Visokotrdne kalibrirane verige za dvigala in elevatorje
UDK: 669.141.247:669.15-194.2:621.785.4 ASM/SLA: AY-b, T7e, IJ
A. Kveder, F. Legat, J. Žvokelj
Preizkušenih je bilo več žic različnih premerov in vrst jekel in ugotovljena njihova primernost za izdelavo visoko-trdnih verig. Pri verigah iz teh žic so bili narejeni preizkusi toplotnih obdelav, mehanskih lastnosti in določene oblikovne spremembe pri natezanju.
A. UVOD
Visokotrdne verige razredov 6 in 8 spadajo v vrh izdelkov na področju verig. Tovarna verig Lesce stremi k proizvodnji kvalitetnejšega asortimana z več vloženega dela in znanja, in zato tudi višjo vrednostjo. Morda je najpomembnejše to, da so te verige cenjen izvozni artikel, vendar po kvaliteti tako zahteven, da inozemski kupci zahtevajo pred uvozom posebno homologacijo. Tovarna verig je že veliko napredovala v razvoju proizvodnje teh verig, vendar so še problemi, ki zahtevajo sistematično delo in zanesljivost pri proizvodnji. Gre za pravilno izbiro jekla, primerno kvaliteto žice, varilno-tehnične razmere, toplotno obdelavo in drugo.
Kako kvaliteten proizvod so te verige, naj pokažeta primera, veljavna za verigo iz žice, premera 7 mm, razreda 8:
—	Veriga mora zdržati najmanj 60 kN, kar pomeni, da je njena trdnost, upoštevajoč 2 preseka, okoli 850 N/mm2. Ker je napetost pri natezanju verige več-osna, v veliki meri strižna, je dejansko treba verigo poboljšati na okoli 1250 do 1300 N/mm2, kolikor bi moral zdržati material verige pri enoosnem nateznem preizkusu. Pri tem mora biti jeklo žilavo in seveda varivo.
—	Kalibrirano verigo te vrste uporabljajo za dvigala in elevatorje, torej teče preko ozobljenih koles. Dobra prilagojenost verige in kolesa je življenjskega pomena za naprave in tiste, ki z njimi upravljajo (nemški DIN standard je bil izdelan v sodelovanju s poklicnimi združenji in centralo za preprečevanje nesreč in medicino dela). Zaradi tega so tolerance teh verig izredno stroge — za enajstčlenski del te verige je pri dolžini 231 mm (delitev 11. t) toleranca +0,72 in -0,36 mm. Dolžino v tej toleranci je treba doseči s takim predhodnim nateza-njem, da se veriga do tako imenovane preizkusne sile, ki je za to verigo 40 kN, obnaša po Hookovem zakonu — sila in raztezek (elastični) sta proporcionalni. Pri verigi brez tega predhodnega natezanja ni te proporcio-nalnosti zaradi vtiskovanja na stičnih točkah členov in spreminjanja širine členov.
Navedena primera kažeta, da ta proizvod zahteva pravilno izbrano in zelo kvalitetno jeklo ter zelo natančno in zanesljivo tehnologijo izdelave, varjenja, toplotne obdelave in preizkušanja. Od vsega tega razvojnega programa tovarne verig Lesce smo se v okviru te raziskave osredotočili na izbiro pravilnega jekla, toplotno obdelavo, preizkušanje in oblikovne spremembe pri natezanju.
V nadaljevanju dajemo krajši izvleček iz nemškega standarda za te verige, z natančnejšimi podatki za verige 7x21, 5x15 in 13x36, katere smo rabili v preiskavah.
DIN 5684 List 3: Verige iz okroglega jekla za dvigal-ne naprave — kalibrirane in preizkušene. Kvalitetni razred 8. (slika 1)
Slika 1
Oznake mer. d = nazivna debelina, t = delitev
Fig. 1
Indication of dimensions. d = nominal thickness, t = division
Oznaka verige: d x t, npr. 7x21 DIN 5684-8
Jeklo: Varivo in sposobno za poboljšanje, pomirjeno in drobnozrnato (okoli 0,025 % Al). Vsebovati mora vsaj dva legirna elementa, od teh vsaj enega od naslednjih:
Ni min. 0,4 % Cr min. 0,4 % Mo min. 0,15%
Kot drugi element je dovoljen B, ne štejeta pa Si in Mn.
Preizkušanje mer in lastnosti: Iz ene partije (200 m verige) se vzamejo na poljubnih mestih 3 vzorci po 5 ali 3 členov (za debeline do 11 ali nad 11 mm). Določimo dejansko raztržno silo in raztezek po raztrgu. Natezni
Tabela 1: Primeri za mere in teže za d = 5, 7 in 13 mm
Nazivna debelina d mm
Notranja širina b, min.
Zunanja
širina b2maks.
Dolžina 11 x t
5 7 13
15 ( + 0,20-0,10) 21 ( + 0,27-0,13) 36 ( + 0,46-0,23)
6
8,4 15,6
16,9 23,6 44,2
165 ( + 0,5 -0,25) 231 ( + 0,73-0,36) 396 (+ 1,25-0,63)
preizkus mora registrirati F—AL krivuljo. Hitrost
10	N/mm2/s. Raztezek po raztrgu je iz diagrama odčitana skupna sprememba dolžine do raztrga, deljena s prvotno notranjo dolžino vzorca po preizkusnem obremenjevanju, to je petkratna ali trikratna delilna dolžina (A = (ALt/L0)-100%). Trdota na kateremkoli mestu člena ne sme biti manjša od 360 HV (za debeline do
11	mm), oziroma 330 HV (za debeline nad 11 mm). Primeri lastnosti za verige 5 x 15, 7 x 21 in 13 x 36 so navedeni v tabeli 2.
Tabela 2: Mehanske lastnosti
Nazivna debelina d mm	Nosilnost (kg) za ročna motorna dvigala dvigala		Preizkusna sila kN	Raztržna sila kN
5	750	630	20	31,5
7	1500	1250	40	60
13	5300	4250	132	212
Vrednosti v tabeli 2 približno ustrezajo naslednjim mehanskim lastnostim:
—	Nosilnostna napetost 200 N/mm2 (za motorna dvigala 160 N/mm2)
—	Preizkusna napetost 500 N/mm2
—	Raztržna napetost 800 N/mm2
—	Raztržni raztezek min. 10%
—	Razmerje nosilnost : preizkusna sila : raztržna sila 1:2,5,5:4 (pri motornih dvigalih 1:3,1:5).
Prevzem: Kot dokaz, da je bila veriga na koncu izdelave obremenjena s preizkusno silo, ki je najmanj 60% najmanjše raztržne sile, se veriga pri nateznem preizkusu najprej obremeni le s 50 % najmanjše raz-tržnej>ile. Le tako se lahko po obremenitvi do raztrga dokaže iz diagrama F — AL, da je bila veriga obremenjena s preizkusno silo.
