V drugi polovici tedna bo sprva še nestalno vreme z občasnimi padavinami.
Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo in delno razjasnilo.
Murska Sobota, 7. aprila 1988 • Leto XI. • Št. 13 • Cena 600 din
•ŽIVLJENJE
Z BAGERJI IN BULDOŽERJI
mediteranskega in panonskega (iz bližnjih madžarskih pust in daljnih ruskih step) — tačas velikopotezno bagrajo in bul-dožerirajo. Padajo (tudi) stoletna drevesa, izginjajo pasike, žive meje, omejki, grmovja; pravijo, da za dobrobit prekmurskega/pomurskega ljudstva in slovenskega naroda, saj bo več pridelkov, več hrane in položaj Pomurja kot slovenske žitnice bo še prepričljiveje utrjen v republiških srednjeročnih in dolgoročnih načrtih. Po logiki zemljiških lobistov naj bi tukajšnji svet postal najboljši od vseh možnih svetov, kjer bodo zeleni plan, borba za hrano, povečevanje pridelave na novih površinah z novimi sredstvi prednostne naloge. Saj gre vendar za preživetje. Le kdo bi se trapil z ekologijo in ekološkimi popadki posameznikov. Kaj potem, če porušimo naravno ravnovesje v pokrajinskem in hkrati globalnem prostoru. Bistveno je. da oskrbujemo Slovenijo s kar največ živili — temu se menda reče nacionalna samooskrba — in da se
kopljejo jarke in sekajo vso vegetacijo, ki je v napoto težkim strojem in traktorjem. Krajinski vzorec z drobnimi parcelami in pasi-kami se spreminja v obsežna mo-nokulturna polja, na katerih smejo rasti izključno poljščine. V nastali kulturni stepi propadajo prejšnje rastline in živali, biološka pestrost je znatno zmanjšana, ves sistem postane neuravnotežen. Da bi ga vzdrževali, je treba dovajati energijo v obliki umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev. Težave so še izrazitejše, ko zavzemajo polja velike strnjene površine in so možne mikroklimatske spremembe (veter, vlaga in podobno). Kaj storiti? Kako do nekakšne srednje, vmesne rešitve? Brez kmetijske pridelave pač ni razvoja, brez hrane ne preživetja, to je samoumevno. Spet smo pri prostorskem usklajevanju interesov in (samozavedanju pomembnosti naravnih sistemov v prostoru in vplivov ekoloških dejavnikov. Najvrednejše biotope, kjer živijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki jim grozi izumrtje, bi morali izločati kot naravne rezervate (predlog za krajinski park Mura!), torej
Zdaj pa poslušajte: »Kdor drugemu kanal koplje, lahko sam vanj pade!«	J r
moremo ponašati z zavidljivo visokimi donosi, tako pri pridelavi poljščin na vedno novih in novih površinah kot v kakovostni živinoreji. Že res, da naj bi pri usklajevanju interesov v prostoru sodelovali vsi dejavniki, tudi krajevne skupnosti, ki se jih sicer pri teh rečeh rado zaobide ali elegantno prepelje žejne čez vodo, toda predobro je znano, kdo ima vselej največ moči in vpliva in kdo potegne kratko.
Sozdovski, tezeojevski, zadružni, vodnogospodarski in še kakšni strokovnjaki vztrajajo: sodobna kmetijska tehnologija potrebuje velike strnjene površine, ravna zemljišča z utrjenimi dostopi, predvsem pa večje donose za svoje ekonomsko upravičeno delovanje.
Od tod težnja po spremembah v prostoru oz. prostorskih posegih, ki po obsežnosti in korenitosti vodijo k bistveni preobrazbi ekosistema. Mislimo na agromelioracije, hidromelioracije, regulacije potokov in vodnogospodarske ureditve, pri čemer uporabljajo težke bagre in buldož(d)erje. Z njimi spreminjajo tok potokov, po izračunanih formulah jim določajo padec in velikost korita, z isto mehanizacijo »popravljajo« relief, zasipavajo »dnike« in izravnavajo rečne nanose in druge vzpetine. Močvirne travnike izsušujejo in preoravajo.
kot površine z izrazito varstveno funkcijo. Gotovo je pri meliorira-nju možno do neke mere še ohraniti ekološko pestrost oz. omiliti osiromašenje števila vrst. Kmetijske površine naj bodo tako velike in strnjene, da je mogoče strojno obdelovanje, ob robovih ali med večjimi parcelami pa bi ohranjali samoniklo rastlinstvo. Na sicer manjšem zemljišču bo zaradi bolje ohranjenih prehranjevalnih verig pridelek boljši, potrebno pa bo tudi vlagati manj kemičnih sredstev. Rezerve so še v učinkovitejši žetvi, pri prevozih in skladiščenjih, obnavljanju opuščenih kmetijskih površin, preprečevanju zaraščanja z gozdom in pozidave plodne zemlje. Z vsem tem bi se potrebe po melioracijah dokaj zmanjšale. Prav tako ni za podcenjevati prizadevanj za razvoj t. i. biološkega oz. biodi-namičnega kmetijstva, ki drage in strupene kemikalije ponovno nadomešča s kolobarjenjem, hlevskim gnojem, gojenjem deževnikov in delno z ročno obdelavo. Nekaj zgledov je tudi v naši pokrajini.
Dokler ne bodo izkoriščene ponujene možnosti in rešitve, ki naj bi se jim pridružil predvsem zemljiški lobi — njegove manire pa poznamo — je lahko medijska tožba v imenu ljudstva bolj ali manj glas vpijočega v puščavi. Ljudstvo samo namreč mora ukrepati.
Branko Žunec
aktualno doma in po svetu
Vojne igre se zaostrujejo — tokrat so oči svetovne javnosti uprte v Panamo. Naš posnetek, ki ga je časopisom posredoval Reuter, je nekoliko bolj v slogu vojnih iger kot takih: ameriški general se pogovarja s sovjetskim vojakom, ki je sodeloval pri nedavnih manevrih na Češkoslovaškem. In še nekaj — čez slabe tri tedne bo minilo 43 let, odkar so se zmagovite zavezniške vojske, prodirajoče od vzhoda in zahoda, srečale v mestu Torgau na Labi. To je bilo tik pred koncem druge svetovne vojne, a žal ni pomenilo konca večjih in manjših vojaških spopadov od takrat do danes na vseh koncih sveta.
Najmanjši bo desetdinarski
Podpredsednik Zisa Janez Zemljarič je delegatom zbora republik in pokrajin pojasnil, kaj predvideva predlog dogovora z mednarodnim denarnim skladom (IMF). Sporazum s tem skladom bo našim poslovnim bankam omogočil, da bodo refinancirale tiste obveznosti, ki bodo prišle letos, pa tudi dolgoročnejše.
Pogajanja med Jugoslavijo in IMF so v Beogradu potekala za zaprtimi vrati. Kot piše londonski Financial Times, je posojilni sporazum sklenjen za krajše obdobje, kot je želela naša stran: posojili 400 do 500 milijonov dolarjev naj bi dobili — kot navaja omenjeni dnevnik — na 12 do 18 mesecev in ne na tri leta. Med pogoji sporazuma naj bi bili zmanjšani inflacija ter proračunski izdatki ter strog nadzor nad osebnimi dohodki. Zemljarič je delegatom dejal, da zamrznitve cen in osebnih dohodkov ne bo, pač pa bo njihova rast upočasnjena.
Delegati so tudi sprejeli predlog zakona o izdajanju novih bankovcev in kovanega denarja, s katerim so umaknili iz prometa kovance, manjše od deset dinarjev. Cene pod pet dinarjev se bodo zaokroževale navzdol, nad pet pa navzgor.
 Republiška kandidacijska konferenca je s tajnim glasovanjem odločila, da bo kandidat za predsednika predsedstva SRS I Janez Stanovnik. Konferenca je tudi določila kandidate za vodstva republiške skupščine. Letošnje volitve pa s tem niso končane: sredi aprila bodo občinske skupščine volile svoja vodstva in predsednika ter člana predsedstva (za slednjega je republiška L kandidacijska konferenca določila Janka Pleterskega). Rezultati teh volitev bodo razglašeni v začetku maja. Vodstvo republiške skupščine bo izvoljeno 20. aprila.
Gorbačov
smo kmeta
V resoluciji, ki sojo sprejeli na nedavnem kongresu sovjetskih
dežuje
Tako je slikovito ponazoril časnikarsko delo predsednik srbskega društva novinarjev Jug Grizelj. ko so se prejšnji teden (v Novem Sadu pogovarjali o tem, ali je novinar javni ali družbenopolitični delavec. Obveljalo je nrvo. kajti, če dežuje, potem ije za vse novinarje. ne gleuv na novinarjev svetovni nazor, in vsi morajo o tem dežju poročati kot o dežju.
Nekoliko pozabljeni Černobil
Za mednarodni turizem
leto
1986 ni bilo najboljše, tako zaradi valutnih dogajanj kot tudi zaradi številnih drugih dejavnikov. Dohodki iz turizma so praktično stagnirali. Presenetljivo pa je, da se je turizem lani spet precej okrepil. Najlepše uspehe so dosegli lani v Turčiji, v Irski, na Norveškem in v V. Britaniji. Dobre turistične rezultate so dosegli tudi v Španiji, na Portugalskem in v Italiji. Po mnenju poznavalcev razmer sta se znana jedrska katastrofa in mednarodni terorizem nekoliko umaknila v ozadje. Število ameriških turistov v Evropi, ki se je leta 1986 zmanjšalo, se je lani povečalo kar za 19 odstotkov.
iztrebili
kolhoznikov — o tem smo na kratko že poročali —, je bilo med drugim poudarjeno, da je treba kolektivnemu kmetijskemu obdelovanju zemlje vrniti prvotna načela prostovoljnega zadružništva ali kooperacije, kot si jih je zamislil Lenin proti koncu svojega življenja. Sovjetski partijski vodja M. Gorbačov, ki je na omenjenem kongresu sodeloval zelo aktivno, je ponovil svojo, sicer že staro trditev, da so v SŽ kmeta iztrebili. To se vidi tudi po tem, da kmetom niso omogočili, da bi si v povojnih letih lahko zgradili nove hiše. Poleg tega ima na kmetijstvo velik vpliv strojna industrija, ki kmetijstvu vsiljuje neuporabne kombajne in traktorje.
Lani tako
Lani maja so na konferenci zvezne SZDL navdušeno pozdravili predlog, da naj bi bil predsednik zvezne konference po funkciji član predsedstva SFRJ. V sekciji za razvoj Socialistične zveze na zvezni ravni pa tega predloga prejšnji teden niso podprli, ker naj bi to oteževalo samostojno politično delovanje SZDL.
Predlogu v prid je bilo mnenje, da predsedstvo SFRJ nima samo vloge oblasti, ampak tudi funkcijo predlaganja pobud za notranjo in zunanjo politiko ter za razvijanje delegatskega sistema. Nasproti temu so nekateri drugi menili, da ne bi smel biti član predsedstva SFRJ niti predsednik predsedstva CK ZKJ.
I
Cariniki samo na meji
Delegati v odboru za gospodarske odnose s tujino v zvezni skupščini se niso strinjali s predlogom sprememb in dopolnitev carinskega zakona, ki je predvideval, da bi cariniki zunaj mejnih prehodov oziroma po vsej državi lahko nadzorovali prevozna sredstva, blago in ljudi. Po mnenju delegatov v odboru bi bilo to kršenje ustavnega načela pravne varnosti občanov, saj je carinski nadzor obvezen le na mejnih prehodih.
Carinska služba, predlagatelj sprememb zakona o carinah, trdi, da je okoli 80 odstotkov računov, s katerimi naši državljani pridejo na mejo, lažnih, tako da je vrednost uvoženega blaga prikazana vsaj za 30 odstotkov nižje, kot je v resnici. Leta 1985 naj bi bili proračunski prihodki iz carine prav zaradi tega razloga za 4,5 milijarde nižji kot bi bili sicer.
Vendarle
kemično
orožje
Predstavniki mednarodnega zdravniškega združenja so pred nedavnim potrdili, da Irak uporablja prepovedano kemično orožje. Ob napadu na iransko mesto Halabje so Iračani uporabili cianid in še neki strup. Po iranskih podatkih je zastrupitvi podleglo okoli 5 tisoč civilistov. Zdravniki so novinarjem povedali — kot poroča Tanjug — da uporabljeno kemično orožje povzroča hude opekline, onemogoča dihanje in uničuje kostni mozeg. Ali so Iračani uporabili tako imenovani živčni plin, bodo pokazale poznejše raziskave, ki jih bodo opravili v nekaterih evropskih laboratorijih.
KMETIJSKA POLITIKA »SVETA KRAVA«
Energični posegi v lastno kmetijsko politiko, ali vsak načelen dogovor o takšnih akcijah, omogočajo Evropski skupnosti širši manevrski prostor, tudi ko gre za odnose navzven. Najnovejši primer je sestanek 30 ministrov za trgovino v zahodnonemški Kon-stanzi, ki je zadnje čase — odkar je predsedovanje v skupnosti prevzela ZRN — postala prizorišče več pomembnih srečanj in odločitev. Nazadnje se je torej predstavnik zahodnoevropske dvanajsterice, komisar za odnose s tujino Willy de Clercq, izrekel v prid krepitve vloge Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), tako da bi ta po svojem statusu postal podoben Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki.
De Clercqova izjava sega čez protokolaren okvir že zaradi dosedanjega vztrajnega odklanjanja Bruslja, da bi privolil v njene večje pristojnosti od tistih, ki jih je GATT doslej imel. Daljnosežnost novega bruseljskega stališča pa je treba iskati tudi v dejstvu, da bo nova teža, ki naj bi jo GATT poslej dobil v mednarodnih odnosih, naravnana predvsem na ureditev številnih sporov v trgovini s kmetijskimi pridelki. Z drugimi besedami, tam, kjer so odnosi med razvitimi državami tačas najbolj sporni.
Že osma žrtev
Že osmi britanski strokovnjak za oboroževanje je v zadnjih dveh letih izgubil življenje v nenavadnih okoliščinah. Gre za Trevorja Knighta, strokovnjaka za sisteme za vodenje raket v družbi Marconi, ki se je zadušil z izpušnimi plini v lastni garaži. V parlamentu so poslanci zahtevali preiskavo o smrti omenjenega znanstvenika. Preiskava naj bi ugotovila, ali znanstveniki umirajo »zaradi preobremenjenosti ali pa gre za kaj hujšega«. S slednjim je mišljena tudi možnost vohunjenja.
letos drugače
Politikom nezaupanje
globus
Ob sedanji razpravi o ustavnih amandmajih bolj sramežljivo govorijo o tržnem gospodarstvu, s katerim naj bi odprli vrata zaprtim republiškim gospodarstvom. Že leta in leta vedno znova ugotavljajo, kako so republiška in pokrajinska gospodarstva vase zaprta, da ni pretoka med republiškimi gospodarstvi, da ni tako imenovanih medrepubliških naložb in podobno. Trditve so dokazali s številkami, ki po svoje vznemirjajo. Kar 70 odstotkov vsega kupovanja in prodajanja poteka znotraj republiških meja. Medrepubliške naložbe znašajo komajda tretjino dese-
tinke odstotka, oziroma 0,3 odst.
Na oba podatka je možen tudi ugovor. Kupovanje in prodajanje znotraj republiških meja nam lahko pokaže na omejenost proizvodnje, ki komajda zadošča za potrebe posamezne republike. Medrepubliške naložbe pa so tudi svojevrstno vedenje. Zadnji primer z gradnjo kosovske termoelektrarne, ki naj bi jo gradili z denarjem več republik, je zelo poučen. Na Kosovu so se pritožili, da sovlagatelji ne pošiljajo denarja, sovlagatelji pa so povedali, da denarja ne dajo, dokler investitor ne bo »postregel« z obračuni.
Zapiranje v republike sploh ni
Da se pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine najbolj zapletajo pri kmetijskih pridelkih, je že dolgo jasno. Neusmiljena konkurenca in boj za tržišča terjata ob nenehnem stopnjevanju domače kmetijske proizvodnje vse več subvencije. Nič čudnega, če so porabile razvite države lani za tovrstne injekcije v lastno kmetijstvo ali pa za izvoz kmetijskih pridelkov več kot 150 milijard dolarjev.
