727
2023
1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.3.17
 CC-BY-NC-ND
Tjaša Jakop
dr., višja znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana 
E-pošta: tjasa.jakop@zrc-sazu.si 
ORCID: 0000-0002-1299-4431
Opis govora vasi Jelšane
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljen krajevni govor Jelšan. Govor dialektologi uvrščamo v notranjsko narečje primorske 
narečne skupine, ki je po izvoru dolenjsko narečje, prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi. Podrobneje je obravna­ vano glasoslovje govora, izpostavljene pa so tudi njegove oblikoslovne posebnosti ter besedje, značilno za to obmejno 
območje.
KLJUČNE BESEDE
Jelšane, slovenska dialektologija, jezikovni stik, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, narečno glasoslovje, 
narečno oblikoslovje in narečna leksika
ABSTRACT
THE LOCAL DIALECT OF THE VILLAGE OF JELŠANE 
The article presents the local dialect of Jelšane. Classified as an Inner Carniolan (Notranjska) dialect belonging 
to the Littoral (Primorska) dialect group, it evolved from the Lower Carniolan (Dolenjska) dialect, taking on more 
recent Littoral features. The contribution provides a detailed presentation of the dialect in terms of its phonology as 
well as morphological peculiarities and vocabulary, typical of this border area.
KEY WORDS
Slovenian dialectology, language contact, Littoral (Primorska) dialect group, Inner Carniolan (Notranjska) dialect, 
dialect phonology, dialect morphology, and dialect lexis

728
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
Predstavitev krajevnega govora Jelšan
Jelšane so notranjska vas v občini Ilirska Bistri-
ca, ob regionalni cesti Ilirska Bistrica–Rupa, na meji 
s Hrvaško. Krajevno ime Jelšane, ki je množinsko 
ime za prebivalce kraja *Jelša ali *Jelše, je izpeljano iz 
nekdanjega krajevnega imena *Jelša ali *Jelše, to pa 
iz občnega imena jélša »drevo Alnus glutinosa inca­ na«; prvotno pomeni torej »prebivalce kraja Jelša ali 
Jelše«.
1
 Domačini za kraj uporabljajo narečno poi-
menovanje Ju ˈša ːne, prebivalci se imenujejo Ju ˈši ːəci, 
govorijo pa po ju ˈši ːəsku.
Krajevni govor Jelšan spada v notranjsko nare-
čje, ki ga uvrščamo v primorsko narečno skupino.
2
 
Notranjsko narečje je po izvoru dolenjsko narečje, 
ki je prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi, tako 
da spada danes po slušnem vtisu in novejših razvo-
jih k primorski narečni skupini.
3
 Govori se v srednji 
in zgornji Vipavski dolini (od Ajdovščine, Postojne 
do Ilirske Bistrice, Divače pa vse do Opčin in Trsta). 
Govor Jelšan je najjužnejši notranjski govor in meji 
na čakavsko čiško narečje. Narečno gradivo za Jel-
šane je avtorica prispevka zbrala v letih 2011–2016. 
Zbiranje gradiva je potekalo z metodo snemanja pro-
sto govorjenih besedil in z metodo terenske ankete 
1
 Snoj, Slovenski etimološki slovar, str. 176.
2
 Logar in Rigler, Karta slovenskih narečij.
3
 Logar, Slovenska narečja, str. 124–125.
po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA). 
Glavna informatorja sta bila domačina Miran Udo-
vič (roj. 1942 v Jelšanah) in Katja Bubnič (roj. 1986 
v Postojni).
Slovenski lingvistični atlas (SLA) je eno temeljnih 
del slovenske dialektologije. Danes je v SLA zajetih 
417 krajevnih govorov (od tega 337 v Sloveniji, 28 v 
Italiji, 39 v Avstriji, 2 na Madžarskem in 7 na Hrva-
škem); v mreži teh točk oziroma krajevnih govorov 
imajo Jelšane številko 156 (tj. T156). Sosednje go-
vore je med letoma 1952 in 1958 zapisal in popisal 
Tine Logar: Podgrad (T153), Trnovo pri Ilirski Bi-
strici (T155) in Podgraje (T157), leta 1959 pa Jakob 
Rigler: Hrušica (T152) in Sabonje (T154). V članku 
bodo predstavljene vse ravnine govora: podrobneje 
bodo podane glasoslovne in oblikoslovne značilnosti 
govora, na koncu pa še nekaj leksikalnih posebnosti 
ter krajše narečno besedilo.
Glasoslovje govora
Govor pozna le jakostno naglaševanje; tonemska 
nasprotja so odpravljena. Tudi kolikostna nasprotja 
so zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasni-
kov v zadnjem ali edinem zlogu odpravljena in nado-
meščena s kakovostnimi: naglašeni samoglasniki so 
lahko samo dolgi; kratki so le nenaglašeni. 
Samoglasniki
Samoglasniški sistem dolgih naglašenih samo-
glasnikov je enoglasniško-dvoglasniški; sestavlja ga 5 
dvoglasnikov (i ːә, eː, e ː/ ä ː, o ː/ a ː, u ːə) in 6 enogla-
snikov (i ː, eː, əː, a ː, o ː in u ː).
Prikaz izvora dolgih naglašenih samoglasnikov:
4
i ː ← stalno dolgi *ī in kratko akutirani *ì- v 
nezadnjem besednem zlogu (k ˈri ːš, ˈli ːce, 
ˈsi ːn, st ˈri ːc, s ˈtri ːna; ˈxi ːša, ku ˈri ːtu, ug ˈńi ːšće, 
stra ˈni ːšće, ˈši ːlu, ˈži ːla, ž ˈli ːca; ˈsi ːva)
	← včasih *i po mlajšem umiku naglasa ( ˈi ːma, 
je ˈži ːvi )
	← v prevzetih besedah (bu ˈti ːga ‘trgovina’, 
fa ˈmi ːlija, ku ˈši ːn ‘blazina’, ošta ˈri ːja ‘gostilna’)
i ːə ← stalno dolgi *ē in kratko akutirani *è- v 
nezadnjem besednem zlogu ( ˈli ːət ‘led’, ˈpi ːəć, 
s ər ˈci ːə; u ˈši ːəsu ʻuho ʼ, ˈži ːənska)
	← stalno dolgi nosni *  in kratko akutira-
ni * - v nezadnjem besednem zlogu (i ˈmi ːə, 
ˈpi ːət ‘pet’, ˈri ːəp, s ər ˈši ːən, ˈši ːəst ‘šest’; g ˈri ːəm, 
t ˈri ːəsem, ˈvi ːəžem; ˈdi ːəteĺa, s ˈri ːəća, nes ˈri ːəća, 
smo se s ˈri ːəćali)
 ← v prevzetih besedah (f ər ˈmi ːənta ʻkoruza ʼ)
e ː/ä ː ← umično naglašeni in novoakutirani 
*è- ( ˈč ä ːlu, ˈr ä ːbra (I mn.); ˈs e ːstra, ˈte ːta, 
ˈž ä ːna; je ˈneːsla, ˈt eːbe)
4
 Po Jakop, Govor vasi Jelšane, str. 140–142, z dodanim gradi-
vom iz 2016.