Pri razredu 6 (DIN 5684, List 2) je osnovna razlika v tem, da ima predpisane manjše sile — pri verigi 7x21 sta preizkusna in raztržna sila 31,5 in 50 kN, pri verigi 13x36 pa 106 in 170 kN.
B. PREISKAVE ŽIC ZA VERIGE
Za izdelavo verig uporabljajo vlečene žice v mehko žarjenem stanju. V tovarni verig so pri dosedanjih poskusih proizvodnje teh verig uporabljali žice iz jekel 16 MnNiCrMo in 16 MnCrNi, torej jekli s povprečno 0,16 % C. Ugotavljali pa so, da so rezultati glede trdnosti verig nezanesljivi, iz česar so sklepali, da imata ti jekli premalo ogljika za doseganje zelo visokih raztržnih sil, posebno pri kvalitetnem razredu 8. V uvodu smo že poudarili, da je za ta razred potrebno poboljšanje na trdnost 1250 do 1300 N/mm2 pri enoosnem preizkušanju. Preudarek, da je treba poskusiti z jeklom 20 NiCrMo 2 (s povprečno 0,20 % C), je bil zato popolnoma utemeljen. Preizkusili smo štiri vrste žic z oznaka-
mK	013A	07ŽJ
07A	05,2ŽJ
Oznake pomenijo debelino žice in dobavitelja (A je avstrijska žica, ŽJ je žica iz železarne Jesenice).
1. Kemične sestave (tabela 3)
2.	Toplotne obdelave
Preizkuse kalilnosti oziroma sposobnosti žic za poboljšanje smo izvedli s kaljenjem v vodi in olju s temperature 870 °C in popuščanjem pri temperaturah 500, 460, 430, 400, 370 in 340°C. Vzorci so bili poravnani kosi žic, primerni za kasnejše natezne preizkuse.
3.	Natezni preizkusi in trdote
Številčnih rezultatov ne navajamo, ker so iz popust-nega diagrama dovolj dobro razvidne mehanske lastnosti. Ta je prikazan na sliki 2.
1400
1300
S E
N 2:
E
ce
o €
O
1200
1100
1000
900
	i>7A-o \\ V \	/e		
15,2 ŽJ-olje^ \ \ 'i v		A <H3	4 - voda	
97 ŽJ-v	• \ \ > \ oda \ \ \	>N>\\ \\ \ V \ V V \ s	\\	
			\ "A \ A A \ \\ \ \ ' \	\\
	P13A-otJi	1 ^^^^		\
300
55 0
350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C
Slika 2
Vpliv temperature popuščanja na natezno trdnost žic za izdelavo verig.
Fig. 2
Influence of the tempering temperature on tensile strength of vvires for chains
Tabela 3: Kemične sestave žic za verige
Oznaka	C	Si	Mn	P	S	Al	Cr	Ni	Mo
0 13 A	0,18	0,13	0,89	0,012	0,008	0,038	0,56	0,56	0,17
01 A	0,22	0,19	0,76	0,011	0,008	0,047	0,48	0,46	0,20
0 7ŽJ	0,16	0,16	1,01	0,022	0,021	—	0,35	0,55	—
0 5,2 ZJ
16 MnNiCrMo
Najvišje trdnosti daje žica 0 7 A, katere jeklo ima tudi največ ogljika. Ta žica kali v olju, nasprotno pa je žica 0 13 A predebela za kaljenje v olju in da zadovoljive rezultate šele po kaljenju v vodi. Ker pa ima jeklo te žice precej manj ogljika kot jeklo žice 0 7 A, so trdnosti nekoliko nižje, vendar še sprejemljive. Krivulje za žico 0 7 ŽJ, kaljeno v olju, ni v diagramu, ker so bili rezultati zelo neenakomerni — žica se v olju ni dobro kalila. Ista žica, kaljena v vodi, da ustrezno popustno krivuljo, vendar sorazmerno nizke trdnosti, kar je posledica nizke količine ogljika v jeklu. Očitno je, da jeklo te sestave ni uporabno za verige najvišjega kvalitetnega razreda 8.
Glede kalilnega sredstva (olje, voda) naj pripomnimo, da v tovarni verig kalijo v sintetični emulziji, katere ostrina kaljenja je blizu vodini, zato lahko predvidevamo, da se bosta obe žici 7 in 13 mm dobro kalili.
Kalilnost smo preverili tudi z merjenjem trdot po preseku v kaljenem stanju:
0 13 a — olje, rob 357 HV, sredina 283 HV, kaljenje je torej zelo nepopolno,
0 13 A — voda, rob 460 H V, sredina 420 H V, skoraj popolno, še zadovoljivo kaljenje,
0 7 A — olje, enakomerno 485 HV, popolno kaljenje,
0 7 ŽJ — voda, enakomerno 373 HV, popolno kaljenje, vendar prenizka trdota zaradi premalo ogljika v jeklu,
0 5,2 ŽJ — olje, enakomerno 485 HV, popolno kaljenje.
4. Ugotovitve pri preizkušanju žic
—	Za verige najvišjega razreda 8 niso primerna jekla z manj kot 0,18 % C, ker ne dosegajo pri poboljša-nju zadostnih trdnosti. Upoštevati moramo, da je verigo potrebno po kaljenju popuščati na dovolj visoki temperaturi, da razen trdnosti pridobi tudi primerno žilavost in plastičnost. Na osnovi rezultatov pri žicah lahko predvidevamo, da bodo verige iz žic 0 7 A in 0 13 A oziroma iz jekla 20 NiCrMo 2 po pravilni toplotni obdelavi pridobile zahtevane lastnosti.
—	Iz rezultatov pri žicah lahko predvidevamo, da bo potrebno, posebno pri debelih verigah, precej ostro kaljenje in popuščanje v območju 360 do 400 "C.
—	Na osnovi ugotovitev pri žicah smo nadaljevali preiskave verig, izdelanih iz žic 0 7 A in 0 13 A (verigi 7x21 in 13x36), ker so le-te dale rezultate, na osnovi katerih smo lahko računali na dobre lastnosti tudi pri verigah. Kasneje smo dobili tudi verige 5 x 15, ki so bile narejene iz uvozne žice 20 NiCrMo 2, sestave 0,17 % C, 0,52 % Cr, 0,54 % Ni in 0,17 % Mo in smo nekatere preizkuse naredili tudi s to verigo.
