6
r-
LETO
4
INFORMACIJSKI BILTEN TOVARNE ALPINA ŽIRI
DELO. ŽIVLJENJE...

BLIŽA SE KONEC LETA
Lahko rečemo, da naa čas prehiteva posebno sedaj, ko je vse polno sprememb, Letošnje leto, ki prinaša"bistvene spremembe gospodarskega značaja, nam bo dalo poseben pe- , cat posebno zato, ker se novim pogojem gospodarjenja počasi privajamo in ne moremo skreniti iz dosedanje prakse. Koncem leta bomo kvečjemu ugotavljali posledice sprememb družbenih dajatev in skoraj ne bomo mogli reči, kolikšen je naš delež pri uveljavljanju gospodarske reforme. Iz prakse smo prepričani, da za take osnovne gospodarske spremembe nismo zreli in da tak preobrat ne more takoj ali vsaj kmalu dati pričakovanih rezultatov. Podobni ukrepi se lahko realizirajo z več doslednosti na vseh relacijah druzbenege udejstvovanja.
Ko. smo že obračunali poslovanje devetih mesecev,, je vredno nekaj več povedati o tem poslovnem času. Skozi vso ob-. ..ravnav.ano obdobje smo občutili veliko pomanjkanje obrat -nih sredstev. Poznan nam je značaj izvoznih poslov, ki posebno v prvi polovici leto zadrži velik del sredstev . Dalje se moramo spomniti obetajočega pomanjkanja surovin začetkom leta m v taki situaciji smo bili prisiljeni nabavljati materiale in si kopičiti zaloge, kar je bilo le v škodo plačilni sposobnosti., V mesecu marcu je bilo zamr-znjenje cen - Ta ukrep je imel težke posledice 'v naši prodaji. Bližala se je reforma, katero smo pričakovali z negotovostjo in deljenimi mnenji. Pričakovali smo sicer prodajni premor takoj po reformi, vendar je le ta trajal tako dolgo, da je že ogrožal redno poslovanje podjetja.Običajno v drugi polovici leta, posebno od avgusta dalje,raz--polagamo z zadovoljivimi obratnimi sredstvi, letos pa zaradi nastale situacije nismo bili sposobni poravnati najosnovnejše obveznosti in smo bili prisiljeni ponovno najeti kratkoročni kredit.	________
Verjetno je zanimivo obstati pri nepotrjenih cenah. Ali je res glavna krivda v tem, da je birokratski aparat Zve- ' znega urada za cene nesposoben svojega dela v predvide -nem roku izvršiti ? Precejšen del krivde je v tem, da smo bili tudi sami dosti nerodni in smo premalo pritiskali na
rešitev poslanih vlog. Poleg tega se lahko vprašamo, zakaj si ravno Urad za cene v Beogradu v tako kritični situaciji dovoli oškodovati podjetja. Mar ni Zvezni urad za cene poleg organov, ki so gospodarsko reformo pripravili in jo uzakonili. Človek pričakuje ob takih pripravah in s sodelovanjem toliko organov večjo skladnost, posebno pa v tako korenitih spremembah. Upravičeno se širi brez potrebe veliko nezadovoljstvo prizadetih. Lahko kar rečemo, da je v interesu prav vsakega kolektiva, da svojih proizvodov čim več proda in tako prispeva kar največji delež skupnemu gospodarskemu uspehu države. Interes vsakega podjetja se zrcali v uspehu poslovanja, ki je obenem merilo sposobnosti. Zaradi birokracije pa smo pritisnjeni v molk, ki ni akt demokratičnih odnosov.
Ko vse to pogledamo skozi naše razmere, ugotovimo, da je bil uspeh poslovanja devetih mesecev zadovoljiv, ne smemo pa pozabiti omenjenih spodrsljajev. Osnovni kazalci našega devetmesečnega dela so sledeči:
Proizvedli smo 497.ooo parov obutve oziroma 84% planirane količine za leto 1965. Po vrednosti pa je plan. dosežen s 8^,7%.
0 prodaji je bilo že povedano. Na trg smo plasirali 473669 parov čevljev in od tega v izvoz lo9.749 parov. Vrednost izvoza, znaša 882.551 Plan izvoza je postavljen po vred-npsti na 9oo.ooo # in vse kaže, da ga bomo občutno presegli, kar gre v prid naši afirmaciji doma in v tujini. Povemo še to j da smo v devetih mesecih uvozili za 147,132.ooo din ( # = 1.25o,- din) raznega reprodukcijskega materiala.
Osebni dohodki so imeli letos tendenco rasti, kam bi sicer prišli z ozirom na povišanje življenskih stroškov.Skokovit porast cen po reformi smo pri nas delno ublažili z odgovarjajočim sklepom DS, da se osnovne tarifne postavke povišajo po degresivni stopnji. Zdi se nam, da je bilo to v mejah naših sposobnosti in ..nujnosti.
Povprečni neto osebni dohodki so se v posameznih mesecih letošnjega'leta gibali takole:
januar 43.1čo din, februar 44.318 din, marec 47,o66 din, april 45.261 din, maj 43.326 din, junij 71.344 din, julij
47.619 din, avgust 56.262 din, september 65.876 din. V juniju smo izplačali po polletnem obračunu, v agustu je bil realiziran sklep DS o povišanju osebnih dohodkov v zvezi z reformo, septembra pa smo zopet izplačali del uspeha zadnjega tromesečja. Kumulativno povprečje za vseh devet mesecev pa je 51.550 din.