Narečje ohranjajo tudi mlajše generacije: Katja Bubnič 
(roj. 1986), ustvarjalka nakita iz naravnih materialov 
in poldragih kamnov ter voditeljica ustvarjalnih 
makrame delavnic in delavnic plesa, na domačem 
travniku (foto: Katja Bubnič, maj 2023).

729
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
	← stalno dolgi nosni *  ( ˈpä ːta, ub de ˈv ä ːtix; 
ˈm eːxku, ˈt e ːški; ˈž e ːt ‘žeti’)
	← nosni * - v zadnjem/edinem besednem 
zlogu ( ˈz ä ːt)
	← včasih iz *a ( ˈd e ːleč)
	← v prevzetih besedah (lu ˈt eːrna)
e ː ← stalno dolgi jat *  in kratko akutirani jat 
* - v nezadnjem besednem zlogu (b ˈre ːskva, 
č ˈre ːvu, k ˈle ːšće; d ˈve ː, ˈle ːp, s ˈleːp; ˈleːpu; 
ˈneːma (3. os. ed.); ˈce ːsta, ˈde ːkla, ku ˈleːnu, 
ˈleːta (R ed. s. sp.), pˈleːve, st ˈre ːxa, ˈte ːme, 
tˈre ːbux; že ˈle ːzna; na s ˈre ːdi; ˈde ːlale) 
eː  ← včasih *-ì v zadnjem/edinem besednem 
zlogu ( ˈneːć ‘nič’, ˈre ːt ‘rit’)
	← včasih nosni *ę po poznem umiku naglasa 
s končnega kratkega zloga ( ˈje ːzik)
	← e, ki je prišel pod naglas po mlajšem umi-
ku naglasa ( ˈse ːnce)
	← v prevzetih besedah ( ˈfe ːbra ‘vročina’, 
ˈke ːtina ʻveriga ʼ, kant ˈre ːga ʻstol ʼ)
aː ← stalno dolgi *ā in kratko akutirani*à- 
v nezadnjem besednem zlogu (b ˈra ːda, 
gospo ˈda ːr, ˈja ːbuka (I mn., I dv.), ˈla ːs, v ˈra ːt, 
v ˈra ːta; bˈra ːta (R ed.), k ˈra ːva, ˈma ːma; s ˈta ːra, 
zd ˈra ːva)
 ← *-à v zadnjem/edinem besednem zlogu 
(bˈra ːt)
	← stalno dolgi *  in kratko akutirani * - v 
nezadnjem besednem zlogu ( ˈda ːn, ˈla ːn, 
ˈma ːx, ˈva ːs; bu ˈla ːn; ˈma ːša, ˈta ːšča)
	← včasih *a po umiku naglasa ( ˈza ːčnen ‘zač-
nem’, za ˈma ːšen, ˈza ːvas ‘za vas’)
	← v prevzetih besedah (ca ˈva ːte ‘copati’, 
ˈća ːća ‘oče’, f ˈra ːjar ‘njen fant’ in fˈra ːjarica 
‘njegovo dekle’, štra ˈma ːc ali št ər ˈt ərc ‘blazi-
na, na kateri se leži’, ˈva ːjkušnica ‘prevleka 
za blazino’, zer ˈma ːn ‘bratranec’ in zer ˈma ːna 
‘sestrična’, ž ˈla ːxta; š ˈku ːru ‘temno’; je pa ˈsa ːlo 
‘je šlo mimo, skozi, čez’)
o ː ← *o iz knjižnega jezika ali v prevzetih bese-
dah ( ˈo ːšpice, ˈo ːčim, ner ˈvo ːz ən; ˈfa ˈčo ː ‘ruta’, 
ka ˈpo ːt ‘plašč’, ˈno ːno, ˈno ːna; b ˈjo ːndast, ˈćo ːra  
(slabšalno ‘slep’), ˈro ːšast ‘rdeč’)
	← včasih a v položaju pred -  (zd ˈro ː)
o ː/a ː ← umično naglašeni in novoakutirani *ò- 
(č ˈl a ːvik, ˈg a ːra, ˈk o ːsa, ˈk a ːza, ˈno ːga, 
ˈna ːx ət ‘noht’, ˈa ːr əx, ˈa ːsa, ˈo ːda/ ˈa ːda)
	← o po mlajšem umiku naglasa ( ˈa ːku ‘oko’, 
ˈa ːtr ək ‘otrok’; ˈk o ːsit, ˈlo ːvit, ˈo ːpren ‘od-
prem’) 
	← *ō (s ˈn o ːp, ˈo ːna, ˈd o ːli, ˈpo ːli (nov.) ali 
ˈpo ːtĺe (star.))