C. PREISKAVE VERIG 7x21
Kot rečeno, je bila ta veriga izdelana iz prej opisane žice 0 7 A. Izdelali so jo v tovarni verig v redni proizvodnji. Prvih, neuspešnih rezultatov izdelave, toplotne obdelave in preizkušanja ne bomo opisovali. Verige so pokale na zvarih, pri silah, precej manjših od najmanjše predpisane (60 kN). Vzrok je bil v slabih zvarih. Nato so v tovarni verig uspeli optimirati varilne parametre in ta serija je dala rezultate, ki jih v nadaljevanju opisujemo.
1- Načrt raziskav in toplotne obdelave
Izhajali smo iz surove verige, varjene, toda brez toplotne obdelave in kalibracije. (Kalibracija ima dvojni
namen: z natezanjem v plastično območje pridobi veriga proporcionalnost sile in elastičnega raztezka najmanj do predpisane preizkusne sile, ki je za to verigo 40 kN, obenem pa ji da ustrezno dolžino oziroma delitev, ki ima, kot smo že rekli, zelo ozko toleranco. To seveda ni enostavno, ker mora že surova veriga imeti zelo natančne mere, da nato s kalibracijskim natezanjem izpolnimo obe zahtevi).
Toplotne obdelave poboljšanja smo izvedli z istimi temperaturami popuščanja kot pri žicah, to je 500, 460, 430, 370 in 340"C. V raziskavo pa smo vključili še naslednje variacije:
—	Poboljšanje s predhodno normalizacijo ali brez nje. Normalizacija v določeni meri strukturno homoge-nizira varjeni del členov. Na drugi strani pa je normalizacija proizvodna operacija več, ki ni ravno poceni. Vprašanje je torej, ali je normalizacija glede na lastnosti in stroške opravičljiva.
—	Segrevanje na temperaturo kaljenja in eventuel-no normalizacije v nevtralni ali oksidacijski atmosferi (na zraku). V proizvodnji to poteka sicer v zaščitni atmosferi, vendar če ima ta atmosfera nižji ogljikov potencial, kot je ogljika v jeklu, je lahko razogljičenje prav tako močno, kot pri segrevanju na zraku. Koliko pozornosti je torej vredno posvetiti atmosferi v peči?
—	Kaljenje v olju ali vodi: Veriga te debeline se homogeno kali tudi v olju, ne le v vodi. Ali je kakšna razlika?
Za vsako temperaturo smo imeli naslednje kombinacije:
NZO	N = predhodna normalizacija
NZV	S = surova (brez normalizacije)
NAO	Z = pri normalizaciji in kaljenju NAV segrevano na zraku
SZO	A = segrevano v nevtralni atmosferi
SAO	O = kaljeno v olju
SAV	V = kaljeno v vodi
Pri 6 temperaturah popuščanja je to torej 48 toplotno obdelavnih variant.
Vzorci za te preiskave so imeli po pet členov, kot se po standardu zahteva za natezni preizkus.
Ker pogosto mešamo naše in (stare) nemške oznake za enote, bomo dosledno uporabljali oznake ISO, ki so jih Nemci v DIN že osvojili, pri nas bodo pa tudi prej ali slej obveljale. Navajamo nekaj najpomembnejših:
Simbol	Naziv	Enota
F	Natezna sila	N (kN)
Fm	Največja (raztržna) sila	N (kN)
L	Merilna dolžina	mm
L0	Začetna merilna dolžina	mm
AL	Podaljšek (nateg)	mm
ALe	Elastični podaljšek	mm
ALr	Trajni podaljšek	mm
AL,	Skupni podaljšek	mm
e	Raztezek	%
Ec	Elastični raztezek	%
Er	Trajni raztezek	%
e,	Skupni raztezek	%
A	Raztržni raztezek	%
Rp	Meja plastičnosti	N/mm2
Rp0.2	0,2 meja	N/mm2
R-rr,	Natezna trdnost	N/mm2
d0	Premer	mm
S0	Začetni presek	mm2
Z	Kontrakcija	%
2. Natezni preizkusi
Zahteva se dobra registracija F — AL (natezna sila — podaljšek), zato smo preizkuse opravili na stroju IN-STRON. Primer F — AL diagrama je prikazan na sliki 3.
določene preizkusne sile, ki je za verigo 7x21 40 kN. To je prikazano v natezni krivulju na sliki 3. Pri 40 kN smo verigo razbremenili, ostal je določen trajni raztezek zaradi prej navedenih oblikovnih sprememb, ponovno obremenjevanje pa je nato vse do preizkusne sile linearno, to se pravi, da sta sila in podaljšek proporcionalna. V tem stanju veriga vse do preizkusne sile trajno ne spremeni oblike oziroma dolžine. Temu postopku pravimo kalibracija verige. Razen linearnosti sile in elastičnega podaljška mora veriga pri kalibraciji zadostiti še enemu zelo strogemu pogoju. Mora biti tudi mersko kalibrirana, torej v dolžinskih tolerancah. Te so za verigo 7x21:
11 t = 231 ( + 0,73-0,36) mm
Če je trajni podaljšek pri kalibriranju na 40 kN premajhen, da bi veriga prišla dolžinsko v tolerančno področje, jo lahko natezamo malo višje, npr. na 42 ali več kN. Linearnost sile in elastičnega podaljška bo zato segla pri končni verigi toliko višje, kar pa ni nič narobe. Če pa s trajnim podaljškom do 40 kN presežemo predpisano dolžino, je veriga neuporabna za dvigala. Pravilna dolžina (delitev) verige je torej zelo pomembna, pred
Slika 3
Diagram podaljšek — natezna sila za žico 0 7 mm in iz nje narejeno verigo 7x21.
Fig. 3
Elongation — tensile force diagram for 0 7 mm wire and 7x21 chain made of it
500 ^ o
C
400 o
300 200 100
0
preizkusna sila 40 kN_
Fm = raztržna sila
ALr40= trajni podaljšek po preizkusni sili
ALtuj = skupni podaljšek pri
preizkusni sili - —
ALe40- elastični raztezek pri preizkusni sili
AL - podaljšek do raztrga
i	1 n 1	1
6 8 I 20 22
-i-J-1 i-'--L-
Podaljšek v mm
Zraven natezne krivulje za verigo 7x21 je prikazana tudi krivulja natezanja dveh žic 0 7 mm, iz katere je bila narejena veriga. Preizkusni žici in veriga so bile enako toplotno obdelane, kaljene iz 870°C in popušča-ne na 380°C. Dve žici skupaj smo natezali zato, da je presek enak kot pri verigi.
Natezanje žic da normalno krivuljo enoosnega na-teznega preizkusa, trdnost je 1282 N/mm2. Precej drugače pa se nateza veriga. Že pri majhnih silah se močno podaljšuje, prav tako tudi pri višjih silah, tako da je skupni podaljšek do raztrga skoraj trikrat večji kot pri žicah. Pri verigi namreč nastopajo pri natezanju velike oblikovne spremembe; v začetku se veriga trajno podaljšuje, zato ker se v stični točki členov začne vtiskova-nje člena v člen, in se torej stična točka spreminja v vedno večjo stično ploskev, kar pomeni daljšanje verige. Pri višjih silah se prične tudi trajna upogibna deformacija členov, polmer krivin členov in širina členov se manjšata, dolžina verige pa se veča. Te oblikovne spremembe verige med natezanjem bomo obravnavali v posebnem poglavju.