Dejstvo je, da je dvanajsterica samo lani namenila iz svojega proračuna 27 milijard ekujev (en eku je približno 1,25 dolarja) za uresničevanje svoje »svete krave« — kmetijske politike. Odtod tudi velikanska vrzel v proračunu, ki so ga letos še posebno težko (in z veliko zamudo) sprejeli. Vzporedno s tem pa naj bi seveda zmanjšali tudi apetite kmetijske proizvodnje, predčasno upokojitev kmetov in v zmanjševanje obdelovalnih površin.
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
5. Evropsko obdobje ži-dovstva — otoki v tujem morju
Židje so po križarskih vojnah skoraj v celoti zapustili Palestino. Od Azijcev so postali Evropejci, s tem pa se končuje vzhodno in začenja zahodno oziroma evropsko židovsko obdobje. Glede na smeri naseljevanja po Evropi in mešanjem z evropskimi narodi sta se izoblikovali dve karakteristični evropski židovski skupini. Prva, tako imenovani Sefardi (ali španski Židje) se je oblikovala v stoletjih ob obalah Sredozemskega morja s končno fazo v Španiji in na Portugalskem v času arabske oblasti. Druga, tako imenovani Aškenazi (ali nemški Židje), se je v stoletjih oblikovala s širjenjem in mešanjem prebivalstva ob severnih obalah Črnega morja in Rusije pa v Srednji Evropi, pretežno v nemških in poljskih pokrajinah. Do 13. stoletja je židovstvo postalo že mednarodno. Židje so se naseljevali in formirali svoje židovske skupnosti oz. občine predvsem v pristaniških mestih in trgovskih centrih, manj pa na podeželju, skratka: povsod tam, kjer so lahko razvijali trgovino in denarništvo (takrat zaničevane posle) in pa obrt. Niso pa smeli posedovati zemlje. Že v zgodnjem srednjem veku so Židje ob naseljevanju v posameznih mestih težili živeti v lastni skupnosti, v tesnem kontaktu s svojo sinagogo (židovsko svetišče), svojimi rabini (židovski duhovniki) in drugimi voditelji svoje židovske občine. To potrebo so čutili predvsem zaradi sovražnih vplivov okolice. Tako so se oblikovale židovske ulice ali židovske četrti. Od 11. stoletja pa so oblasti skoraj v vseh državah od njih zahtevale, da obvezno živijo ločeno od krščanskega prebivalstva. Taka židovska četrt se je imenovala geto (italijanski izraz, ker se je tu najprej uveljavil). Cesto so bile te židovske četrti ograjene (tudi s kamnitimi ograjami), kar jih je večkrat varovalo pred napadalno okolico.. Žirije so ime-
posledica gospodarskih, temveč političnih odločitev. Ustava iz leta 1974 je lepo zapisala, da so republike in pokrajini odgovorne za svoj razvoj in za razvoj federacije, ustava pa ni zapisala, kdo odgovarja za takšen razvoj. Praksa je zaupala to odgovornost politikom, ki iz političnih pobud nujno ščitijo interese svoje republike. Dokler bodo o gospodarstvu odločali politiki, ne bo nobenega dobrega sodelovanja. Dokler bodo politiki odločali od zgoraj navzdol, v Jugoslaviji ne bo bistvenih sprememb.
Toda, zapiranje v republiške meje ima tudi drugo stran medalje. Gre namreč za odliv sredstev, predvsem iz bolj razvitih republik v zvezno blagajno in v blagajne manj razvitih preko sklada za manj razvite. Kako naj govorimo o zapiranju v republiške meje, ko pa manj razvita območja v Jugoslaviji slavijo ideološko zmago z geslom — živela enakost revežev. Samo zgled: osem odstotkov ozemlja Jugoslavije predstavlja Slovenijo in na tem ozemlju živi le osem odstotkov jugoslovanskega prebivalstva. Toda, za potrebe zveznega proračuna daje okoli 18 odst, vsega proračuna, ustvarja skorajda 20 odst, družbenega proizvoda Jugoslavije, nekaj manj kot tretjino vsega jugoslovanskega izvoza in prispeva za manj razvite skorajda petino iz vse Jugoslavije. Ali ni to prelivanje pripeljalo slovensko gospodarstvo v najbolj kritično točko po letu 1945? Končno smo uspeli uničiti slovensko gospodarstvo in zakaj ga tudi nebi, kajti, če se gospodarstvo zapira, zakaj ne bi odpirali tega gospodarstva z odlivom akumulacije in drugih dajatev. Končno, Slovenci, sami ste si krivi, zakaj pa tolikšna zagnanost za ustvarjanjem !
li v teh četrtih (včasih celo v sinagogah) tudi svoje puškarnice. Upravičena je trditev, da gre prav tem getom zasluga, da se je skozi dolga stoletja naskokov in preganjanj ter nasilnega pokristjanjevanja ohranila židovska etnična identiteta. Sinagoge (grški izraz, hebrejski pa je knesset kar pomeni zborno mesto, skupščina), se po uničenju Salomonovega templja v Jeruzalemu pojavljajo kot simboli templja v raz-seljeništvu-diaspori. V malem so torej simbolizirale domovino razpršenih Židov. Vse do 19. stoletja so sinagoge služile ne le kot svetišča, temveč tudi kot židovske šole, sodišča, zbiralnice darov in hrane za siromašne Žide. V tem smislu je bil rabin duhovni vodja židovske občine v smislu ortodoksnega (izvirnega) ži-dovstva, vodil je molitve (v glavnem hebrejsko), bil učitelj, sodnik in ženitovanjski svetovalec ter najbolj avtoritativen tolmač židovskega zakona, ki je urejal vse vidike verskega in zasebnega življenja Židov. Tak način verskega in zasebnega življenja, mišljenja, prepričanja in delovanja so krščanski teologi poimenovali judaizem. Židovska majhna, a vitalna skupnost, zaprto družinsko življenje, ambicije po znanju, zavezanost vdanosti bogu Jahveju jim je omogočilo preživeti razselitev. Ob sedemram-nem svečniku, svetem simbolu Izraela, so potrpežljivo prebirali židovsko biblijo (5 Mojzesovih knjig, imenovanih Torra) čakajoč Mesijo-Odrešenika, ki bo povrnil moč Hebrejcem in kaznoval ter pokoril nevernike.
Usoda Židov v evropskih državah je bila bolj ali manj enaka. Odvisna je bila od hitrejše ali počasnejše gospodarske razvitosti, odnosa Cerkve in posvetnih oblasti, števila in vpliva Židov v javnem življenju ter drugih okoliščin, vojne, kuge, lakote, gospodarske krize ipd. Te okoliščine so povzročale posebne ukrepe in režim za Žide vključno s pogromi in izgoni iz države. Verska nestrpnost je dosegla vrhunec _y srednjem veku in se usmerila v glavnem proti nevernikom (ne-
MOSKVA — Tisočletnico krščanstva v Rusiji bodo počastili s številnimi prireditvami, in to med 6. in 9. junijem letos. Na cerkvenem zboru v Zagorsku blizu Moskve bodo devet znanih zgodovinskih osebnosti razglasili za svetnike.
BONN — 57-letni sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je za svojo uspešnico. Perestrojka dobil za-hodnonemško nagrado politična knjiga leta. To nagrado vsako leto podeljuje delovna skupnost nemških založnikov, knjigotržcev in bibliotekarjev.
NEW DELHI — Dolgovi, kopičenje orožja, zapostavljenost žensk v večini držav v razvoju in onesnaževanje okolja so glavni problemi sodobnega sveta. To so ugotovili na svetovni konferenci o revščini.
LONDON — Velika Britanija ima največ generalov in visokih oficirjev izmed vseh zahodnih držav glede na število vojakov. Medtem ko pride v ZDA na 10 tisoč vojakov pet generalov, jih pride v V. Britaniji kar nekaj več kot osemnajst. Najmanj generalov na število vojakov pride v Avstriji: pet na 54.700.
NEW YORK — Lani je bilo po svetu ubitih 26 novinarjev. To je rečeno v letnem poročilu odbora za varstvo novinarjev, ki ima svoj sedež v New Yor-ku. Najhuje je bilo na Filipinih, kjer so jih ubili kar 11. Sicer pa je bilo po vsem svetu lani na različne načine napadenih 600 novinarjev.
BEJRUT — Kljub odločitvi Saudo-ve Arabije, da bodo omejili število muslimanov, ki bodo letos prišli v sveto mesto Meko, bo julija iz Irana odšlo na pot milijon romarjev.
ANKARA — Turčija dolguje tujim upnikom 40,8 milijarde dolarjev, letos pa mora na račun dolga plačati 7,2 milijarde dolarjev.
BERLIN - Od 8. do 15. aprila bodo v Nemški demokratični republiki letne vojaške vaje sovjetskih, poljskih in vzhodnonmških sil, na katerih bo sodelovalo okoli 20 tisoč vojakov.
PRAGA — Na pobudo češkoslovaške vlade avstrijski kancler Franz Vra-nitzky ne bo obiskal ČSSR. Zadnji uradni obisk avstrijskega kanclerja v tej sosednji državi je bil pred 14 leti. Odlog obiska so v Pragi pojasnili z dejstvom, da je za 19. april predvidena prenova češkoslovaške vlade in ta datum sovpada prav s sredino nameravanega obiska avstrijskega kanclerja v CSSR.
kristjanom). Žide so obtoževali, da so sluge satana, da so ubili Kristusa in podobno. Odvzemali so jim imovino, jim požigali svetišča, pa tudi množično ubijali. Srednjeveško versko mračnjaštvo pa ni bilo nič bolj tolerantno tudi do kristjanov (heretiki, čarovništvo ipd). Stališče večine papežev je bilo: pustiti Žide pri miru in jim zagotoviti varnost, onemogočiti pa vsako oblast ali vpliv nad kristjani. Da bi lahko bili kristjani oprezni, so morali Židje nositi razpoznavne znake.
Ko so krščanski vladarji pregnali Arabce iz Španije, se je tam začelo množično preganjanje Židov, okrog 300.000 se jih je zateklo v Anglijo in Francijo, ko pa se je tudi tam začelo preganjanje, so se množično umikali proti vzhodu, predvsem na Poljsko, kjer so konec 18. stoletja predstavljali kar desetino poljskega prebivalstva. Z ekspanzijo kapitalizma se je hitreje uveljavljal enakopraven položaj Židov s tem, da jim je omogočeno sodelovanje v gospodarstvu in kulturi. S porajanjem industrijskega kapitala, konkurence ter razmahom trgovine in denarništva postajajo Židje tudi vplivni finančniki, celo politiki. V 19. in 20. stoletju so se Židje marsikje uveljavili tudi kot pomembni kulturni in znanstveni delavci, glasbeniki, skladatelji in dirigenti. Židje so dali svetu tudi nekaj pomembnih voditeljev demokracije in socializma.
Omeniti velja Nizozemsko, ki je bila vse do druge svetovne vojne po koncentraciji najbolj židovska v Zahodni Evropi, pa jih od tu niso nikoli prisilno izseljevali ali preganjali. Amsterdamje bil najbolj varno pribežališče Zidov. Nemalo po njihovi zaslugi je v 17. in 18. stoletju zrasel v eno največjih kulturnih središč v svetu. Poleg Nizozemske velja tudi Rim za mesto, iz katerega — predvsem po zaslugi papežev — Zidov niso nikoli izganjali. Celo v turškem cesarstvu so od leta 1856 Židje obenem s kristjani postali enakopravni z muslima-
ni.
Ivo Orešnik
STRAN 2
VESTNIK, 7. APRIL 1988
od tedna
SKUPŠČINA SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN
OB 7. APRILU
DNEVU ZDRAVJA
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS so obravnavali aktivnosti po nedavni občinski konferenci, na kateri so sprejeli naloge, predloge in stališča za nadaljnje delo soboških komunistov. Ob tej priložnosti so sprejeli nekatere konkretne usmeritve; med drugim, to, da morajo vsi organi in OO ZK v dveh mesecih pripraviti poročilo o uresničevanju sklepov in politike ZK. Povsod pa morajo ugotoviti neaktivnost svojih delegatov v predsedstvu in OK ZKS ter v drugih DPO, samoupravnih organih, sisih in skupščini občine. Pomembne naloge pa jih čakajo tudi pri ustavpih spremembah, idejnopolitičnem usposabljanju, metodah dela, kadrovski politiki in pomlajevanju partijskih vrst.
MURSKA SOBOTA — Na svoji drugi seji v tem mandatu se je v ponedeljek sestal svet za kulturo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze. Osrednja točka so bili prostorski problemi kulturnih dejavnosti v soboškem gradu, ki so in očitno tudi še bodo aktualni v času, ko zmanjkuje sredstev za dejavnost, prostori, v katerih naj bi potekala, pa so že dlje zanemarjeni. Rešitve zato zvenijo kot pobočne želje investitorja — Kulturnega centra Miško Kranjec — in skrajni čas je, da pobudo prevzame izvršni svet občine, ki za kulturo nikoli ni imela prevelikega posluha.
GORNJA RADGONA - V ponedeljek, 28. marca, so se sestali člani predsedstva Občinske konference SZDL Gornja Radgona. Večino časa so namenili razpravi o poročilu o delu skupščine občine in izvršnega sveta v obdobju 1986—1988. Opozarjali so na pomembnost pretoka informacij, iskanje vzrokov, zakaj nekaterih aktivnosti niso uspešno uresničili, pomankljivosti pri odgovarjanju na delegatska vprašanja, funkcijo četrtega zbora v skupščinskih klopeh, vse slabše delovanje temeljnih delegacij, večjo usklajenost v družbenopolitičnem zboru in drugo.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so podprli program spomladanske setve in poudarili, da je dovolj kakovostnega semena in mineralnih gnojil. Le za zagotavljanje kakovostne semenske koruze iz uvoza bo treba v prihodnje več storiti, kmetovalce pa naj bi< bolj spodbujali k podpisovanju pogodb za tržno pridelavo sladkorne pese, ki bo posejana na približno enakih površinah kot lani. Pri analizi delovanja sistema solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč v SRS pa so se zavzeli za sistemsko reševanje zavarovanja kmetijskih zemljišč, čemur morajo biti prilagojene tudi dohodkovne možnosti.
MURSKA SOBOTA — Na razširjeni seji pripravljalnega odbora za organizacijo prireditve ob 1. maju — prazniku dela, ki deluje pri občinske svete Zveze sindikatov, so se dogovorili za nekatere podrobnosti z izvajalci kulturnega programa. Proslavo bodo pripravili v petek, 29. aprila, ob 19.30 na Trgu zmage v Murski Soboti, kjer pričakujejo večjo udeležbo občanov. Od tod bodo krenili k prvi osemletki, kjer bosta veliko kresovanje in plesna zabava. Ob tej priložnosti bodo postavili tudi več stojnic s pestro ponudbo.
MURSKA SOBOTA — Novoizvoljeni koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim pri predsedstvu OK SZDL, ki ga vodi Anica Benkovič, se je sestal na svoji prvi seji. Sprejeli so program dela koordinacijskega odbora v letu 1988. Ker alkoholizem predstavlja že velik problem, bodo temu vprašanju namenili največ pozornosti. Pa tudi kajenje, predvsem med mlado generacijo, se je v soboški občini dokaj razpaslo. Zato se bodo zavzemali za večje razsvetljevanje ljudi in jih seznanjali s škodljivimi vplivi čezmernega uživanja alkoholnih pijač in kajenja. Dali so pobudo, da bi v delovnih organizacijah ustanavljali koordinacijske odbore, medtem ko bi se 7. aprila — obletnice ustanovitve svetovne zdravstvene organizacije — spomnili z dnevom nekadilcev.
