NOVO MESTO, 19.12.1979 LETO IX.	ŠT. 9
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniiki odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO
novoletne
želje
Dosledno izvajanje notranje organizacije dela, spoštovanje samoupravnega sporazuma in dogovorov ter dobra informiranost, so nam za uspešno delo v naslednjem obdobju ne-ophodni
Analiza izvrševanja Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976 — 1980 kaže, da smo te naloge uspešno izvajali. Ohrabrujoče je dejstvo, da dosegamo v proizvodnji norme v povprečju 110 % in da kljub velikim porodniškim dopustom, ki v nekaterih TOZD dosegajo celo 7 %, dosegamo letni plan proizvodnih minut 100 %. K temu je prispevala povečana storilnost in lani uvedena kolektivna stimulacija in plan minut. Tudi osip delavk v TOZD Ločna Novo mesto in TOZD Libna Krško bo z dograjeno tretjo fazo tovarne TOZD Delta Ptuj oblažen, saj bodo zaposlili 110 novih šivilj. Realno lahko pričakujemo, da bodo fizični plan proizvodnje za obdobje 1976 — 1980 tudi v letu 1980 lahko presegli. Nekoliko drugačna slika se nam kaže, ko ocenjujemo inflacijo stroškov in cene surovin tako doma kot na tujem trgu.
Čeprav je skupen prihodek, dohodek in čisti dohodek nad plansko ravnjo, nam zmanjkuje sape pri sredstvih za osebne dohodke in sklade. Ta pojav ni nov in izvira iz ekonomskega položaja tekstilne industrije in konfekcije oblačil še posebej.
Poleg že navedene analize plana za srednjeročne obdobje 1976 - 1980, nam so na voljo tudi dobro zbrani podatki o gospodarjenju v letošnjem letu, narejena je analiza možnosti razvoja za obdobje 1981 — 1985 itd. Torej dovolj gradiva, da bi mogli lažje ocenjevati in odločati ob izteku sedanjega srednjeročnega obdobja in v pripravah plana razvoja do leta
V dosedanjih zelo zapletenih gospodarskih razmerah v svetu, ki izvirajo iz vse večjega neenakega ekonomskega položaja med razvitimi in nerazvitimi državami, problem nafte pa še priliva olje na ogenj, se tudi doma ne moremo izogniti nekaterim posledicam. Danes ni več vprašanje ali hočemo ali nočemo hraniti energijo vseh vrst; vprašanje je le na kakšen način in kje bomo omejevali potrošnjo energije, s tem v zvezi pa tudi zmanjševali potrošnjo nekaterih dobrin.
Leta 1980 bo v tem pogledu velika preizkušnja za marsikatero delovno organizacijo in TOZD. Zaradi tega bomo prisiljeni, da dosledno izvajamo notranjo organizacijo dela in jo tudi prilagodimo novim razmeram. Spoštovati in izvajati bo treba sprejete Samoupravne sporazume in družbene dogovore na vseh ravneh, kajti težave in neusklajeni odnosi proizvodnje in porabe povečujejo medsebojno odvisnost združenih TO/D v delovno organizacijo.
Potrebni bodo manjši napori in uspehi bodo toliko bolj vidni, če se bomo lotili nalog dobro pripravljeni, še posebej pa, če bomo o vsem informirani. V primerih, ko izpade dobava energije, ko se pretiga redna dobava surovin, ko rastejo zaloge gotovih izdelkov v industriji in v trgovini, ko hkrati zmanjkuje nekaterih vrst proizvodov itd., je vsak „zakaj” že glas v nebo upijajočega v puščavi!
In ta „zakaj” je toliko bolj boleč, če na težave in probleme nismo pripravljeni, če nismo
Izlet po Jugoslaviji, namenjen vsem, ki so v naši DO uspešno končali šolo ob delu in najboljšim samoupravljalcem v letu 1979, je udeležencem prinesel veliko lepih doživetij. Posnetek je iz beograjske Avale, kjer so se ustavili na zadnji dan izleta.
seznanjeni z dolgoročnimi in trenutnimi možnostmi.
V takih razmerah je vsak dolžan storiti to, kar ,,zmore” ne kar „mora”! Le tako se bomo dokopali do tolikokrat ispričane življenjske resnice, da
Vsem delavcem Laboda in njihovim svojcem želimo vse najlepše v letu 1980!
Uredništvo
tudi v najtežjih razmerah gre boljše organiziranim in sposobnejšim, in slabše ostalim.
Ključ za Novo leto 1980 in za naslednje srednjeročne obdobje do leta 1985 je v naših rokah. Potrudimo se in s skupnimi močmi zamašimo vrzeli, ki nas ovirajo pri sedanjem delu in odprimo v naslednjem obdobju vse vire znanja, sposobnosti in tovarištva ter zagotovimo sebi, našim upokojencem in potomcem srečen jutri!
VSEM V LABODU, NJIHOVIM DRUŽINAM IN UPOKOJENCEM ČESTITAM K DOSEŽENIM USPEHOM V LETOŠNJEM LETU IN ŽELIM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1980!
Glavni direktor ZDRAVKO PETAN
spodbuda
za
naslednje
leto
V TOZD LIBNA
Doseženi rezultati v letu 1979
Vse bolj, ko se bližamo koncu letošnjega leta se hote ali nehote vsiljuje vprašanje, kako naprej. To vprašanje se ne vsiljuje zgolj zaradi tega, ker ne bi vedeli, kaj hočemo v prihodnjem letu. Gre bolj zato, ali bomo uspeli v nove okvire planske obveznosti vgraditi vse tisto, kar smo v letošnjem letu zaznamovali kot negativno, oz. neuspešno. Odgovor je sicer čisto preprost — moramo. V resnici pa se bomo, tako kot doslej, srečevali z nekaterimi vprašanji, ki so čisto „objektiv-ne” narave. Dejstvo, da nam še vedno dohodek počasneje narašča, kot nam pa rastejo zakonske in pogodbene obveznosti ni sicer nič novega. Če k temu dodamo še trend inflacije in gibanja nekaterih stroškov poslovanja, na katere kolektiv nima direktnega vpliva, potem že lahko vnaprej ocenimo, da bo prihodnje leto — leto izkušenj.
Kljub težavam, ki so nas spremljale v letošnjem letu pa vendarle lahko ocenjujemo, da so rezultati poslovanja naše TOZD nekoliko boljši kot v minulem letu v istem obdobju. Poudarim naj naprimer, da smo v devetih mesecih letošnjega leta dosegli normo 105,7 odstotkov, v istem obdobju lanskega leta pa samo 90,8 odstotkov. Če pa primerjamo še odstotek plana po fakturiranih minutah je ta ugodnejši v letošnjem letu v istem obdobju za 11,3 odstotke. Da bi bila slika še jasnejša, je potrebno poudariti tudi to, da nas je bilo v devetih mesecih letošnjega leta zaposlenih po urah 318, v istem obdobju lanskega leta pa 328. Ob tem smo imeli v devetih mesecih letošnjega leta 92.465 izgubljenih ur ali 15.85 odstotkov, v istem obdobju lanskega leta pa 85.180 izgubljenih ur ali 14.30 odstotkov.
Kljub tako neugodnem gibanju smo dosegli po opravljenih urah v 9 mesecih letošnjega leta poprečni osebni dohodek na zaposlenega 4.742.25 din, kar predstavlja 22.4 odstotkov več, kot v istem obdobju lanskega
leta. Ob porastu produktivnosti za 4 odstotke in takim izplačilom OD je TOZD LIBNA po podatkih SDK Krško na zadnjem mestu lestvice gospodarstva naše občine Krško.
Ob tako intenzivnem delu, kot vlada v naši panogi in takih izplačilih OD, vzporedno z drugimi panogami gospodarstva bodisi v naši občini ali izven nje, je vsak komentar odveč.
Kljub takemu stanju pa bi napak sodil, če bi trdil, da smo že vse storili za dosego večje storilnosti in nenazadnje tudi za višje OD. Ne — obratno trdim.
