko glasila, kakor to predvideva pravilnik. Spraševal se je, koliko strani bi imel, če bi ga izdajali vsak mesec, ko pa tako neradi pišemo članke zanj. Situacijo so rešili delegati iz poslovalnic, ki so prepričljivo zagotavljali, da delavci naše glasilo vedno nestrpno pričakujejo in da ga radi berejo. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da bi morale biti informacije, ki jih glasilo objavlja, čim bolj sveže. Končno je bil pravilnik sprejet s popravki. Tam, kjer piše, da bo glasilo izhajalo vsak mesec, je treba tudi napisati, da bo izhajalo najmanj šestkrat na leto.
NOVI SREDNJEROČNI PLAN IN RAZNO
Predlog o pripravi srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981 do 1985 je pojasnil Janez Ramovš, delegati pa so sprejeli sklep, da se naj s pripravami za izdelavo takšnega plana začne. O tem preberite prispevek Janeza Ramovša.
Pod točko razno so delegati poslušali informacijo o tem, da bomo morali sofinancirati tudi gradnjo objektov družbenega standarda v Stepanjskem naselju v Ljubljani, kjer smo financirali sobe s 16 ležišči za naše samske delavce. Zaenkrat je dodatni delež naše DO 59.959 din. Sofinancirali pa bomo tudi vzdrževanje takih objektov (vrtec, trgovina, družbena prehrana itd.).
Sledila je informacija o tem, da delavci, ki odhajajo na občasni ali redni odmor domov, izkoriščajo zdravstvene usluge zato, da dalj časa ostanejo na odmoru oziroma doma. Izrečena je bila misel, da bi bilo treba naš pravilnik o delovnih razmerjih, tam kjer piše o zdravstveni skrbi za delavce, dopolniti tako, da bi bili neupravičeni postopki onemogočeni.
Za konec zasedanja je bilo postavljeno vprašanje, zakaj je zastalo delo na vključitvi poslovne enote Šentvid v ljubljansko poslovalnico, kar je bilo sprejeto z zaključnim računom za preteklo leto. Delegati DS DO Dinos so v zvezi s tem vprašanjem sprejeli sklep, s katerim opozarjajo delavski svet TOZD POS in izvršni odbor osnovne organizacije sindikata temeljne organizacije združenega dela, da je sklep sprejet z zaključnim računom za leto 1978, potrebno uresničiti.
In še to spada k temu poročilu. Sklepi prejšnjega, to je 17. zasedanja DS DO Dinos, so bili izvršeni, razen sklepa o nakupu dveh depandans na Rogli, kar bi morala storiti delovna skupnost. O tem naj zbor delavcev delovne skupnosti razpravlja ob polletnem obračunu.
S. K.
Ta fotografija spada k Pogovorom v Savudriji, ki ga objavljamo na 23. strani. Tam je zmanjkalo prostora pa smo jo prenesli sem, da ne bi izostala. Enako je bilo s fotografijo na strani 20 spodaj. Na zgornji sliki so počitni-čarji, ki so bili 26. julija v hišici B. V ospredju je Frenk in Angelca Dremelj in njuna 2-Ietna Barbara.
SPOROČILA S 24. ZASEDANJA DS TOZD POS
Štiriindvajseto zasedanje DS TOZD POS je bilo 12. julija v Ljubljani. Od skupno 20 delegatov je bilo navzočih 14. Sejo je vodil predsednik DS TOZD POS Oto Centrih. Na dnevnem redu je bilo 10 točk.
KREDIT ZA KORUZO
Za potrebe SR Slovenije je odobren uvoz 56.550 ton koruze. To koruzo lahko uvozi delovna organizacija UNIVIT iz Ljubljane. Likvidnost bank in koristnikov koruze pa je sedaj tako slaba, da si mora UNIVIT sama preskrbeti sredstva za uvoz, zato je zaprosila več delovnih organizacij za kredit. Njihovo prošnjo je obravnaval tudi DS TOZD POS in ji odobril kratkoročni kredit v višini 5.000.000 din. Kredit mora UNIVIT vrniti z 12%> obrestno mero, do 15. septembra letos.
VEC ZA KOMUNALNE NAPRAVE
Za območje ljubljanskih občin velja samoupravni sporazum o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj v obdobju 1978 do 1982. Po tem sporazumu tudi TOZD POS združuje 6 %> bruto osebnih dohodkov, od katerih gre 2 °/o za solidarno gradnjo stanovanj.
Od teh 2 »/o gre 15 fl/o za izgradnjo komunalnih naprav v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Po novem predlogu naj bi se za komunalne naprave namenjalo 5 ®/o več, to je 20 e/o. DS TOZD POS je sklenil, da naj o tem, pred sprejetjem, razpravljajo zbori delavcev.
PRODAJA MOTORNIH KOLES
TOZD POS ima moped Colibri in motorno kolo Pony ekspres, ki nista več v uporabi. Predlog, da se ju proda, je bil sprejet.
JUBILEJNE NAGRADE IN DELOVNA DOBA
106. člen našega Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodka in skupno porabo določa izplačevanje jubilejnih nagrad, vendar pomanjkljivo opredeljuje, kaj se šteje v delovno dobo, ker poznamo poleg redne tudi posebno delovno dobo. Da ne bo več nejasnosti, je DS TOZD POS sklenil, da se v .izračunu delovne dobe za jubilejne nagrade šteje samo redno, to je efektivno delovno dobo. Jubilejne nagrade dobijo delavci DINOSA za 10, 20 in 30 let efektivne delovne dobe, ne glede na to v kateri delovni organizaciji so v tem času delali.
UPORABA AVTOMOBILA
DS TOZD POS je sklenil, da ing. Rafael Kravcar, direktor TOZD POS, lahko uporablja osebni avto za službene namene.
NOV POSLOVNIK IN ROKOVNIK
Predlog Poslovnika o delu naših samoupravnih organov in rokovnik delovnih opravil našega finančno-ma-terialnega poslovanja gre po sklepu DS v javno razpravo na naše zbore delavcev, ki naj svoje predloge in pripombe posredujejo na naslednji seji DS TOZD POS.
SPORAZUM O FINANCIRANJU ELEKTROENERGETIKE V SLOVENIJI
DS je razpravljal o predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov za elektroenergetiko po planu razvoja za obdobje 1976 do 1980 in sprejel sklep, da gre predlog lahko v javno razpravo na naše zbore delavcev. Predlog sprememb in dopolnitev določa, da je potrebno zaradi kontinuirane preskrbe z električno energijo po letu 1980 pričeti še pred letom 1980 z graditvijo novih elektraren in ustreznega električnega omrežja. V zvezi s tem pa seveda nastajajo nove obveznosti za delavce OZD elektrogospodarstva in vse, ki trošijo električno energijo.
KAZEN ZA NEPREGLEDANO DECIMALNO TEHTNICO
DS je obravnaval sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila obsojena poslovalnica in poslovodja v Celju, zaradi prekrška člena '44 zakona o merskih enotah. Dne 13. in 14. aprila letos so tam uporabljali decimalno tehtnico, ki je bila pokvarjena. Po razpravi o tem je DS ugotovil, da v TOZD ni nihče zakrivil, da popravilo tehtnice ni bilo pravočasno izvršeno, zato za kazen, ki ni majhna, TOZD ne bo zahteval odškodnine od odgovornih oseb. Vzrok, da so v Celju dva dni tehtali z nepregledano tehtnico pa je bil v tem, ker delovna organizacija, ki je sprejela naročilo za popravilo tehtnice, kljub urgenci, popravila ni opravila v roku, delo pa je moralo teči dalje ...
KONTROLA ZAKLJUČNEGA RAČUNA TOZD ZA LETO 1978
Kontrolo so opravili inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva in ugotovili, da je bilo poslovanje v preteklem letu v redu. Inšpektorji so se c poslovanju pogovarjali tudi s člani naše delavske kontrole. Informacijo o tem je DS z veseljem sprejel.
S. K.
Dobro se je smejati zadnji, toda slabo je, ker se lahko zgodi, da tega ne učakate.
V KAKŠNIH STANOVANJSKIH PROSTORIH ŽIVIJO
Predsednik komisije za stanovanjska vprašanja delovne organizacije DINOS TOZD POS Janez Jamšek in član te komisije Janko Korene, starejši, sta v juniju mesecu obiskovala delavce TOZD POS, ki so zaprosili kredite za nova stanovanja. Komisija ju je pooblastila, da si ogledata prostore, v katerih sedaj živijo in se prepričata o utemeljenosti prošenj.
Tovariš Jamšek nam je na vprašanje, kaj sta na obiskih ugotovila, odgovoril naslednje:
»Lahko rečem, da so bile navedbe v prošnjah o tem, v kakšnih stanovanjskih razmerah prosilci za stanovanjski kredit živijo, v večini primerov točne. Majhen odstotek je takšnih, ki v obrazložitvi prošnje niso zapisali vsega, kar že imajo, temveč so navajali samo tisto, za kar so upali, da bo v prid pozitivni rešitvi prošnje. To pomeni, da med prosilci nimamo samo nujnih primerov. Če bi bili med prosilci res samo nujni primeri, bi imeli letos dovolj sredstev, da bi s krediti pomagali vsem. Žal so takšni, ki želijo kredit samo za zboljšanje sicer dobrih stanovanjskih razmer (npr. za beljenje in pleskanje), trdovratni. Ni mogoče zameriti človeku, če tudi za ne tako nujne primere išče kredit, saj je naravno, da vsak želi na čim lažji način priti do sredstev, toda, če vztraja pri svoji prošnji kljub nujnejšim primerom, to ni prav. To, da nočeš videti večje težave drugih kot jih imaš sam, pomeni egoizem in egoizma je pri reševanju stanovanjskih vprašanj naših delavcev še veliko. Imamo primer, ko si lastnik stanovanja v bloku gradi stanovanj ko hišo in zato prosi kredit. Naša komisija pozna tudi naslednji primer, ki pa ni v zvezi s prošnjo za kredit. Upokojeni delavec si je zakonito pridobil-stanovanjsko pravico v Dinosovem stanovanju. Zdaj ga oddaja, ker si je med tem kupil hišo in v njej stanuje. Ker po zakonu ne moreš imeti poleg družbenega stanovanja tudi lastno, bomo skušali to vprašanje rešiti v prid kakšnemu delavcu, ki stanovanje res nujno potrebuje.«
S. K.
DRUŽBA
NAM
POSVEČA
POZORNOST
Poslovno poročilo o poslovanju, pridobivanju prihodka in delitvi dohodka je bilo v naši delovni organizaciji sprejeto na vseh zborih delavcev naše delovne organizacije. Več zborov pa je imelo po nekaj vprašanj na prikazano pridobivanje prihodka in delitev čistega dohodka na osebne dohodke. Pripombe so upravičene tam, kjer menijo, da imajo manjše osebne dohodke zaradi napačnih podatkov pridobivanja prihodka. To ni problem. Dogovorjeno je, da se bo o tem z vsakim posebej in konkretno ugotovilo in razrešilo v septembru mesecu. Problem je tam, kjer iščejo večje osebne dohodke na osnovi več vloženega dela, brez upoštevanja znane resolucije o stabilizaciji našega gospodarstva, ki so jo sprejeli naši najvišji samoupravni in družbenopolitični organi. S to resolucijo je sprejeto, da se osebni dohodek lahko povečuje, če se povečuje produktivnost, vendar mora biti povečevanje osebnega dohodka za 10 °lo počasnejše kot rast produktivnosti.