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
DELEGATI O SEBI
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Lendava so se v četrtek, 31. marca, najprej sešli na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Tu so poslušali uvodna poročila k posameznim točkam dnevnega reda. Marija Hajdoš je podala poročilo o delu skupščine občine in njenih organov v lanskem in predlanskem letu, predsednik komiteja za družbeno planiranje Štefan Gjerkeš je predstavil lansko poslovanje združenega dela, Miki Šabjan je govoril o uresničevanju delegatskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, Vera Hozjan pa je predstavila aktivnosti delegatov v skupščinah interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Na skupnem zasedanju se je oglasil tudi delegat zveznega zbora skupščine SFRJ Peter Hedžet, ki je predstavil aktualna gospodarska vprašanja naše države, delo delegacije za ta zbor, posredoval pa je tudi (zapoznel) odgovor na delegatsko vprašanje, zastavljeno v lendavski skupščini, ali si naša država prizadeva, da bi Madžari ukinili obvezno menjavo dinarjev v forinte. Odgovor: prizadeva si že, vendar nasprotna stran ne ukrene nič; omenja celo predlog, da bi naši državljani ob potovanju na Madžarsko morali imeti forintske čeke, izdane pri madžarski narodni banki. Gre za predlog o vzajemnosti; Madžari ob prihodu v našo državo prinašajo čeke narodne banke Jugoslavije. Za zdaj (še dolgo) ostaja obvezna menjava, morda bo le kaj ugodnosti (ukinitev menjave) za potnike, ki mejo prestopajo s prepustnicami. To informacijo povzemamo iz drugega vira.
Tako torej prejšnji četrtek v lendavski občinski skupščini: poleg pisnih informacij še obširna uvodna pojasnila, zato je čas hitro tekel, pa tako ne preseneča, da delegati, ki so se udeležili še ločenih sej, niso imeli prave volje za razpravo. Na seji zbora krajevnih skupnosti je že bilo tako. Nb, ker pa so bila stališča predsedstva občinske konference SZDL, v katerih so ocenjevali aktivnosti delegatov, po mnenju
do tedna
nekaterih članov tega zbora prehuda, so se poenotili, da jih v celoti ne morejo sprejeti. In ker smo pri zboru krajevnih skupnosti, naj omenimo, da so bile seje od aprila 1986 do konca leta 1987 vselej sklepčne, čeprav jih je bilo kar 17. Najčešče se je oglašala delegacija iz Turnišča, nato delegacije iz Dolge vasi, Lendave in Dobrovnika. Delegati so postavili 58 delegatskih vprašanj in dali 34 pobud. Vprašanja so najpogosteje zadevala zdravstvene storitve, posodabljanje trgovin, telefonijo, komunalne storitve, izvajanje referendumskega programa, odkup pridelkov.
Tudi zbor združenega dela je imel v omenjenem obdobju 17 sej. Najboljšo udeležbo so imele delegacije iz Gradbenika, upravnih organov SO Lendava, Elek-tromateriala, srednje šole... Poročilo o delu delegacij trdi, da se je na posamezni seji v povprečju oglašalo ali posredovalo pisna vprašanja (ta prevladujejo) po več delegatov, ki so postavili skupaj 48 vprašanj. Sodeč po vsebini vprašanj se ni mogoče izogniti tejle opazki: delegate bolj zanimajo problemi iz biva-lenga kot iz delovnega okolja. Vprašanja so se namreč nanašala pretežno na ureditev cest, komu-
AKCIJA ZBIRANJA ODPADNEGA
PAPIRJA
Rdeči križ Slovenije tudi letos organizira vseslovensko akcijo zbi- | ranja odpadnega papirja po B programu. Potekala bo od 11. do 23. aprila, vanjo pa so vključene organizacije združenega dela in druge de-  lovne skupnosti, tako da v tem času oddajo ves odpadni papir odkup-  nim postajam z izjavo, da odstopijo sredstva od papirja Rdečemu križu Slovenije. Upajmo, da poziv Rdečega križa Slovenije ne bo zaman, zato  tudi pozivamo vse pomurske delovne organizacije m skupnosti, da se  solidarnostno vključijo v akcijo ter prispevajo svoj delež. Sredstva od  zbranega papirja nakažite na žiroračun Rdečega križa Slovenije _
(50101-678-51579).
F.M.
Da se jara kača ne bi vlekla predolgo
Na ponedeljkovi seji skupščine skupnosti pomurskih občin v Murski Soboti so najprej obravnavali program naložb v kmetijstvo in predelavo v sozdu ABC Pomurka v letu 1988, nato pa so se dlje časa zadržali ob problematiki javnih avtobusnih povezav in razvoju ptt dejavnosti v Pomurju, Razpravljale! so menili, da je bil v avtobusnem prevozu dosežen bistven premik, pri čemer so imeli v mislih kakovost storitev in povezave med kraji, čeprav je na tem področju še nekaj belih lis. Navzlic vsem pesimističnim napovedim je bil z reorganizacijo, to je z odcepitvijo od Avtobusnega prometa Maribor, narejen korak naprej. Škoda le, da poročilo o problematiki javnih avtobusnih prevoznikov, saj bi bila s tem podoba popolnejša. Predvsem zato, ker se v praksi kažejo različne cene mesečnih vozovnic posameznih prevoznikov, kar naj bi skupaj z mariborskim avtobusnim podjetjem preučili in se odločili za enotno ceno.
V RADGONSKIH SKUPŠČINSKIH KLOPEH O KMETIJSKIH IN EKOLOŠKIH PROBLEMIH TER O SISIH MATERIALNIH DEJAVNOSTI
Ukinili ukrep družbenega varstva
V Domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni je bilo v četrtek dopoldne spet živahno, saj so se tega zadnjega marčevskega dne zbrali na seji delegati zborov Skupščine občine Gornja Radgona. Na dnevnem redu so bila v glavnem poročila o minulem delu, predlogi za spremembo dolgoročnega načrta in družbenega plana SR Slovenije, predlogi načrta dela sklada stavbnih zemljišč ter odloka o cenah, v gradbeništvu in komunali. Izmed vseh sklepov, ki so jih sprejeli, je bil vsekakor najpomembnejši o ukinitvi začasnega ukrepa družbenega varstva v samoupravnih interesnih skupnostih materialnih de-
nalne storitve, gradnjo avtobusne postaje, izkoriščanje termalnih voda. Ne le da zbor združenega dela nima (neposrednega) vpliva na gospodarski in družbeni razvoj občine, ampak se delegati tudi premalo vključujejo v obravnavo poročil o gospodarjenju, ki jih sicer velikokrat dajo na seje skupščin, ki so mesec ali dva po določenem obračunskem obdobju, vendar to ne velja za zadnje poročilo.
Lahko bi navedli še podatke za družbenopolitični zbor občinske skupščine, pa za skupščine posameznih interesnih skupnosti, vendar bi bile ugotovitve bolj ali manj enake: še tako aktivni, ustvarjalni delegati sčasoma popustijo, ko uvidijo, da nimajo več praktično o čem odločati. No, delegatskih vprašanj jim seveda nihče ne preprečuje zastavljati, toda kaj ko pa so odgovori nanje že vnaprej znani: tega ni mogoče urediti, ker ni denarja, to bomo dali v načrt prihodnjega planskega obdobja, več denarja za družbene dejavnosti ni mogoče dati, ker tega združeno delo ne bi preneslo; obremenitve gospodarstva je treba zmanjšati, vendar ostane vse pri obljubah ...
S. Sobočan
Podobno velja za ureditev statusa posebnega družbenega pomena, za kar se zavzemajo v soboškem avtobusnem podjetju. Kot so opozorili v razpravi, za zdaj ni možno iti mimo tistega, kar je opredeljeno v zakonodaji. To pa pomeni, da bodo tudi v prihodnje prisiljeni poslovati po tržnih zakonitostih, s čimer je povezano tudi ukinjanje nekaterih nerentabilnih avtobusnih prog. Na ta način bo omogočena konkurenca drugih prevoznikov. Med sklepe so na skupščini skupnosti pomurskih občin zapisali prizadevanja za enotno urejanje pogodbenih prevozov delavcev, kar še ni zaživelo, postopno urejanje cest, cestnih objektov in avtobusnih postajališč ter gradnjo avtobusnih postaj v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Preučili naj bi tudi možnost uvedbe hitre avtobusne povezave med Mursko Soboto in Zagrebom.
Precejšnja vlaganja uporabnikov ptt storitev so ugodno vpli-
javnosti ter skupnih strokovnih službah. Začasni kolegijski organ je po oceni izvršnega sveta svoje delo dobro opravil, v vseh sisih so sprejeli načrte, imenovali vršilca dolžnosti vodje, pripravljen pa je tudi predlog reorganizacije, ki naj bi bila uresničena 1. januarja 1989. leta. O tej točki so nekoliko več spregovorili v družbenopolitičnem zboru, ko so zasedanje nadaljevali na ločenih sejah. Delegati so predvsem poudarjali odgovornost posameznih strokovnih sodelavcev ter primernost sedanjih kadrovskih rešitev.
Poročilo o delu Skupščine občine Gornja Radgona in njenih organov je na kratko predstavil predsednik skupščine Peter Fri-dau, o njem pa je spregovoril tudi predsednik Socialistične zveze Feliks Petek. O izvajanju občinskega referendumskega programa je govoril Stane Ribič, o predlaganih spremembah dolgoročnih načrtov pa Jože Kocuvan.
Predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona je ponovil delegatsko pobudo, ki jo bodo pomurski delegati prenesli v republiško skupščino. »Ker se družbenogospodarske razmere rapidno slabšajo in ker delavci ne vidijo nobenega izhoda iz krize v sedanjem vodenju ekonomske politike v SFRJ, čutijo organi OS ZSS Gornja Radgona obvezo do delegatov in delavcev, da vprašanje in pobudo aktualiziramo in ponovimo ...« je dejal Marjan Neuvirt.
Tone Brus je v imenu vseh borcev v radgonski občini postavil delegatsko vprašanje, ki je bilo pravzaprav zahteva, da skupščina zavzame jasno stališče glede muzeja NOB v Gornji Radgo-
— IZREDNA SEJA PREDSEDSTVA LJUTOMERSKE SZDL
Formalno so zahtevali izredno razširjeno sejo delegati OK SZDL Ljutomer, v bistvu pa so pripravili pogovor zaradi delovanja »novega vala« v ljutomerski politiki. Verjetno ni težko uganiti, da so postopki začasnega vodstva mladinske organizacije (predsednik Goran Soster in sekretar Roman Plohl) tako specifični in različni od doslej utečenih, da se je prej ali slej moralo zatakniti. In se je — pri delu frontne organizacije. Toda zdaj je končno vsaj prišlo do dialoga (tega sicer ne gre idealizirati), ki. samo potrjuje tezo, da tako »mladim« kot »starim« politikom ni potrebno narediti veliko — nujen je le odstop od skrajnostnih stališč, ki sama po sebi zanikajo možnost kakršnekoli sprave. Ali bolje: miselni razcep še vedno ostaja, saj je jasno, da mladi ne bodo kar tako odstopili od vsega, za kar so se zavzemali, prav tako pa tudi, da celotna občinska politika ni pripravljena čez noč plesati, tako, kot igra miselno drugačna skupina.
Na izredni seji so se zbrali zaradi protestnega pisma Mleko-prometa, izjav predsednika ljutomerskih komunistov Antona Kapuna na občinski kandidacijski konferenci in zaradi bojkota začasnega vodstva mladine, ki se ni udeležilo letne programske seje SZDL. Na dnevni red so sicer zapisali tudi problematiko delovanja mladinske organizacije, vendar je Goran Šoster razpravo o tem odklonil, češ da je to delo mladinskih vrst. Pogovor, ki je sledil, je bil veliko strpnejši od podobnih v zadnjem času. Čeprav so za to porabili veliko ča-
vala na uresničevanje razvojnih ciljev v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja. Čedalje bolj pereč pa postaja problem razlik v plačevanju za telefonski priključek med vasmi in urbanimi naselji, vprašanje solidarnosti, ki se vleče že nekaj časa kot jara kača, pa še vedno ni urejeno. Znova so opozorili, da krajevne skupnosti formalnopravno ne morejo biti investitorji, s čimer se v krajevnih skupnostih razvrednoti združevanje sredstev. Zavzeli pa so se za dodatno združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar je zaenkrat uspelo le v lendavski občini. To dokazuje, da bo treba v Pomurju bolj povezati interese ter izkoristiti vse možnosti za razvoj skladnejšega regionalnega razvoja. To bo nujna agresivnejša politika ptt organizacije, katere predstavniki naj bi se z izvršnimi sveti in drugimi odgovornimi dejavniki kmalu srečali na medobčinski gospodarski zbornici.
Milan Jerše
ni. V mestu so se »razširile razne govorice o preselitvi muzeja in združitvi etnografskega in NOB muzeja«, vendar borci o tem nočejo slišati, vse dokler jim ne bodo zagotovljeni boljši prostori. Oglasil se je tudi delegat Mercatorja Sloge, ki se ni strinjal z zapisom s prejšnje seje in sprejeto pripombo o turistični ponudbi oziroma neustrezni ponudbi v trgovinah in neprimernem odpiralnem času. Po njegovem mnenju so izbira sadja in zelenjave, pestrost blaga in odpiralni čas zadovoljivi.
V zboru krajevnih skupnosti so bili najglasnejši delegati iz KS Radenci in Videm ob Ščavnici. Prvi so podali pobudo, da se uredi občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, saj sedanje v Hrastju — Moti ogroža ribji zarod v Muri. Prav tako so zahtevali, da se ugotovi onesnaževanje okolja VG Kapela, katerega odtok iz greznice pri hlevih onesnažuje potok. Videmski delegat pa je vprašal, kaj z njihovo pobudo, ki so jo izrekli že pred letom, o opravljanju dimnikarskih storitev.
V zboru združenega dela so se za govorniškim pultom menjavali sami kmetijci — kmetovalci, delegati Kmetijskega kombinata in direktor tozda Mesoizdelki. Delegatka Kmetijskega kombinata je vprašala, zakaj ni v prodaji semenske koruze pionir, ki je najprimernejša za to območje, in kaj je ukrenil republiški izvršni svet, da bi ta uvoz omogočil. Vprašanje je utemeljila s konkretnimi podatki raziskav o donosnosti koruze pionir v minulih letih. Največ je bilo povedanega o problemih v živinoreji in nujnosti širšega reševanja teh problemov.
Bernarda Peček
Se že pogovarjajo
sa, so vendarle uvideli, da se v idejah posebej ne razhajajo. Tudi Roman Plohl (ta je doslej veljal za najbolj radikalnega) je v nekaj ustnih nastopih dal vedeti, da mu razumen pogovor ni neznana besedna zveza — seveda s pogojem, da je mladinske organizacije enakopraven člen v frontni verigi.
Nekaj sporov je še, vendar jih lahko zvedemo na verbalno raven — tako Mlekopromet še vedno zahteva javno opravičilo, ker so jih po njihovem mladinci na občinski kandidacijski konferen-
DAN BREZ KAJENJA
Letos poteka 40 let dela in prizadevanj svetovne zdravstvene organizacije, ki z različnimi gesli spodbuja ljudi vsega sveta k boljšemu načinu življenja — za zdravje. Tak je tudi letošnji moto svetovnega dneva zdravja: ZDRAVJE ZA VSE — VSI ZA ZDRAVJE. V ustanovni listini svetovne zdravstvene organizacije je nedvoumno označen namen in poziv k skrbi za popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. Izbrane teme so od leta 1981 povezane z uresničevanjem projekta Zdravje za vse do leta 2000. Ob teh priza-devnajih smo se v Sloveniji, to pa je tudi predlog svetovne zdravstvene organizacije, opredelili, da ponujamo in prosimo, da bi bil 7. april 1988 prvi svetovni dan brez kajenja. Naša skupna naloga ob tem je, da pri vsakodnevnem poklicnem in javnem delu vztrajno — z zgledom, govorjeno in pisano besedo opozarjamo na neštete škodljive posledice kajenja. Ob letošnji 40-letnici svetovne zdravstvene " organizacije praznujemo tudi 10-letnico sprejetja deklaracije iz Alma Ate, ki poudarja, da je za uspeh današnjega zdravstvenega varstva nujno potrebna naravnanost posameznika in družbe kot celote k skrbi za lastno zdravje, njegovo ohranitev in krepitev. Cilji v stra-tegiji razvoja zdravstvenega varstva do leta 2000, ki postavljajo v ospredje programe izobraževanja in zdravstvene vzgoje za znanje, sposobnost in motivacijo za uresničevanje samozaščitnih ukrepov in ohranitev lastnega zdravja, so za vse nas svojstven izziv. Te cilje bo mogoče doseči z boljšim in doslednejšim uresničevanjem programa osnovnega zdravstvenega varstva in z osebno in skupno skrbjo ter odgovornostjo za lastno zdravje. Takšna prizadevanja so tudi v Pomurju, vendar pa imajo usklajevalni odbori pri občinskih konferencah SZDL premajhen vpliv v vsakdanjem življenju, četudi sprejemajo pomembne odločitve za bolj zdravo življenje nas vseh. Tudi letos pozivajo vse družbenopolitične organizacije, skupnosti, druge organizacije in društva ter gibanja, pa tudi vse samoupravne organe v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, da 7. april — svetovni dan zdravja, zaznamujemo kot svetovni dan boja proti kajenju. Ta dan bodimo torej solidarni do sebe in drugih, da ne bomo kadili. Če bomo to dosegli, o čemer pa dvomimo, bomo veliko storili za naše zdravje. Naš uspeh pa je že v tem, če bodo poziv svetovne zdravstvene organizacije uresničili vsaj redki kadilci.