Zaradi navedenih oblikovnih sprememb zahteva standard, da se veriga pred dokončanjem obremeni do
Najmanjša raztržna sila po DIN 5684 za verigo 7x21 razred 8
350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C
Slika 4
Območje raztržnih sil pri različnih temperaturah popuščanja.
Fig. 4
Region of rupture forces at various tempering temperatures
kalibracijo mora biti ravno toliko krajša, da po kalibra-ciji na 40 kN seže v tolerančno področje.
Obremenjevanje verige nad 40 kN povzroča nadaljnje trajno podaljševanje verige, členi se ožijo in pri Fm se veriga pretrga na enem od členov na obeh prehodih iz ravnega dela v krivino. Raztržna sila Fm mora biti pri verigi 7x21 najmanj 60 kN, kar ustreza trdnosti okoli 800 N/mm2, računano na oba preseka člena. To je mnogo manj, kot zdrži enako poboljšana žica pri enoosnem nateznem preizkusu. Ta ima trdnost okoli 1300 N/ mm2. V verigi nastopajo v zaokroženih delih členov ve-čosne napetosti, ki znižajo trdnost.
Z navedenimi primeri smo prikazali kakovostne zahteve pri teh verigah, ki jih lahko proizvedemo le z dobrim jeklom in zelo natančno tehnologijo.
Na sliki 4 so v obliki popustnega diagrama prikazani rezultati raztržnih sil v odvisnosti od temperatur popuščanja. Na prvi pogled bi sodili, da so zaradi širokega pasu rezultati zelo nezanesljivi. Vendar ni tako. V nadaljevanju bomo videli, da gre le za močno občutljivost verige pri spreminjanju nekaterih parametrov toplotne obdelave. Najprej ugotovimo, da je najmanjše
JOO 350 400 450 500 550 Temp popuščanja v °C
Slika 5
Raztržene sile verige 7 x 21 v odvisnosti od temperature popuščanja in različnih razmer pri toplotni obdelavi
B	F'S- 5
Kupture forces for 7x21 chains depending on the tempering temperature and various conditions in heat treatment
Povprečja rezultatov;
___O te/ rezultati
o Normalizirano • Brez normalizacije
D Kaljeno v olju ■ Kaljeno v vodi
& Brez zaščitne atmosf. A Z zaščitno atmosfero
Najugodnejše razmere Inenormalizirano, kiljenc iz zaščitne atm. v olju)
o
C k
N
O
Cfc
Pred poboljšanjem
Pri poboljianju kaljeno
Prt kaljenju odnosno normalizaciji in kaljenju segrevano
--- • v zaščitni
atmosferi o na zraku
najboljše razmere Inenormalizirano, kaljeno iz zaščitne i atmosfere v olju)
B - najslabše_\
razmere ' _ Inormalizirano J brez zaščitne atmosfere, voda
340 370 iOOL30460 ...
3i0 370 UM 430 460
300 350 400 450 500 300 350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C
Slika 6
Vpliv razmer pri toplotnih obdelavah verig 7x21 na raztržno silo.
Fig. 6
Influence of conditions in heat treatment of 7 x 21 chains on rup-ture force
raztržne sile mogoče preseči po popuščanju v ožjem intervalu temperatur pod 400 °C.
Isti rezultati so na sliki 5 združeni v povprečja glede na razlike pri toplotnih obdelavah, npr. predhodno normalizirani vzorci ali ne, kaljeno v vodi ali olju itd. Krivulja najugodnejših razmer pri toplotni obdelavi (ne-normalizirano, segrevano v zaščitni atmosferi, kalilno sredstvo olje) očitno izstopa iz ostalih povprečij. Posledice razlik v toplotnih obdelavah so najbolj razvidne iz diagramov na sliki 6.
Diagram 6a pokaže, da imajo nenormalizirane verige nekoliko višjo raztržno silo kot normalizirane. Razlika ni velika, le okoli 1,5 kN, vendar poteka krivulj kažeta, da ni slučajna. Kaljenje v olju (slika 6b) da višje raztržne sile kot v vodi. Verjetno je vzrok v različnih količinah zaostalega avstenita, ker ta razlika pri višjih temperaturah popuščanja izginja.
Zaščitna atmosfera pri kaljenju oziroma normalizaciji in kaljenju (slika 6c) povzroči za okoli 2 kN višjo raztržno silo kot segrevanje na zraku. Račun pokaže da je to v skladu z zmanjšanjem trdnosti zaradi 0,05 do 0,1 mm globokega razogljičenja. Razlike pri posameznih navedenih variantah sicer niso velike, skupaj pa so že vredne upoštevanja. Na diagramu 6d sta popustni krivulji za najboljše razmere toplotne obdelave (nenor-malizirano, kaljeno iz zaščitne atmosfere v olju) in najslabše (normalizirano, segrevano na zraku, kaljeno v vodi). Razlika je kar 4 kN, kar pomeni 6,6 % minimalne
raztržne sile. Koliko je to možno upoštevati tudi v praksi, bomo obravnavali po opisu raztezkov.
Na sliki 7 so prikazani trajni raztezki er40 po preizkusni obremenitvi 40 kN in raztezki pri raztrgu A, oboji v %, v odvisnosti od temperature popuščanja. Raztezke er40 in A smo izračunali iz podaljškov ALr40 in AL, iz diagramov F — AL, upoštevajoč prvotno notranjo dolžino petih členov (5. t). Raztezki po raztrgu se gibljejo od 20 do 30% in so precej večji kot zahteva standard (10%). V območju temperatur popuščanja 400 do 450 °C nastopi rahlo zmanjšanje raztezkov, kar pa ni pomembno tudi zato, ker smo že pri raztržnih silah ugotovili, da so optimalne temperature popuščanja okoli 380 °C. Trajni raztezki po sili 40 kN, pomembni za mersko kalibracijo verig, se med 500 in 400°C močno zmanjšujejo, med 400 in 340 °C pa le malo. Ta majhna spremenljivost trajnega raztezka v območju realnih temperatur popuščanja je ugodna, ker se pri kalibracijskem natezanju ne bo treba dosti ozirati na predhodno toplotno obdelavo. Kaj vse koristnega izvemo iz diagramov F — AL, bomo opisali v naslednjem poglavju. Sedaj si še oglejmo, kako na raztezanje vplivajo različne razmere toplotne obdelave.