Vladimir Kralj, direktor naše delovne organizacije je na zasedanju delavskega sveta TOZD Priprava odpadnih surovin, dne 27. julija 1979, ko so delegati DS poslušali poročila o sprejemanju poslovnega poročila za prvo polletje na zborih delavcev, večkrat spregovoril o tem, da si nikakor ne moremo privoščiti neupoštevanja določil omenjene resolucije, še zlasti zato ne, ker nam ne gre slabo in ker nimamo slabih osebnih dohodkov. Preko delegatov se je želel zahvaliti vsem delavcem, ker so kljub nekaterim pomislekom polletno poslovno poročilo sprejeli in tako pokazali visoko stopnjo zrelosti tudi, ko sprejeti vsedržavni stabilizacijski ukrepi udarjajo po njihovih žepih. To pomeni, da se zavedajo, kako bi bilo v prihodnosti, če s stabilizacijskimi ukrepi v našem gospodarstvu ne bi uspeli. Preko delegatov pa je vsem delavcem želel povedati tudi to, da DINOS že dolgo ni več — odpad, da je s svojo dejavnostjo zelo in vse bolj pomemben činitelj stabilizacije in razvoja celotnega gospodarstva. Naša samoupravna družba mu takšno vlogo že priznava in temu primerno se moramo tudi obnašati.
-tr-
SPOROČILA S 25. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD POS
POSLOVNIK O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delegati DS so ugotovili, da so zbori delavcev predlog Poslovnika sprejeli, dali pa so pripombi na 20. in 42. člen. DS je pripombi sprejel. Poslovnik je s tem veljaven.
ROKOVNIK DELOVNIH OPRAVIL FINANČNEGA POSLOVANJA
Predlog rokovnika finančno- materialnega poslovanja delovne organiza-
Posnetek s 25. zasedanja DS TOZD POS. Janez Ramovš pojasnjuje, zakaj je potrebno povečati investicije v Lendavi
Petindvajseto zasedanje DS TOZD POS je bilo 27. julija 1979 v Ljubljani isti dan in isto uro kot zasedanje DS TOZD RET, kjer so v glavnem obravnavali enak dnevni red. Na DS TOZD POS je bilo 11 točk. Zasedanje je vodil predsednik DS Oto Centrih.
200 KM LOKOKILOMETRINE
Ko so delegati potrjevali vsebino zapisnikov 23. in 24. zasedanja DS, so ugotovili, da v zapisniku 24. zasedanja manjka sklep, po katerem lahko direktor TOZD POS ing. Rafael Kravcar s svojim avtomobilom mesečno opravi po Ljubljani 200 km lokalnih voženj.
DODATNA SREDSTVA ZA LENDAVO
V Lendavi gradimo novo skladišče. Načrt predvideva, da bo novo skladišče stalo 3,010.000 din oziroma skupno z zemljiščem 3,260.000 din. Zdaj smo prišli do novih predračunskih podatkov za elektriko, vodo, ograjo in do želje, da se zemljišče nekoliko poveča. Po oceni Janeza Ramovša bi lahko z ozirom na razpoložljiva investicijska sredstva in potrebe drugih poslovalnic dodatno namenili za skladišče v Lendavi še 560.000 din in takšno povečanje so delegati tudi odobrili.
NOVO DVIGALO GRE V MARIBOR
Nova paketirka ARNOLD, ki jo bo dobila poslovalnica v Mariboru, potrebuje tudi primerno dvigalo. Da bi dvigalo pravočasno zagotovili, je bilo predlagano, da se v Maribor pošlje novo dvigalo LIV, ki je že naročeno za poslovalnico v Kopru, Kopru pa da se dvigalo zagotovi kasneje s kamionom, ki ga ima Celje. Delegati delavskega sveta so tudi zvedeli, da je med prizadetimi in zainteresiranimi že dosežen sporazum, zato so zamenjavo potrdili.
VOLITVE NOVIH DELAVSKIH SVETOV
Po statutih TOZD in DSSS naše DO so volitve njihovih delavskih svetov vsaki dve leti spomladi. Sedanji delavski sveti naših TOZD in DSSS so bili izvoljeni junija meseca 1977, pravice in dolžnosti pa so sprejeli januarja meseca 1978, ko se je Dinos reorganiziral v temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Tako imajo sedaj dva datuma začetka njihovega mandata. Da bi se to uskladilo in se leta 1981 ujelo z rokom, ki ga za volitve določajo statuti TOZD in DSSS, so delegati predlog o razpisu volitev novega delavskega sveta sprejeli. Volitve bodo 18. septembra 1979 (za oba TOZD in DSSS).
KDO JE DOLŽAN VODITI ZBOR DELAVCEV
Takšno vprašanje je postavil eden de_ legatov, češ, da ni prav, ko ga vodi vedno eden in isti. Na vprašanje je odgovoril Tone Plešec, ki se je skliceval na naš statut. Zbore delavcev sklicuje predsednik delavskega sveta in on bi jih moral voditi. Ker pa ne more biti prisoten na vseh zborih, ki so velikokrat tudi istočasno, je zapisano, da ga v njegovem imenu vodijo delegati delavskega sveta. Zbore delavcev v naših delovnih enotah torej vodijo tisti delegati, ki so jih delavci izbrali za delegate v delavskem svetu TOZD.
KOMISIJA ZA OBRAČUN SKUPNEGA VLAGANJA V TK SEVNICO
Za razvoj Tovarne konstrukcij v Sevnici, ki je TOZD Strojnih tovarn v Trbovljah, smo spomladi s samoupravnim sporazumom vložili 3,000.000 din. Dohodek te tovarne se bo delil v skladu s sredstvi, ki jih je kdo vložil v razvoj. Mimogrede naj povemo, da smo sprejeli tudi riziko. Kmalu bo lc-to mimo in tedaj bo prišlo do prvega obračuna dohodka. Da bi bil ta obračun tak kot mora biti, bodo zagotovo-vile komisije. V eni takih komisij bodo trije delegati naše delovne organizacije in trije iz Tovarne konstrukcij. Naš DS je v to komisijo imenoval Ervina Matešiča, Staneta Mancinija in ing. Rafaela Kravcarja.
cije so zbori delavcev obravnavali in dali nanj več pripomb, zato ga DS ni razglasil za veljavnega. Izvolil je komisijo, v kateri bodo Mancini iz Ljubljane, Eberlinčeva iz Trbovelj in Grajzerjeva iz Kranja. Eberlinčeva je imenovana za predsednika. Komisija ima nalogo, da pregleda pripombe in predloži delavskemu svetu poročilo in predlog sprememb obravnavanega rokovnika.
METODOLOGIJA VREDNOTENJA DELOVNIH OPRAVIL
Delegati so ugotovili, da so o predlogu pripomb in dopolnitev metodologije za ocenjevanje količine in kakovosti dela razpravljali vsi zbori delavcev in ga sprejeli, razen treh zborov, ki ga niso sprejeli oziroma ki ga še niso obravnavali. Ker je predlog velika večina sprejela so pripombe in dopolnitve razglasili za veljavne.
FINANCIRANJE ELEKTROENERGETIKE V SLOVENIJI
Vsi zbori delavcev so razpravljali in sprejeli predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov za elektroenergetiko. Ker je predlog vseboval tudi alternativo glede puščanja oziroma vračanja preveč vplačanih sredstev v letu 1977, je DS sprejel iniciativo zbora delavcev vodstva TOZD POS, da naj se sprejme ugodnejša rešitev za nas, to je, da nam mora elektrogospodarstvo preveč plačana sredstva v letu 1977 vrniti.
Del delegatov na 25. zasedanju DS TOZD POS
RAZGLASITEV POLLETNEGA OBRAČUNA
Polletni obračun poslovanja naše delovne organizacije še nikoli ni bil tako hitro narejen in poslan v razpravo zborom delavcev, kot 'to leto. Na marsikaterem zboru je bila razprava vroča predvsem zaradi tega, ker imajo delavci občutek, da za več dela in uspeha ne dobijo tudi toliko večjih osebnih dohodkov. Takšna razprava je razumljiva, nikakor pa ni mogoče razumeti kritike zaradi pomoči Črni gori, ki je spomladi nastradala v hudem potresu. Očitno je tam, kjer je bila takšna kritika, sindikalna organizacija odpovedala. Kljub kritiki so delavci obračun za to pomoč, tako kot celoten polletni obračun poslovanja sprejeli na vseh zborih, razen na poslovalnici v Ljubljani. V Ljubljani so takšno situacijo takoj po zboru pozitivno razrešili na sestanku članov družbenopolitičnih organizacij poslovalnice, o pripombah na polletni obračun posameznih zborov delovnih enot oziroma poslovalnic pa bodo po sklepu DS konkretni razgovori na vodstvu TOZD, takoj po končanih letnih dopustih oziroma v septembru mesecu. Na tej osnovi je DS TOZD POS ugotovil, da je polletni obračun naše delovne organizacije sprejet.
ODLOŽENO SKLEPANJE O AMORTIZACIJI
Tovariš Golja je predlagal, da naj bi odobrili plačilo amortizacije rezervne paketirke RIKO iz skupnih sredstev TOZD. Ker rešitev tega predloga ni nujna in ker je tovariš Golja prišel s predlogom na dan ustno na sami seji DS, so delegati sklenili, da o tem ne bodo razpravljali in da naj se predlog pripravi za razpravo na prihodnjem zasedanju, kot to določa na tem zasedanju sprejeti poslovnik o delu samoupravnih organov.