Feri Maučec
ci obrekovali. Podobno zahteva Anton Kapun, ker so bojda po-tovarjali njegovo razpravo na isti seji. Skratka, gre za obrobne stvari, posebno zato, ker razen pomanjkljivega zapisnika s sporne seje ni zvočnega zapisa, po katerem bi lahko presojali, kdo ima bolj prav.
Razveseljuje, da so se v Ljutomeru končno začeli pogovarjati. Iluzorno je sicer pričakovati, da bodo zdaj naenkrat stališča in pristopi k reševanju zaostrenih razmer poenoteni. Toda v zares odprtem pogovoru kaj takega niti ni dobrodošlo. Zdaj kaže, da bo duhovni potencial v občini vseeno koristno izrabljen (čeprav še vedno velja, da so cilji v osnovi isti, metode za njegovo dosego pa pač zaradi generacijskih in drugih razlik različne) — če bo res, potem se ne v prleškem središču ne kje drugod v Pomurju ali Sloveniji ni več bati kolapsa v delu katerekoli družbenopolitične organizacije.
Bojan Peček
VESTNIK, 7. APRIL 1988
STRAN 3
Zakaj se zatika pri šolskih objektih
Medtem ko so v soboški občini s posodobitvijo lokalnih cest še kar zadovoljni — pripombe so le na račun slabše kakovosti asfalta na posameznih odsekih — pa tega ne bi mogli reči za gradnjo šolskih objektov, ker je bil program nerealno zastavljen. Pri tem imamo v mislih občinski referendumski program, saj je za čas od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991 sprejet samoprispevek za sofinanciranje programa gradnje šolskih objektov in posodobitve cest. V letu 1987 so v soboški občini z referendumskim dinarjem posodobili 6 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 25,83 kilometra, s čimer so načrtovano asfaltiranje cest v tem obdobju presegli za 1,9 kilometra. Gre za naslednje odseke: G. Črnci — Fikšinci, Ivanci—Mlaj-tinci (navoz gramoza), asfaltno prevleko pa so dobili na cestah Bakovci—Dokležovje— Melinci,
Delavci zadovoljni z
I letovanjem v Lovrečiči I
I Počitniška skupnost Gornja Radgona, ki ima v Lovrečiči pri Umagu 207 ležišč, je kljub sorazmerno nizkim cenam letovanja lanskoletno poslovanje končala s 6,746.000 dinarjev ostanka čistega dohodka. Delavci so bili na letovanju zado-I voljni tako s hrano kot čistočo. To so poudarili na letni skupščini Počitniške skupnosti Gornja Radgona. Kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujejo, in velikim stroškom vzdrževanja počitniškega naselja skrbijo, da objekti ne propadajo. Tako so se že lani lotili nekaterih del, nekatera pa bodo opravili I letos. To so obnova kanalizacije za naselje počitniških hišic, asfaltiranje igrišča in cestišča, gradnja nove greznice, popravila objektov, izenačevanje bivalnih razmer in ureditev obale.
INa skupščini so sprejeli nekatere pobude delegatov in usmeritve ter oblikovali cene za letošnjo počitniško sezono. Tako bodo ponovno uvedli polpenzion za otroke od 3 do 10 let starosti.
Zavzeli so se tudi, da morajo članice skupnosti pravočasno  poravnati svoje obveznosti, to je pred sezono, in potrebe po le- tovanjih prijaviti v predvidenem roku, da ne bi prihajalo do | motenj. Dogovorili so se za cene letošnjih letovanj, ki znašajo za člane skupnosti 13.000 za odrasle, 9.000 za otroke in 13.000 I povprečnine, za nečlane pa 20.000 za odrasle, 14.000 za otroke I in 20.000 povprečnine dnevno v sezoni. Zunaj sezone pa znaša  cena letovanja za člane 11.000, za nečlane pa 15.000 dinarjev dnevno. Vprašanje pa je, če bodo lahko tako oblikovane cene  ostale glede na predvidene podražitve. Za letovanje v Lovrečiči vlada med delavci veliko zanimanje.
F. Maučec
SOCIALNO SKRBSTVO
V TEŽAVAH
Sredi polovice lanskega leta so se začele velike težave v socialnem skrbstvu v lendavski občini. Nenehno omejevanje rasti prihodkov za samoupravne interesne skupnosti, torej tudi za socialno skrbstvo, je povzročilo občasno likvidnost in zmanjševanje materialnih okvirov dejavnosti. Ob koncu leta je skupnost socialnega skrbstva pridelala za nekaj več kot 6 milijonov dinarjev izgube, prvič odkar skupnost obstaja.
Vzroki za povečano porabo sredstev so: nekajkratno povečanje oziroma valoriziranje družbene denarne pomoči v skladu s porastom življenjskih stroškov. Na novo je pridobilo pravico do te pomoči 113 občanov na podlagi kriterijev in mnenj krajevnih skupnosti, to pa je za 26 oseb več kot v letu 1986. Ob koncu leta je bilo v domskem in zavodskem varstvu 76 starejših občanov, v zavodih na usposabljanju in v prevzgojnih zavodih 18 mladoletnih oseb, za katere je občinska skupnost plačevala oskrbne stroške v celoti ali delno. V lanskem letu je bila zagotovljena vključitev v domsko varstvo za 25 oseb. Porast oskrbnih stroškov v povprečju za 262 odstotkov je močno obremenil proračun skupnosti in na koncu pripeljal v izgubo. Tudi v letošnjem letu se bodo težave nadaljevale, saj je socialno ogroženih občanov čedalje več, denarja pa vedno manj. Tačas bi po oceni socialnih delavcev potrebovalo zdomsko oskrbo kakih 40 občanov lendavske občine, seveda pa za kaj takega ne bo denarja. V Lendavi so v lanskem letu začeli razmišljati tudi o gradnji doma za ostarele, zakaj takih je že nekaj nad 100, ki so zvečine v rakičanskem domu za ostarele. Nekaj bo verjetno potrebno storiti, da se vsaj oblažijo vse bolj nakopičeni socialni problemi v krajevnih skupnostih. Poleg zdomskega varstva bi morali hitreje uvajati druge oblike pomoči, ki so cenejše in dostopnejše vsem občanom, ki so takšne pomoči potrebni. Rešiti bo potrebno tudi financiranje delavnic pod posebnimi pogoji, ki so v težavah.
Jani D.
p — — — — -1 Srečanja bradatih ni bilo
IV zadnji številki smo na 28. strani objavili tudi krajši I prispevek z naslovom — V Rakičanu srečanje bradatih. Nekateri so mislili, da bo šlo zares, mnogi pa so podvo- mili, ker je bilo srečanje napovedano za prvoaprilsko | popoldne. Pa nič ne zamerite — bila je potegavščina. 
Kramarovci —Rogašovci do križišča z regionalno cesto, Fikšinci karavla—križišče lokalne ceste in Šalamenci—Pečarovci. Kot dokaj koristna se je pokazala uvedba nadzorne službe pri izvajanju del, kar so zaupali Živino-rejsko-veterinarskemu zavodu. Krajevne skupnosti pa so v skla-' du s temelji srednjeročnega načrta občinske skupnosti za ceste in posebnim sporazumom prispevale blizu 114 milijonov dinarjev. Ob enakih virih, rednem dotoku sredstev sofinanciranja krajevnih skupnosti in usklajenem gibanju cen pričakujejo, da bodo tudi v naslednjih treh letih uspešno izvedli referendumski program posodobitve cest.
Veliko bolj pa se zatika pri referendumskem programu gradnje šolskih objektov. Do leta 1990 so namreč predvideli, da bodo postavili kar 8 osnovnošolskih objektov, doslej pa so le te
Uredništvo
KDO NAJ POSKRBI ZA ČASOPISE?
Čeprav v Lendavi prodajajo časopise in revije v petih prodajalnah, občani niso zadovoljni z izbiro, pa tudi z odpiralnim časom teh prodajaln ne. Še posebno pa se hudujejo turisti, ki pridejo v hotel Lipa in nimajo na voljo dnevnih časopisov. Vse prodajalne časopisov so odprte do 14. ure. Če si v tem času ne preskrbite časopisa ali revije, boste ta dan ostali brez informacij. Ena trgovina v Lendavi sicer dela tudi popoldne, vendar v njej že zmanjka dnevnih časopisov. Kot že rečeno, je največji problem informiranje turistov v termalnem zdravilišču. Ker je teh turistov čedalje več, bi bilo seveda samoumevno, da za njihovo informiranost poskrbijo hotelski delavci, saj so menda v svoji ponudbi na turističnem tržišču obljubili tudi nemoteno nabavo časopisov, domačih in tujih. Kaj torej storiti? Gostinsko podjetje v Lendavi bi moralo problem rešiti samo ali pa v sodelovanju z eno izmed delovnih organizacij, ki imajo v Lendavi svoje prodajalne tiska.
Jani D.
lovadnico pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti. Letos naj bi pripravili še dokumentacijo za dograditev učnih prostorov in telovadnice pri Osnovni šoli Bakovci. Tako bodo že prej načrtovane telovadnice v Bogojini, Gradu in na Cankovi ter nadzidave pri Osnovni šoli Kuzma morale počakati na boljše čase. Čeprav so vzroki znani, to je zaostajanje pri izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega srednjeročnega obdobja, velik porast gradbenih in drugih cen ter počasnejša rast prihodkov, terja občinski izvršni svet podrobnejšo obrazložitev od članov odbora ?a spremljanje izvajanja občinskega referendumskega programa v šolstvu.
*	Milan Jerše
Mladih prestopnikov je vedno več
Mladoletniška delikvenca se je po padcu v letu 1986 v lanskem letu spet povzpela na raven prejšnjih let. V strukturi mladoletnih storilcev prevladujejo nezaposleni delavci, učenci usmerjenega izobraževanja, zaposleni delavci in učenci osnovnih šol. Največ prestopnikov je moškega spola. To razmerje je že nekaj let enako. Med dejanji, ki so jih storili mladoletniki, prevladujejo premoženjski delikti, teh je kar 91 odstotkov od vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki. Sodišče je v lanskem letu izreklo 67 zunajzavodskih ukrepov, v petih primerih pa so storilce poslali v zavode za mladoletne prestopnike.
Tožilstvo se je v lanskem letu, tako namerava tudi letos, vključilo v razna družbena in strokovna prizadevanja na področju preventivnih dejavnosti za preprečevanje mladoletniškega prestopništva. Po podatkih za lansko leto je največ mladoletniških prestopkov v občini G. Radgona.’ V prvi polovici 80. let smo se pri nas srečali s pestro in obsežno kriminaliteto na področju narkomanije. Od leta 1985 je ta v upadanju, tako so na tožilstvu v lanskem letu obravnavali le dve mladoletni osebi. Jani D.
Kje bo odlagališče komunalnih odpadkov?
Da je problematika odlaganja komunalnih odpadkov v soboški občini že nekaj časa dokaj pereča, je treba pripisati temu, da so bile vse dosedanje rešitve le začasne in dolgoročno neprimerne. Tačas vozijo komunalne odpadke na odlagališče pri Budinskem mlinu, ki pa bo čez pet mesecev že prepolno. Poteg tega je v občini več t. i. krajevnih odlagališč, ki so postavljena na črno, kar je dodaten problem. Veliko krajevnih skupnosti se namreč odloča za postavitev začasnih odlagališč, kot so gramozne jame ali naravne kotanje. Pri tem pa je treba vedeti, da si zaradi prevelikih stroškov krajevne skupnosti ali posamezna naselja ne morejo privoščiti urejenega odlagališča. Poleg Jega pa je taka odlagališča težko nadzirati, saj so pristojne inšpekcijske službe zaradi »nedoločenega« upravljalca pogosto nemočne.
-- LENDAVA--------------------------------------
Varstvo okolja in urejanje prostora
Iz leta v leto dobivata v razvojnih aktih občine varstvo okolja in urejanje prostora pomembnejše mesto. Zakaj? Pri urejanju prostora smo v preteklosti naredili že toliko napak, da je vsaka nova lahko usodna. Pozidali smo veliko najboljših kmetijskih zemljišč in napravili več posegov v naravno okolje. Varstvo okolja pa je bilo doslej bolj ali manj prepuščeno le peščici ljubiteljev narave. In kaj so v lendavski občini zapisali v te dokumente? »Za odpravljanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja je potrebno nadaljevati z izvajanjem nalog iz planskih dokumentov ter sklepov skupščine v zvezi z varstvom okolja in akcijskim programom,« tako piše v dokumentih o letošnjem delu skupščine in samoupravnih skupnosti za letošnje leto. Za kaj konkretno gre? Za načelne opredelitve o varovanju narave, na kaj točno pa se pri tem misli, nihče ne ve, a tudi ne more, saj v občini naravna in kulturna dediščina ni inventarizirana. Dokler pa te ne bo, si bo vsak po svoje razlagal, kaj je in kaj ni treba varovati. V ureditvenem načrtu za melioracijsko območje med potokom Ledavo in magistralno cesto Lendava—M. Sobota, zajelo naj bi kakih 2400 ha površin, je pomembno mesto namenjeno ureditvi potoka Črnca. V lendavski občini se že vnaprej bojijo, da ne bi s posegom v potok Črnec enkrat za vselej uničili še ta edini rezervat čiste vode in živalstva pri nas.
Tudi glede novega odlagališča komunalnih odpadkov pri Dolgi vasi menda še ni vse dorečeno, še posebno ne o tem, kako naj bi zbirali sekundarne surovine v vseh naseljih občine in organizacijah združenega dela. Te surovine se sedaj mečejo med odpadke. Vse te nedorečenosti so odsev našega odnosa do varstva okolja in urejanja prostora. Ta pa še vedno ni dober, saj si vsak po svoje razlaga posege v naravo. V ljudeh se je zasidrala bojazen, da bomo z nestrokovnim poseganjem v naravo močno škodovali sebi in svojim potomcem, zato bi se morali problemov lotevati strokovneje.
Jani D.
Poudarek proslavitvam dogodkov iz zgodovine
Na prvi seji novoizvoljenega sveta za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri predsedstvu OK SZDL v Murski Soboti so sprejeli obširen program dela. Novi predsednik je Filip Matko, podpredsednik pa Ivo Orešnik, ki bo vodil tudi komisijo za zgodovinopisje. V letošnjem programu so dali poseben poudarek proslavitvam dogodkov iz naše zgodovine v soboški občini. Tako bo že 8. aprila v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti občini zbor zgodovinarjev Pomurja s predavanjem dr. Dušana Nečaka, dekana Filozofske fakultete v Ljubljani. Ob tej priložnosti se bodo spomnili 40-letnice Informbiroja.