	← stalno dolgi nosni * ǭ ( ˈr o ːka, ˈmu ːəka)
	← v prevzetih besedah (bu ˈt o ːn ‘gumb’)
u ːə ← stalno dolgi nosni * ǭ in * - (k ˈru ːəx ‘krog’, 
ˈmu ːəš, ˈpu ːət, ˈru ːəka (nov.), t ˈru ːəbəc (slab-
šalno ‘usta’), ˈzu ːəp; ˈgu ːəba, ˈtu ːəča, ˈnu ːətri)
	← umično naglašeni in novoakutirani *ò- 
( ˈku ːəža ʻkoža, usnje ʼ, ˈnu ːəga (nov.), ˈnu ːəsi)
	← v prevzetih besedah (kan ˈtu ːən ʻvogal ʼ)
uː ← stalno dolgi *ū in kratko akutirani *ù- v 
nezadnjem besednem zlogu (k ˈĺu ːč, ˈku ːga, 
me ˈxu ːr, pˈĺu ːća, ˈu ːsta, ˈuːstnica; g ˈĺu ːx, ˈsu ːx, ta 
d ˈru ːgi; ˈju ːtru, k ˈĺu ːka, k ˈru ːxa (R ed.); ˈču ːd ən)
	← *-ù v zadnjem/edinem besednem zlogu 
( ˈju ːx ‘jug’, k ˈru ːx, u ˈnu ːk)
	← stalno dolgi *ō (g ˈnu ːj ‘gnoj’, ku ˈku ːša ‘ko-
koš’, ˈku ːst ‘kost’, ˈlu ːpa ‘lopa’, ˈmu ːrje, ˈmu ːst, 
ne ˈbu ː, ˈnu ːć, ˈnu ːs, ˈnu ːžić ‘nož’, se ˈnu ː, ˈšu ːla 
‘šola’, s ˈtu ː ‘sto’, ˈvu ːs; ˈmu ːj, leˈpu ː, ˈnu ːt ər, 
s ˈku ːzi, p ˈru ːti, ˈtu ː; je b ˈlu ː)
	← əl ← zlogotvorna*  in * - ( ˈpu ːš ‘polž’, 
ˈsu ːza, ˈ(v)uːk; ˈdu ːgo ­a , ˈpu ːna)
	← včasih *u po mlajšem umiku naglasa (lah-
ko tudi po naglasni analogiji) ( ˈsu ːšit, je ˈu ːču, 
so ˈku ːpili)
	← v prevzetih besedah ( ˈmu ːl əc ‘fant’ in 
ˈmu ːla ‘dekle’, ˈpu ːńa ‘pest’, ˈšu ːštar ‘čevljar’)
ə ː ← *-  v zadnjem/edinem besednem zlogu 
( ˈdəːš, ˈp əːs)
	← ə po mlajšem umiku naglasa s končnega 
zloga ( ˈk əːde ‘kdaj’, ˈləːxku ‘lahko’; ˈpəːrdit ‘pr-
deti’, s ˈm əːrdit ‘smrdeti’)
	← včasih naglašeni a ali ə v nezadnjem zlo-
gu ( ˈk əːmeńe, ˈk əːm ər ‘kamor’, ˈk əːsno ‘pozno, 
kasneje’, s ˈt əːza)
	← včasih kratki naglašeni a v zadnjem/edi-
nem besednem zlogu ( ˈbəːt ‘kladivo’)
	← različni reducirani samoglasniki, ki so 
prišli pod naglas po umiku naglasa s končne-
ga kratkega zloga ( ˈp əːršu ‘prišel’, od d ˈr əːgdi 
‘tujec (od drugod)’)
+ ə ːr ← zlogotvorna *  in * - ( ˈb əːrke, ˈg əːrlu, 
o ˈbəːrvi, ˈp əːrsi, ˈp əːrst, s ˈm əːrt; ˈč əːrni (I mn.), 
ˈg əːrbast; je u ˈm əːru, se je ˈv əːrni )
Samoglasniški sistem kratkih nenaglašenih sa-
moglasnikov sestavlja 6 samoglasnikov: i, ә, e, a, o in 
u. Nenaglašeni o prehaja v u v položaju pred naglasom 
(ku ˈku ːša ‘kokoš’, ku ˈleːnu, ku ˈpi ːtu, pu ˈtu ːki (I ed.), 
gnu ˈja ː (R ed.); bu ˈla ːn; u ˈku ːli), najpogosteje pa v iz-
glasju ( ˈč ä ːlu, č ˈre ːvu, ˈg əːrlu, ˈma ːslu, ˈr ä ːbru, uˈši ːəsu, 
ˈži ːtu; ˈbe ːlu, ˈg əːrdu, ˈja ːku ‘zelo’, ˈma ːlu, ˈk əːsnu ‘po-
zno’, pre ˈd əːrtu, u ˈt əːrjenu; se je ˈje ːlu, m ˈla ːtilu, su ˈši ːlu, 
pre ˈna ːšalu, ˈv əːrglu, je sfa ˈle ːlu). V govoru ni mogoče 
opaziti moderne vokalne redukcije ali pa je zelo šibka 
(na primer ˈba ːčvica ‘majhen sod’, b ˈri ːtvica, ˈu ːstnica; 
bi ˈli ː, ˈku ːpili, je po ˈza ːbila, zas ˈlu ːžili itd.).
Soglasniki
Pri soglasnikih naletimo na naslednje posebnosti:
5
 
Govor pozna mehke soglasnike ń, ĺ in ć: ˈcu ːńa, 
5
 Po Jakop, Govor vasi Jelšane, str. 142–143, z dodanim gradi-
vom iz 2016.

730
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
lo ˈba ːńa, ˈka ːmeńa (R ed.), ˈńi ːva, s ˈk əːdńa (R ed.), 
s ˈvi ːńa, uˈnu ːkińa, se ˈža ːńe; ˈdi ːəteĺa, ˈka ːš əĺ, pˈĺu ːća, 
pər ˈja ːtĺi (I mn.), š ˈku ːĺa ‘luknja, jama’, ˈta ːĺar ‘krožnik’, 
ˈža ːkĺe (T mn.); g ˈĺu ːx; se p ərpe ˈĺa ː; x ˈći ː, ˈm əːrlić, ˈnu ːć 
‘noč’, ˈpi ːəć, s ˈri ːəća, ˈsu ːxići ‘jabolčni krhlji’. 
Prehoda g > γ – kot je značilno za nekatere pri-
morske govore – govor ne pozna (na primer ˈga ːra, 
ˈdu ːgo), le v izglasju gre končni -g > -x ( ˈju ːx ‘jug’, 
k ˈru ːəx ‘krog’, pˈlu ːx oziroma p ˈləːx (star.) ‘plug’, ˈru ːəx 
‘rog’; ˈdu ːx ‘dolg’); tudi končni -m > -n ( ˈne ːman, 
pel ˈja ːn se, se ˈdi ːn, ˈvi ːdin, ne z ˈna ːn ‘ne vem’; ˈv o ːlan 
pa k ˈra ːvan, ži ˈva ːlin (D mn.); na ˈsu ːxin, na ˈva ːrnin, 
ˈta ːn); soglasniška skupina st > št (na št ˈr o ːki ‘na ko-
ruznem storžu’, ošt ˈri ːna); soglasniška skupina sk 
> šk (šk ˈri ːńa); soglasniška skupina šč je ohranjena 
(stra ˈni ːšće, topo ˈri ːšće,).