LIVARNA
ALUMINIJASTIH ZVEZDIC
O odkupu livarne aluminijastih zvezdic v Mariboru je DS že razpravljal, dokončno pa naj bi sklepal, ko bi Maribor pripravil uradno cenitev. Delegat iz Maribora je poročal, da je cena, ki je znana, uradno ugotovljena s strani uprave mariborske občine in da druge uradne cene ne bo mogoče dobiti. Vse to so Mariborčani pravočasno sporočili vodstvu TOZD, vendar zadeva ni prišla na sedanje zasedanje DS. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj ne , sklep pa je bil, da naj se pripravi za naslednjo sejo.
GROŽNJA
SANITARNE INŠPEKCIJE
Sanitarna inšpekcija je »obljubila«, da bo dala zapreti naše skladišče na
Jesenicah, če ga ne bomo uredili tako, kot zahtevajo predpisi. Prav tako je zahtevala odstranitev kontejnerjev iz prostorov zunaj skladišča v Kranju. V zvezi s tem je bilo potrebno določene stvari urediti oziroma zgraditi. Dela so se začela, vendar so obtičala in danes »smo tam, kjer smo bili ob začetku leta« je dejal delegat iz Kranja. Terjal je odgovor na vprašanje, zakaj je tako?
Na tem je delal gradbeni tehnik Sr-dič, ki pa je šel drugam. Z razpisom iščemo novega gradbenega tehnika. Upanje je, da bodo te stvari v mesecu septembru stekle.
Sklep: Jenko, Ramovš in Kravcar naj na naslednji seji DS poročajo, kakšna je situacija na Jesenicah in v Kranju in kaj se da narediti, da bi se dela končala oziroma, da bi se zadovoljilo zahtevam sanitarne inšpekcije.
S. K.
DINOSOV MUZEJ ...
Na skladišču v Murski Soboti smo se pogovarjali o vsem mogočem in tako je prišlo na dan tudi to, da v Murski Soboti še obstaja, verjetno naj-starejša, ročna stiskalnica za papir in tekstil. Pa smo ob tem rekli tudi to, da bi bilo lepo, če bi na nekem našem novem skladišču imeli poseben prostor, kjer bi zbrali, restavrirali in razstavljali orodje in stroje in morda še kaj drugega (npr. fotografije) s čimer se je nekoč ali se še danes opravlja delo, kakršno je naše.
V premislek tudi to! Zdaj nam je morda žal za stvari, ki smo jih uporabljali za delo pred 20, 30 leti, pa jih nimamo več, na stvari, ki jih danes uporabljamo za delo pa ne mislimo nič, čeprav bodo čez 30 let prav taka redkost in vrednost kot stvari pred 30 leti. To bi bila zanimiva zbirka in morda edina v Jugoslaviji.	-t-
ZADNJA VEST
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE INOT 79 BODO V ŠIBENIKU
Poslovna skupnost INOT — Beograd je obvestila, da bodo tretje delavske športne igre INOT 79 v Šibeniku in sicer 5., 6. in 7. oktobra (petek, sobota, nedelja).
Ponudba, ki jo je dal hotelski kompleks SOLARIS za hotel Andrija (B kategorija) je bila naj cenejša ob dejstvu, da bodo nastopajoči imeli na razpolago vse potrebne športne prostore na enem mestu oziroma skupaj, razen kegljišča, ki bo drugje. Hotelski kompleks Solaris je 7 km izven Šibenika, kamor se pride tudi z vlakom.
Kdo se bo udeležil 3. RSI INOT 79 in v katerih disciplinah (proizvodnih, kultumo-zabavnih ali športnih), je potrebno sporočiti v Beograd najkasneje do 5. septembra 1979.
INTERVJU Z IVANEKOM
Junija sem se več dni zadrževal v Prekmurju, pa sem zato imel priložnost dvakrat obiskati Antona Ivaneka, ki je skladiščnik našega skladišča v Gornji Radgoni. Dvakrat sem ga obiskal zato, ker je pri prvem obisku med drugim povedal, da je zbiralec revolverjev. Nedvomno imajo tudi nekateri drugi naši delavci kakšnega »konjička«, toda Ivanekov je toliko zanimiv, da naj mu pripada prvi zapis o »konjičkih« naših delavcev v našem glasilu.
Ivanekovo »kraljestvo« je vidno že s široke ceste, ki pelje iz sredine Radgone na mejni blok s sosednjo Avstrijo. Prav kupi stare avtomobilske pločevine, na robu žitnega polja, so me pritegnili, da sem poiskal pot v to skladišče. Kdo je tam skladiščnik, nisem vedel, toda delavec, ki je tam pospravljal, me je v trenutku spoznal in takoj sva se lahko sproščeno pogovarjala. To je bil Anton Ivanek, skladiščnik in edini delavec na tem skladišču.
Ivanek je rojen v Cerkvenjaku (v Slovenskih goricah), k nam, za skladiščnika v Gornji Radgoni, pa je prišel leta 1964. Pred tem je bil miličnik na postaji milice v Gornji Radgoni. Takrat so imeli miličniki zelo majhne plače in zato se je odločil, da si bo poiskal bolje plačano službo. Na prigovarjanje službe za zaposlovanje iz Gornje Radgone je začasno sprejel dolžnost skladiščnika v našem skladišču. Tu je že prvi mesec dobil boljše osebne dohodke pa je zato ostal, čeprav prvotno ni imel tega namena.
Vse to sem zvedel iz prijetnega razgovora; na moja številna vprašanja pa je Ivanek takole odgovarjal:
Ti je bilo kdaj žal, ker si zamenjal službo?
Sprva ne, zdaj pa mi je že. Delo milice me je vedno zanimalo in veselilo in zdaj imajo tudi tam urejene osebne dohodke.
Kaj pa ti je najmanj všeč pri nas oziroma tu na skladišču?
To, ker je to skladišče takšno, da v pravem pomenu besede predstavlja — odpad.
Ali je še vedno tako kot pred 15 leti, ko si prišel k nam?
Skoraj. Edina investicija so železna vhodna vrata, ki jih je zvaril in postavil z mojo pomočjo Kološa
iz naše poslovalnice v Mariboru. Leseno barako, v kateri imam pisarno, pa sem si postavil pred dvema letoma.
In kje si imel pisarno prej?
V majhnem skladišču, ki je edini zidani oziroma betonski objekt na skladišču. V njem sem se dodobra nalezel revmatizma, od gležnjev do kolen. Vedno sem imel ledene noge.
Kolikšen promet ustvarjaš?
Od 15 do 20 starih milijonov mesečno. Glavni vir odpadnih surovin je ELRAD, s katerim dobro sodelujem. Tako imenovanega ročnega prometa imam zelo malo.
Na kakšne težave naletiš pri svojem delu?
Največja težava je, da ne dobim redno kamiona za odvoz materiala
Anton Ivanek
oziroma, ker ga ne dobim niti takrat, kadar je nujno. Nekaj strank vedno predolgo čaka, da bi odpeljali pripravljeni material. Če bi imel kamion večkrat na razpolago, bi ustvarjal več prometa.
Od kod dobiš kamion? Kaj predlagaš?
Iz našega skladišča v Mariboru ali iz skladišča v Murski Soboti. Da bi imel svoj kamion, se ne izplača, toda mariborska poslovalnica bi morala imeti en kamion več. Verjetno bi ga moralo imeti skladišče v Lendavi. S tem bi sprostili zasedenost kamionov v Murski Soboti, od koder bi potem lahko večkrat poslali kakšnega k meni oziroma v Gornjo Radgono.
Pokriti prostor skladišča v Gornji Radgoni
Čigav je kontejnerski koš, ki ga imaš naloženega na skladišču?
Ivanek s tekmovalno pištolo Diano
Koliko pištol imaš v zbirki in kakšne?
Imam 15 revolverjev. Eden, španski, je star 101 leto. Najtežji tehta 2 kg. To je znani črnogorski »kolaš«, ki je zelo redek v Sloveniji.
No, prav ta »kibla« dokazuje to, kar pripovedujem. Danes smo 13. junija. Iz Maribora so jo sem pripeljali 23. maja in v dveh dneh sem jo napolnil z aluminijastimi odpadki. Menda se je mudilo zanje. Zdaj sem že ničkolikokrat interveniral, naj jo odpeljejo, pa nič. Že 20 dni je tu in nič ne vem, koliko časa bo še.
Želiš postaviti kakšno vprašanje?
Da, o preselitvi skladišča na novo lokacijo oziroma v industrijsko cono Gornje Radgone. Kaj je s tem? Kje in zakaj je zastalo reševanje tega vprašanja?
Pa preidiva na druga, lepša vprašanja. S čim se ukvarjaš v prostem času?
S strelstvom. Sem član ene od petih strelskih družin v naši občini.
Dosegaš dobre rezultate?
Dve leti sem že občinski prvak. Ekipno sem se udeleževal tudi republiških prvenstev. Posamično, izven občine, nisem tekmoval. Nimam dovolj časa za vadbo.
Nedavno so Dinosovi delavci tekmovali z delavci Surovine tudi v streljanju. Če bi bil zraven, bi gotovo mi zmagali. Zakaj se nisi udeležil tega tekmovanja?
Zato, ker mi ni všeč, da nas na tekmovanja kličete brez tekmo-
Alu-cevke, premera 12 mm, dolžine 100 do 120 cm, ki jih ima Ivanek na zalogi. Bi šle kje v prodajo?
S kakšnim orožjem pa vadiš oziroma tekmuješ?
Imam »breztrzajno« tekmovalno pištolo na stisnjeni zrak znamke Diana, dve tekmovalni puški na stisnjeni zrak in tekmovalno malokalibrsko pištolo znamke Wal-ther.
(Nadaljevanje na str. 18)
Pločevina odložena zunaj skladišča v Gornji Radgoni, ker je ograjeni del premajhen
valnih priprav. Po poslovalnicah bi morali organizirati strelske vaje oziroma strelska tekmovanja in nato rezultate zbrati pri naši komisiji za šport in rekreacijo, ki naj bi na osnovi rezultatov odbrala ekipo najboljših za tekmovanje z delavci iz druge delovne organizacije ali za Delavske športne igre INOT.
Enkrat si omenil, da imaš doma majhno zbirko orožja. Je tudi to tvoj »konjiček«?
Da, to veselje imam že od osnovne šole in danes ni pištole, da je ne bi poznal.
Šofer s kamionom iz skladišča v Murski Soboti je prišel po odpadni material v Gornjo Radgono, toda ne po »kiblo« z alu-odpadki
TRIKRAT TRINAJST ...