Svet bo sodeloval tudi pri izvedbi letošnje Kurirčkove pošte, ki bo od 10. do 16. maja potovala po Pomurju. V programu dela so za-
Nič čudnega, če so v zadnjih letih v soboški občini reševanju tega perečega problema namenjali posebno pozornost. Že s planskimi dokumenti, tako z dolgoročnim kot srednjeročnim družbenim načrtom soboške občine, so opredelili ureditev osrednjega odlagališča komunalnih odpadkov za celotno občino. Tudi o tem, da bi odlagališče postalo pomursko, se je razmišljalo. Ker pa regijsko usklajevanje in dogovarjanje, kot vemo iz prakse, ne poteka hitro, so v soboški občini pač morali poiskati prehodno lokacijo. In našli so jo pri Puconcih, kjer naj bi komunalne odpadke odlagali največ osem let, ko bi morali dokončno urediti osrednje odlagališče. Po zagotovilih strokovnjakov to odlagališče ne bo negativno vplivalo na okolje. Sicer pa je načrtovan nenehen nadzor Uprave inšpekcijskih služb občin Pomur-
pisali, da bodo posebno pozornost namenili podružbljanju tradicij NOB in povojne graditve naše domovine. Zato bodo skušali osvetliti dogajanja v letu 1944 in razvoj ljudske oblasti v letih 1945—1955. Ob 70-letnici ustanovitve kraljevine SHS pa bo zgodovinsko društvo Pomurja junija organiziralo srečanje, na katerem bo govor tudi o bojih za severno mejo na radgonsko-prekmurskem območju. Spomnili se bodo tudi 40-letnice gradnje ceste bratstva in enotnosti, kjer so sodelovali tudi soboški brigadirji. Svet pa se bo vključeval tudi v vse druge aktivnosti, povezane z ohranjanjem revolucionarnih tradicij NOB in spomeniškega varstva v soboški občini.
M. Jerše
ja, enota v Murski Soboti. In ta bo o rezultatih analiz izrednih vod stalno obveščala krajevno skupnost Puconci. Če bi vendarle ugotovili neugodne rezultate, bodo ustrezno ukrepali. Do tega pa ne bi smelo priti, saj so opravljene obsežne geološke raziskave, ki govore v prid omenjeni lokaciji odlagališča komunalnih odpadkov.
Sicer pa je osnutek ureditvenega načrta sprejel občinski izvršni svet že lanskega junija, nakar je sledila javna razgrnitev in nato še javna razprava lanskega septembra. Pripombe sta imeli Krajevna skupnost Puconci in Tovarna dušika Ruše — tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci. Krajevna skupnost nasprotuje gradnji tega odlagališča, ker meni, da obstaja možnost okužbe podzemnih vodnih tokov in vodnjakov, medtem ko se tovarna kremenčevega peska zavzema za uporabo eksploatirane jame v svoje tehnoške namene, in sicer za čiščenje odpadne vode. Pripombe sta obravnavala tako komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve kot občinski izvršni svet, s stališči pa so bili seznanjeni odgovorni dejavniki v Puconcih. Prav na osnovi teh stališč, ki so podprta z mnenji strokovnjakov Geološkega zavoda Ljubljana, je Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pripravil predlog ureditvenega načrta z vsemi potrebnimi soglasji. Zadnjo besedo pa bodo izrekli v delegatskih klopeh na bližnjem zasedanju zborov krajevnih skupnosti in združenega dela skupščine občine. Upajmo le, da dokončna odločitev o gradnji odlagališča komunalnih odpadkov ne bo povzročila dodatnih preglavic!
MIMOGREDE
DANES
ZAPRTO!
Če v vasi naletiš na vratih gostilne na napis Danes zaprto, se obrneš in greš v drugo. Če pa prideš do vrat krajevnega oziroma matičnega urada in naletiš na sporočilo ti ni vseeno, saj si hotel urediti določeno zadevo. Res je: krajevni uradi so še vedno nepogrešljivi, med drugim tudi zato, ker v njih ponavadi delajo domačini, ki niso togi birokrati, ampak naredijo tudi kako uslugo, ki sicer ni v opisu njihovih uradnih del in nalog, sestavijo kako uradno pismo, prošnjo pritožbo ... Ljudje, zlasti starejši, ne morejo brez svojih šefov in matičarjev, zato ne morejo razumeti, ko v občinskih organih (vsaj v Lendavi je tako) ne morejo poskrbeti, da bi bili krajevni uradi Gaberje, Čentiba, Črenšovci, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana vselej »zasedeni« z ustreznim številom delovnih moči. Ljudje imajo občutek, da občina varčuje (ne namešča ljudi) tam, kjer ji tega ne bi bilo treba. Najhujše motnje so ta čas na krajevnem uradu v Gaberju in Čentibi, saj menda matičar nima toliko dela, da bi lahko bil polno zaposlen samo v enem kraju, zato so mu »obesili« obe krajevni območji. In ker hkrati fizično ne moreš biti na dveh mestih, visi zdaj v tem, jutri spet v drugem kraju napis Danes zaprto.
Delegati zbora krajevnih skupnosti, ki razmere dobro poznajo, se ne strinjajo z odnosom oddelka za občo upravo do delegatske pobude (zavrnili so nepopoln odgovor) in zahtevajo celega človeka.
Š. Sobočan
Tudi
v Lendavi vrstne hišice?
V središču Lendave ni gradbenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo, pač pa je na robu mesta v Naselju prekmurske brigade že dlje časa na voljo parcela, na kateri je prostora za 18 vrstnih hišic.
Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine so z naklonjenostjo sprejeli pobudo Gradbenika, ki na tihem upa, da bo na omenjenem mestu gradil, žal pa še niso mogli odgovoriti na vprašanje, kdo bo gradnjo financiral. Ker gre v tem primeru za poskus družbeno usmerjene zidave, naj bi jo spodbudile organizacije združenega dela s tem, da bi odkupile stanovanja (hišice) ali pa da bi s kar najugodnejšimi posojili pomagale svojim delavcem, da bi prišli do strehe prav na omenjenem mestu.
Seveda pa mora biti kvadratni meter stanovanjske površine v vrstni gradnji cenejši kot ob drugih načinih zidave. Če bo zanimanje, bodo ustanovili enoto stanovanjske zadruge Černelavci. Predstavnik te je na seji lendavskega izvršnega sveta nanizal organizacijske in druge izkušnje, ki se zdijo dokaj sprejemljive. Če zamisel o vrstni gradnji ne bo vžgala, bo treba zazidalno območje nameniti klasični stanovanjski gradnji, kajti škoda je, da to zemljišče ni pozidano, po drugi strani pa gradnja zunaj Lendave, na primer na območju Čentibe, zmanjšuje že itak vse manjši sklad kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Vzrok, da v Naselju prekmurske brigade še ni novih hiš, naj bi bil tudi pri' občinski komunalni skupnosti, ki, kot smo slišali na seji, kljub popotovanjem po Sloveniji, ni našla ustreznega tipa hišic!?
Milan
Jerše
Š. Sobočan
STRAN 4
VESTNIK, 7. APRIL 1988
Delo in plače
V lendavski občini je bilo lani v povprečju zaposlenih 7 626 delavcev, od tega 6 763 v gospodarstvu in 863 v negospodarstvu. V primerjavi z letom prej se je število vseh zaposlenih povečalo za 126 delavcev, in sicer tako, da se je v gospodarstvu zaposlilo 148 novih delavcev, v negospodarstvu pa se je zaposlenost znižala za 22 delavcev. Lani so največ novih delavcev zaposlili v Planiki (26), Opekarni (24), Naftinem tozdu Strojne delavnice (18), Naftini delovni skupnosti skupnih služb (12) in Primatu (12). Število delavcev pa se je zmanjšalo v Gradbeniku (15), Gidosovem tozdu Obrtno-inštalacijska dela (10) in v skupnih službah Varstroja (8).
Lendava
Sanitarne kabine za
Nemčijo
V Varstrojevem tozdu Varis so končno s svojimi montažnimi sanitarnimi kabinami (kopalnicami) prodrli na tuje: te dni bodo začeli izdelovati kabine za poslovnega partnerja iz Nemške demokratične republike. Za zdaj jih bodo izdelali 185, vgrajevali pa jih bodo po 15. maju. Z letnim načrtom so si zastavili izdelavo 2790 kabin. Glede na to, da bo s 1. julijem tozd Varis skupaj s tozdom Montaža vključen v novo, enovito delovno organizacijo IMO, bo nekaj več možnosti za uveljavitev v gradbeni dejavnosti, seveda pa bo ob standarnih izdelkih treba misliti na novosti.
š. s.
V javnem prometu čez
20 tisoč
Po načrtu Območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet v Murski Soboti naj bi letos posebno pozornost namenili skladnejšemu in hitrejšemu razvoju ptt dejavnosti. Ob predvidenih novih naložbah bo treba v prvi vrsti dokončati gradnjo objektov, ki jih niso uspeli dokončno urediti v preteklih letih, za kar bodo morali zagotoviti dodatna naložbena sredstva. V letu 1988 naj bi v primerjavi z letom poprej povečali obseg poštnih storitev za 2 odstotka, telegraf
skih za 4, največji skok pa si obetajo v telefoniji, saj računajo na 10-otstotno povečanje. V telefonskem prometu namreč načrtujejo vključitev 2.100 novih telefonskih naročnikov. Poleg tega bodo razširjene in vključene avtomatske telefonske centrale s skupno zmogljivostjo 2.860 priključkov. Gre za avtomatske telefonske centrale v Lendavi (tisoč priključkov), Ljutomeru (600 priključkov), Črenšovcih (700 priključkov) in Kuzmi (100 priključkov), medtem ko bodo letos razširjene KATC Dobrovnik, Spodnji Ivanjci, Videm ob Ščavnici, Križevci v Prekmurju, Salovci in Spodnja Ščavnica. V skladu s srednjeročnim načrtom pa bodo letos začeli tudi z montažo že plačane opreme za razširitev avtomatske telefonske centrale v Puconcih. Poleg tega naj bi kupili avtomatsko telefonsko centralo za Razkrižje in Moravce, za izboljšanje kakovosti in števila zvez pa bodo preseljeni obstoječi prenosni sistemi na relacijah Murska Sobota—-Beltinci in Lendava— Črenšovci.
Če bi letos vključili 2100 novih telefonskih naročnikov, bodo imeli do konca leta v Pomurju že 14.700 telefonskih naročnikov, v javnem prometu pa bo skupno vključenih 20.100 telefonskih aparatov. Na ta način se bo ustrezno povečalo tudi število medkrajevnih telefonskih zvez znotraj omrežne skupine. Z omenjenim načrtom se predvideva tudi gradnja omrežij kar na 34 lokacijah, za kar bodo odšteli čez 2,3 milijarde dinarjev.
V delovni organizaciji za promet letos ne predvidevajo nobenih širitev poštnega omrežja. To pomeni, da bo v Pomurju še naprej 33 poštnih enot s 94 dostavnimi okraji in 97 dostavljači. Tako pride na eno poštno enoto ne-
Najvišje povprečne osebne dohodke so imeli v lanskem letu v Naftinem tozdu Energetika (303 069 din), nato v tozdu Poljedelstvo in govedoreja (294 161), Naftinem tozdu Delovna skupnost skupnih služb (294 150)..., trije po osebnih prejemkih najnižji pa so: Gradbenik (190 017), Deloza (175 759) in Opekarna (170 735 dinarjev). Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu lendavske občine v lanskem letu je znašal 230 029 dinarjev in je bil za 129,6 odstotka višji kot leto prej. Podpovprečne osebne dohodke so imeli (poleg že omenjenih najnižjih) še v Gidosovi Komunali, Primatu, Tovarni varilne opreme. Elektrokontaktu.
Predelavi lesa, Planiki (!), Indi-pu, temeljnih zadružnih organizacijah Lendava in Dobrovnik, Gidosovem tozdu Obrtno-inšta-lacijska dela in (začuda) tudi v delovni skupnosti skupnih služb te organizacije.
Na povprečne osebne dohodke vpliva več dejavnikov, vendar se z nizkimi prejemki ni mogoče sprijazniti.
š. s.
Brez kadrov ni prihodnosti Platane
Že ničkolikokrat izražena bojazen, da si brez ustreznih kadrov v soboški delovni organizaciji Platana, kjer so pred dobrim letom in četrt uvedli začasni ukrep družbenega varstva, ni možno obetati prihodnosti, je dobila potrdilo tudi na seji izvršnega sveta v Murski Soboti. Kljub pozitivnim premikom v organizaciji dela, delovni disciplini in medsebojnih odnosih so še vedno nekatere vrzeli v notranji organiziranosti te lesnopredelovalne organizacije, v proizvod-
nem procesu. Del izgube, ki
od-
telefonov
kaj čez 4 tisoč prebivalcev. Po drugi strani pa so zmogljivosti avtomatske telegrafske centrale z 80 priključki popolnoma izkoriščene. Zato kljub zanimanju ni možno vključevati novih naročnikov. Brez znatnega združevanja sredstev, predvsem gospodarstva, pa si ni mogoče predstavljati hitrejšega razvoja ptt dejavnosti v Pomurju. Načrtujejo, da se bo na ta način zbralo za 74 odstotkov več denarja kot leta 1987.
Milan Jerše
PANONIJA V PRVEM POLLETJU
ZASEDENE ZMOGLJIVOSTI
Vsaj dve pomembni prekretnici sta se za 675-članski delovni kolektiv zgodili v drugi polovici lanskega leta: odločili so se za naložbo, vredno okrog 2 milijardi dinarjev, poleg tega pa so se ponovno ločili od Bliska, s katerim so dotlej tvorili tozdovsko delovno organizacijo.
Kot kaže zdaj, sta tako prvi kot drugi mejnik vplivala na poslovanje soboške Panonije pozitivno, saj so lansko burno gospodarsko »sezono« zaključili relativno uspešno, pravtako pa imajo zasedene zmogljivosti do polletja.
Naložba, ki smo jo omenjali v uvodu, je v prvi vrsti namenjena preustroju proizvodnje, saj so se želeli usmeriti predvsem v strojegradnjo in izdelavo rezervnih delov ter manj v kmetijsko mehanizacijo, ki naj bi po načrtih (ko bo naložba zaključena) predstavljala le še polovico zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Gre za kompjuterizacijo tehnologije, računalniško krmiljenje. Ob začetku naložbe so sicer pričakovali, da bodo z novo opremo s polno paro začeli delati že januarja letos, pa se je zaradi vrste reči malce zataknilo. Pri opremi za rezervne dele za šivalne stroje že imajo za 500 milijonov naročil samo v drugem četrtletju. Čakajo še na stroj proizvajalca iz Zagreba in se nadejajo, da bo ta del (posodobljene) proizvodnje stekel junija. Izdelali so že tudi katalog 17 rezervnih delov, iz katerega si morebitni kupci lahko naročijo Panonijine izdelke. Za zdaj dela pri tem programu 6 do 8 ljudi,
Prometna dejavnost stagnira
Ena od posledic ukinitve gradnje nove rafinerije v Lendavi se pozna tudi v drugih delih gospodarstva lendavske občine. V temeljni organizaciji združenega dela Promet in delavnice delovne organizacije VIATOR so konec lanskega leta ugotovili, da se je promet v tovornem prometu glede na prejšnje leto zmanjšal za okoli 4 odstotke. Ob 5-odstotnem povečanju prevoženih kilometrov so torej prepeljali manj tovora. V temeljni organizaciji so svoj srednjeročni program razvoja delno naslonili tudi na delo nove rafinerije v Lendavi, saj so menili, da bodo večino naftnih derivatov prevozili sami, za ta prevoz so se posebej pripravili in kupili več novih cistern. Ukinitev gradnje rafinerije je torej prizadela tudi lendavsko prevozniško podjetje, še večje težave pa jim delajo tudi zasebni avtoprevozniki. Količina naftnih derivatov iz obstoječe rafinerije je premajhna, da bi se na njih načrtoval hitrejši razvoj temeljne organizacije, saj se tudi ta prevoz počasi usmerja na železnico. V Lendavi že razmišljajo o novi možnosti prevozov, ki se bo pokazala z morebitnim odprtjem premogovnika v Be-nici. Trenutno potekajo še geološke raziskave, vendar pa se je na jutri treba pripraviti že danes.	j j D
Ali je res manj delovnih
nezgod?