Analogno raztržnim silam na sliki 6 so na sliki 8 prikazani v štirih diagramih trajni raztezki po sili 40 kN in raztržni raztezki v odvisnosti od temperature popušča-
V
Temperatura popuščanja v °C
Slika 7
Trajni raztezek verig 7x21 po preizkusni obremenitvi 40 kN in raztezek po raztrgu v odvisnosti od temperature popuščanja.
Pred poboljšanjem: Pri poboljšanju kaljeno:
• nenormalizirane o normalizirane
Pri kaljenju ali normalizaciji in kaljenju segrevano
• v zaščitni atmosferi o na zraku
Razmere pri topi obdel.
> najboljše (po trdnosti)
Temperatura popuščanja v °C Slika 8
Vpliv temperature popuščanja in drugih razmer toplotne obdelave verig 7x21 na trajni raztezek po preizkusni obremenitvi 40 kN in raztezek po raztrgu.
Fig. 7
Permanent elongation of 7 x 21 chains after testing loading with 40 kN, and elongation after rupture, depending on the tempering temperature
Fig. 8
Influence of the tempering temperature and other conditions of heat treatment of 7x21 chains on permanent elongation after testing loading with 40 kN, and on elongation after rupture.
nja in različnih razmer toplotne obdelave. Diagram 8a pokaže, daje raztržni raztezek normaliziranih vzorcev v območju pod 400 °C kar občutno večji kot nenormalizi-ranih. Isto velja za trajni raztezek po sili 40 kN. Normalizacija pred poboljšanjem torej poveča trajni raztezek in izboljša raztezek pri raztrgu, kar je glede koristnosti obratno, kot pri raztržni sili. Vendar je raztržni raztezek v vsakem primeru vsaj dvakrat večji od minimalnega predpisanega in pri odločitvah, »da ali ne normalizacija«, ne bo odločal. Kaljenje v olju ali vodi (slika 8b) ne vpliva na raztezke. Največje razlike so pri vplivu atmosfere pri segrevanju (slika 8c) — razogljičenje pri segrevanjih na zraku občutno povečuje raztezke. Vendar tudi v tem primeru ni dileme; razogljičenje precej zmanjšuje raztržno silo (slika 6c) in pravilen je le zaključek, da je nevtralna atmosfera najboljša. Ta veriga ima premer 7 mm, pri debelejših verigah bo vpliv razogljičenja manjši, pri tanjših, npr. 4 mm, pa je lahko že uničujoč. Na sliki 8d je prikazano, kakšni so raztezki pri razmerah, ki so najugodnejši za raztržno silo (nenormalizira-no, kaljeno iz zaščitne atmosfere v olju). Te razmere pa so za raztezke najbolj neugodne, vendar so raztržni raztezki še vedno okoli 22 % in torej zelo dobri.
3. Raztezki pri natezanju verige
Pri predhodnem natezanju verige (kalibraciji) so odločilnega pomena trajni in elastični podaljški oziro-
ma raztezki in sila, ki jo uporabljamo. Iz diagramov F — AL, katerih eden je prikazan na sliki 3, lahko pri katerikoli sili odčitamo na abscisi skupni podaljšek AL, (vzporednica k ordinati) in trajni podaljšek ALr (vzporednica k premici ALr4o-F4o). Elastični podaljšek je AL = AL, —ALr ali, izraženo v odstotnih raztezkih glede na prvotno merilno dolžino, 5-t ee = eL-er.
Tako smo določili trajne in pripadajoče elastične raztezke pri silah 30, 35, 40, 45 in 50 kN. V odvisnosti od temperature popuščanja so prikazani na slikah 9 in 10. Sicer smo že rekli, da trajni raztezki, manjši od er40, ne pridejo v poštev zaradi zahteve o linearnosti F — AL krivulje do preizkusne sile (40 kN), vendar jih prikazujemo zaradi popolnosti slike o celotnem nateznem dogajanju. Iz teh dveh diagramov smo naredili zaključni diagram odvisnosti skupnega, trajnega in elastičnega raztezka od obremenitve verige (slika 11). Kaj vse dobimo iz tega diagrama, naj pokažejo naslednji primeri:
a) Verigo bomo zaradi zanesljivosti kalibrirali z nekoliko višjo silo, kot je preizkusna, recimo z 42,5 kN. Pri tem jo bomo nategnili za 3,32 °/o, po razbremenitvi
S?
m
u
5
N d)
N D
C f<-> -C 10 D
C
350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C
550
Slika 10
Elastični raztezki verig 7x21 pri različnih obremenitvah v odvisnosti od temperature popuščanja
300
350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C
550
T . .	Slika 9
•rajni raztezki verig 7x21 pri različnih silah v odvisnosti od
temperature popuščanja.
p F'g- 9
rernianent elongations of 7 x 21 chains at various forces depend-ing on the tempering temperature
Fig. 10
Elastic elongations of 7x21 chains at various loads, and de-pending on the tempering temperature
Veriga 7x21
Poboljianje 870°/voda,38Cfrzrak
30	35	iO	45	50
Natezna sila v kN
Slika 11
Skupni, trajni in elastični raztezki verige 7x21 v odvisnosti od natezne sile.
Fig. 11
Total, peramanent, and elastic elongations of 7x21 chains de-pending on the tensile force
pa bo ostalo 1,48 % trajnega raztezka. S tem mora veriga dobiti dolžino, ki jo predpisuje standard. Ta je 11 -t-= 231 mm.
b)	Če hočemo, da bo veriga po kalibraciji pravilno dolga, mora biti pred tem krajša, in sicer za 1,48 %. Po izdelavi oziroma toplotni obdelavi mora torej imeti veriga dolžino 11 t = 20,69 mm. Te mere so torej osnova za tehnološki račun izdelave verige.
c)	Veriga ima za 11 t tudi toleranco +0,73 in — 0,36 mm. Lahko jo preračunamo v odstotka, ki znašata + 0,316 in —0,1558 % dolžine. Odstotna toleranca je tudi vrisana v diagram na sliki 11. Glede na prej navedeni primer bi veljalo, da ima sila 42,5 kN toleranco v območju 41,2 do 44,75 kN, in to le v primeru, če ima veriga pred kalibracijo 11 - t točno 227,6 mm. Če pa hočemo s kalibracijo popravljati še to predhodno delitev, je stvar že bolj zapletena. Na vsak način pa je boljše, da je veriga pred kalibracijo nekoliko krajša, ker jo z večjo kalibracijsko silo še vedno lahko spravimo v toleranco. Pri predolgi pa bi kaj hitro morali uporabiti manjšo silo kot 40 kN, s tem pa ne bi bil izpolnjen pogoj o linearnosti F — AL do preizkusne sile.
d)	Ves opisani postopek za kontrolo med proizvodnjo se zdi zapleten, v resnici pa ni. Treba je imeti dober laboratorijski natezni stroj z ustrezno registracijo sile in podaljška. Po toplotni obdelavi in pred kalibracijo odvzamemo 5 členov verige (pri debelejših verigah 3 člene) in jih natezamo do preizkusne sile, razbremenimo in nato natezamo do raztrga (s tem obenem kontroliramo tudi uspešnost varjenja in toplotne obdelave). V diagramu začrtamo vzporednice k črti F40 — Lr40 (glej sliko 3) še za sili F35 in F45 in na abscisi izmerimo trajne podaljške ter jih preračunamo v odstotne raztezke. Iz treh točk pri F35, F40 in F45, lahko pa izberemo tudi druge sile, in predhodnega merskega stanja verige je takoj razvidno, ali je bila veriga pravilno dimenzionirana in katero preizkusno silo moramo uporabiti. Najbolje je seveda, da je veriga predhodno ravno toliko krajša, da bo pri 40 kN v tolerančnem področju.