V	naslednjem letu nas čakajo naloge, ki so praktično neodložljive in ki jih bomo morali predvsem sami reševati. Naj jih strnem v nekaj misli:
— povečati produktivnost dela na osnovi boljšega in racionalnejšega gospodarjenja s poudarkom na boljšo izrabo delovnega časa in delovnih priprav, zmanjšati stroške poslovanja povsod tam, kjer je to mogoče, povečati odgovornost za večji red in delovno disciplino, povečati odgovornost v vseh tistih službah, ki imajo nalogo in dolžnost, da oskrbijo TOZD za nemoteno delo v teh-nološko-produkcijskem smislu, utrditi program proizvodnje za daljše obdobje in nenazadnje povečati osebno odgovornost na slehernem delovnem mestu.
Ker se bližamo koncu letošnjega leta, ki je bilo pestro in vsestransko dinamično tako za celotno podjetje „LABOD”, kot za našo TOZD. se želim ob tej priliki vsem skupaj iskreno zahvaliti za sodelovanje in za vse napore in težave, ki smo j ih skupno premagovali z željo, da smo tudi vnaprej pripravljeni storiti vse tisto, kar nam bo omogočilo lepše življenje in boljše počutje.
Ob vstopu v novo leto 1980 pa kar največ dobrega, trdnega zdravja in osebne sreče!
Direktor TOZD ..LIBNA” Krško
EDO KOMOČAR
••••••••••••••••••••••
DRUGI O NAS
V	Delavski enotnosti z dne 24. novembra, smo lahko prebrali pohvale in prijeten članek o življenju in medsebojnih odnosih v TOZD DELTA. Prizadevanja v tej smeri so rodila uspehe.” Za nas je še kako pomembno, kakšni smo ljudje med seboj...,“ je v omenjenem članku povedala tov. direktorica, prav to misel pa je bilo čutiti tudi iz pogovora z Marijo Magdič^ Elizabeto Kun-stek, Marijo Štunf in Marijo Petrovič. Prav zares, dober glas seže v deveto vas.
tozd ločna ob letu novem
Zopet je leto naokoli in čas je, da v kratkem strnemo in uredimo naše vtise in da odkrito pokažemo na vse, kar smo dobro ali pa včasih tudi slabše opravili.
Leto, ki se izteka, lahko v širšem smislu gospodarske politike označimo za prelomno, saj so nekatera razmerja na področju, kot so zunanjetrgovinska menjava in s tem v zvezi naraščajoči devizni deficit, slaba likvidnost gospodarstva, nezadostna akumualcija in ne nazadnje prevelika potrošnja, dosegla tako stopnjo, da terjajo takojšnje učinkovite in predvsem daljnoročnejše ukrepe. Na tako stanje so nedvomno vplivali tudi zunanje negativni vplivi, saj svet razen političnih kriz, pretresajo huda energetska kriza, inflacija, nezaopslenost, tako da nekateri ekonomisti zahodnega sveta vidijo v tem recesijo iz leta 1973, najbolj pesimistični pa celo napovedujejo novo svetovno ekonomsko krizo, podobno tisti iz tridesetih let tega stoletja.
Nedvomno vsi ti faktorji niso obšli utripa našega gospodarstva, čeprav bi bilo zgrešeno in v daljšem obdobju celo lahko usodno, če bi vse vzroke iskali zgolj samo v zunanjih vplivih. Iz razloga, da so nam ti vplivi v celoti poznani, upam trditi, da je za naše gospodarstvo bistvenega pomena videti realno vse naše notranje slabosti, saj bomo edino na ta način v naslednjih obdobjih lahko uspešno izbojevali bitko.
Tako kot svetovna kriza ni obšla jugoslovanskega gospodarstva, tudi vsi ti negativni faktorji niso obšli nas samih v TOZD Ločna in v celotnem Labodu, saj kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli, ugotavljamo, da cene nezdržno rastejo, da inflacije še nismo obrzdali, tako, da kljub relativno visokem porastu OD v primerjavi z lanskim letom, še zmeraj občutno zaostajamo na tem področju za ostalimi gospodarskimi panogami.
Ko ugotavljamo, da sno se, ne samo v tem letu v primerjavi z ostalimi področji res stabilizacijsko in disciplinirano obnašali, s toliko večjo pravico zahtevamo uresničitev naše socialistične družbe „ZA ENAKO DELO, ENAKO PLAČILO”.
Ne moremo in ne smeno se sprijazniti z dejstvom, da si v drugih panogah pod naslovom ..perspektiva” v našem gospodarstvu, ob slabšem delu in rezultatih, režejo večji kos kruha in da splošna skupna poraba narašča očitno v neskladju z ustvarjenim dohodkom.
V	TOZD smo se v letošnjem letu zopet srečevali s fluktuaci-jo, ki je specifična za področje, v katerem živimo in ki se še naprej gospodarsko izredno hitro razvija, kar pa ob nezadostnem razvijanju ostalih dejavnosti vse občutneje izpostavlja probleme nezadostno razvitega varstva, zdravstva, šolstva, torej področij, ki zaposleno ženo in s tem našo panogo najbolj prizadenejo.
Vse te težave in tudi nepravilnosti smo predstavniki TOZD Ločna v razpravah z nekaterimi najodgovornejšimi republiškimi funkcionarji v začetku decembra najostreje izpostavili in zahtevali take ukrepe, ki bodo našo proizvajalko končno postavili v enakopraven položaj.
Delno s tem ciljem, delno pa vsled specifične situacije glede možnosti zaposlovanja v regiji, smo se v TOZD v zadnjih mesecih tega leta ukvarjali z možnostjo prehoda na enoizmensko delo, kjer pa nam tehnične možnosti niso dopustile prehoda že v tem letu, ne samo zaradi pomanjkanja časa in trenutno še tudi prostora, pač pa tudi zaradi več zunanjih faktorjev.
V	tem svojem kratkem prispevku, se namenoma nisem spuščal v številke, indekse in finančne pokazatelje, ker smatram, da ob tem kaj hitro radi pozabimo na človeka, kije naša prva vrednota in ker se moramo zavedati, da bitke ne bodo izbojevali sistemi, temveč predvsem delovni človek. Ta delovni človek, ki je v našem primem proizvajalka in zraven tega v večina primerih še nosilka družine, pa je do sedaj že ničkoli-kokrat dokazala, da je tega zaupanja vredna.
Ob koncu želim sodelavkam in sodelavcem v TOZD Ločna in DO Labod uspehov, sreče in veselja polno novo leto 1980.
TEKSTOR JOŽE Direktor TOZD LOČNA
PRED DOGODKOM
ne pozabi na
praznik
Pred nami je 22. december — praznik JLA.
Letošnji dan JLA — 22. december ima že svoj 38 rojstni dan. 21. 12. 1941 je bila po sklepu CK KPJ in odredbi vrhovnega štaba v mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska brigada, prva redna enota naše vojske, ki je bila pomemben mejnih v NOB.
Ob ustanovitvi je bilo v njej 1199 partizanov in partizank, ki so bili razporejeni v šestih bataljonih. Kar 651 je bilo Članov KPJ oz. ZKJ. V njej so bili člani naslednjih nacionalnosti: 740 Srbov, 378 Črnogorcev, 26 Slovencev, 19 Hrvatov, 4 Makedonci in 32 pripadnikov drugih narodnosti.
Tako je prva proletarska birgada bila tudi temeljni kamen našemu bratstvu in enotnosti.
Naslednjega dne, 22. decembra se je brigada prvič spopadla z Italijani in jih porazila, 23. decembra pa je zajela 105 italijanskih vojakov in štiri oficirje. Prva akcija je bila zelo pomembna.
V spomin na ustanovitev 1. proletarske brigade praznujemo 22. december kot dan JLA.
O nezadržni rasti partizanskih enot, njihovem herojskem zoperstavljanju zavojevalcem domovine ter osvobajanju, kije prekipelo v revolucionarno spreminjanje nazadnjaške družbene ureditve — o tem in številnih človeških usodah ne govorijo le knjige in priče vojnih dogodkov.
To je živo izročilo, po katerem se je oblikovala socialistična in samoupravna stvarnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, je neminljivo izročilo, ki že desetletja opredeljuje Titovo vojsko, graditelja pridobitev revolucije.