Po podatkih Temeljnega javnega tožilstva v M. Soboti je bilo v lanskem letu manj kaznivih dejanj zoper varnost pri delu. Bilo jih je le 13. Za kazenski postopek pridejo v poštev le tiste nesreče pri delu, ki niso nastale po izključni krivdi samih oškodovancev, marveč po izključni ali delni krivdi drugih oseb. Največ nesreč je posledica kršitev predpisov iz varstva pri delu na deloviščih. Tožilstvo je obravnavalo še 40 poročil o nesrečah pri delu, kjer pa je bila tuja krivda izključena. To so v glavnem nesreče v delovnih organizacijah, pri zasebnih obrtnikih in nesreče občanov pri različnih delih, predvsem z delovnimi in kmetijskimi stroji. Kot že rečeno, prihaja do nesreč, zaradi kršitve predpisov iz varstva pri delu. Vprašanje je, ali delavci niso dovolj seznanjeni s temi predpisi, ko prevzamejo določeno delo, ali pa so delovni stroji zastareli in zaradi tega prihaja do nesreč. Delovnih nesreč je seveda veliko več, zlasti pri delu s kmetijskimi stroji, saj teh ljudje ne prijavljajo, razen ko gre za zelo hude nesreče. Posebno razveseljivo pa je, da v naših večjih delovnih organizacijah že nekaj let ni bilo velikih nesreč, da so v njih uspeli organizirati varnost pri delu dokaj dobro in da na napake pri delu opozarjajo delavci sami.	j j p
pade na tekoče poslovanje v letu 1987, pa je treba v prvi vrsti pripisati neizpolnjenim pogodbenim obveznostim delovne organizacije Slovenijales Trgovina, ki je. premalo storila za trženje izdelkov Platane. Ta kolektiv je v zadnjem obdobju ob pomoči soboškega združenega dela, banke, občinskih rezerv in matične organizacije v Ljubljani sicer zaenkrat odpravil najbolj kričeče de-narno-ekonomske probleme, to
da ključno vprašanje naprej zagotavljanje kadrov.
Kljub ugodnejšemu
ostaja še ustreznih
položaju
Platane kot pred letom in tremi meseci, ko je uveden začasni ukrep družbenega varstva, brez rešitve kadrovske problematike ni videti izhoda iz slepe ulice. Z velikimi prizadevanji so vendarle uspeli zagotoviti popolno zasedbo začasnega kolegijskega organa, v katerem je prihajalo do sprememb, pogrešali pa so večjo pomoč širše družbenopolitične skupnosti. V te aktivnosti naj bi se bolj vključevale tudi družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat. Razprava je pokazala, da izvršni svet podpira prizadevanja začasnega kolegijskega organa za razvoj novih programov, predvsem nepisarniške-ga pohištva. Prav tako naj bi več naredili za proizvodno-tehnične
ko pa bo projekt zaključen, bo zaposlenih okrog 28 delavcev.
Pri stojegradnji se zatika predvsem zaradi krize, v kateri so slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. V Panoniji bodo namreč izdelovali zgolj takoime-novane fazne proizvode za Riko iz Ribnice, Metalno Maribor in ravensko železarno. K tem trem že znanim partnerjem pa se bo morebiti pridružila še lendavska INA Nafta — z njimi se namreč dogovarjajo za večji posel, vendar do konretizacije še ni prišlo. Pri strojegradnji si prizadevajo tudi za lasten samostojni izdelek, vendar je to odvisno od razvoja oziroma inovativnosti delavcev, ki se s tem ukvarjajo.
Lani smo med drugim poročali tudi o podpisu pogodbe med Panonijo in zahodnonemško tvrdko Schubert in Salzer — takratna začetna vrednost (neznatnih 20 tisoč mark) se kot kaže stalno povečuje, Nemci pa so s storitvami Panonije zadovoljni — za april imajo v Panoniji spet za 20 tisoč mark naročil, podobno pa je vsak mesec. Morda bo prišlo tudi do posla z Audijem, za katerega bi lahko izdelovali 16 delov. Obiski strokovnjakov obeh strani so že bili, preostane še operacionalizacija. Verjetno bo šlo za kompenzacijski posel prek sarajevske tovarne TAS.
Pomemben del naložbe je tudi nakup lakirnice, ki bo z dodatno opremo začela obratovati predvidoma septembra. S to pridobitvijo bodo po izračunih Panonijinih strokovnjakov bistveno racionalizirali proizvodnjo v celoti — čas lakiranja naj bi se skrajšal za četrtino, proizvodni ciklus za 30 odstotkov, čiščenje naj bi bilo za polovico hitrejše kot doslej, porabili pa naj bi za petino manj barve. Poleg tega bodo pridobili
povezave z večjimi delovnimi organizacijami lesnopredelovalne industrije. Še zmeraj pa je nujno, kot smo slišali, da se del proizvodnje preusmeri, po možnosti tudi zunaj lesnega programa, pri čemer pričakujejo pomembnejšo vlogo medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ki naj se tesneje poveže z republiško gospodarsko zbornico.
Slej ko prej pa ostaja dejstvo, da je treba zastarelo tehnološko opremljenost Platane čimprej posodobiti, kar bo terjalo tudi racionalno izkoriščanje prostorskih zmogljivosti. Če želijo dobiti denar za načrtovane naložbe, pa bo treba razmišljati tudi o prodaji odvečnih objektov, s čimer bi odpadle nekatere organizacijske težave. Ker se v kratkem obetajo nekatere spremembe tudi v začasnem kolegijskem organu, bo treba hitro ukrepati in pridobiti nove kadre, predvsem za tehnično in komercialno področje. In ker se že konec aprila izteka začasni ukrep družbenega varstva, bo izvršni svet predlagal zborom skupščine občine, da sprejmejo sklep o ponovni uvedbi takšnega ukrepa od 1. maja.
Milan Jerše
oziroma sprostili 1375 kvadratnih metrov doslej zasedene površine, kar v prostorski stiski, v kateri Panonija trenutno deluje, nedvomno veliko pomeni.
Aprila lani so imeli v Panoniji (tedaj z Bliskom še tozdovski delovni organizaciji) tudi nepriljubljeno protestno prekinitev dela, najbolj zaradi nizkih plač — Panonija pa je bila v zadnjih letih že tako ali tako skoraj sinonim za nizke osebne prejemke. Ob lanskih dogodkih je vodstvo obljubilo, da bo problematiko spremljalo in plače sproti popravljalo — navzgor seveda. Kot kaže, jim obljubljeno za zdaj uspeva, saj je indeks rasti osebnih dohodkov (če primerjamo prva dva
meseca lanskega leta z januarjem in februarjem letos) kar 305. Povprečna plača pa zdaj znaša okrog 400 tisočakov.
Poleg proizvodnje za domači trg seveda tudi izvažajo, večinoma pa so to še vedno izdelki, ki jih je moč razvrstiti v rubriko kmetijska mehanizacija. Petina Panonijine realizacije gre na tuje, letos pa nameravajo izvoz še povečati.
Bojan Peček
SONCE VZHAJA NOVIM IZDELKOM
Kako hitro in v kolikšnem obsegu pri nas nastajajo novi izdelki, je vprašanje, ki smo si ga že večkrat zastavili, pa doslej ostali brez otipljivega odgovora. Preprosto ni zbirnih podatkov, ne za slovensko, kaj šele za pomursko gospodarstvo. Tako smo primorani, da preverimo, kako je s tem v posameznih tovarnah. Vzemimo za zgled soboško tovarno mlečnega prahu in poglejmo v njej propagandni katalog!
Mleko — osnova ustvarjalnosti
»Ponosni smo, da ne mine leto, da naši izdelki ne bi dobili visokih priznanj. Z najvišjimi odličji so pohvaljeni in kupcem priporočeni instant mleko v prahu, ki je skoraj vsakoleten dobitnik zlatih odličij mednarodnega sejma v Novem Sadu, prav tako instant posneto mleko v prahu, evaporirano mleko in kondenzirano mleko. Tudi na mednarodnem sejmu Mleko, ki ga prirejajo vsako leto v Mariboru, smo prejeli zlata in srebrna odličja za evaporirano in kondenzirano mleko ter instant mleko v prahu. Posebno smo ponosni na ugodne ocene naših izdelkov, ki jih dobivamo od porabnikov iz Beograda, kjer se spremlja in ocenjuje tekoča proizvodnja izdelkov, ki so v prodaji v tem mestu. Na teh ocenjevanjih so porabniki z odlično oceno ocenili naše evaporirano in kondenzirano mleko, surovo maslo in instant kavo. Smo tudi trikratni dobitniki posebnega priznanja Zlatni pobjednik grada Beograda za stalno navzočnost naših kakovostnih izdelkov na trgu tega mesta. Tudi porabniki iz drugih mest so ocenjevali kakovost mlečnih izdelkov. Le tri so v letu 1985 ocenili z najvišjo možno oceno in ponosni smo, da je to priznanje dobila naša delovna organizacija za kakovostno surovo maslo. Priznanje, ki pa nam največ pomeni, je prav gotovo priznanje mamicam, ki z našim instant mlekom v prahu hranijo svoje malčke. To zaupanje nam je izkazano z velikimi naročili ne samo farmacevtskih ustanov, kot so Pliva, Kemofarmacija, Far-madent, Velefarmacija in Sa-nitarija, ampak tudi kliničnih centrov širom po Jugoslaviji. Številna pisma, ki jih dobivamo iz vse domovine, pa so vsako zase priznanje, ki nam je še posebno pri srcu.«
Tako beremo v skrbno pripravljenem in okusno opremljenem barvnem katalogu soboške tovarne mlečnega prahu, kjer so navedeni še drugi izdelki zadnjih nekaj let: surovo maslo prve vrste, zeliščno maslo, jajca v prahu, instant domači čaj, ekspres kava, jogurt, sladka smetana s 30 odstotki mlečne tolšče, kisla smetana z 20 odstotki mlečne tolšče, pasterizirano mleko s 3,2 odstotki mlečne tolšče, napitek pivit in slednjič gibko, regeneracijsko obnovitveni preparat, ki v kratkem času obnovi vitalne telesne funkcije. Prispeval naj bi k lažjemu premagovanju telesnih in umskih naporov in omogočal boljše počutje pri maksimalnem naprezanju. Kot dopolnilna hrana naj ne bi bil namenjen samo vrhunskim športnikom, ampak predvsem rekreativcem in
Manj nezgod in izgubljenih delovnih dni
V delovni organizaciji Ina Nafta vsako leto skrbno pretehtajo, kakšna je bila varnost pri delu. Splošna ugotovitev je, da so lahko zadovoljni, vendar ne v celoti, saj je še veliko dela, da bi odpravili vse slabosti, ki lahko povzročijo nesreče pri delu. Ina nafta je takšna delovna organizacija da lahko že najmanjša napaka ogrozi večje število ljudi. Nekaj številk iz preteklega leta: V delovni organizaciji so imeli 63 nezgod ali poškodb pri delu, izgubili so 848 delovnih ur. Analiza nezgod kaže, da spet prevladuje človeški dejavnik. Čeprav so vsi zaposleni poučeni o nevarnosti pri delu in čeprav imajo na voljo vsa zaščitna sredstva, prihaja do poškodb, ki pa na srečo lani niso bile hude. Izračunali so, da jih je bilo za 15 odstotkov manj glede na leto 1986, to pa pomeni, daje bila varnost večja. Menijo, da mora biti varnost integralni del slehernega delovnega postopka.
V lanskem letu so se v delovni organizaciji zavzeli tudi za ureditev odlagališča nevarnih snovi, ki jih je v delovni organizaciji veliko. Te naloge bodo uredili letos, še zlasti pa bodo poskrbeli za varstvo okolja. Tudi na seminarje ne bodo pozabili. Posebno skrb pa bodo namenili požarni varnosti, saj je le-ta najbolj pomembna za celoten delovni kolektiv.	n
inovacije
odraščajoči mladini, ki se intenzivneje ukvarja s športom. Zahteve, ki jih mora zadovoljiti tovrstna hrana, so: hitra resorbcija, minimalna poraba kisika pri presnovi, razbremenjevanje prebavnih organov v smislu volumna in prebavljivosti, optimalno razmerje med visokovrednimi beljakovinami, vitamini in solmi, povezano z dobrim izkoristkom, aminokislinska sestava beljakovin mora biti torej takšna, da se lahko v veliki meri vgrajuje v mišično in krvno substanco, maščoba, ki je je v hrani manj, naj bo fino di-spergirana in naj vsebuje čim več kratkoverižnih maščobnih kislin, ki se hitro resorbi-rajo in izgorijo v jetrih, pri mineralih naj bo poudarek na vsebnosti kalija, natrija in kalcija, pri vitaminih pa predvsem B-kompleks, A, E, K in C. Čeprav se pri nas uradno in povsem določno sploh ne ve, kaj gre šteti za nov izdelek, saj je tudi veliko različnih sprememb in izboljšav, je izbor izdelkov, kakršne tačas ponuja Pomurkina tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote, izjemen in bistveno prispeva k boljši tehnološki sestavi pomurskega gospodarstva, s tem pa tudi k hitrejšemu tehnološkemu napredku pokrajine ob Muri. Prodor intelektualnih storitev
Vse bolj se tudi uveljavljajo storitve, ali če smo natančnejši: zaznavamo premik od izdelkov k storitvam, predvsem intelektualne narave. Vprašanje seveda terja bolj poglobljeno, strokovno razpravo in verjetno bi bilo smotrno, če bi se je lotili. Tokrat naj opozorimo na izkušnje dežele vzhajajočega sonca (Japonske), kjer gospodarstvo preživlja dramatično preobrazbo. Japonci vidijo napredek za svojo industrijo v zniževanju stroškov na enoto proizvoda, v pospešeni proizvodnji butik izdelkov z visoko stopnjo obdelave in močnim vložkom pameti ter v uvajanju izpopolnjenih iz-delavnih tehnik.
Čas, ki prihaja, ne bo na strani proizvodnje, temveč storitev. Te bodo okrog leta 1995 na Japonskem obsegale že skoraj polovico vseh delovnih mest. Že zdaj se krepi povpraševanje po storitvah, ker se mezde zvišujejo, delovni čas se krajša, prebivalstvo se stara, vedno več žensk pa se zanima za delo. Vsi japonski izdelovalci se pospešeno preusmerjajo ob znatnih vlaganjih v razvoj in raziskave, od česar si obetajo, da bodo vselej vsaj za korak pred konkurenco v visoki tehnologiji. Do leta 1990 naj bi jih izmed sedanjih 14,4 milijona delovnih mest v proizvodnji na Japonskem tako rekoč izginilo cel milijon. Na srečo se bo hkrati krepil storitveni sektor, ki bo omogočil uvedbo kakih pet milijonov novih delovnih mest!
Kako bo s tovrstnimi gibanji v našem pokrajinskem gospodarstvu, moremo zgolj ugibati. Gotovo pa si prevelikega zamujanja oz. zaostajanja ne bi smeli privoščiti. Sicer pa tako ali tako že zamujamo oz. zaostajamo.
Branko Žunec
VESTNIK. 7. APRIL 1988
STRAN 5
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
22.	sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
22.	sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
22.	sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 21. aprila 1988, ob 8. uri
in sicer:
—	Zbor združenega dela v veliki sejni dvorani SO
—	Zbor krajevnih skupnosti v mali sejni dvorani SO
— Družbenopolitični zbor v sejni sobi SO.
Predsedniki zborov predlagajo naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini M. Sobota v letu 1987,
3.	stališča in usmeritve za nadaljnje delo občinske Skupščine, njenih organov in izvršnega sveta,
4.	sprememba Poslovnika Skupščine občine M. Sobota,
5.	osnutek odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 do leta 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
6.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini M. Sobota,
7.	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota,
8.	volitve in imenovanja,
9.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
10.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Gradivo za obravnavo 2. točke je obljavljeno v današnji številki Vestnika.
Gradivo za obravnavo 3^ 4^ 5., 6., 7. in 8. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 9. točki bo podana na seji.
POROČILO
O IZVAJANJU REFERENDUMSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1986—1990 V OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 1987
V decembru 1985 so delovni ljudje in občani občine M. Sobota z referendumom odločili uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest. Samoprispevek je uveden za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. Odlok o uvedbi samoprispevka z ovrednotenim programom je objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja št. 4/86.