Prvotni soglasniški skupini tl in dl sta se v opis-
nem deležniku asimilirali v l (na primer je ˈpa ːla, 
pˈr eːla, (s)p ˈle ːla ‘(s)pletla’, se je ˈje ːlu). Pred vzglas-
nim o- se v govoru pojavi protetični v­ (na primer 
ˈvo ːca ‘ovca’, ˈvo ːgńa ‘ogenj, R ed.’). Prvotni j je ohra-
njen pred vzglasnim i­ ( ˈjeːgla ‘igla’, jeg ˈli ːca ‘iglica’). 
Govor pozna prilikovanje soglasnikov po zvenečnosti 
(na primer pot ˈku ːva, ˈši ːəzdeset), ne pozna pa preglasa 
za palatalnimi soglasniki (na primer Oš ˈta ːrjovi).
Naglas
Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. 
Naglašeni samoglasniki so samo dolgi, nenaglašeni 
samoglasniki samo kratki. Govor ne pozna tonem-
skega naglaševanja; naglas je jakosten, kolikostna na-
sprotja so odpravljena. 
Med mlajše narečne premike sodijo samogla-
sniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s 
končnega zloga ( ˈa ːtr ək ʻotrok ʼ, ˈa ːku ʻoko ʼ, č ˈre ːvu 
ʻčrevo ʼ, ˈk o ːlu, ˈp o ːkro  ʻpokrovka ʼ; p ˈleːten, ˈve ːsok 
ʻvisok ʼ, za ˈma ːšen; ˈo ːpren ʻodprem ʼ, ˈza ːčnen, ˈi ːma, 
ˈj əːskat ʻiskat(i) ʼ, ˈk o ːsit, ˈl o ːvit, ˈp əːrnest ʻprinesti ʼ, 
(ras) ˈk o ːpat, ˈs əːgret ʻsegreti ʼ, ˈsu ːšit, ˈza ːspat, ˈm əːncat 
ʻmencati ʼ, ˈm əːnca , je ˈd əːrža , je ˈje ːmu ʻimel ʼ, ˈp əːsti  
ʻpustil ʼ, ˈra ːna , ˈži ːvi  ʻživel ʼ, san se ˈu ːču, smo ˈku ːpili, 
6
 Samostalniki moškega spola ločijo v T ed. podspol živosti: 
na primer ˈvi ːdim si ːna : ˈvi ːdim k ˈĺu ːč.
je po ˈza ːbila, so ˈp əːršli; ˈs əːmo ʻsamo ʼ); tudi predlog po-
tegne naglas na predhodni zlog ( ˈp əːrnas, ˈza ːvas itd.).
Oblikoslovje govora
Samostalniki srednjega spola ohranjajo prvotni 
spol v ednini ( ˈč ä ːlu ‘čelo’, ˈg əːrlu, ˈju ːtru, ku ˈle ːnu, 
ˈme ːstu, m ˈle ːku, ne ˈbu ː, ˈr ä ːbru, ˈs eːdlu, sto ˈpa ːlu, 
u ˈši ːəsu ‘uho’; ˈli ːce, ˈmu ːrje ‘morje’, ˈpu ːĺe ‘polje’, ˈse ːnce, 
ˈte ːme ‘teme’), prav tako v množini ( ˈli ːca, ˈa ːkna, 
ˈr ä ːbra, sto ˈpa ːla, u ˈši ːəsa), v dvojini pa so maskulinizi-
rani (na primer d ˈva ː ˈa ːkna).
Dvojino uporabljajo samo za samostalnike in pri-
devnike moškega spola; za samostalnike in pridevni-
ke ženskega spola ter za vse glagolske oblike name-
sto dvojine uporabljajo množino: d ˈva ː ˈd a ːbra ˈsi ːna, 
dˈva ː ot ˈr o ːka toda d ˈve ː ˈd a ːbre ˈtä ːte; d ˈve ː ko ˈzi ːce; 
ˈmi ːdva ži ˈvi ːmo, ˈvi ːdva ži ˈvi ːste; smo se poro ˈči ːli ‘sva 
se poročila’. 
Samostalniki ženskega spola na -ev so iz u-jevske 
sklanjatve prešli v a-jevsko (oziroma iz 2. ženske skla-
njatve v 1. žensko sklanjatev), kar kaže na težnjo po 
posploševanju a-jevskih končnic, na primer bˈre ːskva 
‘breskev’, b ˈri ːtva, ˈci ːərkva, pot ˈku ːva ʻpodkev ʼ.
Posebnosti pri sklonih: D ed. m. in s. sp. na -i 
(b ˈra ːti, ˈa ːkni); M ed. m. in s. sp. na -i (pər b ˈra ːti, 
na ˈn ä ːbi ‘na nebu’, po ˈnu ːsi, na ˈsu ːnci, na ˈv əːrxi, u 
ˈv əːrtci ‘v vrtcu’, u z ˈra ːki); O ed. o-jevske sklanjatve 
(-om, -em) > - ən (s əz bˈra ːt ən, s əs st ˈri ːc ən, s əz ˈgəːrl ən, 
s əz v ˈra ːt ən ‘z vratom’, pot ku ˈleːnən); R mn. -ov > -u 
( ˈneːma ˈp əːrstu ‘nima prstov’); D mn. o-jevske skla-
njatve (-om, -em) > - ən (bˈra ːtən, ˈsi ːnən); O mn. o­ -jevske sklanjatve (-i) > -mi (s əz ot ˈru ːcmi ‘z otroki’, 
s əz u ˈši ːəsmi). 