Štiri vojna leta je nastajala, se v krvavih bitkah kalila vojska, ki je bila partizanska in ljudska.
Slednje je prišlo še bolj do izraza, ko je bilo treba na novih temeljih graditi družbo socialističnih razsežnosti. Vojaki so pomagali delavcem, kmetom, mladini. Niso le budno stali na straži, temveč so žulje vtkali v ceste, železnice, vodovode. Niso pozabili bede in trpljenja hudih časov, humane socialistične odnose so vgradili v sleherno enoto vojakov in starešin.
Danes so kopenski vojaki, mornarji in letalci močni bolj kot kdajkoli, so vogelni kamen SLO, so nerazdružljivo povezani z ljudmi, ki jim ni vseeno, kakšen bo jutri potomcev. Cilj je jasen: odločno braniti neodvisnost in samoupravno družbeno ureditev. Ta Titova vojska (in z njo delovni ljudje) v svojih prizadevanjih ne bi obtičala na pol poti. se uri, izpopolnjuje oborožitev in svoje vrste utrjuje s plemenito revolucionarno dediščino.
Zaradi tega je potrebno vsako leto našim mladim ljudem ob 22. decembru osvetliti zgodovinski dokaz in razvojno pot naše JLA. Ta zgodovina ni potrebna mrtvim, ampak živim, iz katere mladi črpajo izkušnje in duhovno moč za nove preizkušnje in dosežke.
Delavci DO Labod dobro vedo v čem je naše bogastvo in naša sreča. Vedo na čem sloni naš mir. naša varnost in naše zaupanje v vse lepši jutrišnji dan.
Zaradi tega se široke množice iz naših 8 TOZD vključujejo v delo SLO, CZ in NZ.
Osnova naših uspehov je v tem letu se vidi v realizaciji
SKLEPA RK SZDL pod geslom „NNNP- 79“.
V pripravah kot v samih vajah „NNNP-79“ in vaji „Zmaga—78“ ter v vaji „Gor-janci—77“ smo pokazali in dokazali, da znamo stvari prijeti na pravem koncu. Naj bo naravna nesreča ali zlo, ki ga prinaša človek, nič nas ne bo našlo nepripravljene, naj pride kadar koli, kjer koli in kakor koli.
To je dokaz, da 8-članska ,,družina" Do „Labod“ resno spremlja in uresničuje Titovo naročilo ,,besede se spreminjajo v delo“. V to se je prepričala Zvezna inšpekcija, ko je obiskala ,.Labod“.
Celotna dejavnost s področja LO, CZ in NZ v tem letu je bila
usmerjena k uresničevanju tistega, kar je bilo dogovorjeno in kar smo zastavili v akcijskem programu NNNP-79.
Z dobro voljo in trdnim delom smo uspešno izpeljali 44 nalog. S to družbeno akcijo smo uspešno počastili 60 let ustanovitve ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ-a. 55-letnico obstoja DO Labod (8. marec praznujemo kot praznik ,,Laboda"); 30-obletnico mladih in 2. obletnico dneva CZ ter 38. rojstni dan JLA.
Praznik JLA je istočasno praznik vseh delovnih ljudi SFRJ in je ena izmed spodbud za odločnejše sodelovanje v tej smeri.
Ker se približuje konec poglavitnih nalog in konec tega leta želim vsem TOZD v DO ..Labod" oz. vsem delavcem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980.
Zahvaljujem se vsem delavcem, ki so s svojim delom doprinesli k uresničevanju koncepcije SLO z željo, da bi v naslednjem letu dosegli podobne rezultate.
Referent obrambe: MILAN ILIČ
Tokrat pakiramo srajce za naše tržišče, sicer pa jih pripravljamo tudi za na potv Holandijo, Nemčijo, celo Libijo in še kam, pravijo delavci v skladišču gotovih izdelkov.
ko se leto izteka
Pred nami je še nekaj dni in poslovili se bomo odleta 1979. Ta čas je v navadi, da delamo obračun za pretekle dni in razmišljamo o načrtih za naprej. V TOZD TIP-TOP Ljubljana ocenjujemo rezultate poslovnega leta 1979 za poprečne, ki veljajo v naši dejavnosti. Bolj kot teh smo veseli dejstva, daje bila sanacija v srednjeročnem obdobju 1976-80 pravilno zastavljena in da danes lahko že pokažemo pozitivne poslovne rezultate teh sanacijskih naporov v preteklosti. To dokazujejo tudi besede predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad tov. Bučarja, s katerimi je izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali v sanacijskem obdobju in postavili temelje za nadaljnji razvoj naše TOZD.
V letu 1979 smo se srečali tudi z mnogimi težavami. Med najtežje probleme sodi vsekakor visoka stopnja fluktuacije (11,61 odstotkov). Zaradi velikih težav, na katere smo naleteli pri zaposlovanju novih delavcev — saj vemo, da ni interesa za delo v konfekciji, kar je značilno za vse razvite delovne sredine — smo začeli s široko akcijo dogovarjanja v konceptu usmerjenega izobraževanja in sicer na relaciji Center strokovnih šol v Ljubljani, skupnost za zaposlovanje Ljubljana - Bežigrad in združeno delo. Od rezultatov tega dogovarjanja in idejne projekcije razvoja tekstilne industrije SRS za plansko obdobje 1981 - 1985, po kateri naj bi dosegli porast družbenega proizvoda in dohodka na delavca za 25 % do 28 %, si obetamo to, da bomo pokrivali potrebe lastnega razvoja in rast družbenega in osebnega standarda. S tem bi rešili veliko breme, ki teži konfekcionarje, veliko fluktu-acijo in težave s kadri in njihovo izobrazbeno strukturo, ki nenazadnje vpliva tudi na počasnejši razvoj in slabše rezultate gospodarjenja.
Menim, da smo pravilno usmerili svoje planske osnove za leto 1980 in za srednjeročno obdobje 1981—85, ki pa jih bomo dosegli samo s timskim delom in poostreno osebno odgovornostjo za delovne naloge in posle slehernega delavca, ki združuje svoje delo v TOZD TIP—TOP Ljubljana.
MILAN KOVAČ
Direktor TOZD TIP-TOP Ljubljana
Sredi šivalnice so nam ob letošnjem 29. novembru zaigrali člani pihalnega orkestra in tako pripomogli k svečanejšemu obeležju letošnjega Dneva republike v novomeškem delu Laboda.
ekonomske
stanarine
V občini Novo mesto in s tem seveda tudi v Labodu, potekajo v mesecu decembru razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju ekonomskih stanarin, oziroma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine, ki se naj bi dokončno uveljavile leta 1985.
Oblikovanje stanarin in postopen prehod na ekonomsko stanarino bo v občini Novo mesto določeno s samoupravnim sporazumom. Sporazum bomo sprejemali stanovalci v družbenih stanovanjih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci TOZD, delavci v delovnih skupnostih in seveda skupščina občine.
Ekonomsko stanarino opredeljujemo kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki, upoštevajoč splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnav-
ljanje stanovanjskih hiš in stanovanj in na ta način ohranja njihovo stalno vrednost. Ekonomska stanarina zagotavlja večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Tako usmeritev pa nam daje tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 -1980 v letu 1979.
V srednjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da se uveljavi sistem enakopravnega povečanja stanarine, to pa pomeni, da bo v času prehoda na ekonomske stanarine stanarina za konkretno stanovanje odvisna predvsem od vrednosti, to je od velikosti in kvalitete stanovanja in bodo praviloma vsi stanovalci za enako stanovanje plačevali enako stanarino. Imetniki stanovanjske pravice, ki zaradi nizkega družinskega dohodka ne bodo mogli plačevati polne višine stanarine za pripadajoče stanovanje, bodo imeli pravico do subvencije, to je do plačevanja nižje, njihovim dohodkom ustreznejSe stanarine. Ze dosedanji sistem je uveljavil nekatere kriterije, ki bodo sprejemljivi tudi v prihodnje, zanje pa se zavzema tudi
Skupnost socialnega varstva SR Slovenije.
