večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. ari zvečer.
(Jfodnlitvo In upravnlitvo: KolodroMko ulioo fctov. 16 — Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. aro. — Rokopisi ae uo vračajo. — Inaeratt: Sastitopna potit-vrata 4 kr., pri vačkratnont pouav daje ie popust — Volja sa IJnblJano v upravništvu: »a colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., ua mesoo 60 kr., poiiljatev na dom velja mosečno 0 kr. več. Po poiti volja ■* celo
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden moseo 86 kr.
Štev. 289.	V Ljubljani v petek, 18. decembra 1885.	Tečaj II.
Rusija in balkansko vprašanje.
V	slednjem času imeli smo večkrat priliko °l>azovati v ruskih javnih glasilih, da zdaj prevladuje toirno mišljenje, da se vedno bolj čuti potreba miru. Listi, kateri so prej, dejali bi s strupenim s°vra§tvom obračali se proti bolgarskemu knezu *er se nekako vojevito izražali o balkanskih zadevah, umolknili so zdaj večinoma ali pa se cel6 poganjajo za mirno rešitev balkanskega vprašanja. Da-si se prvi poskusi o sklepu premirja niso obnesli ter se zopet ponavljali boji med srbsko in bolgarsko armado, so vender zdaj tudi ruski krogi prepričani, da se za gotovo sme pričakovati, da se sklene premirje. Diplomatske kroge potrjuje v tem mnenji faktum, da sta se obe državi obredi do evropskih vlastij, naj posredujejo, za zdaj l'es da samo pri določitvi mejne črte med obema državama, a pozneje gotovo tudi pri sklepanji Premirja in miru.
Ruski kabinet je v slednjem času nekoliko sPremenil svoje nazore in svojo politiko glede ^kanske krize, a ne da bi bil pri tem prišel v Protislovje z logiko; računa pač z danimi faktorji uvažuje obstoječe razmere. Znano je, s koliko resnostjo je ravno Rusija, ko je buknil v Plovdivu ul>or ter se je z vso silo zahtevalo združenje obeh B°lgarij, s koliko resnostjo je ravno ona tedaj zahtevala, naj se uvede v vzhodni Rumeliji prejšnji Položaj. Rusija pa se tedaj gotovo ni ogrevala s Pravim ognjem za berolinsko pogodbo, gotovo jej to zahtevanje po natančni izvedbi berolinske pogodbo ni prihajalo od srca, saj se jej je ta mednarodna berolinska pogodba tako rekoč usilila; Rusija hotela je uživotvoriti sanstefansko pogodbo,
Listek.
»leden mojih prijateljev — bog.
(Konec.)
Devet mesecev po tem dogodku imel je ergaz namen odpotovati na nos »Saueta Ma-ria<<> toda vihar zanesel je ladijo na Simpai, na 0b,ežji Ove.
Moštvo popravljalo je škodo, napravljeno po v*barji, Bergaz pa se je podal v spremstvu jed-nega sluge na kopno, da si ogleda nepoznane kraje.
Na otoku Madagaskarju ni divje zverjadi. Tu Evropec lehko brezskrbno šeta. Pač pa je tu hudobna mrzlica, ki bčlnika umori v 24 urah. G°zd in močvirje izsopivata pogubonosni mrzlični H0Puh, sicer pa ni videti niti levove sence.
Kot strasten lovec poprijel se je z vsemi si-'auii plemenite zabave lova na tem lepem otoku, kjer je drozgov, prepelic, jerebic, fazanov kakor Pri nas vrabcev. Na koncu bambusove goščave Ogledal je Bergaz nekoliko domačinov otoka, ki So ležali okolo velike koče.
a njena nakana bila je prečrtana in morala je priznati berolinsko pogodbo, katera v nekem oziru nasprotuje ruskim interesom in težnjam.
Iz drugega razloga bila je Rusija tedaj najbolj ognjevit zagovornik berolinske pogodbe. Z bistrim očesom opazili so državniki ob Nevi, da se je v Plovdivu zanetil nevaren ogenj, kateri bi se mogel razširiti daleč čez meje, uneti ves Balkan in spraviti v nasprotstvo prijazne si trocarske sile. Uvideli so tedaj, da bi ta malostna iskrica v Plovdivu bila v stanu provzročiti evropsko vojsko, zaradi tega so z vso odločnostjo terjali, naj se uvede takoj prejšnji položaj, naj se do pičice izvede berolinska pogodba ; to delala je Rusija iz najboljših nagibov.
Na upor v Plovdivu sledila je srbsko-bolgar-ska vojska, a Rusija je tudi tedaj neomahljivo terjala, naj se spoštujejo pogodbe, ker je to najboljša podlaga miru. Pa prišlo je kmalu drugače; položaj se je skoro da povsem spremenil. Konferenca poslanikov v Carigradu , katera se je imela posvetavati o vzhodno-rumelijskem vprašanji ter skušati ga privesti do rešitve, bila j& v mnogih ozirih nejedina; znano je pač, kako je angleški zastopnik z vso odločnostjo v imenu svoje vlade zahteval združenje Bolgarije ter celo Turčija se kazala, da je voljna priznati to združenje ter se odreči v berolinski pogodbi jej zajamčenim pravicam. Tudi drugi zastopniki obnašali so se nasproti zahtevi o uvedenji prejšnjega položaja v Rumeliji zelo hladnokrvno; naravno je torej, da od tedaj na dalje tudi Rusija ni mogla trdovratno ostati pri svoji zahtevi. Nekoliko vplivalo je gotovo tudi na ruski kabinet javno muenje, katero se vender popolnoma ni soglašalo s strogimi njegovimi zahtevami.
Ti ljudje prepevali so neke svečane litanije, kjer se je ime Bergaz tolikrat ponavljalo, da ni niti slova zgrešil.
Aha, to je svetišče boga Bergaza, o katerem mi je pravil učenjak v Bataviji, mislil si je Bergaz.