V mn. sam. m. sp. se je namesto nenaglašene 
končnice -je posplošila končnica -i (na primer b ˈra ːti, 
s ˈva ːti), naglašena končnica pa je ohranjena (na pri-
mer ĺud ˈj əː ‘ljudje’, las ˈj əː, zub ˈjəː); ne poznajo podalj-
ševanja osnove z -ov-, značilnega za osrednja narečja 
(tj. za govore gorenjske, rovtarske in dolenjske nareč-
ne skupine), na primer ˈsi ːni, p ər ˈsi ːnix, s əs ˈsi ːnmi ‘s 
sinovi’.
Sklanjanje samostalnikov moškega spola:
I R D T M O
ed. ˈsi ːn ˈsi ːna ˈsi ːni ˈsi ːna
6
p ər ˈsi ːni s əs ˈsi ːnən
dv. ˈsi ːna ˈsi ːnu ˈsi ːn ən ˈsi ːna p ər ˈsi ːnix s əs ˈsi ːnmi
mn. ˈsi ːni ˈsi ːnu ˈsi ːn ən ˈsi ːne p ər ˈsi ːnix s əs ˈsi ːnmi
Sklanjanje samostalnikov ženskega spola:
I R D T M O
ed. k ˈra ːva k ˈra ːve k ˈra ːvi k ˈra ːvo p ər k ˈra ːvi s əs k ˈra ːvo
dv.=mn. k ˈra ːve k ˈra ː k ˈra ːvan k ˈra ːve p ər k ˈra ːvax s əs k ˈra ːvami

731
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
V pridevniški sklanjatvi imamo v rodilniku ed-
nine moškega spola pri priponi -ěga refleks -iga (na 
primer do ˈle ːńskiga, ka ˈti ːəriga, ˈši ːəsti ˈši ːəzdesetiga).
V sedanjiški spregatvi se je (kot pri večini govo-
rov primorske narečne skupine) atematska glagolska 
spregatev posplošila tudi pri tematskih glagolih; na-
mesto -ta, -te imamo -sta, -ste: ˈde ːlaste, g ˈli ːədaste, 
g ˈri ːәste, ˈda ːste, ˈvi ːdiste, ži ˈvi ːste. Pri glagolih, pri ka-
terih se nedoločnik v knjižnem jeziku končuje na -sti, 
so nekatere nedoločniške oblike nastale analogično 
po sedanjiški obliki (na primer ˈna ːjdit). Uporabljajo 
tudi predpreteklik, na primer so b ˈli ː za ˈče ːli. Glagoli 
na -uje imajo končaj -eva (se pribli ˈže ːva ‘približuje 
se’, so razis ˈke ːvali, so se zad ər ˈže ːvali, se zmiš ˈle ːva ‘si 
zmišljuje’). 
Besedje govora
7
Od besedja prevladujejo neprevzete besede, na-
stale v kontinuiranem jezikovnem razvoju, na primer:
brada = bˈrå ːda (< psl. *borda ‘brada’), 
las = ˈla ːs (< psl. *vols ъ ‘las’), 
vrat = v ˈrå ːt (< psl. *vort ъ ‘vrat’),
vrata = v ˈra ːta (< *vorta, kolektiv od psl. *vorto ‘vrata’, 
kar kaže na prvotno dvodelnost vrat); 
čelo = ˈč ä ːlu (< psl. *čelo ‘čelo’), 
rebro = ˈr ä ːbru (< psl. *rebro ‘rebro’), 
sestra = ˈs ä ːstra (< psl. *sestra ‘sestra’),
črevo = č ˈre ːvu (< psl. *červo ‘črevo’), 
lemež = ˈle ːmeš (< psl. *lemež ь ‘lemež’),
nevesta = ne ˈve ːsta (< psl. *nevěsta ‘nevesta’);
ognjišče = ug ˈńi ːšće (< *ogńišče ← psl. *ogń ь ‘ogenj’), 
rit = ˈre ːt (< psl. *rit ь ‘rit; zadnjica’);
roka = ˈr o ːka oziroma ˈr əːka (nov.) (< psl. *r ǫka 
‘roka’), 
popek = ˈpəːpək (< *p ǫpъk ъ ← psl. *pǫpъ ‘popek’); 
ujna = ˈuːjna ‘ujna; od ujca žena oziroma žena mate-
rinega brata’ (< *uj ьna ← *uj ьn ъ ‘ujčev’ ← psl. *uj ь 
‘ujec, materin brat’), 
usta = ˈu ːsta (< psl. *usta ‘usta’), 
mehur = me ˈxu ːr (< *měxuŕ ь ← psl. *měx ъ ‘meh’), 
pljuča = pˈĺu ːća (< psl. *pĺu a ‘pljuča’);
žrd = ˈž əːrt (< psl. *ž ьrd ь *‘drog v plotu’),
8
smrt = s ˈm əːrt (< psl. *s ъm ьrt ь ‘smrt’).
Prevzete besede
Zaradi dolgotrajnih jezikovnih in kulturnih slo-
vensko-romanskih in hrvaško-romanskih, torej slo-
vensko-italijanskih in hrvaško-italijanskih stikov 
med prevzetimi besedami prevladujejo romanizmi, ki 
7
 V gradivu so navedene fonetično poknjižene oblike narečnih 
leksemov, ki jim sledijo: 1) njihov praslovanski predhodnik 
ali 2) tujejezični vir. Simbol * pomeni rekonstrukcijo, < ‘se je 
razvilo iz’, > ‘se je razvilo v’, ← ‘tvorjeno iz’ in ‘xxx’ pomen (po 
SLA 2.2: 52–58). Viri: ESSJ, SES, SLA 1.2 2011, SLA 2.2 
2016.