Za uvedbo ekonomskih stanarin je treba doseči vsaj minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1 % vrednosti stanovanja. Razen amortizacije mora stanarina pokrivati stroške vzdrževanja in zagotavljati sredstva za upravljanje s stanovanjskim skladom. Osnova za izračun ekonomskih stanarin bo revolarizirana vrednost stanovanj na dan 31. 12. 1979.
Kot rečeno, bo prehod na ekonomske stanarine prehoden. Vsako leto se naj bi povečala stanarina od 27 do 30 odstotkov, tako, da bo dokončna ekonomska stanarina uveljavljena do 1. 12. 1985.
Stanovanjsko gospodarstvo je prav gotovo področje, ki posega v življenje vsakega od nas in smo prav vsi zainteresirani, da se tu odnosi izboljšajo. Stanovanjsko naselje, v katerem stanujemo, naj bi bilo resnično naš dom in zato je prav, da ga oblikujemo vsi skupaj, takrat ko nastaja in pozneje, ko ga izboljšujemo in dopolnjujemo. Eden bistvenih elementov družbenoekonomskih odnosov v sta-novanjsem gospodarstvu pa je, seveda, stanarina.
PRVA MERA PROGRESIVNOSTI DRU2BE
„Sposobnost samoupravne socialistične demokracije, da absorbira znanost kot svoj integralni del“, je dejal v pozdravnem govoru na tretjem kongresu politologov Jugoslavije sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ STANE DOLANC, ,,je tudi mera zgodovinske progresivnosti tega sistema kajti samo v tej povezanosti z znanostjo lahko samoupravljanje nudi končne dokaze prednosti pred sodobnimi biro-kratsko-tehnokratskimi sistemi, v katerih znanosti vse bolj vsiljujejo vlogo sredstva vladanja v službi močnih upravljal-skih aparatov. Sam proces družbenega osvobajanja dela, delavskega razreda in človeka (kot najgloblje humanistično bistvo socializma) je neločljiv od procesa integriranja znanosti in znanstvenega dela z delom v materialni proizvodnji. Brez tega niti najrazvitejša samoupravna de okracija ne more zagotoviti optimalnega razvoja družbenih proizvodnih sil in resnične humanizacije pogojev človekove dmžbene eksisten-
Skupina delavk iz TOZD DELTA ob letošnji otvoritvi druge faze, ki je zajela proizvodnjo — skladiščne prostore
dogovor
mladih
Tudi v osnovnih organizacijah ZSMS potekajo priprave na konference in nove volitve. Splošno mnenje je, da mladina ni dala od sebe tistega, kar bi morala; ko pa prisluhnemo na sestankih članom 00 ZSMS, je skoraj vedno slišati pripombe, da ni posluha za delo mladinske organizacije, oz., da odnos sredine do 00 ZSMS ni resen. No, vsakega malo nam pove, da bi si mladi z odločnejšimi in pogostejšimi akcijami sami „izborili“ svoj „prostor“ in tako bi jim prisluhnili tudi vsi ostali.
Na sestanku predsedstva 00 ZSMS, ki jo tvorijo mladinci TOZD COMMERCE in DSSS in na katerem je bil prisoten tudi predsednik 00 ZSMS TOZD LOČNA, je bilo živo. Predvsem pa je poudarjena misel, da bi morali obe osnovni organizaciji delati enotnejše oziroma, da bi se morale akcije odvijati skupno za vse mladince, ki so pod novomeško streho Laboda. Toliko za začetek, takoj po novem letu pa bi sledile priprave za organizacijo konference na ravni delovne organizacije. Kaj vse bi si mladinci iz naših temeljnih organizacij znali povedati, koliko izkušenj bi lahko izmenjali!
Da bo delo potekalo tako kot je bilo zastavljeno, bo potrebno osebno zadolžiti mladince za delo na določenih področjih:	kulturnem, špor-
tnem, za delovne akcije v delovni organizaciji in izven ....
Gotovo se bodo za sodelovanje navdušili tudi mladinci v ostalih TOZD in pripomogli k čim hitrejši organizaciji koordinacijskega odbora mladincev Laboda.
Do konca letošnjega leta pa so si mladi iz TOZD LOČNA, COMMERCE in DSSS zadali tudi nekaj konkretnih nalog — svojo pomoč so ponudili pri organizaciji novoletne pogostitve naših upokojencev, pripravili pa bodo tudi praznovanje vseh mladincev in pobratene enote vojakov iz novomeške garnizije, s katerimi naša delovna organizacija že dlje sodeluje.
Za izletom, ki je lepo uspel in z omenjenima akcijama, se po zagnanosti in po načrtih sodeč, začenja razgibano in delovno obdobje naših mladincev.
resne
priprave
v delti
V TOZD Delta v mesecu decembru tečejo kadrovske priprave na občni zbor osnovne organizacije sindikata.
Izvršni odbor OOS je sprejel sklep o izvedbi občnega zbora, o številu in načinu evidentiranja in kandidiranja članov novega izvršnega odbora in sklep o organizira iju sindikalnih skupin. Ugotovili smo, dav naši osnovni organizaciji obstajajo potrebe in možnosti za ustanovitev sindikalnih skupin. Vsaka skupina ima poverjenika, ki ga iz svojih vrst izvolijo člani skupine. Poverjenik vodi delovanje skupine in organizira njeno delo, hkrati pa je član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Izvršni odbor je izdelal predlog za število sindikalnih skupin. Tako ima vsak oddelek v eni in drugi izmeni svojo sindikalno skupino, skupaj je 14 skupin. S tem omogočamo neposredno sodelovanje članov, kar je glede na obširne naloge, ki so pred sindikatom, nujno.
Izvršni odbor, ki skrbi poleg vsebinskih priprav za občni zbor tudi za kadrovske pripra-
ve, je odgovoren za pravočasno izvedena dela.
Posebno pozornost smo v Delti posvetili evidentiranju kandidatov. Nosilci evidentiranja so vsi člani sindikata, ki sok temu pristopili z vso odgovornostjo. Evidentirani so bili kadri, ki so z dosedanjim delom v sindikat u in drugih družbenopolitičnih organizacijah pokazali, da so sposobni za predlagano funkcijo.
MARIJA MAGDIČ
LJUDSKE MODROSTI
V kupici se jih je več utopilo kakor v morju utonilo. Lepega vremena in sitega trebuha se človek ne naveliča.
Počasi raste smreka, pa hitro se poseka.
Slab glas ima peruti, dober pa komaj leze.
Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja.
Prepovedan sad ima čudno slast.
Časi se spreminjajo in mi z njimi.
Dober glas seže v deveto vas, slab pa ostane rad ves čas. Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti. Šepet lepega dekleta je glasnejši od rjovenja zveri.
Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meč.
Vse klanja se denarju, največjemu sleparju.
skrb tudi za novince
Mladina v TOZD TIP-TOP
Na zadnjem mladinskem aktivu TOZD TIP-TOP je bil prisoten tudi predsednik Občinske konference Bežigrad. Na sestanku smo med drugimi točkami obravnavali tudi anketo o delovanju delegatskega sistema v naši mladinski osnovni organizaciji.
Anketno listo so že nekaj dni pred sestankom izpolnili člani predsedstva 00 ZSMS naše temeljne organizacije. Ob tem nam je tov. poslovna sekretaika razložila manj razumljive točke. Anketno listo smo nato na sestanku še enkrat preverili, jo potrdili in nato odposlali na Občinsko konferenco Bežigrad.
Pod točkami raznoje predsednica 00 ZSMS TOZD TIP—TOP tovarišica Darinka Starc poudarila, da moramo vključevati nadaljevanje naše osnovne organizacije večje število mladih. Zato smo sklenili, da bomo vse nove delavce takoj ob vstopu v našo delovno sredino seznanili z našim mladinskim delovanjem. Gotovo jim bo takojšnja vključitev omogočila tijdi hitrejše spajanje z novo sredino in jim pomagala premagati začetne težave.