Prirojena radovednost tirala ga je, da je vstopil v svetišče, da z lastnimi očmi vidi malika. Zginil je zadnji pomislek, ko je še spoznal rudečo zavratnico, s katero se je bog postavljal, za svojo, zaznamenovano s črkama „L. B.“in katero je nekdaj bil podaril kuharju Neptunu.
V	tem trenotku prišel je sprevod pobožnih v svetišče. Na žrtvenik naložil se je les, nad plamenom držal je nekdo petelina, katerega so z navdušenimi klici na boga sežgali.
Bergazu je nedostajalo resnosti pri tem svečanem opravilu. Zakrohotal se je tako silno, da so se zamajale stene svetišču. Navzočni tako nenavadno pri svojem pobožnem opravili zmočeni, zgubili so svojo običajno dobrodušnost; z divjim krikom planili so na Bergaza, in ravno so ga hoteli v zadoščenje razžaljenemu bogu darovati, kakor ravno poprej petelina, ko se začuje glas cimbal,
Ko so pri berolinski pogodbi interesovane vlasti pokazale, da ne verujejo več v možnost popolne izvedbe berolinske pogodbe, tedaj tudi Rusija ni bila več vezana. Zdaj je toliko kakor gotovo, da se berolinska pogodba ne izvede na Balkanu, da se v nekaterih točkah popravi. Položaj, razvoj dogodkov nanesel je tako, da je izvedenje berolinske pogodbe nemožno, in o tem uverjene so tudi evropske vlasti. Kako pa se popravi berolinska pogodba, v katerih točkah se prenaredi, težko je uganiti. Z mnogimi faktorji računati bodo morale vlasti pri rešitvi balkanskega vprašanja, uverjeni pa smo, da najdejo kmalu pravo pot, da rešijo srbsko-bolgarsko vprašanje za oba dela jed-nako pravično, ter da se tako ohrani potrebni mir.
O združenji nekaterih zemljišnih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino ljubljansko
predložil je deželni odbor deželnemu zboru naslednje poročilo: Slavni deželni zbori Mestni magistrat ljubljanski se je s prošnjo od 16. novembra
1.	1885, št. 18789, obrnil do deželnega odbora, da bi on slavnemu deželnemu zboru predložil postavo, po kateri naj se:
1.) Parcele št. 502, 503/1, 503/2, 504, 505, 506,	507,	508,	509,	510,	511,	512,	513,	514,
515,	516,	517,	518,	519,	520,	521,	522,	523,
524,	525,	526,	527,	528,	529,	530,	531,	532,
533, 534/1, 534/2, 535/1, 535/2, 536/8, 536/9, 537,	538,	539,	540,	541,	542,	543,	544,	545,
546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554 in 555, iz katerih obstoji mestni grad Podturn in
naznanjajoč prihod velikega duhovna, za katerim je šla cela vrsta devojk z venci v laseh in v tako lahki opravi, da je bilo možno opazovati vse njih deviške dražesti. Veliki duhoven bil je črnec in je bil ogrnen z velikim ogrtačem od papagajevih peres, njegove sive, volnate lase krasila je krona od perja kolibrija, med koje so bili vpleteni ne-obrušeni naturni diamanti in prav lepi biseri. Njegovi suhi nogi brez mžč, — kakor znano afriški gizdalini pogrešajo ta naravni dar, in le osmešili bi se, ko bi hoteli tu nadomestiti naravni kras z bato, — bili sta brez tistega evropskega oblačila, kateri deviške angleške lady nikoli ne izgovorč iu pri čigar imenovanji jim rudečica sramožljivosti oblije obrazek. Da se jasno povč, veliki duhoven je bil brez hlač, in vsa njegova oficijelna uniforma bila je nekako kakor kratka srajca iu pa uže omenjeni ogrtač.
Ko se je prikazala čudna prikazen, popustili so Bergaza oni, ki so bili poprej padli po njem ter so popadali na kolena, deloma spoštljivo svečenika, deloma besno Bergaza gledujoč. Ta je pa pozabil na pretečo nevarnost spoznavši črnca Neptuna, nekdanjega kuharja na »Javorji*.
katere vkup 129 oral in 531 □ sežnjev merijo in 917 gld. 22 kr. čistega dohodka donašajo;
2.) parcele št. 497, 498, 499, 500 in 501, ki vkup 4 orala 527 □sežnjev merijo in 18 gld. 41 kr. čistega dohodka donašajo, na katerih je sezidan Kolizej in so last Josipa Viktorja Wit-halm-a;
3.) parcela št. 536/1, ki meri 1 oralo 882
□ sežnjev in donaša 26 gld. 38 kr. čistega dohodka, na kateri je sezidau deželni muzej in je last dežele kranjske;
4.) parceli št. 536/2 in 536/3, ki merita 961
□ sežnjev, donašati 7 gld. 47 kr. čistega dohodka in sta last E. Mayer-ja, ki ima na parceli št. 536/3 sezidano svojo vilo;
5.) parceli št. 536/4 in 536/5, ki merita 569
□ sežnjev, donašate 5 gld. 67 kr. čistega dohodka in ste last Karola Cambiaggio, ki ima na parceli 536/5 sezidano svojo vilo;
6.) parceli št. 536/6 in 536/7, ki merita 595
□ sežnjev, donašate 5 gld. 80 kr. in ste last Viljema Vollheim-a, kateri ima na parceli 536/7 sezidano svojo vilo;
7.) parcele št. 493, 494, 495 in 496, ki so lastnina c. kr. priv. družbe južne železnice, merijo 2 orali 1517 □ sežnjev in donašajo 32 gld. 91 kr. čistega dohodka. Na prvih treh zidane so stražnice južne železnice in zadnja parcela je paželeznična proga;
8.) parcela št. 547, ki meri 168 □sežnjev, donaša 89 kr. čistega dohodka in je lastnina Petra Lassnika;
9.) parcele št. 680, 681 in 682, ki merijo 1238 □sežnjev in so lastnina c. kr. cestnega erara. Te parcelne številke ima cesta poleg deželnega muzeja do vojaške oskrbovalnice pri glavnem vhodu v Lattermannovi drevored in pa od Kolizeja do mestne meje pri Koslerjevi zimski pivarni;
10.) parceli št. 716 in 717 je pot poleg državne ceste od Kolizeja, do Koslerjeve letne pi-varne;
11.) parcele št. 718/1, 718/2 in 718/3 ima cesta od cerkve nasproti Kolizeja mimo tega in ob vojaški oskrbovalnici do ceste pri glavnem uhodu v Lattermannovi drevored;
12.) parceli št. 719 in 720 ima cesta od državne ceBte memo Lassnikovega posestva do Viške moje. Parcele št. 716, 717, 718/1, 718/2, 718/3, 719 in 720 merijo 1 oralo 1051 □ sežnjev in so lastnina občine Spodnja Šiška — odločijo iz ka-tastralne in politične občine Spodnja Šiška in pridružijo mestnemu okrožju ljubljanskemu, in sicer katastralni občini kapucinskega predmestja.