8
 Furlan, O nastanku, str. 51–52.
pa jih je v primerjavi z ostalimi primorskimi narečji 
precej manj, na primer:
faš = ˈfa ːš ‘butara’ ( ← it. fascio, ben. it. fasso, furl. fas 
‘snop, sveženj),’
febra = ˈfa ːbra ‘vročina, mrzlica’ ( ← it. febbre ‘vročina, 
vročica, mrzlica’),
frmenta = f ər ˈmi ːənta ‘koruza’ ( ← furl. forment 
‘koruza’),
9
kareta = ka ˈr ẹːta, ka ˈr ẹːtica ‘ročni voziček z dvema ko-
lesoma’ ( ← ben. it. carèta ‘ciza’),
karjola = kar ˈj ọːla ‘samokolnica’ ( ← ben. it. cariòla, it. 
carriola ‘samokolnica’),
korona = ku ˈru ːəna ‘travnik’ ( ← istr. it. corona ‘brežina 
na terasi med vrstami trt’),
10
kušin = ku ˈši ːn ‘blazina’ ( ← istr. ben. cussin ‘blazina, 
podzglavnik’), 
mula = ˈmu ːla ‘dekle’ ( ← it. mula ‘(nezakonski) otrok’),
mulec = ˈmu ːləc ‘fant’ ( ← it. mulo ‘(nezakonski) 
otrok’),
porton = par ˈtu ːn ‘vhodna vrata’ ( ← ben. it. porton, it. 
portone ‘hišna vrata’),
punja = ˈpu ːńa ‘pest’ ( ← (ben.) it. pugno ‘pest’),
škaline = ška ˈli ːne ‘stopnice’ ( ← (ben.) it. scala 
‘stopnica’),
11
šterna = š ˈt e ːrna ‘vodnjak’ ( ← rom. *čisterna < lat. ci­ sterna ‘podzemni prostor, v katerega se steka kap-
nica’),
zerman = zer ˈma ːn ‘bratranec’ ( ← ben. it. zerman 
‘bratranec’),
zermana = zer ˈma ːna ‘sestrična’ ( ← ben. it. zermana 
‘sestrična’).
Romanizmi so še: bu ˈti ːga ‘trgovina’, bu ˈt o ːn 
‘gumb’, ca ˈva ːte ‘copati’, fa ˈčo ː ‘ruta’, kan ˈtu ːən ʻvogal ʼ, 
kant ˈre ːga ʻstol ʼ, mi ˈze ːrija ‘katastrofa’, ošta ˈri ːja ‘gostil-
na’, š ˈtu ːrlo ‘nepremišljen, zaletav človek’, š ˈku ːre ‘pol-
kne’, šku ˈra ːva ‘tema, ko se približuje nevihta’, š ˈku ːru 
‘temno’; je pa ˈsa ːlo ‘je šlo mimo, skozi, čez’, vse je na 
rika ˈma ːno ‘okrašeno, nakvačkano’. 
Germanizmi so redkejši:
aks = ˈa ːks ← nem. Achse ‘os, prema’,
cegel = ˈc ẹːgu ‘opeka’ ← nem. Ziegel ‘opeka’, 
ranta = ˈra ːnta ‘deska, letva’ ← bav. nem. Rante ‘pali-
ca’, nem. Rante ‘letva’,
šporget = š ˈpa ːrget ‘štedilnik’ ← nem. Sparherd ‘šte-
dilnik’,
štanga = š ˈta ːnga ‘oje’ ← nem. Stange ‘drog’,
žlajf, žlajfati = ž ˈla ːjf ‘zavora’, ž ˈla ːjfat ‘zavirati’, ← 
slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > 
ai).
12
Germanizmi so še: d ˈra ːt ‘žica’, ˈfa ːrba ‘barva’; ˈnu ːcat 
‘potrebovati’ in ˈri ːxtat ‘urejati’.
9
 Pirona et al., Il Nuovo Pirona, str. 336.
10
 Manzini in Rocchi, Dizionario storico, str. 55.
11
 Boerio, Dizionario, str. 614; Doria, Grande dizionario, str. 573.
12
 Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV, str. 461.

732
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
Miniatura stola (kant ˈre ːga ʻstol ʼ) z napisom Jušane na dnu, ki ga je izdelal informator Miran Udovič in ga podaril 
avtorici prispevka (foto: Tjaša Jakop, avgust 2023).
Razglednica iz Jelšan z gostilno pri Jurčovih; poslana 16. 1. 1917 v Vrbosko na Hvaru. Razglednico hrani Marjan 
Baša iz Dolnjega Zemona (vir: Facebook stran Jelšane – ko so bile nekoč).

733
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
V Trnovem pri Ilirski Bistrici imajo za koruzo na 
primer iz 1952 podatek oziroma besedo sirk (s ȋrk), iz 
1984 pa frmenta (f ər ˈmi ənta); za bratranca imamo iz 
1952 slovansko poimenovanje (bratr ȁnc), toda kužina 
(kuž ȋna) za sestrično, za leto 1984 pa strnič in strnička 
(s ˈt əːrn əć in st ər ˈni ːčka). Za jelšansko štanga imamo 
iz 1952 podatek oje (woj ), iz 1984 pa š ˈta ːn γa. Za 
štedilnik imamo šporget (š ˈpo ːr γərt) in žlajf (ž ˈła ːjf) za 
zavoro. Za jelšanski romanizem korona (za travnik) 
imajo v Trnovem leksem travnik (t ˈra ːn ək). 
Včasih ni jasno, ali gre za prevzem preko ger-
manske ali preko romanske besede, na primer štuk 
= š ˈtu ːk ‘strop’ ← nem. Stuck ‘zmes drobnega peska, 
apnenega mleka, mavca za izdelavo štukatur’ / it. stu­ cco ‘zmes drobnega peska, apnenega mleka in mavca’). 
V Trnovem pri Ilirski Bistrici je v rabi romanizem 
šonfit (šonf ȋt) ← furl. sofit, it. soffitto ‘strop’.
Vidni so tudi vplivi sosednjih čakavskih govorov; 
na primer 
bačvica ( ˈba ːčvica) ‘majhen sod’, čača/tata ( ˈća ːća/
ˈta ːta) ‘oče’, čizme ( ˈči ːzme) ‘čevlji’, roba ( ˈro ːba) ‘pe-
rilo’, šuma ( ˈšu ːma) ‘gozd’, krov (k ˈr ọː) ‘streha’ ( ← 
hrv. krov ‘streha’, toda tudi st ˈre ːxa); čorav ( ˈćo ːra ) 
‘slabš. slep’, prid. puna ( ˈpu ːna) ‘polna’, ja ( ˈja ː) ‘jaz’, ča 
( ˈća ː) ‘tja, stran’, jako ( ˈja ːku) ‘zelo’, več (već) ‘že’, i ‘in’; 
ˈxo ːmo se ˈpu ːzat ‘pojdimo se sankat’, ˈka ː ˈja ː z ˈna ːn 
‘kaj jaz vem’, ne z ˈna ːjo ‘ne vedo’. V Trnovem pri Ilir-
ski Bistrici imamo na primer čizme (č ȋžme), toda oče 
( ˈa ːće) in streha (st ˈre xa).