MILAN GREGORIN
Tudi leto 79 smo pripeljali do konca. Bilo je vsega dovolj, vendar so skrbi in težave premagane in pozabljene. Kaj pa tisto lepo? Oh, lepih spominov je pa tudi veliko in vzeli jih bomo s seboj v novo, osemdeseto leto. Z dobro voljo, zdravjem in veseljerf) bomo odšli novemu letu in novim uspehom naproti. Če pa bi k temu še kaj dodali, potem bi ZAŽELELI:
Tistim v Commercu in skupnih službah pa priporočamo, da si v trenutkih obupa (beri kar veseljaJ zapojejo:
TREBANJCEM, ki žive sredi prelepe Dolenjske, da bi dobili novo krojilnico, da bi se jim izpolnile želje okoli obrata družbene prehrane, pa tudi tiste tišje... Če pa je želja za eno leto preveč, ne pozabite, da bo čez leto dni spet Novo lesto.
NOVOMEŠKEMU LABODU, obilo sreče na plovbi med Scilo in Karibdo, da bi imel čim manj vozlov na vratu in srečno življenje ob prijetnih sosedih!
LIBNI in njenim sosedom, da bila nuklearna ze dograjena, da bi se S/S-om posušilo vime; skratka, da bi se dirke odvijale le na stadionu, ne pa med delovnimi organizacijami!
srajčkov
T/P-TOP-u zaželimo izpolnitev vseh želja doma in v prostoru, da bi ljudje v vrstah čakali na sprejem na delo, da bi konkurenca napolnila še drugo izmeno, pa še in še...
Delti, ki se je razvila v veliko in dobro organizirano TOZD, obilo sreče pri spočetju zadnje, tretje faze izgradnje objektov. Ni vrag, da ne bi v parih letih našli pravega očeta!
KADROVSKI SL UŽBI; Bod' moja, bodT m oj a ti bom lešnikov dal, saj bi denar ti obljubil pa imam ga premaT.
novoletni
FINANCARJEM:
Še, še en krajcarček 'mam še, še en krajcarček 'mam en krajcarček imam, le kam naj ga dam? I
NABA VNIKOM:
Lan sem jih kupil za kikle, za bluzo, letos sem moral že skoraj čez lužo. Lan sem nabavil za hlače, za plašček letos bi hoteli še kavo in prašek...
ZALI, ki je naj mlajša med nami, da bi izpolnile pričakovanja in se dokazala v svojem prostoru. Model na sliki je nov, eksluziven, pa še za kupce se ni bati/
PRODAJI:
Oj kje so štacunce, oj kje sem pa jaz, kje trg je svoboden, za cene je mraz? I
PRAVNI SLUŽBI: Zvezde žarijo, slavčki žvrgole, sporazumi in pravilniki, mi spati ne puste.
obisk
KNJIGOVODSTVU: Pa s cifrco gor, pa s cifrco dol, pa še sem, pa še tja, pa še mat naokol.
■■4? V
' v J
Jože Grabnar
naš
pogovor
Bliža se nam najdaljša noč v letu - novoletna noč. Različno se pripravljamo na čakanje Novega leta, izbiramo jedilnik, skrbi nas obleka .Nekateri v hribih, nekateri doma, na morju, pri prijateljih .... Zapeli bomo, zaplesali in pozabili bomo, da je sploh kje kdo, ki v tq veseli noči dela. Pa vendar so in ne bi jih smeli pozabiti.
Leto 1979 je na svojem delovnem mestu dočakal tudi naš vratar — čuvaj Jože Grabnar.
„Kako je bilo Jože, na delovnem mestu pričakati Novo leto? “
Bila je noč kot druga, čeprav je bil vhod v Labod novoletno osvetljen in čeprav sem poslušal
novoletni program na radiu, nisem imel občutka, da se leto zares izteka in da brano že to isto noč vstopili v novo leto. Obšel sem v stavbo kot vedno, svojo dolžnost kot
„Ali se vas je kdo spomnil potem, ko je ura odbila polnoči? “
„Najprej sem jaz čestital tov. Muhiču in generalnemu direktorju, moram pa reči, da se me spomnila tudi naša sodelavka Nežka. To je bilo v prvih minutah tega leta, kasneje pa je telefon tudi bolj oživel in čestitke so prihajale od znanih in neznanih. Mnogi čuvaji smo se med seboj poklicali in občutek novega leta je bil že pravi."
„Kako vam pa sicer minevajo noči na delu, s kakšnimi težavami se srečujete, vas je morda kdaj strah ...? “
„Lahko rečem, da nimamo težav in strah me do sedaj tudi ni bilo. Redno obhajam stavbo, sicer pa poslušamo radio, preberemo časopis, jaz si prinesem s seboj tudi knjige."
„Štiri leta ste na tem delovnem mestu, v Labodu pa delate sicer že devet let. Kadar delate v dopoldanskem času gre mimo vas precej naših strank, srečujete se s tujci...“
,,Dopoldne je tukaj vedno živo. Z nekaterimi obiskovalci smo si vratarji že kar stari znanci, kot se temu pravi. Prihajajo pa tudi Holandci,
opravljal
sicer.
Nemci in mnogi drugi gostje, za katere lahko rečem, da so zelo prijazni in da se kar hitro sporazumemo."
Brezskrbno se bomo zabavali in čakali okroglo leto 80, delovne prostore pa bodo čuvali naši sodelavci vratarji — čuvaji.
Vsem tistim med nami, ki boste preživeli Silvestrovo v službi naj še posebno toplo zakličemo: „SREČNO!“
srečanje
samouprav=
Ijalcev
Karlovec 15., 16., 17 november. Mesto stisnjeno med štiri reke - Kolpo, Korano, Dobro in Mežnico je bilo gostitelj sedmega srečanja samouprav-ljalcev v okviru zleta ..Bratstvo in enotnost" občin Banja Luka, Bihač, Gospič, Karlovac, Prije-dor, Sisak in Novo mesto.
Tema letošnjega zbora je bila MESTO IN VLOGA SINDIKATA V RAZVOJU DELAVSKEGA SISTEMA V ZDRUŽENEM DELU. Delegatski sistem, kot del našega skupnega sistema socialističnega samoupravljanja, je postal eden od najvažnejših faktorjev nadaljnega družbeno-
političnega in ekonomskega razvoja. Delegati smo imeli dve plenarni seji in obisk v delovnih organizacijah, kjer smo razpravljali o delovanju delegacij in o vlogi sindikata v njihovvih delovnih organizacijah. Iz pogovorov je bilo razvidno, da se vsi trudimo za čim boljše delovanje in odločanje na bazi delegatov, vendar pa se kar vsi srečujemo z objektivnimi vzroki, ki delo dostikrat zavirajo, da ne more potekati nemoteno.
Zaključki letošnjega sedmega zbora samoupravljalcev so sledeči:
Z nadaljnjim razvijanjem oblik socialistične samoupravne demokracije, morajo delovni ljudje poskrbeti za uresničitev svojih neposrednih in dolgoročnih interesov v odločanju o vprašanjih razvoja socialistične samoupravne skupnosti. Naloga sindikata v samoupravnih organizacijah je, da vzpodbuja delavce v vseh fazah odločanja, da spremlja uresničevanje odločitev delavcev in samoupravnih organov, ter, da se bori za odgovoren odnos delegatov do delegatske baze, ki jih je izbrala.
Naslednje leto bo srečanje samoupravljalcev v Gospiču. Vsi upamo, da bodo v letu, ki je pred nami, dosledno upoštevani zaključki letošnjega srečanja in da se bomo vsi, ki smo bili v Karlovcu aktivno vključili in po svojih močeh pomagali pri delu delegacij.
SLAVICA POPADIC
Tudi v letu 1980 bodo naše upokojenke obiskale počitniške hišice na Lošinju. Zadnji obisk na obali je vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu.
odmev
s
konference
Kot delegatka novomeškega sindikalnega sveta, sem se udeležila II. konference Zveze sindikata Slovenije, ki je bila 22. novembra v Ljubljani.
Na konferenci smo razpravljali o:
1.	Nalogah sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja ter pri pripravah, sprejemanju in uresničevanju srednjeročnega plana za obdobje 1981-85. Uvodni referat je podal tov. Miran Potrč.
2.	Demokratizaciji odnosov in krepitvi dela in odgovornosti v zvezi sindikatov Slovenije. Uvodni referat je podal tov. Godec Ivan.