Odkar je mesto ljubljansko leta 1865 kupilo grad Podturn, tudi Tivoli imenovan, želelo je združiti to svoje posestvo z mestnim okrožjem.
Neptun bil je sila začujen sprvega, videvši med svojimi ovčicami civilizovanega človeka, spoznal pa je odmah nekdanjega potnika na „Javorji“ ter je planil v najživahnejši zahvalnosti nanj, kličoč: „Bergaz, moj rešitelj!"
Takoj zarjovela je vsa množica z devicami vred med nežnim sviranjem sviral one besede v angleščini, ki jih je rabil poprej črnec: »Bergaz moj rešitelj!“
„Kakova maškarada!" vzklical je Bergaz močno začujen; „veseli me, moj stari Neptun, da te tu tako nenadno vidim, no, vender povej mi, kaj pomeni vse to?“
„Takoj boBte, milostivi gospod, vse zvedeli", odvrne Neptun, »dovolite le, da poprej spregovorim nekaj besed s temi-le, da jim razložim vaš prihod."
Obrnil se je potem na Stanovnike Ove ter jim govoril v jeziku, katerega Bergaz ni umel.
Po svršetku tega govora popadali so vsi navzoči na kolena pred Bergazom, se dotaknili s čelom tul terso^eli: »Bergaz, moj rešitelj" ter še nekaj druzih pridevkov, ki so se mu dozdevali sprijena angleščina. Približale so se mu potem boječe devojko v svojih lahkih oblačilih Kojih
Ta želja po besedah prošnje mestnega magistrata ne izvira iz čestihlepnosti, biti gospodar na lastni zemlji, temveč je utemeljena v skrbi za razvoj glavnega mesta dežele kranjske, katerega pospeševati občina Spodnja Šiška ne more. Vsled tega je uže dnč 20. septembra 1866 mestni odbor sklenil:
1.) Mestno posestvo, ki spada k mestnemu gradu Podturn in ki leži v občini Spodnja Šiška, naj se loči od te občine in naj se inkorporira v mesto Ljubljano.
2.) Naj se po § 4. občinskega reda za vojvodstvo kranjsko store potrebni koraki pri c. kr. deželni vladi in deželnem odboru,
3.) Naj se v tem zmislu popravi in preuaredi § 1. mestnega statuta.
Deželna vlada je na to z ukazom od 13. decembra 1866, št. 11353, naznanila, da o tej zadevi ne more nič storiti, ker se je mala občina Spodnja Šiška zoper ločitev izrekla.
Dnč 11. maja 1869 pa je mestni odbor zopet sklenil:
1.) Mestni odbor izjavlja, da ostane pri svojem sklepu z due 20. septembra 1866.
2.) Mestnemu magistratu se ukazuje, da stori potrebne korake pri c. kr. deželni vladi in deželnem odboru in da se sklicuje na postavo z dne
2.	januvarija 1869, dež. zak. št. 5.
To pa je ostalo brezvspešno, in dne 22. mar-cija 1878 se je zopet sklenilo:
Mestnemu magistratu se ukazuje, naj vprašanje zaradi podaljšanja mestne občine ljubljanske do tivolskega gradu vnovič vzame v pretres.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	češkem deželnem zboru utemeljeval je poslanec Plenner svoj predlog o omejitvi upravnih in sodnijskih okrajev v Češki. Pri tej priliki govoril je o jezikovnih razmerah v Češki ter premleval staro frazo o zatiranji Nemcev. Govornik je tudi hotel, naj se nemškim občinam odvzame dolžnost, ustanavljati češke šole. Napadal je z ostrimi besedami Trojanov predlog in polemiziral proti namgsUukn Krausu. Na te neopravičene napade fakcijoznega oponenta odgovoril, je_ iniruo gospod namestnik: .Jaz stojim vedno na tleh dr-žavnih zakonov in zajamčene ravnopravnosti. S tega !i^iščaw£e^e^moi^m^ odstopiti in se Uidi_ne odstranim."	v
Leta 1888. preteče štirideset let, odkar nam vlada naš presvitli cesar Fran Josip I. Ta za Avstro-Ogersko pomenljiv dogodek praznovati se ima na dostojen način. V letu 1888. priredi se v
obrazi so bili sicer zatemneli, toda lepi, kažoč polne, elastične in dražestne ude svoje, kakor so jih vsprejele nepokvarjene od matere narave. Vzdignile so Bergaza, kateremu je bilo nekako čudno pri srci, od tal ter ga nesle na golih rokah in ramah v Neptunovo kočo. Neptun, za katerim so se vrstili možje, pojoč svete popevke, korakal je pred njimi. Ko so devojke odložile breme in ko je bil potem Bergaz s svojim čestilcem sam, zvedel je o Neptunu ta-le dogodek:
„Služil sem na ladiji, ki je plula proti Isle de France, ki se je pa med potjo razbila in je obtičala na štrlini od koral. Valovi pogoltnili so vse možtvo, le mene so vrgli — pravo čudo — na kopno. Ponudila se mi je prilika, da sem domačinom tega kraja učinil veliko uslugo. V tistem času zavladala je tu pogubonosna bolezen, katero sem spoznal takoj za mrzlico, kakor je bila v mojem rojstnem kraji, v notranjem Afrike, in katero smo lečili z izvlečkom prekuhanih korenin neke rastline. Skoro sem našel tudi tu v gozdih mnoge te rastline, in postal sem Stanovnikom tega kraja Eskulap. To mirno ljudstvo bilo mi je vsled tega neizmerno zahvalno in naklonjeno, in skoro sem uvidel, da se mi tu mno^o bolje godi, nego suž-njemu pri Evropcih.
