NAJBLIŽJI GLAS Pavle  Zidar
O strah,
otrok nemilega sna, ves sem^ prečut od hoje večne, pusti me soncu, v zlatu, da umrem kakor tisoče trav na poti v jesen.
Zaglej se v mračni kot
steklih upov
in daj,
da sem to jaz,
jaz,
do večnosti, miru
najbližji
glas.
415