Poročilo o izvajanju referendumskega programa v letu 1986 so zbori skupščine občine obravnavali na seji dne 19. marca 1987 in o poročilu tudi sprejeli ugotovitve in stališča (objavljene v Ur. objavah občin Pomurja, št. 11/87).
V letu 1987 je bilo iz občinskega samoprispevka za izgradnjo šolskih objektov in modernizacijo cest zbrano skupaj 688.610.839 din ali za 130 % več kot leta 1986 in sicer iz osebnih dohodkov 610.074.766 din ali 138 % več, iz kata-sterskega dohodka 39.264.924 din ali 49 % več, iz obrti 23.333.474 din ali 153 % več ter prispevkov delavcev na začasnem delu v tujini 15.937.675 din ali 115 % več kot v letu 1986. Sredstva samoprispevka so porabljena 50 % za gradnjo osnovnošolskih objektov in 50% za modernizacijo cest.
Poročilo je izdelano na podlagi poročila Občinske SIS za izobraževanje za izgradnjo osnovnošolskih objektov ter poročila Občinske SIS za ceste za izvedbo modernizacije oziroma asfaltiranje cest.
Na posameznih področjih je bil v letu 1987 referendumski program realiziran takole:
I.	NA PODROČJU IZGRADNJE OSNOVNOŠOLSKIH OBJEKTOV
V skladu z referendumskim programom so bila v letu 1986 in 1987 zbrana in porabljena za izgradnjo večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli E. Kardelj v Murski Soboti naslednja sredstva:
- v din
PRIHODKI	1986	1987	Skupaj
Obč. satnopris. 0,50 %	175.483.821	343.100.393	518.584.214
Pospeš. amortizacija	104.402.300	243.049.411	347.451.711
Sred. KS mesta M. Sobota	60.000 000	90.000.000	150.000.000
Sklad u grad, zaklon.	76.000.000	29.000.000	105.000.900
Sred, najetih kredtov	20000000	510.000.000	530.000.000
Obresti iz avansa*		33.321.558	33.321.558
Vračilo str garancij		181.231	181.231
SKUPAJ	435.886.121	1,248.652.593	1,684.538.714
Sredstva so bila porabljena v naslednje namene:
— v fin	
ODHODKI	1986-1987
Gradb. obrt in insetaijska dela	1,322.073.178
Oprema	107.870.120
Stroški prejeto	19.465.000
Stroški inženiringa	20.774.000
Drugi stroški {komtinaini prisp., garancije)	28.841.056
Str. lokacij, dokumentacije	4.224.614
Zaklonišča	115.087.237
SKUPAJ	1,618.335.205
V izgradnjo večnamenske telovadnice, ki je bila zaključena decembra 1987 je bilo vloženo 1,618.335.205 din, od tega 435.886.121 din v letu 1986 in 1,182.449.084 din v letu 1987. Razlika med prihodki in odhodki v višini 66.203.509 din se bo skupaj z drugimi sredstvi uporabila za odplačilo najetih kreditov.
Večnamenska telovadnica ima 2.384 m2 neto površine. Cena neto m2 površine zgrajenega objekta skupaj z zakloniščem znaša 678.832 din, z upoštevanjem revalorizacije pa 731.770 din.
Telovadnica je zgrajena tako, da se s pregradami razdeli na tri enake dele v katerih se istočasno odvija pouk telesne vzgoje od 7 do 15 ure. V popoldanskih urah in pouka prostih dnevnih pa se lahko uporabljala različna športna tekmovanja, za vadbo športnih društev in druge prireditve.
Telovadnica ima 576 sedežev (zložljiva tribuna) in prostora za 430 stojišč na galeriji. V sestavi telovadnice se nahaja večnamensko zaklonišče. V telovadnici se odvija pouk telesne vzgoje od februarja letos.
Referendumski program izgradnje osnovnošolskih objektov za obdobje 1986—1990 vsebuje 8 objektov. V letu 1986 je bila opravljena adaptacija Osnovne šole Prekmurske brigade kot prenesena obveznost iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. V letu 1987 je dokončana gradnja večnamenske telovadnice s tem, da bo treba v letu 1988 za ta objekt iz zbranih sredstev občinskega samoprispevka odplačati v lanskem letu najeti kredit skupaj z obrestmi v višini 596.250.000 din.
Ker je v prvih dveh letih tekočega srednjeročnega programa realiziran eden objekt, ki pa je največji in predstavlja 31,7 % vrednosti celotnega referendumskega programa od predvidenih osem objektov, se ocenjuje določeno zaostajanje izgradnje šolskih objektov sprejetega referendumskega programa. Ugotavlja se, da so vzroki zaostajanja izvajanja programa delno v izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa in v izredno močnem porastu gradbenih in ostalih storitvenih cen, ki so od leta 1984 do 1987 porasli za dvanajst krat ter hitreje kot prihodki iz dogovorjenih virov financiranja programa.
V letošnjem letu se bo pristopilo k izdelayi in pripravi dokumentacije za dograditev učnih prostorov in telovadnice pri Osnovni šoli v Bakovcih, gradnja pa bi se predvidoma začela koncem letošnjega oziroma prihodnje leto.
Gradbeni objekti pri Osnovni šoli v Bakovcih predstavljajo 27,8 % vrednosti referendumskega programa. Tako ostanejo še 3 telovadnice in nadzidava osnovne šole v Kuzmi oziroma 21,2 % ter razširitev Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti oziroma 19,3 % vrednosti referendumskega programa.
Ocenjuje se, da referendumskega programa izgradnje osnovnošolskih objektov ne bo možno v celoti realizirati do leta 1991.
II.	NA PODROČJU MODERNIZACIJE CEST
V letu 1987 so bila na področju modernizacije cest zbrana in porabljena naslednja sredstva:
__________________________________________________________________— v din
PRIHODKI 1987
Zdražena sredstvi TOZD 0 58 % iz dohodka po SaS o temeljih plana skupnosti 378.224.102
Obonski samoprispevek 0,58 %	343.100.393
SC Slovenije za marijrazvita območja	125.250.000
Prispevki KS a sofwaaoraoje L cest po sporazumu 113.942.506
SKUPAJ	960.517.061
________________________________________________________________________________— v tfa
ODHODKI 1987
Obveznosti a l teste 6. Črna—fiksne izdane menice v letu 1986	50.601.548
Obresti a izdane menice	6.133.958
Izvedena dela na iBodemizacip l test v letu 1987 - po programu	827.992.454
Nadar	3.500.000
lbwz grama aa odseki teste hraaci—Mbjtinci__________________________________10 390.880
SKUPAJ:	898.618.840
S porabljenimi sredstvi so bili modernizirani — asfaltirani naslednji odseki lokalnih (L) cest:
— L 4212 Bakovci—Dokležovje—Melinci v dolžini
6,3 km. Na tem odseku so bila začeta zemeljska dela v letu 1986. V letu 1987 so bila končana vsa zemeljska dela in. položena asfaltna prevleka. Vrednost opravljenih del v letu 1987 znaša 203.044.767 din. Delaje opravljalo CP Maribor TOZD WC Murska Sobota.
— L 5622 in 5621 na odseku mejni prehod A v Kramarov-cih—Rogašovci do križišča z R 349 v dolžini 3,604 km.
— L 5617 na odseku Fikšinci karavla—križišče L 5621 v dolžini 2,162 km. Skupna vrednost obeh odsekov znaša 420.955.344 din. Dela na obeh odsekih, je opravljalo podjetje SGP Pomurje Murska Sobota.
— L 5646 na odseku Šalamenci—Pečarovci v dolžini 3,86 km. Vrednost del znaša 203.992.343 din. Dela je izvajalo v okviru pogodbe z SGP Pomurje Murska Sobota CP Maribor TOZD WC Murska Sobota. Na tem odseku so sodelovale MDB pri izkopu obcestnih jarkov.
Občinska skupnost za ceste je dela pri modernizaciji L cest v letu 1987 oddala na podlagi zbiranja najugodnejšega ponudnika. Skupnost je v letu 1987 organizirala posebno nadzorno službo pri izvajanju del. Ta služba je bila poverjena nadzorni službi pri ZVZ Murska Sobota.
V letu 1987 so krajevne skupnosti v skladu s SaS o temeljih srednjeročnega plana Občinske SIS za ceste Murska Sobota in posebnega sporazuma, sklenjenega med krajevnimi skupnostmi kjer se modernizacija cest izvaja in Občinsko skupnostjo za ceste, prispevale naslednja sredstva:
KS Bakovci	11.825.115 din
KS Dokležovje	4.657.308 din
KS Melinci	7.681.496 din
KS Prosenjakovci	23.157.841 din
KS Ižakovci	2.681.517 din
KS Mačkovci	5.183.525 din
KS Bodonci	6.063.661 din
KS G. Petrovci	5.937.472 din
KS Cankova	4.008000 din
KS Šalovci	4.000 000 din
KS Ratkovci	9.072.000 din
KS Rogašovci	10.885.291 din
KS Puconci	19.307.340*1
SKUPAJ:	113.942.566 din
Izvajanje sprejetega programa modernizacije cest v letu 1987 je potekalo v skladu s sprejetim referendumskim programom in srednjeročnim planom Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota za obdobje 1986—1990.
Referendumski program modernizacije cest za leto 1987 je bil v celoti izveden oziroma predvidena dolžina moderniziranih cest za okoli 400 m presežena.
Izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest v prvih dveh letih je potekalo v skladu s sprejetim srednjeročnim planom za obdobje 1986—90. V letu 1986 in 1987 je bilo moderniziranih 6 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 25,83 km in načrtovana dolžina asfaltiranja cest v tem obdobju presežena za 1,9 km.
Ob enakih virih, rednem dotoku sredstev sofinanciranja krajevnih skupnosti ter usklajenem gibanju cen se tudi v naslednjih treh letih pričakuje uspešno izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest.
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
odbora za spremljanje izvajanja referendumskega programa
Odbor za spremljanje izvajanje referendumskega programa je na seji dne 25. 3. 1988 obravnaval poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1987 in sprejel naslednje ugotovitve, stališča in sklepe:
1.	Odbor sprejema poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov za leto 1987 in ugotavlja, da je načrtovana gradnja večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli E. Kardelj v M. Soboti ob finančnih težavah med letom in najetju ustreznih kreditov dograjena v decembru lani in v celoti izfinansirana. Velikost telovadnice je zgrajena v skladu z opredeljeno površino v referendumskem programu, a dokončni objekt pa povečan za površino zaklonišča. Ocenjuje se, da se je kljub prisotnim težavam v času gradnje s sredstvi ravnalo racionalno in da je cena izgrajenega kv. metra površine sprejemljiva.
Glede na to, da je v prvih dveh letih izvajanja programa zgrajen eden objekt, ki pa je največji od objektov v referendumskem programu in ker je za ta objekt treba v letu 1988 iz tekočega priliva sredstev občinskega samoprispevka odplačati v lanskem letu najeti kredit, odbor ocenjuje zaostajanje izgradnje osnovnošolskih objektov po sprejetem referendumskem programu. Vzroki zaostajanja izvajanja programa so v izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega referemdumskega programa v letu 1986 in v močnem porastu gradbenih in ostalih storitvenih cen, ki so porasle hitreje kot prihodki sredstev virov referendumskega programa.
Odbor predlaga, da se v letošnjem letu pristopi k izdelavi in pripravi vse potrebne dokumentacije za gradnjo objektov pri Osnovni šoli v Bakovcih, h gradnji pa pristopi šele, ko' bodo poravnani najeti krediti za večnamensko telovadnico in ustrezno rešeni viri financiranja ter zagotovljena sredstva za gradnjo. Odbor opozarja, da se za investicijo pripravi čimbolj racionalni projekt in v času izgradnje poskrbi za skrajno racionalno porabo samoprispevka ter vseh ostalih sredstev. Pri določitvi velikosti objekta je treba upoštevati v referendumu opredeljeno velikost.
2.	Odbor sprejema poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju modernizacije cest za leto 1987 in ugotavlja, da je bil zastavljeni referendumski program modernizacije cest za leto 1987 v celoti realiziran oziroma nekoliko presežen. Ocenjeno je bilo tudi, da so bila izvedbena dela na modernizaciji cest v letu 1987 opravljena bolj kvalitetno kot v predhodnem letu ter, daje k temu precej prispevala na novo uvedena nadzorna slu--žba. Uspešno je bilo tudi sodelovanje posameznih KS s finančnimi prispevki in fizičnim delom.
Odbor nalaga vsem sodelujočim pri modernizaciji cest, da tudi v prihodnje še izboljšajo kvaliteto dela pri izvedbi modernizacije cest in poskrbijo za racionalno in učinkovito porabo referendumskih in vseh ostalih sredstev.
Odbor nadalje ugotavlja, da izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest v prvih dveh letih poteka v skladu s sprejetim programom. Ob upoštevanju zastavljenega programa za leto 1988, enakih virih, rednem dotoku sredstev, ustreznem sofinanciranju krajevnih skupnosti, pričakujemo tudi v naslednjih letih ugodno izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest v občini.
V Murski Soboti, 29. 3. 1988
Odbor za sprejemanje izvajanja referendumskega
1	programa
STRAN 6
VESTNIK, 7. APRIL
kmetijska panorama
NAMESTO TRAKTORSKE BLOKADE IZREDNA SEJA ZADRUŽNEGA SVETA G. RADGONE
BREZ PRAVE REŠITVE
Očitno je grožnja videmskih kmetov, ki so jo izrekli prejšnji ponedeljek, zalegla. Med tednom so se sestali vodilni v občini ter kmetijskih organizacijah, v petek, 1. aprila, pa je bila zadružna dvorana v Gornji Radgoni skoraj premajhna za vse člane zadružnega sveta in povabljene — predstavnike sozda ABC Pomurka, Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, tozd Mesoizdelki, družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta ter skupščine občine. Tudi predstavnikov sredstev javnega obveščanja je bilo več kot po navadi, kar je le dokaz, da je bilo srečanje (za katerega so kmetje dejali, da bi lahko postalo stalna oblika izmenjave mnenj) pomembno.
Čeprav so bili zbrani tako pomembni ljudje, pa kmetovalci — živinorejci z videmskega območja niso dobili želene rešitve — za dokončno rešitev problema cen živinoreje bi morali biti prisotni tudi predstavniki republiške in zvezne vlade. V živinoreji se je vse zapletlo (s tem ne rečemo, da ni bilo problemov že prej) po novembrski zamrznitvi cen, saj se cena živine ni dvigovala, po drugi strani pa so morali kmetje iz dneva v dan plačevati dražje reprodukcijski material, krmila, rezervne dele za kmetijsko mehani-
OB LETOŠNJI ŽETVI
Krajša čakalna doba liniji bodo lahko prevzeli
V Intesovem tozdu Milno-pek v Murski Soboti iz teta v leto odkupijo več tržnih presežkov krušnih žit, med žetvijo pa so ob konicah morali pridelovalci tudi dalj časa čakati, preden so lahko oddali pridelek. V Mlino-peku zagotavljajo, da se bodo že letos vrste čakajočih skrajšale, saj so se odločili, da v Murski Soboti uredijo še eno prevzemno linijo. Od tozda Mešalnica Kmetijskega kombinata Rakičan so odkupili silosne zmogljivosti, v katere lahko spravijo 7 tisoč ton žit, tu pa bodo zdaj zgradili še sušilnico. Na novi prevzemni
Združuje jih življenje in delo na kmetiji
V vseh deželah skupnosti Alpe-Jadran se srečujejo s problemom odseljevanja s podeželja, predvsem s hribovitih in obmejnih območij, ki ostajajo vse bolj prazna. Teh območij pa niso zapustili le kmetje, pač pa tudi politiki, ki niso vodili ustrezne politike do kmečkih družin, ki so tod živele. Življenje in delo na hribovitih območjih je veliko težje kot v ravnini, zato bi morali z raznimi spodbudami mladim omogočiti človeka dostojno življenje. Res da denar ni vse, veliko bolj pomembno ob tem je spoznanje, da družba nanje ni pozabila.