ta namen v rotundi na Dunaji obrtna razstava, s katero se napravi ovacija Nj. veličanstvu kot najmogočnejšemu in najblagohotnejšemu pospeši-telju industrije in obrta. Do zdaj se je za to razstavo oglasilo uže 227 največjih dunajskih obrtnih zavodov.
V	brnskem deželnem zboru unela se je burna razprava o šolskih zadevah, češki poslanci so se pritoževali, da se ne jemlje zadosti ozir na češko šolstvo, Nemci pa so trdili, da češčino posebno pospešuje deželna vlada. Grof Schonborn, kateri se je udeleževal debate, je dejal, da se je v češkem šolstvu marsikaj zanemarilo, kar se mora zdaj popraviti. Posl. Fux pritoževal se je, da se učitelji udeležujejo narodne in politične agitacije, kar gotovo škoduje šolstvu.
Šolski odsek gališkega deželnega zbora sklenil je tri resolucije, vsled katerih naj se vlada pozove, da v občinah z več kot 3000 ruskimi prebivalci ustanovi nove rusinske šole, dalje da ustanovi nov rusinsk gimnazij v primernem m atu, in konečno, da se poljski in rusinski jezik v srednjih šolah vpelje kot obligaten učni predmet tako, da se samo na izrecno željo starišev na poljskih gim-nazijih učenci oprostijo učenja rusinskega in na rusinskih poljskega jezika.
Tuje dežele.
Francoski ministerski sv6t je za gotovo sklenil, da se kongres skliče 29. t. m., tudi če bi nastopila ministerska kriza. Če se zgodi slednje, dobi Clemenceau nalogo, da sestavi novi kabinet.
—	Tonkingska komisija je sklenila, predlagati kredit 19 milijonov mestu od vlade predlaganega v znesku 75 milijonov.
Dne 26. t. m. prične zborovati španski državni zbor (cortes); otvori ga ministerski predsednik s prečitanjem kraljevskega pisma. Dne 28ega se vršijo volitve predsednika, podpredsednika in perovodij in 29. se vršf prisega kraljice-vladarice. Dne 30. t. m. predloži finančni minister načrt o zboljšanji financ. Vršilo se bode samo kakih šest do osem sej.
Angleški kabinet je imel dnč 14. t. m. prvo sejo po volitvah; seja trajala je poltretjo uro. Glavni predmet razprave so bile volitve za parlament; vlada je baje sklenila, parlamentu predložiti zakonodavsk program ter toliko časa ostati na ministerskih sedežih, dokler dolenja zbornica na jasen način ne zaukaže, da ni zadovoljna z njo. Glavna predloga bode reforma krajevne uprave v Angliji in Irski.
Grčija se še neprestano oborožuje. Iz Aten se poroča, da grške ženijske čete delajo most 6ez reko Arto pri Arti, da si tako napravijo pot proti Janini. V Arti nakopičuje se mnogo streliva.
Valovi vrgli so i mnogo zabojev in zavojev na kopno, katere so našlici vse izročili meni. Med temi bil je tudi moj lastni zaboj; ko sem pregledoval vsebino tega zaboja, našel sem i tisto rndečo zavratnico, ki ste mi jo podarili vi. Črnci so malikovalci, čestd fetiš. V moji domovini molimo kače, kosti, kamenje itd.
Tu postal sem zopet po polnem Afričan, in sklenil sem napraviti iz zavratnice „fetiš“. Obesil sem jo na kluko pri vratih in sem jo molil v angleščini. Domačini jeli so me kmalu posnemati. V svoji gorečnosti in vedno rastoči navdušenosti zdel sem se verski ustanovitelj. Od ilovice napravil sem človeško podobo, katero sem po mnogem trudu in premišljevanji preustrojil toliko, da je vam nekoliko podobna, k čemer so mu pripomogla šo posebna oblačila, ki jih je našel v zaboji."
Na ta način našel se je moj prijatelj za boga, kar mu je bilo toli v ponos, koli v zabavo, posebno ko se je spominal učene razprave učenjaka, ki mu je prodajal svojo bistroumnost.
Vršile so se potem še slavnosti za slavnostjo njemu na čast, in Neptun hotel je po vsej sili mestu ilovnatega Bergaza živega postaviti na oltar, in ji; od tega sklepa še-le odjenjal, ko mu j<' Bergaz z vso odločnostjo povedal, da za sedaj nima
Razne vesti.