Prikaz podatkov iz obrazcev:
1964	1965
Fakturirana realizacija 1,917»355.000 . 2,736,341.000 Plačana realizacija	1,754,256.000 2,591,376.000
CELOTNI D 0 H 0 D EK 1,761,476.000 2,593,981.000
Porabljeni material	922,241.000	1,464,739.000
Invest.vzdrž.osnov. sredstev	8,618.000	13,93o.ooo
Amortizacija	15,499.000	18,454.000
Obresti od kreditov	lo,948.000	15,582.000
Obresti od posl. sklada	17,ol2.ooo	23,561.000
Prometni davek	65,459.000	61,994.000
Delež skupnosti pred ugot.doh. 99,895.000	llo,455.ooo
Delež gosp.organiz." " " 6,75o.ooo	16,504.000
DOHODEK	657,757.ooo	9ol,198.ooo
Prispevek iz dohodka 9o,588.000	92,389.000
DOHODEK za razdelitev	559,224.000	808,809.000
Delitveno razmerje	osebnidohodki : skladi
88 : 12/o
Neto osebni dohodki	285,353.000	418,155.000
Prispevki iz OD	2o6,088.000	293,598.000
Za sklade 67,783.000	97,o57.ooo
Povprečno število zaposlenih	972	964
Za leto 1964 smo upoštevali tudi bivše podjetje ČEVLJAR
P
orenja vas, ker se je letos s 1.1. pripojilo k van in tako tudi zahtevajo predpisi o primerljivosti doseženega uspeha.
V devetih mesecih letošnjega leta smo tudi porabili že 17,571.ooo.- denarnih sredstev iz sklada skupne porabe in sicer kot dotacije, posojila, odplačilo kreditov in predvsem za kreditiranje individualne gradnje članom kolektiva v znesku 7,4oo.ooo.- din.
Tudi investicijska vlaganja so letos velika. Za gradnje smo sedaj porabili preko 35 milijonov din. Poleg tega pa smo nabavili ostalih osnovnih sredstev (stroji, oprema ) za 28,123.ooo.- din. Taka nalaganja znatno vplivajo na razpoložljiva obratna sredstva.
Kupci so r.Qia bili dolžni koncem septembra 144,878.ooo din in imeli skupnega predplačila pri nas za 43,867.ooo din od katerih IPM 38 milijonov din. Dobaviteljem pa smo bili dolžni konec septembra 219,247.ooo.- din, medtem ko smo imeli pri njih predplačila 27,283.ooo din. Stanje je precej neprijetno, veno ar smo pred kratkim velik del obvez -nostj. poravnal.it
Brez dvoma, dosegli smo v obravnavanem času uspeh. Pred sabo pa moramo imeti konec leta, ki je tako rekoč tu in od katerega si 1,3 precej želimo. Treba nam je več obratnih sredstev, potrebna so še sredstva za nabavo strojne opremo, nekaj sredstev bomo dali kot soustanovitelj banke. V tam času se moramo kar najbolj potruditi vsi, da utegnemo leto 19b5 zaključiti uspešno. Pred sabo imejmo .vrednost vr.aKega .dne, ki nam lahko v skupni oceni leta prinese ugodno presenečenje.
Izidor Rejc
VIŠJI OSEBNI DOHODKI - ŠE VIŠJE CENE
Zaradi novih ukrepov koncem julija in gibanje cen potroš-nih artiklov smo se često spraševali, kakšni bodo naši o-sebni dohodki v tem tromesečju.
S sklepom CDS smo v zadnjih treh mesecih povišali akontacijske osnove za 15.32%, Ali smo v tem obdobju prejeli resnično za toliko povišane osebne dohodke ? Spodnja tabela pove., da smo ostali z nivojem osebnih dohodkov za 1.32fo izpod predvidene višine.
"	Povpreč,OD Povpr. OD Poveč.OD Poveč.OD Poveč.OD
Oddelek v 9 mesec, v juliju, 9. hjobc . Ill.trom. Ill.trom.
196.5 »leta avg.in sep.proti 1964 proti 1964 proti I. _____________poli .1965
Splošni	53.762,-	59.22o.-	16%	28%	15%
Nabava	64.272.,-	7o.56o.-	11%	22%	15%
Računovc	67.6oc,-	75-6oo.-'	'14%	28%	18%
Tehn.aek.	£a,633.-	7o.98o.-	13%	24%	15%
Prodaja	61,152,-	65.31o.-	14%	22%	15%
Prikrojev. 52.832,-	58.59o.-	6%	18%	16%
ŠivaL.	44.720.-	43.51o,-	13%	23%	12%
SekalrJLca	48.404,-	52.2o8.~	5%	13%	12%
Montaža 5	55.536.-	59.43o.-	15%	23%	11%
Mont. 6,7	53.248.-	59>olo.~	18%	31%	16%
Meh.del,	5S.o32.-	62 l6o,-	13%	21%	lo%
Avtoprom.	63,.o24.-	G7.41o,-	2o%	28%	11%
Povpreč,
podjetja	51.550,-	5b.28o,-	12%	22%	14% Ind„prod .,
mreža	65.869,--	69-647.-	11%	18%	9%
Podatki v tabeli prikazujejo povečanje osebnih dohodkov letošnjega leta-9meaecev- v primerjavi z lanskimi osebnimi dohodki za 12%; samo v tretjem treme sečju pa smo imeli za 22% višje osebne dohodke kot v lanskem letu,
Zadnja kolone prikazuje porast osebnih dohodkov v zadnjem tro-mesečju (julij, avgust in september) v.primerjavi s I. poli.	*
1965.leta, Oretne dohodke smo povečali za 14%; torej smo oste9 li za 1.32% izpod procenta, ki je bil jloiočen za povečanje akontacijskih osnov, 14% no povišanje osebnih dohodkov pa ne pomeni dejansko višje osebne dohodke. Zakaj? V zadnjih treh mesecih 30 porasle cene potrošnih artiklov za cca 23%. Zato dejanska vrednost osebnih dohodkov ni za 14% višja, pač pa za 9% nižja kot v I„ poli., letošnjega leta. Z drugimi besedami : s 14% višjimi osebnimi dohodki mora delavec-potrošnik zmanjšati osebno potrošnjo za 9%.
Še vprašanje, kako bomo uspeli izplačati 14% višje osebne dohodke ? Z novimi predpisi se je zmanjšal prispevek iz osebnih dohodkov za lo%. Tako je ostalo podjetju lo% več za osebne dohodke,, 4% višje 03ebne dohodke pa smo izplačali iz sredstev podjetja.
Spodnja tabela dosega norm kaže, da so k povečanju osebnih dohodkov prispevali člani kolektiva z višjo produktivnostjo 1%.