Pravimo, da je številka 13 nesrečna ... Le kdo in zakaj si je to izmislil? Ivanek iz Gornje Radgone pravi, da ta izrek ne drži. Rojen, da je 13. maja, »god« ima 13. junija, hišna številka pa je tudi 13. Srečen in nesrečen ni nič bolj in nič manj kot kdo drug.
S. K.
Rojen 13. novembra Ul. prvoborcev št. 13
VRTNICE IN ODPAD ...
Večina, ki dela na naših skladiščih, nima posebnega veselja do cvetja, na skladiščnem prostoru. Odpadni material in rože nekako ne gredo skupaj. Izjeme pa so. Na skladišču v Gornji Radgoni, v levem kotu blizu vhodnih vrat je kakšna dva kvadratna metra zemlje in v njej so zasajene vrtnice. Kdo ve, če kdo od obiskovalcev skladišča to opazi? Tudi, če ne, lepo je vseeno!
-t-
Ivanek me je popeljal tudi domov in mi pokazal zanimivo zbirko. Pri njem doma pa sem zvedel, da pozna tudi skoraj vse fotoaparate in da se še kar precej ukvarja s fotografijo. S fotodokumentacijo in risanjem načrtov o tem, kako so se dogajale prometne nesreče ali vlomi, se je poklicno ukvarjal kot miličnik, ko je služboval na postaji milice v Krškem.
V njegovi sobi pa sem zagledal tudi harmoniko, »freitonarico«. Tudi na harmoniko igra. Kdo bi si mislil, kakšne vse fante imamo pri Dinosu? Mnogi izven naše delovne organizacije si morda mislijo, da se znajo ukvarjati in da se ukvarjajo samo z odpadki.
Dragi bralci! Ce veste še za kakšnega takega vsestransko aktivnega člana naše delovne organizacije (in gotovo veste), sporočite to uredništvu našega glasila. Pisali bomo tudi o njem.
Tovarišu Ivaneku pa za prijeten razgovor prav lepa hvala.
Stane Koman
Vedno znova iščemo pogovore z našimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi.
A. CAMUS
NAŠA VIKEND-PRIKOLICA V MORAVCIH
Pogled na tisti del v Moravcih, kjer je dovoljeno postavljati avtocamp prikolice. V ospredju je odprt bazen s hladno vodo
V začetku junija meseca letos smo namestili novo veliko vikend-pri-kolico z baldahinom in vso potrebno opremo za kuhanje in ugodno bivanje, v znane termal-
Taka je naša avtocamp prikolica v Moravcih
ne toplice — Moravce. Moravci so od Murske Sobote oddaljeni 8 kilometrov.
Moravske toplice so znane po topli mineralni vodi z nekoliko rdečkasto usedlino in rahlim duhom. Obiskovalci teh toplic si predvsem zdravijo revmatizem, pa tudi razne kožne ekceme. Bolj kot mi, poznajo koristnost Moravskih toplic naši sosedje, Avstrijci. Ti predstavljajo 80 odstotkov vseh gostov. Toplice obiskujejo skozi vse leto, tudi pozimi.
Prvi Dinosovi delavci so prišli na 10-dnevni dopust v to prikolico 20. junija 1979. Interesentov pa je menda toliko, da je prikolica zasedena vse do septembra meseca.
Da imamo vikend-prikolico tudi v Prekmurju, v Moravskih toplicah, se imamo zahvaliti komisiji DO DINOS za šport, rekreacijo in kulturo. Tovarišica Rezka, predsednica komisije je vse okrog prikolice v Moravcih osebno urejala, s pomočjo naših delavcev iz Murske Sobote.	-t-
ZA UVOD
Ponudila se mi je izjemna priložnost, da sem se kot delegat Gospodarske zbornice Jugoslavije in kot predstavnik dejavnosti Poslovne skupnosti INOT udeležil svetovnega kongresa sekundarnih surovin v Chicagu. Kongres je trajal 4 dni, moje celotno bivanje onkraj velike luže pa je bilo dolgo polnih 10 dni od 25. maja do 5. junija 1979.
Doživel sem veliko prijetnega, hkrati pa tudi neprijetnega, kot npr., da polet iz Zagreba do New Yorka traja več kot 10 ur in da sem preživel na poti od Ljubljane do Chicaga in nazaj v zraku en dan in eno uro. V Ameriko sem prispel eno uro prej, preden se je zgodila naj večja katastrofa ameriškega civilnega letalstva, ko je na letališču O Hara, v razbitinah letala DC-10 izgubilo življenje 275 ljudi. Misel, da sem pripotoval z novim letalom Jata DC-10, me je nekoliko vznemirila, saj je bil na ameriškem letalu povzročitelj katastrofe vijak, s katerim je bil pritrjen motor na krilo. Moje bivanje v ZDA, kjer sem imel priložnosti, da sem si ogledal mesti New York in Chicago, je bilo moteno z alarmantnim objavljanjem prepovedi poletov letal DC-10. Te objave so postale normalna dnevna informacija, ki pa so meni pomenile veliko več, saj sem se z zadnjim poletom takšnega letala vrnil v Jugoslavijo. Do tega trenutka, ko to pišem, letala te vrste niso dobila dovoljenja za pristanek na tleh ZDA.
Pa pustimo te malenkosti, ki bodo v mojem življenju pomenile nepozabno dogodivščino, in se vprašajmo: Kaj je Amerika? Govorimo: »V Ameriki je drugače, ljudje tam živijo boljše, so bogatejši, ima-

jo vse.« Danes, ko sem spet doma, v naši edinstveni samouprav-ljalski družbi, si upam trditi, da sem doživel lepo in grdo Ameriko oziroma, da imamo takšno »Ameriko«, o kateri radi govorimo, pri nas. Zakaj? Američan nima zagotovljene osebne varnosti, kot mi, nima zagotovljene osebne socialne varnosti, kot mi. Tudi veliko drugih pomembnih in manj pomembnih družbeno socialnih odnosov ameriška družba ni uspela urediti tako kot mi, v naši socialistični samoupravni Jugoslaviji, v Titovi Jugoslaviji. Bilo me je tudi strah, predvsem v mestu Chicagu, kjer živi okrog dvesto tisoč ljudi naše narodnosti, saj je med njimi precej ustaške in četniške emigracije. Imel sem srečo, da nisem prišel v stik z omenjeno emigracijo, pazil pa sem, da po Michigan Aveny oziroma izven kongresne dvorane nisem nosil nalepke udeleženca
Pogled na betonsko džunglo v New Yorku
kongresa, na kateri je pisalo moje ime in Privredna komora Jugoslavije.
Zdaj pa bi rad odmislil tamkajšnje muzeje in razstave, umazani New York, čisti Chicago in doživetja na njihovih hitrih cestah ter prišel na resnejši del, v moje delegatsko delo.
KAJ JE B.I.R. IN KAKO JE ORGANIZIRAN?
B.I.R. pomeni začetne črke BU-REAU INTERNACIONAL DE LA RECUPERATION, kar pomeni svetovno organizacijo za reciklažo primarnih in sekundarnih surovin. V tej organizaciji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in katere član je že 4 leta tudi Jugoslavija, je
Najlepši del Chicaga — Michigan aveny
združenih 40 dežel sveta. Članice pa so lahko tudi posamezne delovne organizacije in predstavniki grupacij sekundarnih surovin posameznih dežel, kot je npr. naš INOT.
Ta svetovna organizacija deluje na naslednji način:
Vodi jo vrhovni svet s predsednikom, ki ima (dva) pomočnika v prejšnjem predsedniku in v izvršilnem sekretarju. Stalni člani tega sveta so predsedniki komitejev B.I.R. za posamezne strokovne dejavnosti organizacije in sicer:
—	za jeklene odpadke in jeklo,
—	za barvne kovine (ta ima tudi tehnični komite),
—	za papirne odpadke,
—	za tekstilne odpadke,
—	za odpadke plastike in gume. V vrhovni svet se vključujejo po potrebi tudi predsedniki posameznih specialnih komitejev, ki se volijo vsako četrto leto kot npr.:
—	za izvajanje predpisov in zakonov,
—	za sejme,
—	za nove proizvode iz dejavnosti sekundarnih surovin,
(Nadaljevanje na str. 20)
—	za strokovno izobraževanje,
•— za tisk,
—	za uvajanje nove tehnologije in znanja in
—	za ostalo (finance, zavarovanje, članstvo, ipd.).
Strokovna dela za vrhovni svet opravlja sekretariat, ki ima stalni sedež v Bruxelesu. Sedanji predsednik B.I.R. je gospod Alfred Cooper, predstavnik Velike Britanije.
Moje delo v dnevih kongresa, od 28. 5. do 1. 6. 1979 in strokovne demonstracije tehnologije in opreme.
Ker je bil program dela kongresa znan že prej, sem se odločil, da bom sodeloval v delu komiteja za jeklene odpadke, v delu komiteja za papirne odpadke in po možnosti, glede na to, da so bile seje posameznih komitejev istočasno, tudi v delu komiteja za barvne kovine.
Moj glavni cilj je bil, da neposredno spoznam najsodobnejšo ameriško oziroma svetovno opremo in tehnologijo za zbiranje, pripravo in predelavo koristnih odpadnih surovin. Želel sem spoznati celotni sistem reciklaže v državi Illinois, ki mu v svetovni terminologiji pravijo »recycling«. Ta sistem zajema področje primarnih in sekundarnih surovin ter področje zbiranja koristnih odpadkov v zaključeno celoto. Razen tega sem v času kongresa, v okviru programskih strokovnih ekskurzij obiskal vodilno ameriško združenje za jeklo in jeklene odpadke American Indiana Scarp and Stili Corporation in največje združenje za papirne odpadke na področju mesta Chicaga — FSC Paper Corporation of Illinois. Ta firma za svoje proizvode uporablja izključno papirne odpadke.
V času kongresa sem obiskal tudi sejem svetovnih proizvajalcev opreme za našo dejavnost, ki je bil prirejen v velikem hotelu »Continental Plaza«, kjer je bil tudi kongres. Na razstavi, ki je bila vsebinsko zelo bogata, so vodilne svetovne firme demonstrirale filme in prototipe opreme za pripravo in predelavo odpadnih surovin, nudile pa so tudi strokovno obrazložitev novih oprem in novih tehnologij priprave in predelave.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nič ne pomaga še tako velika moč, če ni razuma, ki jo zna uporabiti.
Udeleženci B. I. R. na strokovnem ogledu zbiranja in priprave jeklenih odpadkov. V ozadju zaprti kontejnerji polni mletih ostružkov. V ospredju makadamsko dvorišče. Asfalt je zanje nerentabilna investicija
Enostaven mlin za mletje jeklenih ostružkov na odpadu v Chicagu
Angelca Štebe, hčerka in mami Kurent ter nala Sonja v naročju Mihe Štebeta v Savudriji pri počitku na ploščadi med našima hišicama A in B.