— (Shakespoare v Rimu.) V hotelu ■ Continental" v Rimu prebival je s\a£()tkuju ^tega .meseca Anglež, ki se je vpisal kot „Dr. Shakosneara_iz^oa» dona“ v knjigo za tujce. Od te ure naprej izkazovala mu jo gostilničarjeva obitelj največo pozornost. Krasne cvotlice bile so vedno v njegovi sobi in so krasilo okna in duri. Dne 10. t. m. hoteli so njemu v čast napraviti banket, kar so mu še-le zadnji trenutek povedali. Nekoliko iznenadon, zakaj da mu toliko čast skazujejo, vprašal je tujec: „Za kaj me imate prav za P*av?“ Kor slnžabnjkov^in služabnic ic na to zaklical: »živel največi pesnik angt^žki-l^
— (Suženj — nazadnje poslanec.) Izmed vseh zamorcev, koje je sedanji predsednik Zjedi-njenib Držav nastavil v državni službi, je gotovo najznamenitejši zamorec Aaron Hopsins. Porodil so jo o Božiču 1846 v Montgomery-County v Stari Virginiji. Kmalu po začetku vojsko med severnimi in južnimi državami vSel je svojemn gospodu, dasiravno Se le doček. Našel je pribežališče pri zvezni vojski, kjer je bil od začetka kuhar; poznoje, ko je močneji postal, služil jo na Misisipinem brodovji zveznih držav. Po vojski odločil se je mladeneč, ki je v nevednosti vzra-stol, tomeljito učiti se. Prišel jo v Pittsburg ter si služil tamkaj svoj kruh z dnevnim delom; med tem 80 jo učil pisati in brati in je v tem tako hitro napredoval, da so ga vzeli v „Averege-Colleg‘‘ v sosednjem Alleghany-City; obiskoval je potem tako zvauo »Lincoln® vseučilišče, na to jo bil sprejet v semenišče v Aiibum v državi New-York, tamkaj učil se je vse stroke bogoslovja in je dostal leta 1877 bogosloven uPit. Po izpit« postal je pastor zamorsko občine v Franklintowim v Novi Karolini. Osem let je tukaj služboval; opravljal pa ni samo dolžnosti svojoga stanu, toiuveč trudil se je pomoči svojemu zanomarjonomu ljudstvu na vsak mogočen način; zidal in vodil je šole, skrbel za bolnišnice, zdravil bolne. Sedaj bil jo imo-novan poslancem pri zamorski ljudovladi Liberia na zuhodnjem obrožji afrikanskom. Upa se, da bo kot mož izvanredne delavnosti dobrodejno vplival na to od Zje-dinjonih Držav vstvarjono republiko.
— (Ciper otok pod angle&ko vlado.) Monakovska „Allg. Ztg.“ prinaša zanimljivo poročilo, iz katerega je videti, da se Angleži malo brigajo, da bi poboljšali stanje na Cipru, ki so ga 1. 1878 vzeli v svojo upravo. Poskrbeli so ros nekoliko za mir in red, za varnost premoženja in promota, za pravosodje, vse drugo so pustili, da je, kakor je bilo. Po mestih in vas^h vidiš staro zmetavino podrtnih koč, sestavljenih iz drvi in ila; po ulicah je polno nesnage, razcapanosti, ubožtva. Polovica dobre zemlje loži neobdolane. Le tu ln tam so Cipran poloti pičlega kosa zemljo, ki ga obdelujejo po starem podedovanem kalupu. Niti vinar-stvo no napreduje, in koljosek uničuje gozdove kakor PreJ. Da bi se ljudstvo ohrabrilo na vočo delavnost,
veselja postati bog in da je po polnem zadovoljen, da bi mogel postati le svetnik. Ponudil mu je pred odhodom j olovico vseh prebivalcev žen-8kega in moškega spola za sužnje; le-ti bili bi neizmerno srečni, ko bi le mogli iti s svojim bo-f?om. Ker se pa tudi ta ponudba ni mogla vzpre-Mi, hotel je sam iti s svojim rešiteljem in bogom. Sedaj pa se je polotila Stanovnikov Ove, katerim je pretila velika nevarnost, da izgube boga in svojega velikega duhovna, obupnost, da se je bilo bati najhujših posledic. Ubogi Neptun moral jf' °8tati, podaril je svojemu bogu v spomin krono diamantov, biserov in kolibrijevih peres.
* *
*
Vihar in nevihta sta med tem polegla, strah 1,1 i jo izginil iz udov in zopet sem pal v Morfe-jovo naročje. Lahkokrile, ogorele afriške device Pa so mi krožile okolo postelje, v sanjah zaročil sei« se bil z jeduo in ravno ko je naju hotel brezplačni veliki duhoven na veke zvezati in bi se 'tielo na zelenih obalih daljne Afrike vršiti veselo ženitovanje, zapel mi je na vse grlo in me prebudil iz sladkih sanj petelin, ki je bil sicer povod, da je Bergaz postal bog — a meni je odnesel zalo Afričanko.	—c.
da bi bilo kaj videti o novih gradbah, potrebnih stavbah, slišati o podjetnih nasolbinah, o uravnavanji strug, o vsušovanji barskega in mahovnega sveta, o naredbah proti mrzlici — o vsem tem ni dosti povodati. Otok ni dosti na boljera, kakor je bil pod osmanskim go-spodstvom.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(VI soja dne 14 decembra.)
(Konec.)
Posl. Obreza poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji občino Senabor za podporo za uravnavo potoka Bela ter predlaga, naj se izroči deželnemu odboru, kateri naj dovoli primorno podporo, ko so mu predložijo načrti in dokazi.
Posl. Lavrenčič podpira predlog.
Posl. Deschmann omenja, da se jo uže uravnaval potok Bela in da jo to delo stalo več tisoč goldinarjev.
Gospod deželni predsednik baron W in ki or omenja, da se jo preiskala škoda, katero je napravil potok Bela ter da se je začetkom nameravalo, napraviti štiri jezove.	Pokazalo	pa	se je, da jedon	joz zadostuje, kateri
se je	napravil	tudi	s troški 1000	gold. Da Bola tudi
v višje ležečih občinah napravlja škodo, kakor v Se-naboru, ni bilo vladi znano. Najprej bode pač treba napraviti načrt in proračun troškov za uravnavo. Želeti je gotovo, da imajo od uravnavo Bele tudi višjo ložočo občine, kakor Senabor, korist.
Na to se sprejme odsekov predlog.