D"o7eg I.poTT^Tseg III.tr^^^^fT^Žč.ie
Prikrojevalnica	112	111	-	1%
Šivalnica	lo7	111	+	4%
Sokalnica	121	116	-	5%
Montaže 5	129	128	- 1%
Montaža 6 in 7	126	126
Gorenja vas	lo3	lo7	+ 4%
Povprečje podjetja 115	116	+ 1%
Stalno spremljanje gibanja osebnih dohodkov v posameznih oddelkih in prikazane tabele vedno očitneje kažejo določene pomanjkljivosti v nagrajevanju (nepravilen % od prihranka pri režiji, previsoka in premajhna udeležba pri prihrankih na materialih, nerealne norme na nekaterih delovnih mestih, posebni proizvodni pogoji). 0 teh problemih pa bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk,Biltena.
Možina Albinea
KAKO VPLIVA GOSPODARSKA REFORMA NA NASO PRODAJO ?
Tako vprašanje nam je postavil uredniški odbor na;.,ega glasila. Tema je vsekakor aktualna, ker lahko pričakujemo samo pri dobri realizaciji naše proizvodnje zadovoljive ekonomske rezultate in s tem tudi osebne dogodke .
Mogoče je malo prezgodaj dajati že danes prognoze o kupni moči potrošnikov in o njihovem bodočem zanimanju za naše produkte. Kljub temu bomo poskušali bralcem posredovati nekaj naših dosedanjih ugotovitev in ocen.
Ker so cene obutvi postopoma rasle'ter je predvsem z uvedbo reforme nastopila podražitev za nad 2o/o, bomo primerjave izvršil j. le no podlagi prodanih parov ir. ne po vrednostnih pokazateljih. Seveda tudi taka evidenca ne more dati povsem točnih primerjav, ker se je asorti-ment iz leta v leto spreminjal z zmanjševanjem količine otroške obutve, moških sandal in drugih cenejših vrst . ter z istočasnim povečanjem izdelkov z višjo prodajno ceno.
Z lastno prodajno mrežo smo v posameznih letih prodali
naslednjo količino naših izdelkov, pri čemer smo realizacijo v lotu 196o vzeli za indeks loo:
Leto_Prodano parov	Indeks
1960	245.542	loo
1961	309.854	126
1962	347.715	142
1963	388.496	159
1964	427.$08	174
Tudi v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bila prodaja za I6/0 večja kakor lani v tem času.
Iz gornjih podatkov vidimo, da je realizacija naše proizvodnje z lastnimi prodajalnami iz leta v leto naraščala . Tudi prvi mesec po'uveljavljanju reforme so bili prodajni rezultati zadovoljivi, dočim so se v oktobru pokazali znaki zastoja in po sedanji oceni ne bomo po številu proej-danih parov dos„egli lanskoletnega prometa. Ta ugotovitev naj ne bi povzročala potencirane zaskrbljenosti, ker je na slabšo prodajo vplivalo tudi lepo sončno vreme.
Kakšno je stanje v drugih trgovskih podjetjih in predvsem v konkurenčnih prodajnih mrežah, Uradne statistike in tolmačenja naših poslovnih kolegov kažejo, da je promet v nazadovanju predvsem v tekstilni in konfekcijski stroki, pri prodaji gospodinjskih strojev, pohištva, prevoznih sredstev in drugih izdelkov z višjo prodajno vrednostjo. Pri artiklih široke potrošnje je opaziti zmanjšanje količinskega prometa, medtem, ko je finančna realizacija zaradi višjih prodajnih cen začasno še na lanskoletnem nivoju.
Knlcšna,pa je perspektiva za prihodnje leto ? Večina tržnih opazovalcev je mišljenja, da bo maloprodajni promet v prvi polovici leta 1966 še nazadoval ter se bo počasi ustalil na nekoliko nižji ravni, kakor je danes. Razumljivo je, da. je taka perspektiva nezanesljiva, ker bodo na rezultate vplivali razni faktorji, predvsem pa razmerje bodočih osebnih dohodkov napram indeksu cen. Pojemanje prodajne konjunkute spremlja že sedaj močnejši pritisk
proizvajalcev na tržišče, kar se odraža na bogatejši ponudbi za sedanjo in za prihodnjo sezono. Na letošnjem beograjskem sejmu mode je bilo razstavljenih izredno veliko število uspelih novih modelov obutve ter so zastopniki proizvajalnih podjetij intenzivno iskali kupce in nudili blago po sistemu, ki je v praksi na zasičenih tržiščih.Če se serijska proizvodnja ne bo mnogo oddaljila od referenčnih vzorcev, bodo imeli potrošniki na razpolago obutev za vsak okus An za vsako namensko uporabo. Ekonomski zakoni so neizprosni. Povečana proizvodnja bo pri zmanjšani potrošnji izvršila selekcijo s tem, da bo izločila vse , kar ni zdravega v naši panogi. Tudi nas čakajo težji časi. Potrebna bo večja pazljivost in kvalitetna doslednost v proizvodnji, izdatnejše prilagajanje potrošnikom in prodajnim sezonam, predvsem pa zadostna strokovnost in prizadevnost prodajnih kolektivov.
Jože Gantar
V ČEM SO POMANJKLJIVOSTI PRAVILNIKA
0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je bil sprejet lansko leto z dobrim namenom, da so merila, katera vsebuje, pravilna za stimulacijo slehernega člana našega kolektiva.
Pri sprejemanju pravilnika o delitvi OD pa se je pokazalo, da so nastale nepravilnosti pri grupiranju posameznih delovnih mest. To se je odražalo v tem, ker je bilo polno pritožb delavcev na centralni delavski svet. V komisijah ni bilo dovolj preštudirano grupiranje delovnih mest, tako, da se je moral centralni de&žvski svet večkrat sestati, da je vsaj do neke mere pravilno rešil posamezne pritožbe.
Z uvedbo nove gospodarske reforme pa se je marsikaj spremenilo. Naše gospodarstvo, katero se vključuje v mednarodno delitev dela, ima obenem namen, da se vzporedno s tem dvigajo tudi prejemki zaposlenih.
Že pred gospodarsko reformo je CDS sprejel sklep, na priporočilo Zvezne skupščine, da se povišajo osebni dohodki zaradi dviga cen prehrambenih artiklov. S popravkom pravilnika o delitvi OD v mesecu juliju pa smo le začasno reši- , li nastalo situacijo.