SEKUNDARNE
SIROVIM«
2i
TKUCMCHKFORMATIVNI UST OOUR« a DELATN06TI SEKUND AKNIK S 1*0VINA
IZ
DELOVNE
ORGANIZACIJE
SO
ODŠLI
ODPAD JE ZNAK ZASTARELOSTI TEHNOLOGIJE
Dr. Aleš Bebler, predsednik Jugoslovanske zveze za zaščito človekove sredine, je na eni med mnogimi konferencami za tisk, med drugim rekel tudi naslednje: »... Prisotnost odpadkov, velikih količin škarta in odpadnega čvrstega materiala v proizvodnji je najboljši znak, signal za staro tehnologijo in organizacijo dela ...« (SS april 79)
ALEKSANDAR GALIC DIREKTOR PS INOT
Na 4. zasedanju Skupščine Poslovne skupnosti INOT je bil Aleksandar Galič, dipl. oec., imenovan za direktorja te naše jugoslovanske skupnosti. Galič je bil direktor tudi prej in sicer od leta 1966, ko se je skupnost imenovala združenje. (SS maj 79)
KOLIKO NAS JE
Po zadnjih podatkih Službe družbenega knjigovodstva je v Jugoslaviji 101 organizacija, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo in prometom sekundarnih surovin, združenih v 46 OZD ali SOZD. V njih dela več kot 11.000 delavcev, ki delajo na 437 punktih, v 113 občinah od skupno 511 občin, kolikor jih je v Jugoslaviji. Zanimivo je, da je 130 punktov v devetih večjih mestih Jugoslavije, brez mest v Sloveniji. V Beogradu je npr. 46 punktov, v Zagrebu pa 31. Leta 1977 je bilo v prometu 1,470.000 ton raznih vrst odpadkov, medtem ko je bilo takoimenovanih lastnih odpadkov okrog 1,900.000 ton. Torej smo leta 1977 v Jugoslaviji »proizvedli« okrog 3 milijone tristosedem-deset tisoč ton odpadkov. (SS maj 79)
POT DO JUGOSLOVANSKE BORZE ODPADKOV
Po zgledu Slovenije, ki že ima Borzo odpadkov in zakon o odpadkih je bila v Beogradu iznešena pobuda, da se v znamenitem SAVA-CENTRU, pri katerem je bil nedavno ustanovljen Informativno-propagandni center, ustanovi tudi jugoslovanska Borza odpadkov. V Sloveniji Borza odpadkov deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. (SS maj 79)
PRIHAJAMO V VEK ODPADKOV
V	članku s takšnim naslovom je opisano o čem so se pogovarjali strokovnjaki Organizacije združenih narodov, ko so se nedavno sestali, da bi proučili kakšna je tehnologija za recikliranje, vračanje, odpadnih materialov v proizvodnjo. Na sestanku je bilo poudarjeno, da bo 21. stoletje, stoletje odpadkov, če se ne bo našlo učinkovitega sistema koriščenja odpadkov. (SS maj 79)
IZKUŠNJE ITALIJANOV V PREDELAVI TEKSTILNIH ODPADKOV
V	članku s takšnim naslovom je inženir Stanislav Pesjak, direktor naše TOZD RET, opisal kaj je videl in zvedel, ko je obiskal enega največjih centrov predelave tekstilnih odpadkov v Italiji. Izkušnje potrebujemo, ker pripravljamo načrte za nova postrojenja predelave tekstilnih odpadkov v novem tekstilnem obratu, ki ga bomo v bližnji prihodnosti začeli graditi. (SS maj 79)
KJE BODO DELAVSKE ŠPORTNE IGRE INOT 79
V	članku z naslovom NA OBALI MORJA ALI NA KOPNEM piše, da bodo tudi letos delavske športne igre INOT, vendar se še ne ve kje bodo. Najverjetneje bodo v Subotici. Tudi točen datum še ni določen. Pisec članka piše tudi o tem, da se je treba na te igre pripravljati in daje za zgled DINOS iz Ljubljane in sarajevske TOZD naše dejavnosti, ki skozi vse leto prirejajo razna tekmovanja ... (SS junij 79)
MARIBORSKA SUROVINA GRADI TOVARNO ZA PREDELAVO PLASTIKE
JUSTINA TEKAVC s poklicem ekonomski tehnik, je bila zaposlena v naši organizaciji od 1. julija 1958. Začela je kot bilancist, od leta 1965 dalje pa je bila pomočnik direktorja finančne službe. Vseh 21 let, ko je bila pri nas, je bila aktivna tudi v političnih organizacijah in samoupravnih organih. Z veseljem je npr. opravljala različne dolžnosti v mladinski organizaciji, saj je prišla k nam iz vodstva občinske mladinske organizacije. Bila je tudi brigadirka v mladinski delovni brigadi. V naši delovni organizaciji je bila več mandatnih dob član delavskega sveta, tri mandatne dobe predsednik upravnega odbora, sedaj pa je bila predsednica delavskega sveta delovne skupnosti Dino-sovih skupnih služb in članica delegacije delovne skupnosti za zbor združenega dela občinske skupščine Ljubljana Bežigrad
Bila je strokovnjak na področju knjigovodstva. Vseskozi se je zavedala, da sama strokovnost, brez vključevanje v samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij, ni dovolj. Bila je vsestransko priljubljena, kot tovarišica in sodelavka. Delovno razmerje pri nas ji je prenehalo na lastno željo, ki so ji jo narekovali zdravstveni razlogi.
Na novem delovnem mestu je prevzela vodenje računovodstva manjše delovne organizacije.
SONJA HOČEVAR se je s 1. majem 1979 starostno upokojila. Pri nas se je zaposlila 1. aprila 1958. Enaindvajset let je opravljala različne dolžnosti v knjigovodstvu. Nazadnje je bila materialna kn j igovodkin j a in komercialni referent v komercialnem biroju.
Kot članica ZK je bila tudi politično aktivna. Bila je večkrat izvoljena v delavski svet, v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in konference sindikata.
Ko nas zapušča, ji želimo vso srečo in veliko zdravja.
VENCESLAV VETROVEC se je starostno upokojil s 1. junijem 1979 v 66. letu starosti. Pri nas se je zaposlil 1. avgusta 1962 kot pravnik. Opravljal je delo sekretarja podjetja in direktorja splošnega sektorja.
V pokoju mu želimo veliko zadovoljstva in zdravja.
V članku z naslovom KMALU V MARIBORU PREDELAVA ODPADNIH PLASTIČNIH MATERIALOV piše, da je mariborska Surovina začela v juniju mesecu letos graditi tovarno za predelavo odpadkov iz termoplastike (odpadki in izdelki iz mehke plastike). Investicijska vrednost tovarne je 143 milijonov N din. Nova tovarna naj bi šla v pogon februarja meseca 1980. Iz odpadkov bodo proizvajali plastični granulat, najprej 3 tisoč ton na leto, potem 5 in končno, leta 1985 10 tisoč ton. (SS junij 79)
Janez SRDIC, gradbeni referent se je pri nas zaposlil meseca marca 1978, od nas pa je šel 31. julija 1979. Dobil je delo v gradbeni operativi.
P.
Tovariš Jančič je bil odličen sogovornik, ker je odličen poznavalec razvoja naše delovne organizacije. Po njegovem mišljenju je sedaj Dinos v obdobju tehnike, ki pa nič več ne zadovoljuje, zato se že kažejo obrisi novega obdobja, obdobja nove tehnike (velike stiskalnice, Šreder naprave). V prihodnosti bo nova tehnika istočasno zelo vplivala na čistost okolja. Dve stvari torej terjajo novo tehniko pri našem delu: vse večje spoznanje koristnosti odpadnih surovin in vse večja skrb za čistost okolja, v katerem živimo. Prav to dvoje je garancija za naš tehnični in splošni napredek.
Besede o okolju so zopet dale tovarišu Jermanu iztočnico za novo vprašanje. Zanimalo ga je, kakšna je usoda ogromnega števila odvrženih -konzervnih škatel. Na to vprašanje je dobil približno naslednji odgovor: Konzervne škatle so izdelane iz pokositrene pločevine, ki jo uvažamo. Kositer pa je strup za železo, ki se topi v železarskih pečeh. Konzervne škatle ne smejo priti med staro železo, namenjeno železarnam, dokler toliko ne zarjave, da odpade ves kositer. To rjavenje pa traja nekaj let.
Kositer je zelo draga kovina, zato je Dinos pred leti naročil študijo za ločevanje kositra od pločevine.
Vladimir Kralj je Mirku Jermanu, narodnemu heroju, v imenu DO poklonil v spomin na obisk grafiko akademskega slikarja Iva Šubica
Študija je pokazala, da bi to delo bilo rentabilno, v praksi, pri poizkusu pa se je pokazalo obratno. Študija je bila delana na podlagi naše »bele pločevine«, ki je imela debel sloj kositra, večina konzervnih škatel pa se izdeluje iz uvožene bele pločevine, ki ima zelo tenak, elektronsko nanesen sloj
kositra. Tovarna MILOJK ZAKIC iz Kruševca se je lotila razkositre-nja, vendar je postopek ustavila. Zdaj odpadke bele pločevine izvažamo v Italijo, kjer so osvojili najmodernejši postopek razkositrenja bele pločevine.
Tovariš Kralj je k temu pojasnilu dodal še naslednjo ugotovitev: Razkositrenje je ekonomično, če je letno 25.000 ton odpadkov bele pločevine, vendar takih količin teh odpadkov mi ne zberemo.
Besede o izvozu pa so dale tovarišu Burdychu iztočnico za vprašanje o tem, koliko je vreden naš enoletni izvoz. S podatki mu je postregel tovariš Kralj, ki je med drugim povedal, da samo steklenih črepinj izvozimo za milijon dolarjev ali za eno milijardo 850 milijonov starih dinarjev, kar količinsko predstavlja 1000 vagonov. Ta podatek je zbudil dvakratno začudenje pri obeh gostujočih tovariših. Prvič zaradi črepinj, ki prinašajo devize, drugič pa zaradi števila vagonov, ki bi nepoučenemu dalo vtis, da je izvozna vrednost veliko večja. Prav s tem drugim podatkom pa smo lahko gostoma pojasnili, kako težko je naše delo, ker imamo opraviti tudi z velikimi količinami zelo cenenih odpadkov, ki ne prenesejo velikih stroškov.