D. PREISKAVE VERIG 13 x 36 IN 5 x 15
Zaradi izkušenj, ki smo jih dobili pri obširnih raziskavah verige 7x21, smo lahko raziskave verig 13 x 36 in 5x 15 bistveno skrajšali. Variacije toplotnoobdelav-nih parametrov smo izpustili, pri verigi 13x36 smo še preiskali vpliv temperature popuščanja, verigo 5 x 15 pa smo toplotno obdelali le v optimalnih razmerah, ki so kaljenje iz 870"C/voda in popuščanje 380°C/zrak.
Na sliki 12 je prikazana odvisnost raztržne sile verige 13x36 od temperature popuščanja. Pri popuščanjih pod 400 °C dobimo večje raztržne sile, kot je zahtevana (212 kN). Najboljša temperatura popuščanja je 380°C. Ta veriga v olju ne kali, treba jo je hladiti v vodi ali v raztopini, ki ima veliko hladilno hitrost. Tudi prevelika količina teh verig pri posameznem kaljenju lahko povzroči slabo prekalitev. Za te in še debelejše verige bi bilo treba naročati jeklo 20 NiCrMo 2 z ogljikom v zgornji polovici območja (0,2 do 0,23 % C).
Pri verigah 5x15 smo po optimalni toplotni obdelavi 870/380°C dobili raztržne sile okoli 33 do 34 kN, medtem ko je minimalna zahtevana 31,5 kN.
Raztezanje teh dveh verig bomo razložili v naslednjem poglavju.
250
240
230
2: -t
k6
01 Ch
C
QJ
.O
5)
D ^
N
D
C£
220
210
200
190
180
170

Verig	r a 13x36	r		
				
				
			lin. za roi	'red 8
				
				
				
				
340 \	t 370 4C 1	Minimalno ■ 0 430	za razn 460 50 1	'd 6 0
550
350 400 450 500 Temperatura popuščanja v °C Slika 12
Odvisnost raztržne sile verige 13x36 od temperature popuščanja.
Fig. 12
Dependance of the rupture force of 13 x 36 chain on the temper-ing temperature
njanju oblike pri natezanju. Na primer, zakaj se posamezne verige različno raztezajo, kolikšno je raztezanje zaradi vtiskovanja člena v člen in kakšen je delež tega vtiskovanja pri raztezanju verige, kdaj se prične in kolikšno je krčenje členov in drugo.
1. Diagrami raztezki — natezne sile: Najprej prika-žimo še diagram raztezki — natezna sila za vse tri verige skupaj, kot smo ga za verigo 7x21 že prikazali na sliki 11. V tem diagramu na sliki 13 smo na abscisi spremenili natezno silo v natezno napetost, ker je tako primerjava med različnimi verigami stvarnejša, obenem pa so prav tako na abscisi narisane tudi pripadajoče natezne sile za vsako verigo posebej. Opaziti je, da normirane preizkusne sile za posamezne verige niso pri istih na-teznih napetostih:
Veriga	Preizkusna sila kN	Preizkusna napetost N/mm2
5x 15	20	509
7x21	40	520
13x36	132	497
E. OBLIKOVNE SPREMEMBE PRI NATEZANJU VERIG
Natezni preizkusi, ki smo jih izvršili z vsemi tremi vrstami verig, so sprožili celo vrsto vprašanj o spremi-
Vendar razlike niso bistvene. Na diagramu vidimo, da se glede raztezanja verige kar precej razlikujejo. Na primer, trajni raztezek po preizkusni sili je za posamezne verige
5fW[ | 550 600 Natezna napetost v N/mm2
a)
b) c)
12,5 15	17,5 20 22,5 25
Natezne sile (kN) za verige 13x36 (a), 7x21 (b) in5x15(c)
Slika 13
Skupni in trajni raztezki verig v odvisnosti od nateznih sil od-nosno napetosti.
Fig. 13
Total and permanent elongation of chains depending on the tensile forces or stresses
Poboljšanje 870°/voda, 380°/zrak
CD ^ lO
m
*
5x 15......1,73%
7x21......1,15%
13 x36 ...... 1,45 %
Najdebelejša veriga 13 x 36 se pri manjših silah najmanj trajno razteza, pri večjih silah pa najbolj. Odgovor na ta vprašanja smo morali poiskati z dodatnimi preizkušanji.
2. Vtiskovanje in krčenje členov: Členi verige se pri natezanju vtiskujejo, širina členov se zmanjšuje, veriga pa se zaradi obeh pojavov podaljšuje, elastično in trajno. Vprašanje je torej, kolikšen je delež teh pojavov v odvisnosti od natezne sile, kako vplivata na te deleže širina členov (b2 na sliki 1) in nazivna debelina verige.
Po standardu sta določeni največja zunanja širina b: in najmanjša notranja širina b,. Če predpostavimo srednjo vrednost dovoljene zvarne odebelitve, so tolerance zunanje širine členov b2 naslednje:
Pri verigi 5x15	16,19 do 16,9 mm
7x21 22,7 do 23,6 mm 13x36 42,09 do 44,2 mm
Te tolerance so razmeroma široke, posebno če jih primerjamo z zelo ozkimi dolžinskimi tolerancami. Zanimalo nas je, kako vpliva širina členov na trajno raztezanje verige. Ker ni bilo možnosti dobiti iste verige z različnimi širinami členov, smo si pomagali tako, da smo pri preizkusnih kosih verig zožili ali razširili člene. Vse to seveda v surovem stanju verig, tako da po po-boljšanju ni bilo sledov teh posegov. Po en preizkusni kos verige od vsake verige smo zožili tudi tako, da smo ga natezali v stroju, prav tako v surovem stanju, in s tem obenem naredili tudi vtis na stikih členov. Vse verige smo enako poboljšali, kalili iz 870°C v vodi in popuščali na 380°C.