V	najkrajšem času bo treba misliti na dopolnitev, ali pa v celoti spremeniti naš način nagrajevanja. Preštudirati bi morali, kako bi se pravično in brez kompliciranih izračunov
dalo meriti učinek vsakega posameznega delavca. Pravilni odnosi in merila zelo dobro vplivajo na storilnost in kvaliteto izdelkov, s tem se zagotavlja tudi večja rentabili-te€a podjetja. To bomo dosegli le z izboljšanjem tehnološkega procesa, modernizacijo proizvodnje ter večjo produk -tivnostjo slehernega zaposlenega. Velik vpliv na vse to ima tudi neuravnovešenost našega tržišča, ker se stalno menjajo cene osnovnih materialov.
Zagotoviti bi bilo treba, da se na našem tržišču stabilizirajo cene, kajti le na tak način je možno postavljati cene našim končnim izdelkom.
Rad bi navedel nekaj misli in ugotovitev o našem sedanjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Velikokrat je govora, da so naše ključne faze slabo stimulirane. Nasprotno pa se ugotavlja, da je ravno na teh fazah največ izmečka, kar zelo slabo vpliva na končni rezultat posameznih delovnih enot. Mnenja sem, da bi strokovne službe in delavci do novega pravilnika to dobro preštudirali in bi se izvedlo pravilno grupiranje delovnih mest.
V	delovni enoti sekalnica se je med letom posebno odrazilo nepravilno razmerje do ostalih delovnih enot. Individualne premije, katere dobivajo sekalci spodnjega usnja, so v .nesorazmerju s premijami prikrojevalcev zgornjega usnja. Tudi procent od prihranjenega materiala in OD je nepravilen nasproti ostalim DE. Z novim pravilnikom bi bilo treba iz-loč iti vpliv našega tržišča na obračun posameznih delovnih enot. V bodoče bi morali ta problem temeljito proučiti in vnesti v pravilnik, da razlike, ki jih povzroča neurejeno tržišče, nosi celoten kolektiv, ne pa posamezna delovna e-nota.
To so le nekatere ugotovitve, ki.so se pokazale od prejema sedanjega pravilnika. Zato naj se v bodoče pri sestavi novega pravilnika upoštevajo tudi problemi, ki nastajajo izven našega podjetja, na katere delovne enote ne morejo vplivati,
i
Janko Oblak
UVEDBA 42-URNEGA DELOVNEGA TEDNA
Preteklo je 10 mesecev, ko je komisija za skrajšanje de -lovnega časa napravila analizo poslovanja in možnosti prehoda. na. 42-urni delovni tednik našega podjetja. Analizo' je komisija poslalo preko skupščine občine Logatec republiškemu sekretariatu za delo v potrditev. Take potrditve pa nismo prejeli, čeprav jo skupščina občine Logatec dala svojo pritrdilno besedo.
Koncem meseca' meja smo urgirali rešitev pri republiškemu sekretariatu za delo in dobili odgovor datiran 31/5 1965, Ici med drugim pravi: "Sekretariat za delo je v letu 1964, v soglasju z Gospodarsko zbornico SRS in Republiškim sve -tom Zveze sindikatov na podlagi odloka o pripravah delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovnih teden, iz-dal določenemu številu delovnih organizacij odločbe, za preizkusno skrajšanje delovnega časa, V teh delovnih organizacijah je oil delovni čas skrajšan izjemno zato, da bi dobili podatke o učmsku, ki jih ima skrajšanje delovnega časa na poslovanje delovne organizacije, potrebne za pripravo temeljnega zakona o splošni uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Takrat, ko je vloga "Alpine'1 dospela na sekretariat za delo, je bil preizkus že zaključen in temeljni zakon že izdelan, Zato t!AIpina:; ni mogla biti več vključena v izbor preizkusnih delovnih organizacij. V tem času pa je zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o uvedbi 42-urnega delovnega tedna, ki je stopil v veljavo 8/4 1965. Z njim smo dobili pravno podlago za uresničitev Ustavnega načela, da je zajamčeno, da traja delovni čas največ 42-ur v tednu,. Toda za to uresničitev ne zadoš-
ča le sklep delavskega sveta o uvedbi takšnega delovnega časa. Za to so delovne organizacije dolžne ustvariti v ta namen'ustrezne ekonomske in organizacijske pogoje. Takoj naj povemo, da gre za skrajšanje delovnega časa delavcem, ne-pa za delovne naprave, zži stroje, za potek delovnega in tehnološkega procesa in za obratovanje. V tem je povedan že eden temeljnih pogojev za uvedbo skrajšanega delovnega časa: boljša, racionalnejša, intenzivnejša, produktivnejša izraba strojev, delovnih priprav, organizacije dela, delovnega časa, To pomeni, da je delovni čas delavcev mogoče skrajšati, ko je poprej z ustreznimi ukrepi zagotovljeno, da bo izkoriščenost delovnih priprav in delovnega časa večja, boljša in produktivnejša. To je eden predpogojev,da podjetje izpolni nadvse zahtevno nalogo, ki jo zakon določa ta'kole :Podjet je vpelje krajši delovni teden, ko zagotovi doseganje najmanj enakih delovnih in poslovnih uspehov kot pred uvedbo krajšega delovnega časa. To pomeni, da mora podjetje zagotoviti takšne pogoje, ki morajo zagotoviti efektivni porast produktivnosti dela v povpračju vsaj za 12,5% in sicer tako, da postane ta postavljena raven, izhodišče za nadaljno rast produktivnosti dela in poslovnih uspehov. Šteje se za izpolnitev omenjenega pogoja, če podjetje v krajšem (42-urnem delovnem tednu) delovnem času:
a)	dosega in zagotavlja isti obseg proizvodnje in storitev
b)	dosega in zagotavlja najmanj enak netoprodukt na delav- -ca in
c)	dosega najmanj enak realni (ne,minimalni) osebni dohodek na delavca.
Potem zakon sumira te pogoje in nadalje določa, da podjetje" vpelje krajši delovni čas, ko ustrezno poveča produktivnost dela-, zagotovi temu ustrezen porast osebnih dohodkov in ne- " zmanjšano rentabilnost svojega poslovanja. S tem zakon v bistvu veže uvedbo 42-urnega delovnega tedna na uvedbo intenzivnejšega gospodarjenja.