Po tem je povzel besedo tovariš Burdych in povedal naslednje: Nisem govornik niti strokovnjak za stvari, s katerimi se vi ukvarjate. Izredno sem zadovoljen, ker ste me povabili v vašo delovno orga-nziacijo, vendar se težko vključujem v razpravo, ki je večkrat že kar znanstvena. Čl-ovek vidi na ce-
Objavljamo tretje nadaljevanje o tem, kaj smo se pogovarjali s predsednikom občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana Bežigrad, narodnim herojem Mirkom Jermanom in podpredsednikom skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Borisom Burdychom, ko sta letos spomladi, na naše povabilo, obiskala našo delovno organizacijo. Tudi ta razgovor, ki ga objavljamo v tej številki našega glasila, je potekal v avtomobilu, na poti v naše novomeško skladišče.
Grafični list akademskega slikarja Iva Šubica je v spomin na obisk dobil tudi Boris Burdych, podpredsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
sti papir in že si misli, za vraga, kje so odpadi. Vse skupaj pa le ni tako enostavno. Dinos je dobro organiziran, vendar mislim, da pri teh stvareh ne bomo nikoli dovolj organizirani. Cas teče hitro in povozil nas bo, če ne boste sami prisluhnili znanosti ter ji 'sledili. Vidim, da ste ji začeli slediti.
In še to bi rad povedal. Ko je tovariš Kralj uvodoma orisal dejavnost, s katero se Dinos ukvarja, je začel govoriti o ljudeh v vaši delovni organizaciji. To, da je tako začel, mi je veliko pomenilo. V mislih imam tudi tiste delavce, ki so delali pri vas. Njim, njihovo minulo delo ne boste mogli nikoli poplačati, saj so vam ustvarili pogoje, s katerimi sedaj že štartate na visoko tehniko. Nikoli ne smete pozabiti nanje, saj so v resnici veliko »dali skozi«.
Jaz izhajam iz grafike. Tudi pri nas smo doživeli silen razvoj. Za tiskanje ne vlivamo več svinčenih črk. Prešli smo na najmodernejšo tehniko tiskanja, na offset tehniko. Ta sprememba pomeni za nas grafike pravo revolucijo in kot vsako revolucijo tudi to ni lahko obvladati. Potrebno je veliko znanja. Kolikor poznam vašo tehniko, bi rekel, da še ne pomeni revolucije, vendar vas je veselje poslušati, ko govorite o njej, o novih strojih, ker vse to povezujete z ustvarjanjem dohodka in s skrb-
jo, da ne bi vsega, kar ustvarite, »pojedli«.
Veseli me tudi, da greste ven, po svetu, da vidite, kaj je novega drugje, da nočete ostati na istem mestu in da ne čakate na druge. Eno leto sem kot član komiteja naše občine občasno hodil k vam na vaše partijske sestanke, natančno pa sem prebiral vse zapis-
nike s sestankov osnovnih organizacij ZK. Tako sem vas kar dobro spoznal in moram reči, da ste name napravili dober vtis. Vesel sem tudi, da se je kandidatura tovariša Kralja za direktorja Dinosa srečno končala in da sva midva s tovarišem Jermanom imela pri tem pravilno stališče.
(Se nadaljuje)
Naše delavce, ki preživljajo 10-dnevni oddih v naših počitniških hišicah v Savudriji, sem obiskal 26. julija. Spraševal sem jih o marsičem in seveda tudi o tem ali so imeli srečo z vremenom. No, imeli so res srečo, saj jim je sijalo sonce vsak dan in le en večer je deževalo.
Razgovore sem opravil v opoldanskih urah, ko so skoraj vsi bili »doma«. Sredi popoldneva pa sem hotel intervjuvati tudi tiste delavce, ki so del svojega dopusta preživljali v naših camp-pri-kolicah, pa nisem nobenega dobil. Vsi so se verjetno že sončili na obali in kdo bi jih tam, med množico kopalcev, našel. Avtocamp v Savudriji je bil namreč poln in srečnih počitničarjev vseh narodov je bilo toliko, da je bila skoraj gneča.
REZKA KURENT iz Ljubljane je bila v Savudriji z možem Francijem in hčerkama Matejo in Polono. Prva ima 13 let, druga pa 8. Bili so zelo zadovoljni, zlasti z vremenom. Med drugim me je najprej zanimalo, kje nameravajo preživeti še ostale dneve letnega dopusta?
Odgovor: V glavnem smo ga že preživeli. En teden smo bili v Moravcih, en teden pa smo bili doma. Tako bomo letne počitnice kmalu končali.
Tu ste imeli lepo vreme. Ste se veliko kopali?
Smo, vendar ne tu, v Savudriji, ampak v bližnjem turističnem naselju Katoru. Vsak dan se odpeljemo tja. Tam je čudovita plaža, mivka in otroka sta se tam tudi naučila plavati. Ze vsa leta namreč delamo tako, da se kopamo in sončimo v Katoru. Tudi manj meduz je tam, ena pa me je vendarle, že prvi dan našla.
V Katoru je tudi nudistična plaža. Ste morda hodili tja?
Da, prav tja.
(Nadaljevanje na str. 24)
Kurentova z možem in hčerkama
Omenili ste termalne toplice v Moravcih, kjer ima DINOS letos prvič svojo camp-prikolico. Prav vi, Rezka, ste se zavzeli, da je bila prikolica tam pravočasno postavljena in opremljena z vsem potrebnim. Ste bili v njej, ko ste bili v Moravcih?
Ne. Bili smo v tamkajšnji hišici, narejeni v prekmurskem stilu. Takšne hišice so pred več leti zgradili nalašč v ta namen. V vsaki hišici, ki je krita s slamo, so štirje vhodi v štiri opremljena majhna stanovanja. Zelo lepo je v njih in vse je zasedeno, skoraj eno leto naprej.
V Moravcih vam je tudi bilo očitno všeč. Bodo Moravci všeč tudi delavcem v naši prikolici? Ali kaj veste o tem?
Takrat, ko smo bili tam, so bili v naši prikolici Koširjevi iz Maribora, za njimi pa so prišli Markočevi iz Ljubljane. Vsi so bili zelo zadovoljni. Prikolica je res na najbolj primernem in lepem mestu. V Moravcih je res enkratno, zlasti za starejše, takšne, ki jih kaj boli, ki jih kje trga. Jaz sem imela v enem tednu več od Morave, kot bom imela od 10 dni na morju. Na morju smo pravzaprav zaradi otrok.
Kakšne bolezni si ljudje zdravijo v Moravcih? Veste kaj o tem?
Moravške toplice so dobre za zdravljenje -poškodb nastalih v nesrečah, za zdravljenje poškodb hrbtenice, proti revmi, išijasu, za zdravljenje nevrotičnih obolenj in podobno. Niso pa Moravci za ljudi z visokim krvnim pritiskom ali z okvarami sr-
ca in ožilja. Voda je zanje prevroča in premočna. Nekatera podjetja imajo tu hišice najete za vse leto in vse leto pošiljajo sem svoje delavce, ob delno lastnem plačevanju penziona.
Ali duh, ki ga ima voda, res moti počutje?
Na ta duh se privadiš. Prvi dan ti voda smrdi po nafti ali po čem, potem pa nič več. Vsi trije zdravilni bazeni so sedaj poleti odprti, zato ni čutiti skoraj nobenega duha. Zraven njih pa je bazen s hladno vodo, kjer lahko tudi plavaš.
*
SANDI SIMONISEK iz Škofje Loke je bil v Savudriji z ženo Angelco, hčerko Mojco in sinom Bojanom. Mojca ima 14 let, Bojan pa 15 in že obiskuje vajeniško šolo. Sandi Si-monišek je šofer-odkupovalec in sicer že 7 let. Med drugim sem ga najprej vprašal, kam sicer hodi na letni dopust?
Odgovor: Zidam hišo in 7 let nismo šlii nikamor. Pri Dinosu sem enkrat dobiilj 10 starih milijonov kredita, sedaj pa imam odobrenih še 5 milijonov.
Ste bili že kdaj prej tu, v Savudriji? Se vam tu dopade?
Kolikor vas poznam Simonišek, ste tudi športnik. S čim se v prostem času največ ukvarjate,
Prostega časa imam malo, kolikor pa ga imam, najraje doma s s-inom igram namizni tenis, enkrat na teden pa hodim vadit kegljanje. Letos smo v Škofji Loki tekmovali v občinski trim ligi. Tekmovalo je 34 kegljaških ekip. Dinos — Kranj ima svojo ekipo, na -tem tekmovanju pa smo se v hudi konkurenci uvrstili na 5. mesto. Iz skladišča v Škofji Loki sva dva v tej ekipi, drugi pa so iz skladišča v Kranju.
Ali vaša ekipa redno vadi in kje,
Redno, vsak petek dve uri, v Pu-štalu, to je v Škofji Loki in sicer na 3-steznem kegljišču. Rezervirani imamo dve stezi.
Kdo to plača, rezervacijo prostora namreč?
Naš, Dinosov, kranjski sindikat. Sem pa tje nam je že kdo očital, da bomo mi kegljači »požrli« vsa kranjska sindikalna sredstva. Stvar je pa taka, da kegljišče ni rezervirano samo za nas, ampak za vse naše delavce. Kegljati lahko -pride vsak.
Kakšno pa je vaše mnenje o naših pripravah za udeležbo na Delavskih športnih igrah INOT 79?
Pred dvema letoma sem bil tu. Pri- O organizaetiji takšnih priprav ne peljal sem prikolice in pomagal po- vem nič, kar pa se tiče kegljačev, stavljati šotore oziroma baldahine. mislim, da bi morala Dinos zastopati Že takrat sem si rekel, da moramo naša kegljaška ekipa, ker je ne-
Simonišek z ženo, hčerko in sinom
čimprej -priti sem na dopust. No, in letos smo že lahko prišli. Morali smo se odločiti, če ne zaradi drugega, zaradi otrok. Tu se tako dobro počutimo, da bi ostali ves mesec, ko bi bilo mogoče.
dvorno najbolj uigrana in pripravljena. Sicer pa sem za ekipe sestavljene iz najboljših tekmovalcev. Najboljše bi morali poiskati na tekmovanjih med moštvi posameznih poslovalnic.
Se to naj povem. Naša ženska kegljaška ekipa iz Ljubljane me je prosila, da bi bil njihov trener. Pristal sem in nameraval na svoje stroške hoditi v Ljubljano. Toda že na prvem treningu me je Janez Paternoster s svojim obnašanjem oziroma podcenjevanjem odvrnil od te namere.