V vasi najdemo tudi zanimiva hišna imena, na 
primer Oštirjevi (Oš ˈta ːrjovi ← ošta ˈri ːja ‘gostilna’ ← 
it. osteria) ali Dopo lavore ( ˈDo ːpo la ˈvo ːre ‘po delu’ ← 
it. dopo lavoro). Pri napovedovanju časa uporabljajo 
drugačen način od osrednjeslovenskega: namesto ob 
pol desetih rečejo na primer ub de ˈv a ːtix in ˈpo ː ( ← 
it. alle nove e mezzo).
Besedilo
Prvi zapis je iz knjige Sabine Pugelj Vile bíle: do­ lina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice,
13
 drugi 
zapis pa je po posnetkih za knjigo v fonetično tran-
skripcijo prepisala Tjaša Jakop;
14
 informator je bil 
Miran Udovič (roj. 1942).
Cesta Dolenje – Jelšane
V samih Jušánah je bla pa – mostá dolenjskiga 
nej b ǝlu. Tan p ǝr Piéki se je šlu, je še – so vidni sle-
dovi cejste, ki je šla počasi duôli proti Jarku, t ǝn na 
približnu ist ǝmi mejsti, k ǝm ǝr je must, in se je potem 
vzdig ǝnlu proti Bernardet guôri, naravnost guôri, sta-
ra vas, ki gr ǝ guôri. Zgliéda, da je bil ta must narjen 
t ǝkrat, tisoč uósamstu šestišesdesetiga. Prašanje, no – 
ne bom riéku sigurnu. Ku so to rekonstrukcijo n ǝrdili 
veliko ceste, je bla velika rekonstrukcija, so ovinke 
13
 Pugelj, Vile bíle, str. 302.
14
 Zahvaljujem se Sabini Pugelj za posredovanje posnetka.
sekli in so škarpe šiérili i kaj jas znan. In takulé. In 
v vasi je šla puót odzguôrej h ciérkvi, nej šla skuzi 
vas naravnost. V prvotni stanji. Puótlje, ne znam ka-
tiériga leta, so pa nardili v sami vasi naravnost proti 
pokopališču. Od severa proti jugu, no. Sedanja pa je 
već triéta varianta. Ta, ki gr ǝ zdej duôla. Tu je triéta 
varianta, ki gr ǝ. In vas se je zmiéram duôli pomikala, 
vsaka tista, ki je p ǝršla nova, je šla duôli. Táku. 
Miran Udovič, Jelšane 2006.
Jušáne – Jelšane; Piék – domače ime in gostilna v 
Dolenjah; Jar ǝk – meja med Dolenjami in Jelšanami
U ˈsa ːmix Ju ˈša ːnax je b ˈla ː pa – mos ˈta ː do ˈleːńskiga 
ˈneː b əˈlu ː. ˈta ːn p ər ˈPi ːəki se je š ˈlu ː, je še – so ˈvi ːdni 
sle ˈdo ːvi ˈceːste, ki je š ˈla ː po ˈča ːsi ˈd o ːli proti ˈJa ːrku, 
ˈt əːn na prib ˈliːžnu ˈi ːst əmi ˈmeːsti, ˈk əːm ər je ˈmu ːst, 
in se je po ˈte ːm uz ˈdi ːg ənlu proti Bernar ˈde ːt ˈg o ːri, 
ˈpuːət, na ˈra ːnost ˈg o ːri, s ˈta ːra ˈpuːət u ˈva ːs, ki g ˈri ːə 
ˈg o ːri. zg ˈliːəda, da je ˈbiː ˈta ː ˈmu ːst nar ˈje ːn ˈt əːkrat, 
ˈti ːsoč ˈu ːəsamstu ˈšiːəsti ˈšiːəzdesetiga. pra ˈša ːńe, ˈno ː – 
ne ˈbo ːm ˈri ːəku si ˈgu ːrnu. ku so ˈtu ː rekons ˈtru ːkcijo 
ˈn əːrdili ve ˈli ːku ˈceːste, je b ˈla ː ve ˈliːka rekons ˈtru ːkcija 
ˈtu ː, so o ˈviːŋke ˈse ːkli in so š ˈka ːrpe ˈšiːərli i ˈka ːj ˈja ːs 
z ˈna ːn. in ta ˈku ːle. in u ˈva ːsi je š ˈla ː ˈpuːət ˈg o ːre x 
ˈciːərkvi, ˈneː š ˈla ː s ˈku ːzi ˈva ːs na ˈra ːnost. u p ər ˈvo ːtni 
s ˈta ːnji. ˈp o ːtĺe, ne z ˈna ːn ka ˈtiːəriga ˈleːta, so pa nar ˈdi ːli 
u ˈsa ːmi ˈva ːsi na ˈra ːnost proti pokopa ˈli ːšću. od ˈse ːvera 
proti ˈju ːgu, ˈno ː. se ˈda ːńa pa je već t ˈri ːəta var ˈja ːnta. ˈta ː, 
ki g ˈri ːə z ˈde ːj ˈd o ːla. ˈtu ː je t ˈri ːəta var ˈja ːnta, ki g ˈri ːə. 
in ˈva ːs se je z ˈmiːəram ˈd o ːli po ˈmi ːkala, ˈsa ːka ˈti ːsta, 
ki je ˈp əːršla ˈno ːva, je š ˈla ː ˈd o ːli. ˈta ːku.
Zaključek
Jelšanski govor je – kot ostali notranjski govori 
– nekoč spadal v dolenjsko narečno skupino (tudi tu 
se je razvil diftong eː, na primer č ˈre ːvu, ku ˈle ːnu, 
ne ˈve ːsta, s ˈleːp, tˈre ːbux), a je zaradi okupacije Italije 
ter posledično močnega stika in vpliva primorskega 
narečja prevzelo primorske narečne značilnosti in 
tako danes spada v primorsko narečno skupino, če-
prav ima to narečje v primerjavi z ostalimi v primor-
ski narečni skupini najmanj primorskih značilnosti 
in najmanj romanizmov.