Za izpolnitev in uresniči-tev povedanega je potreben poprej skrbno izdelan načrt gospodarskih, organizacijskih, tehnoloških, kadrovskih in drugih priprav ter ukrepov, s katerimi namerava podjetje ustvariti pogoje za krajši de-
lovni teden. Ker pa tako obsežne in pomembne naloge ni mogoče napraviti čez noč je določeno:
a)	petletni rok, v katerem mora podjetje izpolniti in uvesti 42-urni delovni teden
b)	podjetje mora najkasneje do 8/4 1966
-	sprejeti načrt in program prehoda na krajši delov.čas
-	določiti ukrepe, s katerimi bo izpeljalo ta načrt in program ter način, kako bo spremljalo izvaj anje in u-činkovitost posameznih ukrepov ter uspešnost poslovanja v skrajšanem delovnem času,
Ta načrt in program ima po zakonu naravo splošnega samoupravnega akta« Vsebovati mora konkretne naloge, obveznosti posameznih služb, organov, delovnih področij, predvideti ukrepe hkrati s postopki in roki za njihovo izvedbo. Zaradi takega pomena moramo načrt sprejeti po enakem postopku kot velja za izdelajo in sprejem statuta. Tak načrt oziroma analizo je kot rečeno že lansko leto -decembra - pripravila posebna komisija. V njej so kronološko obdelani tile elementi:
-	kratek pregled dosedanjega razvoja podjetja,
-	problemi proizvodnje in gospodarjenja,
-	razmere na trgu z reprodukcijskim materialom in delovnimi pripravami,	''"•'«
-	proizvodna usmeritev,
-	problemi delovne sile, ''
-	organizacija podjetja,
-	organizacija proizvodnje,
-izkoriščanje delovnih priprav in opremljenost dela,
-	kadri,
-	nagrajevanje,
-	ekonomičnost,
-	rentabilnost,
-	produktivnost,
-	predlog ukrepov za prehod na skrajšani delovni čas (na--čin in čas prehoda ter ukrepi za zagotovitev nezmanjšanih rezultatov).
V skoraj letu dni po izdelavi analize so se mnogi elementi spremenili, posebno po uvedbi gospodarske reforme 26/7 1965.
Vsled tega bo treba do 8/4 1966 analizo poslovanja in možnosti prehoda na 42-urni delovni teden temeljito pregledati, popraviti in dopolniti. To nalogo bi bilo treba poveriti posebni strokovni komisiji s tremi člani, ki bi morala dopolnjeno in izpopolnjeno analizo predložiti v javno razpravo delovni skupnosti v.saj do konca marca 1966.
Drago Debeljak
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje je eden izmed osnovnih činiteljev za doseganje dobrih rezultatov podjetja. Politiko izobraževanja,plan izobraževanja in plan stroškov izobraževanja sprejema centralni delavski svet podjetja. Naloga kadrovske komisije pa je, da izbere štipendiste in delavce za šolanje. Višina štipendij je določena v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, Stroški izobraževanja v našem podjetju znašajo v prvem polletju 3,175.096.- din - brez priučevanja.
Podjetje trenutno štipendira 1 študentko v 2 letniku ekonomske fakultete, 1 študentko v 1 letniku pravne fakultete, 2 na višji komercialni šoli v Mariboru (izredno), 7 študentov na srednji ekonomski šoli; izmed teh obiskujejo 3 četrti letnik, 1 tretji letnik, 2 drugi letnik in 1 prvi letnik, 1 na administrativni šoli - izredno, 4 delavci na tehnični čevljarski šoli v Kranju; 2 obiskujeta drugi letnik, medtem ko obiskujeta 2 prvi letnik, 1 član kolektiva obiskuje modelarsko šolo v Pirmasensu - Zap. Nemčija, 6 dijakov pa štipendira naše podjetje v Obrtno izobraževalnem centru za čevljarsko stroko Žiri. Ostale oblike izobraževanja:
1 član našega kolektiva obiskuje šolo za proizvajalce-uprav-ljavce, 1 pa obiskuje šolo za obratovodje v kovinski stroki. Za to vrsto izobraževanja porabi podjetje precej manj sredstev, kot pa za priučevanja na delovna mesta. V letu 1965 sijio evidentirali ločeno za vsak mesec rezultate in stroške priučevanja za vse proizvodne oddelke. Poglejmo s'e, koliko znašajo ti stroški:
Prvo polletje 1965: Prikrojevalnica	131.2o9»-
Prešivalnica	1,927.145.-
Sekalnica	13o.9oo,-
Montaža 52/5	119.552.-
Gorenja vaa	1,149.212.-
Montaža 52/6,7_671.858.-
Skupaj	4,129.876.-
Če primerjamo stroške ugotovimo, da znaša razlika med enim in drugim izobraževanjem 954.78o„- din. Iz teh podatkov vidimo, da porabi podjetje še vedno največ.sredstev zra .preučevanje v prešivalnici in Gorenji vasi. Delni vzrok zč to je, nizek kvalifikacijski sestav in stalne pramestitve, ki se vrše večinoma zaradi menjave novih artiklov. Tudi izobrazba delavcev, ki so zaposleni v teh dveh proizvodnih enotah ne ustreza zahtevam na delovnih mestih.
Na pobudo nekaterih delavk iz pre šivalnice je bil sklep mladinske konference, naj bi se organiziralo za delavce, ki nimajo popolne osemletke, dopolnilno izobraževanje,. S tem v zvezi je TK ZMS "Alpina" izvedel anketo na pobudo kadrovske komisije zato, ker izmed 865 delavcev nima dokončane osemletke 415 delavcev, ali 48% vseh zaposlenih v podjetju. Rezultat ankete kaže, da kandidati ne jemljejo stvari resno. Izmed 118 anketiranih jih je 59 anketo oddalo.Od teh 59 je 38 odgovorov pozitivnih, dočim je 21 negativnih. Vprašanje pa je, ali bo podjetje v bodoče še sprejemalo delavce, ki nimajo dokončane osemletke. Razne primerjave in podatki o tistih delavcih, ki imajo najnižji doseg norme kažejo na to, da je največ teh delavec z nedokončano osnovno šolo. Ta povezava - nizek doseg - nizka splošna izobrazba prihaja najbolj do izraza takrat, ko mora delavec spoznati več delovnih mest, ali zahtevnejša delovna mesta. Z delom na par delovnih fazah pa Uspevajo tudi delavci z nižjo splošno izobrazbo.