Za udeležbo na športnih igrah Inota je treba vaditi in tekmovati skozi vse leto, če hočemo častno zastopati našo delovno organizacijo. Mi, v Kranju, smo na področju kegljanja to delali. Delamo pa eno napako, tudi pri nas v Kranju. Kadar tekmujemo, smo brez vodstva, brez predstavnikov delovne organizacije. Ni prav, da so tekmovalci istočasno organizatorji in funkcionarji.
Kakšno pa je vaše mnenje o našem glasilu?
Všeč mi je in prav bi bilo, če bi bilo še bolj obširno. Moti pa me, ker so pisci prispevkov v glavnem vedno eni in isti. Seveda to ni očitek, saj vem, da smo temu sami krivi, ker nič ne pišemo za glasilo. Pa še to sem opazil, da se o nas, ki smo na Gorenjskem, nič ne piše. To se mi ne zdi prav. Pa večkrat bi moralo glasilo iziti. Delavci niso seznanjeni, na primer, s sklepi delavskega sveta delovne organizacije, pa bi kazalo o teh sklepih pisati v glasilu. Lahko bi jih tudi obešali na oglasne deske, če bi jih imeli. Vse, kar delavci hitro zvemo, je to, koliko denarja bomo dobili za razdeliti. To je vsekakor zanimivo, viendar to ni vse, kar se dogaja v naši delovni organizaciji oziroma v naših tozdih.
Moj razgovor s Sandijem Simoni-škom je poslušala tudi Rezka Kurent, predsednica naše komisije za šport, rekreacijo in kulturo, pa sem še njo vprašal za mnenje v naši udeležbi na športnih tekmovanjih.
Odgovor: Predvsem je potrebno, da vzamemo športna tekmovanja veliko bolj resno. Vsak, ki se prijavi za tekmovanje, ki pristane na udeležbo, bi se moral zavedati, da zastopa ugled svoje delovne organizacije. Njegovo ponašanje mora biti zato prežeto z odgovornostjo.
Ali imam prav, ko mislim, da mora imeti tekmovalna skupina delovne organizacije uradnega predstavnika, ki ni tekmovalec in tehničnega vodjo, ki prav tako ni tekmovalec. Oba bi morala imeti pravico avtoritativno urejati in reševati vsa vprašanja, ki se pojavijo na tekmovanju, poslovna in športna. Mislim, da bi moral biti tudi v vsaki tekmovalni ekipi nekdo, ki bi bil neposredno odgovoren za to, da bi ekipa častno zastopala delovno organizacijo. Vodje
ekip naj bi bili pomočniki tehničnega vodje celotne skupine.
Saj smo se vedno predhodno dogovorili, da bo tako. Vedeli smo, kdo boža kaj odgovarjal, toda na tekmovanjih je bilo vse tako, kot da se nismo ničesar dogovorili, na primer, kar se tiče reda in discipline. Saj tekmovali smo in to kar dobro, toda tudi zdivjali smo. Zdaj bi se že morali zresniti, sicer bo odhajanje na tekmovanja zgubilo vsak smisel. Tudi to bi rada povedala, da predsednik komisije ne more, zlasti če je to ženska, obvladati kar tri naloge komisije: šport, rekreacijo in kulturo. V komisiji imamo sicer referenta za šport, toda to je premalo, saj vidimo, kako nam gre organizacija športne dejavnosti v delovni organizaciji od rok.
Ali bi bila rešitev v tem, da bi imela komisija tri podkomisije za ta tri vprašanja?
Nedvomno bi bil rezultat boljši, če bi dobili v vsako podkomisijo tri do pet pravih sodelavcev.
*
FRANC BRINAR iz Trbovelj je bil v Savudriji s sinom Robertom, starim 8 let. Z njim sta bila tudi dva bratranca, prav tisti dan, ko sem bil tudi jaz tam pa so ga obiskali še štirje. Kar velika družba je bila to. Brinar sedaj dela na stiskalnici pločevine, sicer pa je šofer in čez 2 meseca, tako mu je obljubljeno, bo zopet prijel v roke volan kombija. Pri nas je 8 let.
Tovariš Brinar, kam ponavadi hodite na dopust?
Najraje hodim v hribe. V Savudriji sem drugič. Prvič sem bil pred še-
stimi leti, ko sva bila z ženo še skupaj.
Tudi vas, tako kot Simoniška, videvam na delavskih športnih igrah INOT. Kakšno je vaše mišljenje o naši udeležbi na teh igrah in sploh o organizaciji športa pri nas? S kakšno športno zvrstjo se vi največ ukvarjate?
Z nogometom , sicer pa sem v trboveljski poslovalnici športni referent. Za udeležbo na športnih igrah Inota bi se morali bolj pripravljati in to organizirano, s predtekmovanji med moštvi, sestavljenimi z delavci posameznih poslovalnic.
Kje igrate nogomet in s kom?
Naša poslovalnica ima nogometno moštvo za mali nogomet, v katerem igra 6 oseb. Tekmujemo v sindikalnem prvenstvu naše občine in redno vadimo. Iz poslovalnice smo trije v moštvu, trije pa so iz drugih delovnih organizacij. V občinski ligi smo zasedli tretje mesto.
Ali vadite tudi namizni tenis?
Tudi, toda raje bi vadil metanje krogle. Saj vadim to disciplino, toda doma in premalo. Imam 7,5 kg težko kroglo in ne 4-kilogramsko, kot jo imajo v Ljubljani, na poslovalnici, kjer vadi Botonič, ki je lani tekmoval na igrah v tej panogi. To ni dobro, če vadiš z lažjo kroglo. Predpisana teža za člane je mislim 7,5 kilograma.
Ali berete naše glasilo, Kaj mislite o njem?
Berem ga. V redu je in zadnja leta spravljam vse številke.
Ti pa si Robi, ali ne, sem vprašal njegovega sina, ki je zavzeto poslušal ves razgovor, tako kot tudi drugi otroci, kadar sem se razgovarjal z njihovimi starši. Kako si končal prvi razred osnovne šole? Se tudi ti ukvarjaš s kakšnim športom?
Razred sem končal z dobrim uspehom, je Robi korajžno povedal, ukvarjam pa se s karatejem, namiznim tenisom in šahom, je končal odgovor.
Še to Brinar. Kdo pa vam kuha,
Ne kuhamo. Hranimo se v menzi Uprave javne varnosti. Naj povem, da je tam hrana odlična.
(Nadaljevanje na str. 26)
Iz Savudrije je ostalo še 6 fotografij, ki jih bomo objavili v naslednji, septembrski številki.
FRANC ŠEBENIK iz Ljubljane je bil v Savudriji z ženo Sonjo, 15-let-nim sinom Bojanom in 12-Ietnim sinom Markom. Šebenik je šofer, dela pa na dvigalu. Na vprašanje, kako se počutijo v Savudriji, je rekel, da »prima«. Kuhajo si sami. Tudi njega sem že v začetku razgovora vprašal, kje bodo preživeli ostali del letnega dopusta?
Odgovor: Žena bo sedaj poleti izrabila ves dopust, v glavnem doma, jaz pa ga bom malo prihranil za smučanje.
Ste že bili kdaj v Savudriji?
V Savudriji sem bil 3 mesece, ko je podjetje gradilo prvi dve počitniški hišici. Vozil sem gradbeni material. Potem sem menda trikrat prišel sem na letovanje, nato pa smo hodili šotorit in to kar 7 let. Bili smo na Korčuli, Biogradu na mora in drugje. Zdaj smo se že malo naveličali takšnega letovanja in sem bom še prišel, če bom dobil prostor.
Tovariš Šebenik, koliko let ste že pri Dinosu?
Prišel sem 1955. leta. Vmes sem bil 3 leta pri vojakih oziroma pri mornarici. Pri Dinosu sem z vojaščino vred že 24 let. Najprej sem bil delavec v tekstilnem obratu. Ko sem prišel od vojakov, sem napravil izpit za šoferja.
Kaj mislite o glasilu podjetja?
Zelo je zanimivo. Dobim ga v pisarni poslovalnice lin nosim ga domov, kjer ga tudi žena prebere od začetka do konca. Sicer pa mislim, da ga delavci na ljubljanskem skladišču bolj malo berejo. Prelistajo ga že,
ker iščejo v njem slike oziroma kdo je na slikah. To jih zanima.
Kaj delate v prostem času?
Naj povem, da v Notranjih goricah gradim hišo in to že 10 let. Začel sem »na črno«, vendar me v krajevni skupnosti, kjer so mi gradnjo ustno dovolili, ne preganjajo, ker so za predel, kjer zidam, naročili zazidalni načrt. Toda s krediti sem imel strašne težave. Na moje ime jih sploh nisem mogel dobiti. Težave imam tudi s priključki, ina primer z električnim. Vodo imam, sedaj se dela kanalizacija, elektriko pa imam napeljano iz bratove hiše.
Ste sami zidali?
Ne, pomagali so mi bratje. Nas je sedem bratov in dve sestri. Pomagali smo eden drugemu in zgradili 7 hiš, seveda zase.
Od kod ste?
Iz Pleševice.
Kje je to?
Pleševica je vas pred Notranjimi goricami pri Ljubljani.
*
ANGELCA DREMELJ je iz Ljubljane. Dela v vodstvu TOZD POS. Meseca septembra bo že 11 let odkar je pri nas. S službo je zadovoljna, s počitnicami v Savudriji pa tudi. Navdušena je. V Savudriji je bila z možem Frenkom, sestrično Meto in tremi otroki; Barbaro, ki ima i> let, Matevžem, ki ima 5 let in Rokom, ki ima 2 leti.
Štirikrat so že letovali v naših sa-vudrijskih počitniških hišicah. Ko sem se pogovarjal z njo, je vsa zadovoljna lupila krompir na od sonca
obsijani terasi pred počitniško hišico. Na vprašanje, kaj misli o našem glasilu, je odgovorila, da je zelo v redu.
*
LUDVIK MLINAR iz Celja je bil v Savudriji z ženo Vlasto, hčerko Karmen in sinom Kristijanom. Z njimi je bila tudi bratova družina. Kako se tu počutite, je bilo eno mojih prvih vprašanj Ludviku Mlinarju?
Se kar, sem dobil odgovor, samo meduze nas motijo. Ena me je že opekla. Sicer pa je tu, v teh hišicah, čudovito.
Kje boste preživeli ostali del letnega dopusta?
Doma, malo pa ga bomo prihranili za kakšne nujne zadeve med letom.
Koliko časa ste že pri nas? Kaj delate?