Konference so se udeležili predstavniki najvišjih družbenopolitičnih organizacij Slovenije, med njimi pa tudi predsednik ZSJ - tov. Mika Špiljak in podpredsednik ZSJ - tov. Janez Barborič. S svojimi tehtnimi razpravami so funkcionarji pripomogli k uspešnemu delu konference.
O vsebini posameznih referatov je bilo mnogo napisanega v dnevnem časopisju (Delo, DE), pa tudi na radiu in TV je konferenca naletela na velik odmev. Omenila bi razpravo tov. Barboriča, ki seje dotaknil problema neenakih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka. Te razlike so med posameznimi panogami izredno velike, za naše razmere celo nesprejemljive. Nesprejemljive pa zato, ker te razlike ne temeljijo na večjem delu in večji storilnosti, pač pa so posledica predvsem ugodnejših pogojev. Pri tem je zaskrbljujoče, da stagnirajo zlasti tiste panoge, ki so bile takoj povojni nosilke razvoja, (tekstilna industrija in kmetijstvo). Svojo trditev je tov. Barborič podkrepil tudi s preprečljivimi podatki. Povedal je, da v nekaterih panogah ustvarjajo tudi do šestkrat večji dohodek na delavca kot v drugih, da je v nekaterih akumulacija tudi do 180 krat večja kot v drugih, da delavec v prioritetni panogi pride 14 krat prej do stanovanja kot v drugih, denimo v tekstilni itd. „Ne trdim da moramo sedaj izenačiti pogoje pridobivanja dohodka,“ je nadaljeval, „z okrepljeno aktivnostjo pa si
Referent obrambe na delovnem obisku v TOZD Zala.
moramo prizadevati, da bi jih vsaj približno izenačili."
V drugem delu so delegati na konferenci razpravljali o demokratizaciji odnosov. Razprava je bila zaključek predhodnih obširnih razprav, ki so bile izvedene v vseh OS ZSS.
Konferenca je sprejela tudi statutarni sklep, ki dopolnjuje Statut Zveze sindikat Slovenije. Zato bi uvedli kolektivno delo, so vsi člani izvršno—političnega in izvršnega organa skupno odgovorni za njegovo delo, obenem pa je vsak član osebno odgovoren za delo organa in za svojo delovno področje. S kolektivnim delom in osebno odgovornostjo bomo dosegli, da bodo 00 ZS odigrale svojo vlogo od sindikalnih skupin do zveznih organov.
Na konferenci sta delovali dve komisiji za zaključke. Zaradi obširnih razprav (mnogo delegatov zaradi pomanjkanja časa ni razpravljalo, temveč je svoje razprave oddalo) so delegati osvojili predlog, da komisiji naknadno oblikujeta zaključke. Predsedstvo republiškega sveta ZSS bo na seji 11. decembra 1979 sprejelo te zaključke.
MARICA PRAZNIK
— Odpovedujete mi torej delo? Toda zakaj, saj nisem ničesar storil?!
— Ravno zato, tovariš. In to dve leti ničesar!
obisk v tovarni labod
Pri pouku spoznavanja družbe obravnavamo temo o industriji. Da bi to snov bolje razumeli, smo se dogovorili, da si bomo ogledali tovarno tudi znotraj. Tako nam je nekega dne tovarišica učiteljica razdelila vprašalnike in povedala, da se bomo čez nekaj dni z avtobusom odpeljali v Novo mesto, kjer si bomo ogledali delovno organizacijo Labod.
V torek, dne trinajstega novembra, smo se učenci obeh četrtih razredov naše šole okoli desetih zbrali pred stopiško trgovino. Tam smo počakali avtobus. Z njim smo se pripeljali do avtobusne postaje pri hotelu Metropol. Pot do tovarne Labod v Ločni smo nadaljevali peš. Okoli enajstih in trideset minut smo prispeli do željene tovarne. Po kratkem čakanju nas je sprejela tov. Mojca, ki nas je nato popeljala v tovarno.
Najprej smo stopili v krojilni-co. Videli smo, kako so iz velikih bal blaga rezali in krojili različne dele srajc. Nato smo prišli v prostor, kjer so lepili že ukrojene ovratnike in zapes-tnike na podlago. Pot nas je vodila naprej v šivalnico. Tam je zaposlenih največ delavk. Ker je v tem prostoru največ strojev, tu neprestano brni V šivalnici so delavke šivale različne srajce, na katere so, ko so bile že
obdelane, prišile že prej narejene manšete in ovratnike ter našile gumbe. Tako sešite srajce pošljejo v likalnico, kjer jih še lepo zlikajo. Od tam gredo srajce v kontrolo. Pregledajo jih, če so primerne za na tržišče. Lepo izdelane pošljejo v pakirnico, slabše pa nazaj v proizvodnjo. V pakirnici srajce zložijo in jih spravijo v kartone. Spakirane pošljejo v skladišče in od tam z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi na tržišče, kjer se ponujajo kupcem. Vse to nam je razložila naša vodnica, tovarišica Mojca.
Po ogledu proizvodnih prostorov so nas povabili v jedilnico in nam postregli z malico. Nato smo vodilne delavce zaprosili, naj nam odgovorijo na nekaj vprašanj. Ustregli so nam in izčrpno odgovarjali Zahvalili smo se jim veseli, da smo spoznali spet nekaj novega.
Poslovili smo se z željo, da bi tovarna Labod, kije hkrati tudi pokrovitelj naše šole, še vrsto let obratovala in da bi še vnaprej doživljala na tržišču tako lepe uspehe.
V tovarni Labod bi bil tudi jaz rad zaposlen, kajti tu ni težkega fizičnega dela. V tej tovarni imajo tudi lepo poskrbljeno za hrano delavcev. Vedno imajo na razpolago tople obroke, ob določenem času pa dobijo tudi kavo in osvežilne pijače. V nekaterih tovarnah tega ni. V tovarni Labod tudi ni smrada, ker se ne dela z velikimi, težkimi stroji, iz katerih bi se valil neprijeten vonj.
Če pa bi bil jaz nekoč direktor te tovarne, bi kakor sedanji glavni direktor tudi jaz poskušal organizirati delo v tovarni tako, da ne bi bilo nobenih zastojev v proizvodnji. Delavci naj bi zaslužili toliko denarja, kolikor jim resnično pripada za vloženo delo. Skrbel bi za čim hitrejšo rast tovarne, kar bi pripomoglo k boljšemu življenju vseh zaposlenih in hitrejšemu napredku občine, f' zvezi z energetsko krizo pa b
poskušal (takrat bi bilo to še bolj mogoče), s sodelavci zgraditi stroj, ki bi pretvarjal sončno energijo v električno. Na strehi naj bi bilo veliko okno podobno kupoli, ki bi bilo izpostavljeno vsem sončnim žarkom in bi skozenj prodirali v velik zbiralnik sončne energije. V njem bi se pretvarjala v električno, ki bi poganjala stroje. Tako bi si zagotovili potrebno energijo, ki jo večkrat primanjkuje.
ANDREJ S URL A 4. b. OŠ Janez Trdina v Stopičah
¥ Iff	
	'(3,	.
	RNT »28
Iz tribune v TOZD TEMENICA
delegacij in njihove naloge
Uvajanje delegacij v naš družbenopolitični sistem, delegatski način oblikovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti, delegatska razmerja in delegatski odnosi v procesu odločanja
to so značilnosti, ki jih lahko štejemo med najpomembnejše novosti, ki jih prinaša nova ustava. Te novosti bodo prav gotovo zelo globoko posegle v družbenopolitično dogajanje, vnesle bodo bistvene novosti v življenje, rast in razvoj družbe in tudi vsakega posameznika in vplivale ne samo na materialno področje, ampak tudi na način mišljenja in ravnanja vsakega posameznika in organiziranih skupnosti.
Prav zaradi izrednega pomena, ki ga upravičeno pripisujejo delegatskemu sistemu, skušajmo na najkrajši možni način osvetliti in obrazložiti vsaj nekatere ustavne določbe, ki zadevajo to področje. Resje, da smo bili v času javne razprave podrobno seznanjeni z osnutkoma zvezne in republiške ustave, res pa je tudi. da gre za spremembe, o katerih bo treba najbrž še dosti razlag, pojasnil in dogovorov, saj ni verjetno, da
bi vsi skupaj znali in mogli že kar takoj razrešiti vse probleme, na katere bomo prav gotovo naleteli pri izvajanju določb nove ustave.