Ugotovljena dejstva narekujejo dvig ravni splošne izobrazbe in še več poudarka temeljitejšemu priučevanju na delovnih mestih, če bomo hoteli stalno dvigati produktivnost, ne z večjim fizičnim naporom delavcev, pač pa z večjim in boljšim znanjem-
Silva Burnik
KAJ MENIJO KOLEKTIVI DELuVNIH ENOT O SAMOUPRAVLJANJU V DELOVNIH ENOTAH
Z mislijo na gornji naslov sem se napotil med sodelavce in jih povprašal, kaj menijo o tem vprašanju. Toda, kakšno razočaranje. Delavci so kar po vrsti zamahnili z roko in- dejali: " Kaj vprašuješ, saj sam vidiš kako je.^ Da, saj res vidim. Za to ni treba, da si pameten. Tudi pri dveh vodjih DE sem dobil skoraj isti odgovor, le eden mi je rekel:"Piši, kar vidiš in tisto, kar misliš, da bi moralo biti, če se. da to pri nas izvesti5.'
Spomnil sem se na čas, ko smo ustanavljali DE leta 1961-62. Takrat se je mnogo govorilo na predavanjih o ustanavljanju ekonomskih enot, njihovih organih upravljanja ter njih pravicah, Izvolili smo sedem delavskih svetov ekonomskih enot (sedaj delovnih enot), na desetine raznih komisij (od komisije za sprsjem in odpoved delovnega razmerja, pa tja do komisije za nagrajevanje itd).
Tovariši, ali mi lahko pokažete tistega člana katere koli komisije, ki je nekomu določil tarifno postavko oziroma nekoga sprejel v del. razmerje v okviru delovne enote. Kdo pa potem opravlja vse te dolžnosti, katere smo vsi sprejeli v okvir DEC
"Ne vem.V bo vsakdo dejal na raznih sestankih CDS ali DS DE ali na zboru DE. Toda, ali res ne vemo? Jaz vem, vi veste in: tudi on ve. Toda kje? Za strojem, na ulici, v gostilni, zlasti povsod tam, kjer ne bi bilo treba.
Popolnoma'se zavedam, da naša tovarna ni tovarna konzervnih škatelj (čeprav tudi ta mora obstajati). Zavedam se, da smo specifična industrija, katera je vezana na povpraševanje na tržišču, na modo in ne nazadnje tudi na kupno moč prebival -stva. Toda, ali pLjuvali na tisto, kar smo sami sprejeli? Ne mislim, da bi DE oz. njih organi diktirali, kaj in koliko se bo delalo. To je stvar tehničnih služb. One analizirajo tržioče, one poznajo naše kupce, njih zahteve in želje. V to se DE ne iiiorejo spuščati.
Vendar kako, koliko in s koliko delavci oz. proizvajalci bomo delali, to lahko predlagamo tudi tehnični službi, kakšne stroje bi potrebovali, kje je ozko grlo v proizvodnji, kje
je preveč in kje .premalo delavcev in končno tudi, kako bi se odpravila pomanjkljiva organizacija dela, ki je pri nas gotovo ne manjka. Proizvodnja naj se organizira tako, da bi bilo čim manj premeščanja iz faze na fazo, ali iz oddelka v oddelek, kar je še slabše. Le od ozko specializiranih delavcev je pričakovati kvaliteto in kvantiteto. Vse to se lahko rešuje znotraj DE in že samo to bi pomenilo, da je njihov obstoj pri nas upravičen, da samoupravljanje ni samo metanje epska v oči samim sebi. Cesto se govori, da so oo vodilni z izvolitvijo DS EE otresli odgovornosti za morebitne neuspehe.
Tega članka nisemnaoisal zato, da bi komu solil pamet. To sem napisal zato, ker poznam svoje sodelavce, poznam človeka in vem, da so polni energije in volje, če vedo zakaj delajo. Upoštevati bi morali tudi njihove pametne predloge. Teh gotovo ne bivanjkal-o, če bi jih imeli kc®i razložiti. Toda pri tako zaspanem samoupravljanju, kot ga imamo v naših DE, jih res nimajo komu zaupati.
In na koncu vprašujem sebe in vas, s čim lahko sploh opravičimo obstoj naših DE in njihovih .organov samoupravlja -nja ter-raznih komisij ?
Cokan Bogomir
PREDLOG 'UKREPOV ZA MODERNIZACIJO PROIZVODNJE
Preteklo je že nekaj časa, odkar so stopili v veljavo predpisi o gospodarski reformi, s katerimi naj bi dosegli stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva in enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Večina delovnih organizacij je sprejela nove ukrepe zelo resno. Naše podjetje je v organih samoupravljanja in v posameznih sektorjih že precej razpravljalo, kako izboljšati proizvodnjo in znižati stroške poslovanja. Razen uveljavitve nekaterih disciplinskih ukrepov pa se v našem podjetju še ni mnarg,o napravilo. Mislim, da bi brilo treba hitreje ukrepati, zato navajam samo par problemov, o katerih bi bilo potrebno še razpravljati.
Več let nazaj nam je manjkalo prešitih gornjih delov. S priključitvijo obrata Gorenja vas pa je nastal prav nasproten položaj. V letošnjem letu zasledimo zelo veliko nedokončane proizvodnje prav v izgotovljenih zgornjih delih. Prav taks.je' tudi neskladnost pri izvrševanju planov med posameznimi proizvodnimi oddelki. Vse to terja hitrejšega reševanja proizvodnih problemov in misli na boljšo organizacijo proizvodnje v montažnih oddelkih. Posledica temu je prepočasno obračanje proizvodnega ciklusa, veže preveč obratnih sredstev, ki•so vedno bolj dragocena in dobavni roki so dolgi.