Posl. Faber poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora kočevskega, da se okrajna cesta od Ljubljane skozi	Kočevje,	Črnomelj v Metliko	uvrsti mod dožolno
ceste	tor predlaga,	naj se izroči	deželnemu odboru v
rešitev.
Posl. Šukljo poudarja, da je nujno potrebno, da se spremeni costna postava tor izreka željo, naj bi deželni odbor uže v prihodnjem zasedanji izročil načrt novo postave, v kateri bi so nahajalo tudi dožolne ceste.
Posl. Detela se vjema s predgovornikovimi bo-sedami tor naznanja, da deželni odbor izroči tak načrt še v tem zasedanji (Dobro!)
Sprejme so odsekov predlog.
Posl. Faber poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora kočevskega, da bi se še jodonkrat pregledala cestna proga Kaptol-Fara po izvedencih tor predlaga, na se izroči deželnemu odboru v rošitov. — Predlog se sprejme.
Posl. Obreza poroča o prošnji okrajno-cestnoga odbora v Ilir. Bistrici za podporo za noko cestno popravo na pivški okrajni cesti ter prodlaga, naj se izroči deželnemu odboru, in čo ta spozna potrebo, da' dovoli za popravo 600 gold. podporo.
Posl. dr. Dol on c omonja, naj bi so dovolil višji znosok.
Posl. Deschmann meni, naj se prodlog tako glasi, da dožolni odbor dovoli primorno podporo. — Ta prodlog se sprojmo.
Posl. Fabor poroča o podporah obrtnim nadaljevalnim šolam in o podpori učencev in učonk v strokovnih šolah na Dunaji — Poročilo so vzamo v znanjo.
Gospod vladni svetovalec Hočevar naznanja, da jo c. kr. naučno miuisterstvo /.a izvrstno učence ljubljansko obrtno šole za nadaljovanjo študij na graški državni obrtni šoli mestu kakor do zdaj tri, dovolilo pot državnih stipondijov. (Odobravanje.)
Posl Robič poroča o odpisu zastankov doklad na užitninski davek v znesku 6887 gold. 74 kr.
Konec seje ob polu 1. ure.
(VII. seja, dn<5 16. docembra.)
Predseduje deželni glavar grof T h u r n - V a 1 s a s -sina; vladn zastopnik:	doželni	predsoduik	baron
Winklor. — Zapisnik zadnje sojo se prečita in odobri. Prodloži so voč prošonj, med njimi tudi ona g. nadučitelja Alojzija Jeršota (izročil posl. dr. Papež) za povišanjo plačo. — Gospod dožolni glavar naznanja dopis c. kr. dožolnega predsedništva glodd živinskih semnjev.
Posl. dr. Sterbenc poroča v imenu odseka za letno poročilo o § 10, zadevajočem osebno zadfevo, ter se v toplih besedah spomina umrlega deželnega poslanca Karola Rudeža.
(Predsedstvo prevzame deželnega glavarja namestnik posl. Grasselli.) Za besedo se oglasi dožolni glavar grof Thurn ter pravi: Kakor je visoki zbornici znano, predložili so deželni uradniki in služabniki pred nekaterimi dnevi visokemu zboru prošnjo ter prosili, naj se jim povišajo plačo, naj se jim zboljša fi-nancijelno stanje. Poprosil sem k § 10. računskega poročila deželnega odbora besede zaradi tega, da omenjeno prošnjo visokemu zboru najtopleje priporočim Ob sobi se razume, da se kot načelnik deželnih uradov v prvi vrsti zanimljem za blagor deželnih uradnikov in služabnikov ter želim, da bi bili srečni in zadovoljni, kajti zadovoljnost pospešuje delavno moč ter daje veselje do dela Prošnji priložen izkaz dokazuje, da so plače naših uradnikov in služabnikov v primeri s plačami drugih dežel manjše, da-si uradniki in služabniki v drugih deželah uživajo osebne doklade in stanari liske doneske. Razloček v plači bi bil tem večji, če bi so primerjala s plačami dožolnih uradnikov v Čoski, Moravski ali Dolenji Avstrijski in tudi v deželah, katero so v denarnem oziru skoro jednako naši dežoli, kakor Šlozka in Koroška, so deželnim uradnikom in služabnikom dovoljene večjo plače
V	kolikor mi je znano, so kranjski dožolni uradniki nižjih kategorij, a tudi deloma oni višjih, bolj ali mouj v denarni potrebi. Izmod 24 deželnih uradnikov jo 23 oženjenih, imajo družino, več otrok, katero morajo vzgojati in preskrbljovati. Obleka, stanovanjc, živež in kurjava so se nekaj let sim v ceni povišali, kakor sploh vse potrebščine za domačo rabo. Življonje v glavnem mestu je, česar nihče ne bodo zanikaval, mnogo dražje nego na kmetih. Če so razmere normalne, tedaj doželni uradnik, osebito slabeje plačani, kaj težko izhaja, če pa deželnega uradnika zadene nesreča, na pr. bolezen ali druga nezgoda, zagazi deželni uradnik v dolgove, katerih se pri pohlevnih dohodkih nič več znebiti ne moro. Ob tej priliki bode omenjeno, da deželni odbor vender vsako loto 600 gld. podpore dovoli dožolnim uradnikom. Toda, gospoda moja, 600 gld. za mnoge uradnike raznih kategorij, služabnike in stražnike v prisilni delavnici (vkup 43 oseb), je kaj kmalu razdeljenih. Določila pa pravijo tudi, da se smejo samo onim uradnikom dovoliti podpore, kateri imajo v to pravico vsled bolezni ali nesreče. Kar pa se tičeremu-neracij, smejo se te dovoliti le onim uradnikom, kateri so izvršili izredno delo, ali za delo, katero je bilo za deželo posebno važno in koristno. Dalje prosim tudi visoki zbor, da se ozira na to, da se med deželnimi uradniki le redko prido v višjo službo. Status je pač majhen, torej malo povišanj, torej malo nadeje do višje službe. Posli pa so so povsodi pomnožili ter so bolj obširni, o čemer so morojo gospodje poslanci prepričati na številih vložne knjige, kateri se množijo od leta do leta. Tudi nimajo, izimši dva uradnika stavbinskega urada, doželni uradniki nobenih komisij, s katerimi so v zvezi neke prednosti.