Preizkuse smo izvršili takole: Petčlenske dele verig (pri 13x36 tričlenske) smo vpenjali v natezni stroj in stopenjsko obremenjevali in razbremenjevali. Po vsaki razbremenitvi smo izmerili širino členov b2, trajni podaljšek pa smo izmerili iz diagrama. Odvisnost trajnih sprememb oblike verige od natezne sile oziroma napetosti je prikazana na slikah 14 do 16. (Trajno skrčenje členov v dolžinski enoti ima oznako Ab2r, v diagramih in besedilu pa uporabljamo trajni skrček, izražen v odstotkih in z oznako 8r = (Ab2r/b2)-100 %).
VERIGA 5x15 I
Predpisana Urina členov = 16,2 do !6,9mm Širina pred na teza njem : b2 - 16,9 mm
b2 - 16,2 mm (natezana na to širino pred poboljšanjem)
i u t...

5 75 10 125 15 175 20 22.5 25 27,S Natezna sila za verigo 5x15 v kN
Slika 14
Trajni skrček členov in trajni raztezek verige 5x 15 v odvisnosti od natezne napetosti in sile.
Fig. 14
Permanent contraetion of links, and permanent elongation of 5x15 chain, depending on the tensile stress and force
b)
b2 - 16,16 mm (spodnja)
100 200 300 400 500 600 700 Natezna napetost y N/mm2
J
VERIGA 7x21
-Predpisana širina členov b2=22,7 do 23,6mm i | -Širina b2 pred natezanjem: b2 =23,6 mm (zgornja)
b2 - 22,5mm (malo pod spodnjo mejo-natezana na to širino pred poboljšanjem)
Večje ali manjše širine ne vplivajo dosti na spreminjanje globalne oblike členov, opazna je le rahla tendenca, da manj spreminjajo obliko ozki členi.
Veriga, ki je bila natezana pred poboljšanjem (d) in je zato že imela stična mesta členov vtisnjena, se dodatno vtiskuje le malo, trajno krčenje in raztezanje se začne šele nad preizkusno silo.
Slika 15, veriga 7x21: Vtiskovanje členov pri nižjih silah je bistveno manjše kot pri verigi 5x15, skrček in raztezek pri preizkusni sili pa sta bolj odvisna od predhodne širine členov.
Slika 16, veriga 13x36: Vtiskovanje členov je še manjše, zelo očitna pa je razlika med širokimi in ozkimi členi. Veriga z ozkimi členi se bo do preizkusne sile več kot pol manj raztegnila, kot veriga s širokimi členi. Ta razlika je močno opazna tudi nad preizkusno silo.
3. Obravnava oblikovnih sprememb:
— Trajni raztezki verig po preizkusnih silah znašajo 1,2 do 1,7 %, v odvisnosti od vrste verige in širine čle-
100 200 300 400 500 600 700 Natezna napetost v N/mm2
i_i_i_i_i_I_i_i_i_
0	10	20 30 35 40 45 50 55
Natezna silo za verigo 7x21 v kN
Slika 15
Trajni skrček členov in trajni raztezek verige 7 x 21 v odvisnosti od natezne napetosti in sile.
Fig. 15
Permanent contraction of links, and permanent elongation of 7x21 chain, depending on the tensile stress and force
Slika 14, veriga 5 x 15: Členi so imeli širine na zgornji, srednji in spodnji meji tolerance, in na spodnji meji, dobljeni tako, da je bil vzorec verige natezan v mehko žarjenem stanju. Za razpravo je treba pomniti: dokler se členi ne začno trajno krčiti, tudi ni trajnega globalnega spreminjanja oblike in dolžine členov — trajno raztezanje verige je do tedaj le posledica vtiskovanja na stičnih mestih členov. Iz diagramov a), b) in c) na sliki 13 vidimo, da se trajno raztezanje začne že pri majhnih silah, in to kar močno. Ker ni trajnega skrčka členov, gre vse to raztezanje izključno na račun vtiskovanja. Trajni skrčki (in raztezki, ki so posledica globalnega spreminjanja oblike členov), se pojavijo šele okoli sile 17,5 kN, do te sile se dolžina verige spreminja le zaradi vtiskovanja (šrafirani deli diagramov). Nad to silo se začne tudi raztezanje in krčenje členov oziroma verige kot posledica globalnega spreminjanja oblike. Toda do preizkusne sile (20 kN) je to spreminjanje razmeroma majhno: členi se trajno skrčijo za okoli 0,35 % oziroma za 0,06 mm pri toleranci 0,7 mm (16,2 do 16,9 mm). Pri kalibriranju se torej globalna oblika členov v verigi praktično ne spremeni.
C
S-
Natezna napetost v N/mm2
0 25 50 75 100 132 160 180 Natezna sila za verigo 13x36 v kN
Slika 16
Trajni skrček členov in trajni raztezek verige 13 x 36 v odvisnosti od natezne napetosti in sile.
Fig. 16
Permanent contraction of links, and permanent elongation of 13x36 chain, depending on the tensile stress and force
nov Razlike pri skupnih raztezkih (trajni + elastični) so še večje, znašajo od 2,8 do 3,9 %.
—	Širina členov (v okviru tolerance) vpliva na raz-tezke pri preizkusni sili, manj pri tankih verigah, bolj nri debelih. Skupni in trajni raztezki pri preizkusni sili in po njej so lahko tudi do polovice manjši, če je širina členov bližje spodnji toleranci.
_ Velikost vtiskovanja členov do sile, ko se začne globalna trajna deformacija členov, je izrazito večja pri tankih verigah kot pri debelih.
_ Vtiskovanje členov brez globalne trajne deformacije členov sega od 81 do 90 % preizkusne sile. Od tu naprej do preizkusne sile se členi tudi globalno trajno deformirajo, vendar zelo malo. To se pravi, do preizkusne sile se oblika členov le malo spremeni, večji del trajnega raztezka gre na račun vtiskovanja.
—	Bistveni parameter za kalibracijo, to je za nate-zanje do preizkusne sile, je trajni raztezek. Od tega raztezka in globalnih mer členov pred kalibracijo je odvisno, ali bo veriga po kalibraciji v strogih dolžinskih tolerancah. Menimo, da bi bilo najbolje izdelovati člene s širino b2 v spodnji polovici tolerance. S tem bi bil trajni raztezek pri kalibraciji okoli 1 % dolžine. Preprost račun pokaže, da bi s tem prihranili tudi okoli 1 % materiala (žice).
F SKLEPI
1.	Preizkusi toplotnih obdelav in mehanskih lastnosti z žicami in verigami so pokazali, da je najprimernejše jeklo 20 NiCrMo 2. Srednje debele verige, npr. 13 x 36, naj imajo ogljik v zgornjem delu območja (0,20 do 0,23 %), hlajenje teh verig pri kaljenju mora biti intenzivno, v vodi ali ustrezni sintetični raztopini. Pri še debelejših verigah bo treba preizkusiti trdnejša in ka-ljivejša jekla, 23 MnNiCrMo 52 ali 23 MnNiCrMo 64.