Kakov velika serija posameznega modela je pri nas rentabilna , se še malo ne ve.Kdor dela v proizvodnji, zlasti pa v šivalnici, mu je poznano, kakšen uspeh je pri nizkih serijah in hitri menjavi modelov. To se občuti pri kvaliteti, še več pa.v storilnosti, ki se odraža v nizkih zaslužkih in stalnem premeščanju delavcev. Če vzamemo za primer šivalnico za 7 trak, zasledimo v zadnjemletu, da je stalno nižja storilnost v primerjavi s šivalnicoma za 5 in 6 trak. Za tako stanje veljajo pravkar omenjeni vzroki, ki so na tem traku najbolj izraziti. Obenem z vsklajevanjem proizvodnje bi morali reševati turi problem šivalnice za trak 7. To šivalnico bi bilo treba čimprej ukiniti. Za trak 7 naj proizvaja zgornje dole obrat Gorenja vas ali pa bi bi- ■ lo treba najti kako drugo rešitev.
Pri vključevanju novih modelov v proizvodnjo se pogosto pojavljajo pomanjkljivosti v tehnološki pripravi dela in normiranja. Govorim predvsem za šivalnico, kjer so mi razmere najbolj poznane. Mislim, da na tem področju dela premalo ljudi, posebno kadar se sezona menja, ne more par ljudi" v kratkem času vse temeljito pripraviti za nemoteno proizvodnjo. Za racionalnejšo proizvodnjo- bi bilo treba brez dvoma posvetiti več pozornosti tehnološki pripravi dela, pripravi in konstrukciji raznih dodatnih orodij.Posebno skrb pa je potrebno posvetiti tehničnemu normiranju in študiju de3.a. Slednjega pri nas še nimamo, vendar bi v tako velikem podjetju moral obstojati. Okrepitev teh služb bi se v proizvodnji bogato obrestovala, ker bi od-
krivale notranje rezerve in iskale neizkoriščene kapacitete v proizvodnji.
V zadnjem letu je bil dosežen lep napredek pri standardizaciji modelov za smučarske čevlje. Če bi to dosegli še pri lahki obutvi, bi storili tudi velik korak naprej. Ponovno bi bilo dobro preštudirati organizacijsko shemo vodenja v proizvodnji. Prav gotovo bi odkrili kakšno nepotrebne režijsko delovno mesto, kakor tudi nestrokovno zasedbo istih. V zimskih mesecih naj se uresniči predLog tehničnega za dopolnilno strokovno izpopolnjevanje moj-strov. s katerim bi povezali še občasna posvetovanja o sami proizvodnji, Za ta posvetovanja naj bi dobili vodilni delavci v proizvodnji konkretne naloge za rešitev posameznega problema v oddelkih o katerih bi razpravljali.
cSe mis.Ttf.	bile kot kratene uvod vC^^^S^Xbravnavo
tudi za ostala področja dela v naši gospodarski skupno-
r sti, d% bi vsak posameznik, začel misliti o čim hitrejšem in še večjem napredku "Alpine".
Koleno Alojz
MLADINSKA KONFERENCA
Letna konferenca mladinskega aktiva "Alpine" je bila 3. oktobra letos v mali dvorani zadružnega doma v žireh. Izvedena je bila po delegatskem sistemu, to se pravi, da niso bili na konferenci vsi mladinci podjetja, pač pa samo delegati.
Po uvodnih besedah, poročilu predsednika in blagajnika so navzoči razpravljali o problemih mladine v podjetju. Najprej je bila omenjena gospodarske reforma in njen vpliv na mladino. Ugotovljeno je bilo, da so mladi delavci zelo slabo seznanjeni s tem, kakšen namen pravzaprav ima gospodarska refg*ma ter katera so njene naloge in ukrepi. Ne
da £e. £<£83>rona dolžna sodelovati pff^^lTfv^anju nalog reforme in stem jo bo treba seznaniti.
Veliko .se je razpravljalo o proizvodnji, predvsem o med-
sebojnih odnosih v delovnih enotah. Prikazano je bilo, da odnosi nadrejenih do mladine niso najbolj pravilni, da se mladino zapostavlja, da ne.jaajde razumevanja ter da je zaradi stalnega premeščanja prizadeta na osebnih prejemkih. Škoda, da se konference niso udeležili tudi vodilni delavci, da bi se lahko o.načetih vprašanjih odkrito pogovorili. Konference se je od vseh povabljenih udeležil samo sekretar podjetja, ki je v svoji diskusiji povedal marsikaj koristnega in dal nekatere napotke za nadaljnje delo mladine
Ne konferenci se je razpravljalo tudi o potrebi dopolnitve splošne šolske izobrazbe mladih ter strokovne izobrazbe vseh delavcev podjetja, ker tudi ta dva elementa uplivata na storilnost delavcev in kvaliteto izdelkov.
Po obravnavi problemov iz proizvodnje so mladinci iznesli tudi željo, da bi poživili kulturno, športno in zabavno življenje v našem kraju, ker te dejavnosti zmpet zamirajo. rri' tem je bila omenjena težava s klubskim prostorom in prostorom za organizacij o plesa. Mnenja sem, da bi se o tem vprašanjih dalo pogovoriti in jih rešiti drugače, ne s takim pregovarjanjem in prošnjami, kot se to dela sedaj,če bi imeli pristojni ljudje malo več uvidevnosti in razumevanja.
Okvirni sklepi, ki so bili sprejeti na mladinski konferenci pa so:
skličej o naj se sestanki vse mladine po proizvodnih enotah
-	poživi naj se sodelovanje z mladino "Pekan in ;5Planike{; zaradi organizacije tekmovanja za dvig produktivnosti
-	tesneje naj se sodeluje s samoupravnimi organi in družbe-no političnimi organizacijami
• •
-	predlaga se pristojnim organom, da se organizira šola za dopolnitev osemletke, predavanja, tečaje za dopolnitev kvalifikacije
-	poživi se športna dejavnost in se uredi zadeva glede najemnine za dvorano "Partizan11
IS
- malo dvorano v zadružnem domu se upoj?<||li le klubski prostor in se ga opremi z razpoložljivimi sredstvi. To je okviren program, po katerem naj dela mladina. Posamezne 'akcije in naloge pa bo določil tovarniški komite, ko bo sprejel podroben program dela.