Pet let sem že pri Dinosu, trenutno pa delam pri stiskalnici pločevine. Strojnik sem. Izpite za strojnika sem naredil pri Dinosu.
Od kje pa ste prišli k nam?
Iz tujine. Iz Švice.
Ste zadovoljni pri nas?
Se kar, le plača je bolj majhna. S plačami smo v Celju skoraj zadnji v Dinosu.
Kaj mislite, kaj je temu vzrok?
Veliko imamo takega materiala, ki ga moramo predelati predno ga prodamo. Predelava seveda stane in razlika v ceni je manjša. Drugače je, na primer, v Slovenskih Konjicah. Tam dobijo tak material, ki ga lahko in tudi ga, direktno iz tovarne peljejo v železarno ali livarno.
Kaj pa delate v prostem času?
Na to vprašanje je po kratkem molku odgovorila žena Vlasta. Rekla je: stanovanje iščemo! Potem sem zvedel#, da živijo pri; ženinih starših, kjer žive z družinami še drugi sorodniki. Ludvik je pri nas že trikrat zaprosil za rešitev njegovega stanovanjskega problema, vendar brez uspeha. Tudi pogledati ni prišel nihče, da bi videl, kje živijo. V celjski poslovalnici so mu odgovorili, da v Celju pač ne razpolagajo z nobenim stanovanjem. Zivime kot cigani, je še rekla žena Vlasta, ki deia pri celjskem zavodu za spomeniško varstvo.
Zamislil sem se nad vsem tem in še bolj razumel, zakaj sta v začetku razgovora rekla, da je tu v Savudriji, v naših počitniških hišicah — čudovito.
*
ANGELA SKRABANJA iz Kamnika, kjer je že 10 let skladiščnica, je bila v Savudriji s tremi hčerami: Stanko, ki ima 16 let, Nevenko, ki ima 12 let in Niko, ki ima 5 let. Zelo so bili zadovoljni s počitnicami, zlasti s prostori in opremljenostjo stanovanja v počitniški hišici in z neposredno okolico, kjer se na travi lahko sončijo ali igrajo.
Kaj ste si danes skuhale za zajtrk in kosilo, je bilo eno mojih prvih vprašanj tovarišici Angeli?
Za zajtrk sem napravila palačinke z Radensko in čaj. Za kosilo imamo pire krompir in kumarično omako. Zvečer bomo pekli na žaru. Večkrat pečemo skupaj s Sebendkovimi.
Kje preživite ostali del letnega dopusta?
Doma, porabimo ga čez leto ob kakšnih nujnih prilikah. Osebno raje, kot bi prosila za bolniško, vzamem dopust.
Ste že bili kdaj tu?
Zdaj smo četrtič. Enkrat smo bili v avto-prikolici, vendar mi zaradi otrok v hišicah bolj odgovarja.
Koliko vas dela v Kamniku?
Dve sva. S Pirčevo imava skladišče v Kamniku in Domžalah. Tri dneve delava v Kamniku, dva pa v Domžalah. Precej imava ročnega odkupa.
Kdo vam prinaša odpadne surovine?
Kmetje jih pripeljejo. Imamo tudi zbiralce, ki niso pravi kmetje, imajo pa konje in zbirajo odpadno blago v odlagalnih jamah. Nekaj je zbiralcev invalidov. Tako eden, .ki je skoraj v celoti hrom, na svojem invalidskem vozičku pripelje tudi 80 do 100 kilogramov železa in barvnih kovin. Vesele smo prav teh zbiralcev, ker to
delo opravljajo z veseljem in brez odpora do odpadkov.
Vidim, da ste sama s hčerkami. Ali imate stanovanjsko vprašanje rešeno?
Pravzaprav ne in tudi prosila nisem, da bi mi ga pri Dinosu pomagali rešiti. Moj problem jev tem, da imam v Ljubljani lastno stanovanje, pa se ne morem preseliti vanj. Dobila sem ga od očeta za doto, toda žal zasedenega. Stranka ne more ven, ker ne dobi drugega, sama pa ji tudi ne morem nuditi drugega. Zdi se mi, da sem v brezizhodni situaciji in to me strašno boli. Ne vem si pomagati.
Vidim, da vam je težko, saj so vam celo solze prišle na oči. Raje se pogovarjajva o čem drugem. Recite mi na primer, kaj mislite o našem glasilu?
Zelo rada ga prebiram. To je moja zveza z Dinosom, kot podjetjem. Edino v njem lahko preberem novice
o nas, o našem kolektivu. Me dve sva toliko v odročnem kraju in same sva, da nič ne zveva, razen kar nam povedo šoferji, ko pridejo nakladat.
Hčerko Stanko, ki je zvesto poslušala najin razgovor, sem potem vprašal, kaj ona dela? Odgovorila mi je, da hodi v trgovsko šolo in da je čez počitnice na praksi. Najprej je mislila napraviti gostinsko šolo, potem pa se je premislila. S trgovsko šolo grem še vedno lahko v gostinstvo, obratno pa ne. Vsekakor pravilna odločitev.
*
Moj razgovor z našimi delavci v Savudriji je šel h kraju. Povedal sem že, da v avtocampu nisem nič opravil, ker tam nisem našel nobenega od naših, po obali pa jih tudi nisem iskal in tako mi je po načrtu ostal še razgovor z oskrbnikom naših počitniških hišic in avtoprikolic v Savudriji, tovarišem Mihom Stebetom. Pogovarjala sva se sicer ves čas, od drugih pa sem zanj zvedel, da je zelo marljiv in vsak dan, ves dan v gibanju. Za konec, tik preden sem se odpeljal nazaj v Ljubljano, pa sem mu še postavil dve, tri vprašanja.
Tako sem zvedel, da je ves čas vse zasedeno in da so v tej izmeni naši delavci iz:	Ljubljane, Trbovelj,
Kamnika, Novega mesta, Slovenskih Konjic in iz Celja. Nič kaj posebnega se do sedaj ni zgodilo, v celotni dotedanji sezoni pa je bilo lepo vreme. Meduze so bile v morju le en teden, sedaj pa se sem ter tja še kakšna pojavi. Menda se sedaj parijo, je rekel in dodal, da se po tem opravilu umaknejo. Na vprašanje, do kdaj je vse zasedeno v naših hišicah, je povedal, da do konca, to je do konca septembra meseca, ko se hišice pripravljene za »zimsko spanje«, zaklenejo.
Tako. Vsem, ki so me prijazno sprejeli, mi ponudili to in ono, takšni pa so bili vsi, se naj lepše zahvaljujem za prijazen klepet. Dragi bralci, upam da boste tudi to reportažo z zanimanjem prebrali.
Stane Koman
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.
V eni od teh zgradb (na sliki tretjo, najnižjo še gradijo) bo imela naša delovna organizacija nove upravne prostore. V njej bo vodstvo delovne organizacije in delovna skupnost ter vodstva obeh TOZD. Mestni avtobus, ki vozi po Titovi cesti, se ustavlja v bližini teh zgradb, kar bo prišlo prav tistim našim delavcem in strankam, ki se bodo v Ljubljano pripeljale z vlakom ali avtobusom, ko bodo prihajali k nam na dogovore, seje in sestanke. Iz centra mesta Ljubljane so namreč te zgradbe oddaljene kakšna 2 km, proti severu, ob Titovi cesti, tam kjer je lepa zgradba Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju
Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj, beseda ki ti uide, je tvoj gospodar.
ARABSKI PREGOVOR
Cesto sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem molčal.
KSENOKRAT
Dobro se je zavedal svoje cene in jo je stalno povečeval.
Brž ko se naučiš držati jezik za zobmi, ti izpadejo.
Koliko prostora je tam, kjer pravijo: »Ni prostora!«
LITERATURNA GAZETA
ŽELELI STE, DA GREM NA SEMINAR ...
V sklopu seminarskih predavanj, ki smo jih imeli spomladi v popoldanskem času na Višji upavni šoli sem se udeležil seminarja: Sodobno upravno-organizacijsko delo v OZD. Izbor predavanj se mi je zdel zanimiv pa sem si rekel: »Seminar mi bo gotovo pomagal razrešiti problem, ki se pojavlja na mojem delovnem mestu, da vedno nekaj iščem, pa nikoli ničesar ne najdem.« In glejte, posledice so že tu. Sedaj vse najdem, vendar se nikoli ne morem spomniti kaj iščem.
(Upravno organizacijski delavec)
DVA KOMENTARJA ...
Pa še res je ...
(Njegova tajnica)
To je dokaz, da nisi več mlad ...
(Dober prijatelj)
ŽELJA UREDNIŠKEGA GLASILA
Če se še kdo od bralcev spomni kakšnega duhovitega komentarja na zgornjo izjavo, naj nam ga pošlje za objavo v naslednji številki.
POTEK
GRADNJE
NAŠE
POSLOVNE STAVBE V LJUBLJANI
Rok za dokončanje vseh del na novem poslovnem centru BS-101/2 Bežigrad se je precej zavlekel. Po pogodbi je bil izvajalec GIP Gradis dolžan predati objekt v uporabo do 1. aprila 1.1. Po novem terminske planu, katerega smo sprejeli na 14. seji Gradbenega odbora investitorjev, je ta rok prestavljen na konec meseca septembra 1979.
Na stavbi so gotova vsa groba instalacijska dela. Objekt je praktično ves zasteklen, prav tako pa so pozidane vse predelne stene (mavčne, tip Oreškovič-Apatin), pričeli pa so tudi s sliko-pleskar-skimi in tlakarskimi deli. Vzporedno pa so se pričela, tudi dela na zunanji ureditvi, kajti tehnični prevzem oziroma vselitveno dovoljenje pogojuje tudi dokončanje teh del.
Na 13. seji Gradbenega odbora smo se investitorji odločili, da bo v pisarniških prostorih domača iglasta talna obloga Fimelon-extra (proizvajalec File, Mengeš) zlato rumene barve. Prav tako je dogovorjeno, da je obdelava skupnih prostorov (hodnikov, stopnišč) enotna po vseh objektih.
Ker je potrebno že v zdajšnji fazi napraviti grobo instalacijo, je bilo odobreno s strani investitorjev, da na objekt »B« in »C« postavita svetlobni napis Industrijski biro in Gorenje, na objekt »A« pa »DINOS«. Predlog investitorjev je bil tudi, da se na Titovi cesti postavi pano z imeni vseh organizacij, katere imajo prostore v poslovnem centru.
Kljub pospešeni gradnji pa je lahko ob določenih nepredvidenih težavah rok ogrožen, zato realno pričakujemo otvoritev nove stavbe na dan republike.
Janez Srdič