15
Krajšave in kratice
D = dajalnik, ed = ednina, I = imenovalnik, M = 
mestnik, m. sp. = moški spol, mn. = množina, nov. = 
novejše, O = orodnik, prid. = pridevnik, R = rodil-
nik, s. sp. = srednji spol, SLA = Slovenski lingvistični 
15
 Prispevek je nastal v okviru projekta i-SLA – Interaktivni 
atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2023, 
ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-
-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in pro-
grama Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in 
identiteto znotraj in onkraj nacionalnega (P5-0408).

734
TJAŠA JAKOP: OPIS GOVORA VASI JELŠANE, 727–734 2023
atlas, star. = starejše, T = tožilnik, ž. sp. = ženski spol; 
bav. nem. – bavarsko nemško, ben. – beneško, nem. 
– nemško, furl. – furlansko, hrv. – hrvaško, istr. – istr-
sko, it. – italijansko, srvnem. – srednjevisokonemško, 
psl. – praslovansko.
VIRI IN LITERATURA
Boerio, Giuseppe: Dizionario del dialetto veneziano. 
Venezia: Giunti editore, 1856.
Doria, Mario in Noliani, Claudio: Grande dizionario del 
dialetto triestino. Trieste: Il Meridiano, 1987.
ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega 
jezika I: A–J, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slo-
venski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1977 
(
1
1976); II: K–O, Ljubljana: SAZU, Inštitut za 
slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 
1982; III: P–S, dopolnila in uredila Marko Snoj 
in Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Znanstve-
noraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, 
Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Mla-
dinska knjiga (zal.), 1995; IV: Š–Ž, avtorji gesel 
France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan, 
uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana: 
SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut 
za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sek-
cija (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2005; V: kazala, 
izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič, Ljub-
ljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, 
Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onoma-
stična sekcija (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2007.
Furlan, Metka: O nastanku slovenskih parov tipa žrd 
: žrk. V: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini 
Orožen ob 80­letnici (ur. Marko Jesenšek). Mari-
bor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske 
jezike in književnosti, 2011, str. 46–56 (Medna-
rodna knjižna zbirka Zora, 80).
Jakop, Tjaša: Govor vasi Jelšane (SLA T156) na 
skrajnem jugu notranjskega narečja. Jezikoslovni 
zapiski 19, št. 2, 2013, str. 139–147.
Logar, Tine: Trnovo pri Ilirski Bistrici (T155): Gradi­ vo po vprašalnici za SLA (rokopis), 1952.
Logar, Tine: Slovenska narečja. Ljubljana: Založba 
Mladinska knjiga, 1993.
Logar, Tine in Rigler, Jakob: Karta slovenskih nare­ čij; priredila Tine Logar in Jakob Rigler na osnovi 
Ramovševe dialektološke karte slovenskega jezi-
ka, novejših raziskav in gradiva Inštituta za slo-
venski jezik ZRC SAZU; svetovalec za narodno 
mejo V. Klemenčič; izdelal Geodetski zavod SRS, 
kartografski oddelek; merilo 1 : 350.000; Ljublja-
na: DDU Univerzum, 1983 (stenski zemljevid). 
(S ponatisi.)
Manzini, Giulio in Rocchi, Luciano: Dizionario storico 
fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria. Ro-
vigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995.
Pirih, Alenka: Govor Trnovega pri Ilirski Bistrici (dip-
lomska naloga). Ljubljana, 1984.
Pirona, Giulio Andrea in Carletti, Ercole in Battista 
Corgnali, Giovanni: Il Nuovo Pirona: vocabolario 
friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Gio­
vanni Frau. Udine: Società filologica friulana 
(
1
1935, 1972, 1996), 2001.
Pugelj, Sabina: Vile bíle: dolina Reke od Ilirske Bistri­ ce do Zabič in Hrušice. Celje: Celjska Mohorjeva 
družba: Društvo Mohorjeva družba, 2012 (Zbir-
ka Glasovi, knjiga, 41).
SES = Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljub-
ljana: Modrijan, 
3
2016. Dostopno na portalu 
Fran.si (https://fran.si/).
SLA 1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bo­ lezni, družina) 1: atlas in 2: komentarji (ur. Joži-
ca Škofic et al.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU, 2011 ( Jezikovni atlasi). Dostopno na por-
talu Fran.si (https://fran.si/).
SLA 2 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija, 1: atlas 
in 2. komentarji (ur. Jožica Škofic et al.). Ljub-
ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezi-
kovni atlasi). Dostopno na portalu Fran.si (htt-
ps://fran.si/).
Snoj, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih 
imen. Ljubljana: Založba Modrijan, 2009.
SUMMARY
The local dialect of the village of Jelšane
The local dialect of the village of Jelšane is one 
of the Inner Carniolan dialects that belong to the 
Littoral dialect group. In the article, it is presented at 
three different levels: phonological, morphological, 
and lexical. The dialect only uses pitch accent after it 
has lost quantitative contrasts. In addition, the dia-
lect has preserved the soft consonants ć, ĺ, ń (e.g., x ˈći ː 
‘daughter’, ˈnu ːć ‘night’, s ˈri ːəća ‘luck’, p ˈĺu ːća ‘lungs’, 
ˈka ːš əĺ ‘cough’, š ˈku ːĺa ‘hole, pit’, ˈta ːĺar ‘plate’, lo ˈba ːńa 
‘skull’, ˈńi ːva ‘field’, s ˈvi ːńa ‘pig’). Whereas neuter 
nouns keep the original gender in the singular (e.g., 
ˈg əːrlu ‘throat, n sg’, ˈme ːstu ‘town, place, n sg’, u ˈši ːəsu 
‘ear, n sg’) and the plural (e.g., ˈa ːkna ‘windows, n 
pl’, u ˈši ːəsa ‘ears, n pl’), they are masculinized in the 
dual (e.g., d ˈva ː ˈo ːkna ‘two windows, m du’). The 
dual form is only used with masculine nouns and ad-
jectives; with feminine nouns and adjectives as well 
as all verb forms, the plural is used instead of the dual 
(e.g., d ˈve ː ˈd a ːbre ˈt ä ːte (‘two good aunts, f pl’); smo 
se poro ˈči ːli (‘we (two) got married’)). A notable part 
of its vocabulary consists of borrowings, especially 
Romanisms (e.g., butiga ‘shop’, frmenta ‘corn’, kušin 
‘pillow’, škaline ‘stairs’, zerman ‘cousin’, and zermana 
‘female cousin’).