KAJ JE DELEGACIJA IN KAKŠEN JE NJEN NAMEN?
V novi ustavi je jasno izraženo načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Teh nalog delovni ljudje seveda ne opravljajo kot posamezniki, ampak kot subjekti, ki so organizirani v organizaciji združenega dela, v delovne skupnosti, v krajevne skupnosti, v druge samoupravne organizacije in skupnosti pa tudi v razredne družbenopolitične in druge organizacije. S temi ustavnimi določili se realizira ideja o čimbolj neposrednem vplivu delavskega razreda in delovnih ljudi na vsa dogajanja v družbi, zlasti pa velja poudariti, da bodo na ta način delovni ljudje lahko v celoti
Prebivalstvo 10 največjih slovenskih mest
Konec letošnjega avgusta je imelo deset največjih slovenskih mest po občinskih registrih stalnega prebivalstva naslednje število ljudi:
Ljubljana 262.908, Maribor 128.557, Celje 38.395, Kranj 32.227, Jesenice 18.431, Trbovlje 16.710, Koper 22.320, Nova Gorica 18.442, Novo mesto 14.987 in Velenje 17.275.
obvladovali celoten proces družbene reprodukcije. Samoupravljanje bo zajelo vsa področja družbenega življenja od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do skupščinskega sistema v občini, republiki in federaciji. S tem dobijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih resnične in oprijemljive možnosti odločanja ne samo o vprašanjih svoje organizacije, svoje krajevne skupnosti itd, ampak tudi o vsem širših družbenih vprašanjih. Delegatski sistem torej uresničuje izvrševanje politične oblasti kot funkcije samoupravno združenega dela.
Vsakomur je seveda jasno, da vsi delovni ljudje ne morejo neposredno - bolje rečeno -osebno opravljati funkcij oblasti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, ker je to fizično, po naravi stvari nemogoče. Zaradi tega se morajo delovni ljudje na ustrezen način organizirati in med seboj povezovati. V ta namen se v temeljnih samoupravnih skupnostih oblikujejo DELEGACIJE - KOT TEMELJNE OBLIKE ORGANIZIRANJA IN POVEZOVANJA ZARADI NEPOSREDNEGA OPRAVLJANJA FUNKCU SKUPŠČIN DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI -7 Tako postanejo delegacije TEMELJ FUNKCIONIRANJA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA-.
Če bi hoteli narediti primerjavo med delavskim svetom oz. drugim ustreznim organom upravljanja v temeljni organiza-
ciji združenega dela oz. v drugi temeljni samoupravni skupnosti in med delegacijo te skupnosti, potem bi, seveda nekoliko poenostavljeno, lahko rekli, da delovni ljudje po svojih delegatih v delavskem svetu odločajo o tistih zadevah, ki zadevajo uresničevanje njihovih interesov znotraj organizacije združeneg? dela oz. znotraj temeljne samoupravne skupnosti; po svojih delegatih v delegaciji pa odločajo o uresničevanju svojih interesov v širši družbeni skupnosti.
sšv* * sr*
Živahen promet potnikov nenehno narašča
Lani so avtobusna podjetja v Sloveniji (brez mestnega in zasebnega prevoza ter potniškega prevoza za lastne potrebe delovnih organizacij) prepeljala 195,457.000 potnikov, železnice 20,475.000, zračni promet pa 903.000 potnikov. V letališkem prometu je prispelo in odpotovalo skupaj 614.000 potnikov, v lukah pa je prišlo in odpotovalo 58.000 potnikov.
V milijonih kilometrov so pri tem avtobusi prevalili 4.871 milijonov km, železnice 1.580 in letala 898 potniških km v milijonih.
izlet
Pusto jesensko jutro. Sobota. Seveda, danes ne grem v službo. Lahko še malo zaspim, saj je tako lepo ostati dlje v topli postelji. Drr.. .joj saj res, danes moram na pot, malce nenavadno, pa vendar pot polno jrričakovanj in doživetij.
Se vsa zaspana sem se, ne da bi vedela, znašla sredi vrveža na avtobusni postaji. Z malo negotovosti sem se pridružila skupini mladink in mladincev iz TOZD Ločne in Commerca, ki je imela isti cilj ... mladinski izlet na Gorenjsko.
Komaj smo si poiskali svoje stolčke na avtobusu, napravili „šlunk“, dva, že se je v vsej naši sredini razlegla vesela pesem, ki nas je popeljala novemu dnevu naproti. Pa ne smete misliti, da smo ob vsej tej radoživosti pozabili na „čik pavzo". Kje pa. Nanjo smo mislili že v Novem mestu in jo nestrpno pričakovali vse do Naklega. Po prepotrebni okrepčevalni pavzi smo strumno nadaljevali pot proti Bledu in Bohinju. Veselo razpoloženje seje nadaljevalo in kot bi trenil, že smo bili pred mladinskim domom v Bohinju, kjer nas je že čakalo kosilo. Po zajetnem obedu smo nagovorili šoferja, da se odpeljemo še
•••••••••••••••••••••a
ODVEČNA OBLAČILA
Aktiv rdečega križa v novomeškem delu Laboda je pobudnik akcije, ki bi se lahko razširila tudi na ostale TOZD. Sredi decembra so organizirali zbiranje odvečnih oblačil za otroke in odrasle.
Omare so tako „bolje zadihale". občutek, da pa bodo ravno te obleke, ki nam iz tega ali onega razloga niso prišle prav koristile nekomu drugemu, pa je tudi prijeten.
Akcija je bila namenjena predvsem našim delavcem, ker pa se je nabralo več oblek kot je bilo potreb, smo ostalo namenili občinskemu odboru RK v Novem mestu.
Vzporedno z zbiranjem oblačil pa je potekala tudi akcija zbiranja knjig. Nekdanja Kondorjeva zbirka, otroška in mladinska literatura, romani in šolski učbeniki, vse je bilo dobrodošlo, da le knjiga ni preveč popisana ali potrgana.
Knjige so namenjene osnovni šoli Janeza Trdina v Stopičah, nad katero je naša delovna organizacija že pred leti prevzela pokroviteljstvo.
proti gondoli. Ta nas je popeljala na Vogel, lepotca slovenskih Alp. Iz vrtoglave višine smo občudovali bohinjsko dolino, ki jo ob vse jesenski lepoti krasi še Bohinjsko jezero. Vsem privoščim, da vsaj enkrat v življenju ponudijo svojim očetem to nepozabno naravno ..zakusko". Tudi zimskega veselja ni manjkalo! Primanjkovalo nam je le športnih rekvizitov, zato smo si privoščili kar najbolj enostavno drsanje po zadnji plati. Proga je bila dovolj dolga tudi za najbolj zagrizene zimske športnike in kogar še ni dovolj zeblo, je tudi to lahko okusil na sedežnici.
Vsega se nekoč naveličaš, mladi ljudje pa imamo radi spremembe. Zato smo se odločili, eni pijani od lepot, drugi od groga, da se po isti poti vrnemo v dolino. V domu nas je že čakala večerja, nato pa prijeten zabavni večer in spoznanja z bohinjci. Tam so prišli na račun tudi zbiratelji avtogramov in naslovov, kar pa je bilo najbolj važno, je bil tam tudi ansambel, ki nas je pritegnil v svet plesa rajanja in norega skakanja. Kdo bo spal ob vsej tej veselici, se tisti večer ni vprašal nihče. Da nam zelo manjka spanja, smo se zavedali šele naslednji dan, kajti šele po kosilu smo bili pripravljeni na vrnitev.