Gospod govornik potem omenja, da so uradnik1 knjigovodstva uže večkrat prosili, da bi imeli uradne uro od 8 do 2. popoludnč ter bi se jim tako dala prilika, dobiti kak postransk zaslužek, a so jim ne dovoli.
Svoj govor pa skončujo govornik: Ne vem, če bode hotel visoki zbor užo v tem zasedanji baviti so z uravnavo plač deželnih uradnikov, ali če se mu bode potrebno zdelo eventualno priznati jim draginski done-| sek Če se visoki zbor odloči za zdaj za draginski donesek, bi draginski doneski, od stalnih plač zraču-njeui, za deželni pomožni urad, deželno knjigovodstvo, deželno blagajuico, deželni stavbinski urad pri 5 °/(l v okroglem številu znašali 2031 gld., pri 10°/0 4062 gld., pri 15°/0 pa 6093 gld Pri tem je draginski donosek kot jednakomeren brez ozira na plačo preračun jen.
Pričakovati se sme, da financijelne žrtve, katero bi dala dežela z eventualnim povišanjem plač poravnali uradniki s šo živejšo delavnostjo	Kar se tiče>
konduito in uradne delavnosti gospodov deželnih uradnikov, izreči se morem splošno samo pohvalno; go-' spodjo uradniki se držijo subordinacije tor varujejo ( čast in spolnjujojo svoje dolžnosti s pridnostjo, vstraj- ]
nostjo in vestnostjo. Priporočam torej, da so visoki zbor ozira na predloženo mu prošnjo deželnih uradnikov in služabnikov.
Na to se vzame § 10 računskega poročila v znanje.
(Konec prihodnjič.)
— (Promocija.) Gosp. Albin Suyer, odvetniški Koncipijent v Ljubljani, bil je predvčeranjim na dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava
— (Slovensko gledališče.) Jutri predstavljale se bodo v tukajšnjem gledališči tri igre, namreč „Nemški ne znajo,“ „Srce je odkrila" in „Damoklejev meč“. Igre so polne zdravega humorja ter smeh vzbujajočo, torej se nadejamo, ker je vrhu tega ta predstava poslednja v „starem letu", obilo občinstva.
— (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Gosp. Ignacij Ključevšček, župnik v Spodnjem Logu, dobil je župnijo St Mihael pri Žužemberku Gosp. Jakob Kalan, župnik v Morovcu, prezentiran je za župnijo Kopanj. Gosp. Janez Vakselj, kaplan v Poljanah, gre za administratorja v Leskovico uad Loko.
(Prememba posestva) Graščino v Mirni je od gosp okr. glavarja Julija Vestenecka kupil baron Maurer.
— (Iz maščevanja zažgal.) Iz Medvod se nam piše, da je 14. t. m. začelo goreti na skodnju posostnika in gostilničarja Josipa Novaka iz Jame štev. 2. Ogenj je v kratkem času vpepelil dva skednja, dve šupi, veliko krme, nekoliko voz in več kmetskega orodja Škoda znaša okoli 1400 gold. Zavarovan je bil Novak za 750 gold. — Sumi se, da jo GOletni dninar Boštjan Jenko iz Mavčič nalašč zažgal. Vsled vodnega prepira vrgel ga je namreč Novak 9 t. m. iz gostilne in se je pri tej priliki Jenko zagrozil:	„Počakaj le, ti bom uže nekaj napravil, kar ti no bo všeč!" Jednako se je Jenko tudi proti drugim osebam izrazil. Sedaj ga išče žondarmerija, a njen trud bil jo dosodaj zastonj.
— (Zmrznil.J Iz Sv. Križa pri Litiji se nam poroča, da so naSli 13 t. m. na cesti blizo Velike Gobe 381etnoga kmetskega sinu Jožeta Lenarta iz Veliko Gobe — zmrznenoga. Ta je šol poprejšnji dan v Gorico, kjer segajomonda preveč navlekel. Napotu proti domu je hotel nekoliko počiti, a pri tem je zaspal in zmrznil.
— (Občinska volitev) Pri novi volitvi občinskega predstojništva v Dvoru političnega okraja krškoga izvoljen je bil Ignacij Repše iz Gaja županom; Josip Kus iz Rupe, Janez Majcen iz Dvora in Janez Juntez iz kamenškega pa občinskimi svetovalci.
— (Imenovanja.) Svetovaloc pri tržaški pomorski vladi g. Peter Tomasich je postal dvorni svotovalec, drugi svotovaloc isto oblastnije gospod E Becher pa je postal sekcijski svetovalec v trgovinskem ministorstvu in tajnik pomorsko vlade, gosp. Natal Ebner pl. Ebenthal, je postal ministerijalni tajnik
— (Tržaško podporno in bralno društvo) napravi dne 6. januvarija na Sv. treh kraljev dan veselico z igro in plesom v rodutni dvorani „Po-liteama Rossetti". Nadalje društvo napravi tudi „Sil-vostrov večer" v salonu hotel „Evropa“.
— (Enketa o odpravljenju tržaške svobodno luke,) ki je bila v Trstu pod načelništvom dvornega svetovalca viteza Alborija, končala je svoja posvetovanja ter se je v vsem zjedinila, kako so imajo stavbe in druge naprave v luki popolniti. To jo ugoden vspeh, ker s tem se začasnim narodbam poprej konec stori. Vse te stavbe se imajo zvezati z južno in tudi hrpeljsko železnico. Ob onem z odpravo svobodno luko dale bi so carinsko-politične in trgovinsko naredbe, kakor so: pomnoženje vožnih potez po morji in števila vožonj na posameznih potezah uravnati. O tej zadevi so je storil uže začetek s tem, da je avstrijsko-ogerski Lloyd pomnožil vožnjo v Indijo. Tudi se vlada peča užo s tem, da se pričn6 redne vožnje v južno Ameriko.