Na koncu naj še seznanim člane kolektiva z novoizvoljenim tovarniškim komitejem ZMS "Alpina":
1.	Burnik Silva	7. Klemenčič Ana
2.	Čar Stanko	8. Mihevc Mimi
3.	Kavčič Olga	9. Podobnik Rado
4.	Končan Prane	lo. Skok Albina
5.	Krvina Viktor	11. Vehar Rajko
6.	Kržišnik Mira	12. Vehar Zdravko
Navedla sem le nekaj ugotovitev in sklepov konference. Želim pa, da se mladina bolj pogosto oglaša v našem biltenu in seznanja kolektiv s svojim delom.
Majda Trček
MLADINSKI -KLUB V ŽIREH
Še to leto se bo mladincem iz žirovskega področja uresničila dolgotrajna želja, imeti svoj klubski prostor. Večkrat se je dogajalo, da mladi niso imeli prostora,kjer bi se lahko shajali v prostem času. Sedaj pa bo klubski prostor, ki bo v mali dvorani zadružnega doma, sprejemal mlade, ki si želijo kako uro preživeti v družbi sovrstnikov. Idejni program dela v klubu je bil sprejet že na zadnji občinski konferenci ZMS v Logatcu. Naša naloga je le še pro -stor opremiti, kar je zvezano z materialnimi stroški. Te smo porazdelili med posamezne mladinske aktive podjetij v Zireh. Vsa dela so v teku in pričakujemo, da se bomo do konca tega meseca že vselili.
Vsakdo, ki bo želel redno obiskovati klub, bo dobil s plačano članarino 500.- din letno člansko izkaznico. Z izkaznico bt> imel prost vstop za vsako prireditev oz. predavanje v
klubu, V nasprotnem primeru bo vsakokratna vstopnina 100.-din.
Ta sredstva bodo potrebna za kritje naročnin časopisov in revij ter radia in televizije. Vsaj enkrat mesečno bi prirejali predavanja in sicer potopisna, zdravstvena, strokovna itd.
Upamo, da nam bo uspelo ustvariti čim pestrejši program in s tem pritegniti v klub vse mlade in ostale z našega področja.
Komite ZMS Alpina
KOLIKO ČLANOV KOLEKTIVA JE LETOVALO V ZLATOROGU
Letošnja sezona letovanj v Zlatorogu je bila zadovoljiva. Če bi imeli v mesecu avgustu boljše v.emenske prilike, bi gotovo dosegli lanskoletno številčno udeležbo, V mesecih junij, julij, avgust in september je letovalo v
Zlatorogu:
-	članov kolektiva	163 -- članov IPM	19
-	svojcev - odraslih	75
-	svojcev - otrok	96
-	ostalih	61 Skupaj	414
Udeleženci so preživeli skupaj 2,388 dni v Počitniškem domu. S tako udeležbo smo izkoristili kapacitete podjetja do 81.5%.
Podjetje je izplačalo za vse upravičence, ki so letovali v Zlatorogu l,345.5oo,- din iz sklada skupne porabe. Iz sklada skupne porabe prodajne mreže pa je bilo porabljeno 127. tisoč dinrajev.
Skupaj smo v sezoni 1965 izplačali kot dotacijo za nižjo ceno oskrbnega dne v Zlatorogu din l,472.5oo.-. Podatki o.poslovanju Počitniškega doma-kuhinje še niso znani, zato ne moremo posredovati natančnejših informacij o letošnjem poslovanju.
Možina Albinca
VPRAŠANJA - PREDLOGI - PRIPOMBE - ODGOVORI
Tov. urednik !
Slišal sem, da ima podjetje za okrog 2oo milijonov man^ šo realizacijo zaradi prepozno potrjenih cen novih ar -tiklov.
Baje je Zvezni zavod za cene zavlačeval s potrdilom predloženih cen (Tako je bilo tolmačeno na seji CDS).
Zanima me, zakaj odgovorni delavci v podjetju niso vsaj 1 mesec prej poslali predloge za nove cene Zveznemu za£ vodu, kot so to storila nekatera čevljarska podjetja v Sloveniji.
Iskalec notranjih rezerv
Odgovor: Vprašanje bi spadalo na sejo DS. Zavlačevanje s potrditvijo so povzročili novi gospodarski ukrepi,ker se je število vlog močno povečalo. Sestavo predloga za nove cene pa je zelo ovirala nejasna situacija glede cen reprodukcijskim materialom. Sestava kalkulacij brez jasnejše orentacije cen je zelo problematična. Številka-2oo miljonov manjša realizacija- pa je tudi problematična in verjetno precej pretirana. Vloga je bila poslana zveznemu zavodu za cene ob istem času kot prejšnje leto.
Tov. urednik !
Ali sedaj po reformi še lahko upamo na proste sobote ?
Turist
Odgovor: Prečitajte članek tov. Debeljaka in boste zvedeli kako je s to zadevo*
Tov. urednik !
Kdaj bodo uporabna nova skladišča ?
Radovednež
Odgovor: Po planu v sredini prihodnjega leta. Prostori se morajo predhodno temeljito presušiti. Ali je dovolj ?
V S E 3 r, N A
Bliža se konec leta	1
Višji OD - še višje cene	4
Kako vpliva gospodarska reforma na
našo prodajo	6
V čem so pomanjkljivosti pravilnika
o delitvi OD	8
Uvedba 42-urnega delovnega tedna	lo
Strokovno izobraževanje	13
Kaj menijo kolektivi del. enot o
samoupravljanju v delovnih enotah	15
Predlog ukrepov za modernizacijo
proizvodnje	16
lwladinska konferenca	18
Mladinski klub v žireh	20
Koliko članov kolektiva je letovalo
v Zlctorogu	21
Vprašanja	22
Izdaja komite ZMS "Alpina" Žiri. Ureja uredniški odbor* Glavni urednik Majda Trček, odgovorni urednik Drago Be-beljak. Založila "Alpina" tovarna čevljev, Žiri. Tiskano v "Alpini" m 900 izvodih.
Žiri, november 1965