V načrtu smo imeli še ogled blejskega gradu in muzeja v njem. Verjetno imam prav, če povem, da se nam ni več dalo; ko pa smo se pripeljali na ta del naše prelepe dežele, bi ostali in se ne bi niti vrnili. Mnogi bi se radi popeljali še s čolni in si ogledali še cerkvico sredi otočka. Žal nam je za vse to tudi zmanjkalo časa in morali smo se zares odpraviti domov. Še pogled in za nami so bili že hribi, za katerimi pa so ostali prečudoviti spomini. Pot vračanja se nam je zdela še krajša, kot je res bila, pred nami se je izza ovinka leno prikazal smerokaz za Novo mesto. Vrnili smo se v poznih popoldanskih urah. Bili smo veseli in sproščeni, nekateri utrujeni drugi spet ,,na slabem glasu", a vsi z isto željo: naj ta izlet ne bo zadnji, temveč eden izmed mnogih.
Naj bom iskrena: vsem tistim mladincem in mladinkam, ki se tega izleta niso udeležili, je res lahko iskreno žal. Še bolj žal pa je lahko tistim, ki so bili odsotni iz neopravičenih vzrokov. Morda bi bilo prav, da v takih primerih — ne gre tukaj samo za izlet_ - obračunamo sami s sabo. Že pri nas mladih velja pregovor: govori eno, misli drugo. Zakaj taka neodločnost? In kadar gre za skupne akcije, ali jih ne bi rešilo več ljudi skupaj, kot pa eden sam.
Vsi udeleženci izleta se toplo zahvaljujemo 00 ZS in vsem ostalim, ki so nam ta izlet omogočili. V prihodnje bi želela več srečanj nas mladih, ki združujemo delo in sredstva v isti delovni organizaciji, tu pa ne mislim samo na TOZD in DSSS v Novem mestu, pač pa na celoten LABOD. Mar bi ne bilo lepo, da se vsi med sabo spoznamo, se pogovorimo o naših problemih in delu, ter si izmenjamo izkušnje, kajti ne nazadnje vsi ljudje vse vedo.
Če sem bila morda dolgovezna, preberite tisto, kar vas zanima, ostalo pa pustite v nemar, saj ...
MIRA
VOŠČILNICE
Novoletna čestitka je lahko poleg izraza pozornosti znancem, poslovnim partnerjem ali sorodnikom, tudi delček pomoči v humanem boju mnogim zatiranim, lačnim in bolnim širom po svetu.
Že leta nazaj smo med mnogimi kičastimi voščilnicami našli tudi čestitke z motivi znanih slikarjev in z oznako UNICEF. To je organizacija v sklopu Združenih narodov, ki skrbi za otroke dežel, kjer še vedno pustoši lakota, divjajo vojne in groze bolezni, kakršne je razviti svet že premagal.
Ob letošnjem mednarodnem letu otroka je tudi koordinacijski odbor za pomoč žrtvam agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri predsedstvu RK SZDL Slovenije izdal novoletne voščilnice, kijih je izbrala posebna komisija. Čestitke z motivi znanih slovenskih slikarjev, ubranih na zimske in predvsem otroške teme, bodo skupaj s tistimi, z oznako UNICEF, gotovo našle pot tudi do nas. Pridružimo se naporom naprednih, demokratičnih in miroljubnih sil po svetu v akcijah solidarnosti in podpori narodom, ki bijejo pravičen boj za osvoboditev!
Sicer pa je čestitka, s katero bomo poslali v svet naše najtoplejše želje za prihodnje leto, tudi odraz našega okusa in takta. Tudi po tej strani bomo najbolje storili, če se bomo odločili za omenjene voščilnice!
kako bomo peli...
Pesem, ki jo bodo ob 22. decembru zapele naše delavke s člani vojaške enote, s katero so pobrateni mladinci TOZD LOČNA, COMMERCE in DSSS.
V	Novem mestu je lepo, aj aj aj,
dan armije praznujemo, aj aj aj ica, pica....................
Vojaki so res fajn'ljudje, aj aj aj, ker za dekletom se prav vsak ozre, aj aj aj
ica, pica....................
Čez vse je komandant, aj aj a j ki je velik zafrkant, aj aj a j ica pica ....................
Kadar vojska v mesto gre, aj aj aj
v kavarni, v ribji se kar tre, aj aj aj
ica, pica....................
Dekle pa vsako se smeji, aj aj aj če jo prične vojak osvajati, aj aj
aj
ica, pica....................
Kaj boš ti osvajal me, aj aj aj saj imaš doma dekle, aj aj aj ica, pica....................
Če pa kdo res zaljubi se. aj aj aj omehča tud’ naše se dekle, aj aj
aj
ica pica ....................
Ko dekle povsem spozna, aj aj aj
da vojak ljubiti zna, aj aj aj ica pica ....................
Poroči z vojakom sc, aj a j a j v Novo mesto on preseli se, a j aj aj
ica, pica....................
V	Novem mestu je lepi, aj aj ei vsi zares se ljubimo, aj aj a j
ica, pica....................
•••••••••••••••••••«-i
ROZE
Na izvršnem odboru sindikata TOZD ZALA so se člani pogovarjali tudi o tem, kako bi olepšali svoje delovne prostore. Beseda je veljala majhnim pozornostim, ki pa za dobre občutke v času dela, veliko pomenijo. Delegati so prenesli svoje mnenje v delovne sredine in tako so se pojavili tudi prvi šopki. Steno jedilnice pa je tov. Metoda Bajc okrasila s suho stensko ikebano. Delavke same pravijo, davbodo skrb za te drobne malenkosti, ki pa omogočajo toliko prijetnejše vzdušje, skrbno negovale.
Ob dnevu republike je bil v Novem mestu svečano odprt dom za starejše občane. Direktorica te prepotrebne ustanove je naša dolgoletna sodelavka tov. Lojzka Potrč. Na novem delovnem mestu ji želimo veliko uspehov!
PRAZNOVANJE
UPOKOJENCEV
Ob zaključku leta se že tradicionalno srečujejo tudi naši upokojenci s predstavniki delovne organizacije. Pretekla leta so se srečali v kakšnem od gostinskih lokalov, letos pa bo srečanje, na željo upokojencev samih, v naših delovnih prostorih.
Da bi se upokojenci kar najlepše počutili v okolju, kjer so tudi sami leta in leta vlagali svoje delo, jim bomo priredili topel sprejem s kulturnim programom.
Za leto, ki nam prihaja naproti, pa je delo novomeške sekcije upokojencev zastavljeno pestro in v tesni sodelavi z delovno organizacijo. Predviden je tudi ogled nekaterih proizvodnih prostorov naših drugih temeljnih organizacij, izlet v naše počitniške hišice na morju itd.
Pri delu jim želimo veliko uspehov in veselja, predvsem pa zdravja in zadovoljstva!
INVENTURA,
INVENTURA
Da ne bo zagat, kakršne so se pojavljale lani ob inventuri bi bilo prav, da bi se v vseh TOZD pravočasno pripravili na to opravilo — „prešeteli denar", vrgli oko sem ter tja in pomislili, kaj bi bilo potrebno postoriti, da bodo predmeti popisa ob letošnji inventuri taki, kot morajo biti. Ne pozabimo, da delo komisij zajema popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja in sredstev skupne porabe, popis nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, popis zalog v obratu družbene prehrane, popis gotovine, obveznosti in ter jatev, osnovnega in pomožnega materiala, materiala pri kooperantih ...
Zares nas čaka precej dela, ki pa nam, z resnim pristopom in ob dobri organizaciji, ne bo povzročalo težav.
SEMINAR
Za vodstvo osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije je novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnosti dela v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom organiziral seminar. Težišča dela so bile razprave o najbolj perečih problemih političnega delovanja sindikalnih organizacij. Naj naštejem tole: Vloga subjektivnih sil, vloga zveze sindikatov, samoupravno planiranje, dohodkovni sistem, metode in oblika dela OOZS, skupinsko delo in plenarna diskusija.
Evidentirani kandidati za bodoče vodstvo naših 00 ZSMS so se udeležili seminarja in bili s predavanji nadvse zadovoljni.
S takim šopkom so delavke v našem računovodstvu hitele letu 1979 naproti. Tudi to se že izteka. Težave so pozabljene, vse lepo pa bo ostalo. Te spomine bomo dodali volji, veselju, zdravju in sreči ob delu in s tem pričakali okroglo leto 1980.
- Mamica, poglej, kaj mi je pri sosedovih prinesel dedek Mraz