— (Oesterreich-Ungarn in Wort u n d Bil d.) Te prekrasne knjige izšel jo dne 15 t. m. užo drugi snopič. Kakor prvi, tako odlikuje se tudi ta po priloženih in v tekst vmešanih ilustracijah. V tem snopiči jola se je razpravljati zgodovina Dunaja. Tudi
v tem zvezku je zopet daljši spis od Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa priobčen. — Naj torej nihče ne zaniudi prilike, naročiti si to na vrhunci zdanjega slovstva stoječe delo. Na mesec izideta dva snopiča po 30 kr., kar gotovo ni prevelika svota.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Praga, 17. decembra. V deželnem zboru utemeljeval je posl. Trojan svoj predlog o izvedbi ravnopravuosti; predlog izročil se je onemu odseku kateremu Plenerjev
B e 1 g r a d , 17. decembra. Članovi mednarodne vojaške komisije dospeli so ob 1. uri opoludne tu sim po železnici ter odpotujejo ob 2. uri 50 minut dalje v Niš.
Srbija, 17 decembra. Čuje se, da Avstrija namerava pri Srbiji delati na to, da zapusti vi-dinski okraj. V tem slučaji bi se kmalu sklenil mir.
Kahira, 17. decembra. Uradna depeša iz Košeha pravi, da je sovražnik nastavil na zapad-nem bregu Nila baterijo ter streljal na Košeh Ogenj trajal je od svita do 9. ure dopoludne. Ranjen je polkovnik Huuter in druga dva angleška častnika. ____________________
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 18. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih...................82'85
»	»	»	»	srebru...................  .	83‘25
Zlata renta......................................109'20
5°/n avstr, renta.  .............................. 100	05
Delnice n&rodne banke............................  866’	—
Kreditne delnice.................................. 294	50
London 10 lir sterling.............................126	15
20 frankovec.......................................  9	9U6
Cekini c. kr......................................... 5.99
100 drž. mark...................................... 61	95
Uradni glasnil;
z dn6 18. decembra.
Dražbe: V Ljubljani hiša St. 56 na sv. Petra cesti (zapuščina M. Grasmuekove) dne 18. januvarija in 1. febru-varija 1886 1. (7500 gld); — polovica Reichmannove hiše (6000 gld.) dnž 11. februvarija. — V Zatičini zemljišče Jan. Alešovca iz Repen (260 gld.) dne 23. decembra 1885, ‘23. jan. in febr. 1886.
Razpisane služit«: Za postojinski stavbeni okraj služba cestarja (16 gld.); prošnje, podprte z dotičnimi svedoč-bami, do 3. jan. 1886 deželni vladi. — Na štirirazrednici v Krškem služba 4. učitelja tekom jednega meseca c. kr. okr. šolskemu svetu. — Na trirazrednici v Dohropolji 2. učitelja (450 gld.) do 5. jan. 1886; prošnje c. kr. okr. šolskemu svžtu v Kočevji. — Na štirirazrednici v Vipavi služba 3. učitelja (450 gld.) Prošnje do 15. jan. 1886 c. kr. okr. šolskemu svfetu v Postojini. — Na jednorazrednici v Dragi (450 gld.) služba učitelja; prosto stanovanje; do 4. jan. c. kr. okr. šol. svštu v Kočevji.
Tujci.
Dn6 16. decembra.
Pri Maliči: Pawy, guvernantka; Ali, Schweinburger in Oseh, trgovci, z Dunaja. — Obatz, inžener, in Punti-gam, trgovec, iz Gradca. — VVaschitza, c. kr. inžener, in Seidl iz Krškega.
Pri Slonu: Baronovka Waldegg s hčerjo iz Freivvaldava.
—	Zubanovsky, potov., z Dunaja. — Filipp, potov., iz Dombov&ra. — Vilhar, trgovec, iz Prezida. — Satran, knez Schiinburgov logar, iz Gorčaric.
Pri Juž. kolodvoru: Jager, trgovec, iz Brienca. — Lankič iz Sorsa. — Schwarz, potov., z Dunaja. — Brenčič iz Millstadta.
Umrli so:
D n e 16. decembra. Marija Kraljič, delavčeva hči, 5 1., Križevniške ulice št. 9, osepnice.
Dnš 17. decembra. Ivan Bregar, paznikov sin, 4/* meseca, Križevniške ulice št. 6, sušica. — Marija Urbar, tovarniška delavka, 26 1., Karlovška cesla št. 14. plučna tuberkuloza.
Srečke
z d n č 16. decembra. Brno: 30 87	54	13
14.
Meteorologično poročilo
8 Q	Čas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Tempe- ratura	Votrovi	Nofou	Mo-krina ; v mm |
||17. decbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745-28 74186 741-84	—12-4 —	3 8 —	3-4	svzli. sl. szpd. sr. bzv.	megla obl. »	1 0*00
OST ao finejši
bohinjski sir
(160) 17	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
specerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
Y knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
a ,1
■j si
,!I.
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II.	>	Pripovedni spisi: Jurij
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba.
— Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
V.zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini.
— Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 61
Or« Hirscli
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navčdu	(58)	36
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, poluclje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, K&rntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Knjigarna Ig. v. Kleinmayr S Fed. Bamberg v Ljubljani
priporoča za
božična in novoletna darila
osobito naslednja dela:
Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr.
Majar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr.	[189]	5-1
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes-mah, 90 kr.
Jenko Ivan, Pesni. 1 gld.
Knjižnica sloven. mladini: Dragoljuhci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, PeBmarloa. 60 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr.
Lt
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in aala^ata Ig. v. Kleinmayr A Fad Bamberg v LjuHiani