2.	Najboljša toplotna obdelava verig je poboljšanje s kaljenjem iz 870 °C in popuščanjem na 380°C. Pri tanjših verigah je treba posebno pozornost posvetiti nevtralni atmosferi pri segrevanju. Normalizacija pred kaljenjem ni potrebna.
3.	Za kalibracijo do preizkusne sile so posebnega pomena oblika in mere členov pred natezanjem. Najbolje je, da je širina členov v spodnjem delu tolerance. V tem primeru je treba računati, da se globalna oblika členov pri kalibraciji ne bo bistveno spremenila, veriga pa se bo zaradi vtiskovanja na stičnih mestih členov raztegnila za okoli 1 %.
4.	Potrebna je redna medfazna in končna kontrola proizvodnje s toplotno obdelavo vzorcev, kalibracij-skim natezanjem in kontrolo mer ter natezanjem do raztrga.
ZUSAMMENFASSUNG
Hochfeste Ketten ftir die Aufzuge und Elevatoren zahlen zu den qualitatsmassig besten Erzeugnissen auf dem Gebiet der Ketten. Das Schweissen, die Warmebehandlung, hohe Fe-stigkeit und sehr enge Masstoleranzen, sind Parameter die eine richtige Ausvvahl von Stahl verlangen, so wie eine sehr genaue und ausgemachte Herstellungstechnologie.
In der Forschungsaufgabe haben wir zuerst Drahte ver-schiedener Stahlsorten und verschiedener Durchmesser war-mebehandelt und mechanisch gepriift. Der Stahl 20 NiCrMo 2 hat sich als am besten geeignet ervviesen. Der Kohlenstoffge-halt soli bei den Stahlen fiir die mitteldicken Ketten im oberen Bereich des vorgeschriebenen Intervales (0,20 bis 0,23 %) lie-gen. Das Kiihlen dieser Ketten beim Harten soli intensiv sein, im Wasser oder einer entsprechenden syntetischen Losung.
Die beste Warmebehandlung der Ketten ist das Vergiiten durch Harten von 870°C und dem Nachlassen beim 380 °C. Bei diinnen Ketten ist zu beachten, dass diese in einer neutra-len Atmosphare erwarmt werden. Ein Normalgluhen vor dem Harten ist nicht notig.
Fiir die Kalibrierung bis zu der Prufungskraft sind von be-sonderer Bedeutung die Form und die Ausmasse der Glieder vor dem Ziehen. Es ist am besten, dass die Gliedbreite im un-teren Bereich der Toleranz ist. In diesem Fall ist zu rechnen, dass sich die allgemeine Gliedform beim Kalibrieren nicht we-sentlich anderen wird, die Kette vvird sich aber vvegen des Ein-druckens an Kontaktflachen um ca. 1 % ausdehnen.
SUMMARY
High-strength chains for hoists and elevators are one of the most quality products among the chains. Welding, heat treat-ment, high strength, and very close dimensional tolerances are the parameters which demand the correct choice of steel and exactly determined manufacturing technology.
In the investigation, at first the wires of various steel and various dimensions were heat treated and tested. The most suitable proved to be the 20 NiCrMo 2 steel. Steel for medium chains should contain carbon in the upper region of the pre-scribed interval (0.20 to 0.23 %), cooling of those chains in the hardening process has to be intensive, in water or in a corre-sponding synthetic solution.
The best heat treatment of chains is quenching from 870°C and tempering at 380"C. Thinner chains must be annealed in a neutral atmosphere. Normalising before quenching is not necessary.
For calibration up to the testing force the shape and dimensions of links before the tension are of a special import-ance. The width of links should be in the lower tolerance region. In such a čase it can be taken that the overall shape of links vvill not significantly change in calibration, but the chains will elongate for about 1 % due to embossing on the contacting spots of links.
3AKJ1IOMEHHE
u,enn BbicoKoil npoHHOCTH ajir n0flT>eMHHK0B h sneBaTO-POB SIBJIHlOTCfl OHHHM H3 CaMbIX KaHeCTBeHHbIX H3flejlHH B 06-jiacTH npoH3BoacTBa ueneS. CBapica, TepMHHecKaa o6pa6oT-Ka, BbicoKaa npoHHOCTb h oneHb »ectkhii aonycK npeacTaBJia-K>T co6oii cymecTBeHHbie napaMeTpbi, KOTOpbie Tpe6yioT npa-BHJlbHblH Bbl6op CTajlH C yCOBepLUeHCTBOBaHHOH TeXHO.nO-
rHefi H3r0T0BJieHHH.
MccjieaoBaHHe CHana.no oxBaTbiBajio TepMHHecKH o6pa6o-TaHHbie HCnblTaHbie npOBOJIOKH pa3HbIX COpTOB CTajlH pa3-jiHHHbix HnaMeTpoB. JIyHuie Bcero cooTBeTCTByeT crajib viap-kh 20NiCrMo2. CTaiib ujih uenen cpeuHen TOJiuiHHbi nycTb coaep>kht ymepo.il b BepxHefi nacTH npejnHcaHHoro HHTep-Bana (0,20 ao 0,23 %). Flocjre 3aKajiKn oxjia>KaeHHe 3thx ue-
neH Hauo becth Kpaime hhtchchbho, b Boae hjih b cootbctct-
ByK)UteH CHHTeTHHeCKOH JKHHKOCTIi.
Caviaa jiyHuias tepmhheckaa o6pa6oTKa ueneH sto 3aKaji-Ka npn 870°C c chhthcm HanpH»eHHH Ha 380°Č. npn 6ojiee MeJiKHX uenefi naj o liMeTb b BHjxy, hto hx HarpeB flOJHKeH npoHCXoanTb b HefiTpajibHOH aT\ioc(})epe, HopMajuoamia uo 3aKajiKH He Tpe6yeTca.
flJIH Kajln6pOBKM, flO HCnblTaHHH Ha CHJiy paCTSDKeHHM oco6yio pojib HMeeT (J)op\ia h pa3.\iepbi 3bchob. JIyHme Bcero ecjut uiHpHHa 3BeHOB Ha HHJKHeii nacTH ztonycKa. B TaKOM cjiynae mo>kho chhtatb, hto rjio6ajibHasi (j)opMa 3BeHOB npn KajiH6poBKH cyutecTBeHHo He H3\ieHHTbca, uen »e BoneacT-bhh BHaBjieHHH Ha Mecrax conpmcocHOBeHHH 3bchob pacTH-HeTbcs npn6ji. Ha 1 %.