Kmetovanje je najstarejši poklic, ki bo obstajal tako dolgo, dokler bo obstajalo človeštvo, saj brez tega, kar pridela kmet, ni mogoče živeti. Zal so se tega dokaj pozno zavedli in kmet je bil zelo dolgo v podrejenem položaju in marsikje še danes ni izenačen z delavcem. Še sreča, da kmetje ljubijo zemljo, delo na kmetiji je marsikje postalo družinska tradicija in to je tisto, kar nekatere še zadrži na zemlji, smo velikokrat slišali na srečanju mladih kmečkih družin skupnosti Alpe-Jadran.
Veliko skupnih in podobnih problemov imajo kmetje v deželah skupnosti Alpe-Jadran, so pa tudi problemi, ki so si povsem
Z uvajanjem težke kmetijske mehanizacije in intenzifikacijo pridelave se ruši tudi ekološko ravnotežje v naravi.
zacijo in podobno.
Kooperanti TZO Videm ob Ščavnici so lani oddali okrog 503 tisoč kilogramov goveda in čez 81 tisoč kilogramov telet, v kmetijski zadrugi Gornja Radgona pa so skupno odkupili milijon 514 tisoč kilogramov goveda in 224 tisoč kilogramov telet. Ali, če povemo v kosih: v letu 1987 so odkupili 2538 kosov mlado pitanega goveda in krav ter 1913 telet. Načrtovani odkup za letos je 2700 kosov mlado pitanega goveda in 2000 telet. Bo kmetijska zadruga te načrte za letos uresniči-
38 ton pšenice na uro, zmogljivost sušenja v novi sušilnici pa bo 15 ton na uro. Tako se bodo zmogljivosti dnevnega prevzema v Murski Soboti povečale s sedanjih 1.200 na 1.503 ton.
Vrednost nove naložbe je 297 milijonov dinarjev, 43 odstotkov zanjo so zagotovili v Miinopeku, 40 odstotkov bo kredit Pomurske banke, 50 milijonov dinarjev pa bo'sovlagala Panon-ka, ki bo novo sušilnico uporabljala za sušenje koruze svojih kooperantov.
L. Kovač
različni in v nasprotju. Medtem, ko denimo pri nas še vedno težimo k intenziviranju kmetijske proizvodnje, drugod vse bolj razmišljajo o ekstenzivnem kmetovanju. V razvitih zahodnih državah, v deželah Evropske gospodarske skupnosti, celo spodbujajo kmete k opuščanju obdelovanja nekaterih kmetijskih površin, prav tako pa tudi ekstenzivni način pridelovanja. Intenziviranje pridelovanja hrane z uvajanjem najsodobnejše mehanizacije in nemalokrat tudi nekontroliranega čezmernega gnojenja z mineralnimi gnojili se jim zdaj že maščuje. Tržnih presežkov je zaradi velikih pridelkov preveč, hrana je zato izgubila svojo vred-
la? Bo imela klavnica v tozdu Mesoizdelki letos dovolj dela? Na vse to je preuranjeno dajati odgovore, saj jih ne poznajo niti odgovorni v sozdu Pomurke niti kmetovalci sami.
Petkova izredna seja zadružnega sveta se je končala brez prave rešitve, oziroma je vsaka stran vztrajala pri svojem — kmetje so zahtevali, da jim živino plačujejo po takšni ceni kot v križevski zadrugi, radgonska klavnica pa je vztrajala, da si tega zvišanja ne morejo privoščiti, saj bi potem imeli zaradi zamrznjenih cen mesa likvidnostne probleme.
Vsi spadajo v sklenjeni krog, v agrokompleks, to bi bilo le prelaganje denarja iz enega žepa v drugega, smo slišali govoriti odgovorne kmetijce. Kmetje pa so menili, da nima smisla kaznovati križevske zadruge zaradi »nepokornosti« sozdu, ker je zvišala cene odkupa živine za 400 dinarjev pri kilogramu (to pa je povzročilo razburjenje kmetovalcev, ki oddajajo živino drugje), ampak bi jo morali prej pohvaliti, ker je konkurenčna in sposobna izsiliti večjo ceno pri Emoni Zalog iz Ljubljane.
Pri vsej stvari se postavljata pod vprašaj tudi smiselnost zadrug in njihova funkcija v prihodnje — bodo kmetovalci še naprej pokorni zadrugi, se obnašali do nje lojalno in oddajali presežke pri vzreji in pridelavi edino svoji zadrugi, ali pa se bodo obnašali v smislu dobrega gospodarja — prodati boljšemu ponudniku. Če nočemo, da bi se stalež živine v Pomurju zmanjšal, ali pa da bi kmetje vso živino prodali na črnem trgu odkupo-valcem iz drugih republik (ki plačajo vsako ceno), bomo morali problem živinoreje rešiti v čim-krajšem času. V torek 'bodo o vsej zadevi govorili v sozdu ABC Pomurka, prav tako pa na seji republiške zadružne zveze.
Bernarda Peček
nost in ne pokriva niti stroškov pridelave, to pa najbolj občutijo prav kmetje sami. Uvajanje najsodobnejše mehanizacije in povečanje produktivnosti je pospešilo beg delovne sile iz kmetijstva, to pa se je odražalo tudi na zmanjševanju takoimenovanih družinskih kmetij. Najbolj zaskrbljujoče ob tem pa je, da je vse
Mladi kmetje v deželah skupnosti Alpe-Jadran imajo veliko skupnih problemov in vsaka izmenjava izkušenj zato prav pride.
to vplivalo tudi na spreminjanje okolja. Kmetijcem, ki so najbližje naravi, se zato velikokrat očita, da so s takšnim svojim odnosom naredili nepopravljivo škodo okolju, v katerem sami živijo. Izkušnje v drugih državah bi zato morale biti poduk tudi našim kmetijcem, da ne bi za vsako ceno težili k še večji intenzifikaciji. Z zaokroževanjem zemljišč, izsuševanji in drugimi posegi se vse bolj ruši naravno ravnotežje, izginjajo nekatere rastline in živali, ki so stoletja živela na nekaterih območjih, vprašanje okolja pa tako vse bolj postaja tudi vprašanje preživetja.
Sodobnejši poskusni center
v Rakičanu
Na srednji kmetijski šoli v Rakičanu se že dalj časa ukvarjajo tudi s poskusi v poljedelski pridelavi. Te delo so doslej opravljali na desetih hektarjih polj, kjer so v mi-kroposkusih pridelovali predvsem tiste kulture, ki so najbolj razširjene na območju severovzhodne Slovenije, ob pšenici, koruzi in sladkorni pesi pa so to še zrnate stročnice, nekatere trave in krmni dosevki. Šola ima pogodbe z vsemi glavnimi selekcijskimi inštituti v Jugoslaviji, ki ji pošiljajo nove sorte, na centru za po-skušništvo v Rakičanu pa potem ugotavljajo, kakšne rezultate dajejo le-te v našem klimatskem okolju. Ob centru v Jabljah je tako Rakičan drugi tovrstni center v Sloveniji in rezultati teh dveh centrov so potem tudi merodajni v zveznem merilu. Ko določena sorta dobi potrditev, da je ustrezna, jo vključijo v makroposknse, ki jih opravljajo na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan in na osnovi vseh teh poskusov potem komisija za poljedelstvo pri sozdu ABC Pomurka odloča in priporoča, katere sorte so najprimernejše za to območje.
Ker v rakičanskem centru za poskusništvo doslej niso imeli ustreznih prostorov, kjer bi po spravilu lahko opravljali razne analize in vrednotenje poskusov, so dali pobudo za zgraditev takšnih prostorov. Pri tem jih je podprlo združeno delo Pomurja, dobili pa so tudi ugodno posojilo Zadružne zveze Slovenije in v soboto bodo nove prostore slovesno predali namenu. L. Kovač
Ob skrbi za boljši življenjski standard bodo morali zato v prihodnosti tako kmetje kot tudi tisti, ki načrtujejo kmetijsko politiko, še več pozornosti namenjati vprašanjem ekologije. Vizija preteklosti, ko so veliki ekonomski sistemi morali za vsako ceno proizvesti kar največ in kar najbolj poceni, v kmetijstvu več ni
sprejemljiva. Prej ko slej bo moralo obveljati spoznanje, da ne proizvajamo le za dohodek, pač pa v prvi vrsti za človeka in za njegovo zdravje.
K sreči je na območjih dežel, ki so povezane v skupnosti Alpe-Jadran, ekološko ravnotežje vsaj doslej veliko bolj ohranjeno kot na nekaterih drugih območjih. Kmečke družine in družinske kmetije so tu znale svoje lastne interese in želje po ekonomskem razvoju uskladiti s potrebami naravnega okolja in nepopravljiva škoda bi bila, če bi zdaj začeli delati drugače.
Ludvik Kovač
V KEMIJSKEM LABORATORIJU ZVZ MURSKA SOBOTA
MILIJARDNI PRIHRANKI
V osmih letih so v ževezejevem aplikativnem laboratoriju v Murski Soboti, kjer se ukvarjajo z analizo in kontrolo kakovosti prehrane, živalske in humane, prišli do bogate baze podatkov, ki bi ji v 14 tovrstnih laboratorijih po Sloveniji težko našli enako. Vodja, inženir Adolf Pen pojasnjuje, da tudi nudijo povsem rutinske storitve (določitve) Lekovi tovarni premiksov v Lipovcih, da pa sicer niso zgolj lokalno vezani. Pred dvema letoma so prišli vzorci celo iz Gvajane v južni Ameriki, zvemo. Kemijskega laboratorija na soboškem Živinorejsko-veterinarskem zavodu se poslužujejo ne le v domači pokrajini, marveč še druga slovenska območja; v zadnjem času celotno novomeško območje oz. vsa Dolenjska — od mešalnic do posameznih kmetij in tezeojev, celo vojna pošta, skratka, od tam prihaja vsa krmna baza.
»Strinjam se, da ima mešalnica manjši obratni laboratorij za hitro, sprotno, preliminarno določanje kakovosti surovin in da ve, če naj sprejme ali odkloni pošiljko. Menim pa da je tistih laboratorijev, kjer se resno ukvarjamo z analizo krme, preveč; samo na Ptuju so kar tri, »pravi inž. Pen. Zanima nas, kaj se »skriva« pod naslovom raziskovalne naloge, prijavljene na občinski raziskovalni skupnosti v Murski Soboti, Raziskovalna infrastruktura kemijskega laboratorija. Deležni smo pojasnila, da so se v osmih letih dokopali db izredno obsežnih in pomembnih podatkov, ki jih objavljajo v obliki vsakoletnega poročila, v katerem so točno navedene vrednosti za posameznba voluminozna krmila, krmne mešanice, surovine za mešalnice in podobno. Vse to naj bi s pridom uporabljali pospeševalci in strokovnjaki s tega področja in to je že ena od oblik infrastrukture. Naslednjo pomeni opravljanje preliminarnih raziskav ter izvajanje študijskih priprav, za kar sredstva niso zanemarljiva.
Pravzaprav je ves čas v ospredju vprašanje: Kdo bo to plačal? Ker so analize vse bolj zahtevne in poglobljene, so primorani uvajati vedno nove, bolj prefinjene analitske metode. Gre za dolgo in težaško delo, ki traja tudi pol leta in spet inž. Pen sprašuje, kdo bo to plačal.
REZERVE V SENU IN RANA KOŠNJA
»Zbrani podatki o poprečnih analitskih vrednostih krme v Pomurju kažejo, da ima pri nas seno poprečno deset odstotkov beljakovin oz. da je razpon med pet in 19 odstotki. In tu so skrite — kar zadeva proizvodnjo mleka — ogromne rezerve za naše gospodarstvo. Če bi namreč krmili živali s senom iz zadnjega kakovostnega razreda, s senom, ki vsebuje samo pet odstotkov beljakovin, jih ni notri niti toliko, da bi mogli pokriti potrebe po vzdrževanju živali,« poslušamo sogovornika. Zelo pomemben je
Manj mleka in več mesa
Ko so ob koncu poslovnega leta 1987 v TZO Kmetovalec Ljutomer primerjali količine odkupljenih govedi, prašičev, vrtnarske pridelave ... in mleka s količinami izpred enega leta, so ugotovili, da so lani odkupili vsega več, le mleka je bilo za 500 tisoč litrov manj. Glede na to, da gre za TZO, ki obsega 9 krajevnih skupnosti, kjer je 46 vasi, iz katerih je 469 članov zadruge in 1400 kooperantov, seveda realno pričakujemo, da bodo oddane količine velike. In tudi so! Nekaj številk: 3 milijone 368 tisoč litrov mleka, 10 tisoč 530 pujskov, 608 mlado pitanih govedi, 185 krav, tisoč 260 telet, 3 milijone 908 tisoč jajc, 748 tisoč kilogramov pšenice, 3 milijone 100 tisoč kilogramov sladkorne pese, 3 milijone 500 tisoč kilogramov zelja ... Kooperanti in člani zadruge pa so pridelovali tudi ribez, rdečo peso, kumare, bučnice, oljno ogrščico in druge vrtnine. Zlasti vrtnarska proizvodnja je bila lani precej večja kot leto prej. Nov dokaz, da so pospeševalci na terenu med kmeti. Niso pa mogli vplivati na pridobivanje mleka, kajti cena je bila vse do januarja letošnjega leta izredno nizka, poleg tega pa se je znižal tudi povprečni odstotek tolšče; v letu 1986 je znašal v povprečju 3,81, lani pa 3,75 odstotka. Zdaj dobe kmetovalci za liter mleka ob »standardni« tolšči 3,6 odstotka skupaj s premijo 400 dinarjev za liter mleka, kar je še nekako spodbudno (vsaj ta čas), zato se količine mleka v zbiralnicah spet povečujejo. Še vedno pa namol
čas košnje, saj je znano, da kakovost trave z vegetacijo močno pada in čim starejša je trava, tem slabša je njena kakovost. Konec aprila, ko se vegetacija šele začne, je kakovost tolikšna, da je v suhi snovi čez 20 odstotkov beljakovin, medtem ko jih je kasneje v senu le deset odstotkov, torej se je treba konec maja — kot svetuje inž. Pen — podvizati s košnjo in je ne zavlačevati v junij.
Ponuja se tudi zelo zanimiva primerjava kot rezultat dobrega sodelovanja med mešalnicami, laboratorijem in rejci, kmetovalci. »Kakovost surovin iz leta v leto pada. Glede na težavne gospodarske razmere je to povsem razumljivo. Kljub temu pa se kakovost krmil, proizvedenih v pomurskih mešalnicah, iz leta v leto izboljšuje. Do tega je prišlo ravno zaradi medsebojnega plodnega sodelovanja in dosledne kontrole, ki jo opravljamo na ravni, ko kakovost krme ustreza zahtevam za posamezno kategorijo živali,« sodi inž. Pen na osnovi večletnih laboratorijskih izkušenj. Ževezejev kemijski laboratorij stalno posodabljajo in tačas so že sposobni, da v enem tednu do deset dni določijo vsebnost vseh hranilnih snovi v eni silaži; drugje porabijo za ta postopek po mesec in več. Na voljo je računalniška oprema, resda že rahlo zastarela, a dovolj funkcionalna. Dodajmo samo še eno od koristnih spoznanj inž. Pena, ki sodi na področje linearnega opti-miranja sestave krmnih mešanic. »Gre za matematični postopek, pri katerem s pomočjo računalnikov določimo optimalno kombinacijo osnovnih krmnih surovin za določeno kategorijo živali. Človek pride do te kombinacije z mnogo truda, računalnik jo najde v nekaj sekundah in to mnogo optimalnejšo, tako da pri kilogramu krme prihranimo kar pet dinarjev. Če vemo, da znaša urna proizvodnja v naših mešalnicah od 20 do 30 ton, zlahka izračunamo, kakšen je profit.«
Branko Žunec
zejo največ mleka v Vogričevcih. V lanskem letu so dobro poslovale tudi zadružne trgovine, ki prodajajo reprodukcijski material ; dve sta v Ljutomeru in po ena v Razkrižju, Bučkovcih in Rado-slavcih. Zal pa trgovcem lani ni uspelo povečati prodaje mineralnih gnojil. Ddušičnih gnojil (kan, urea) so lani prodali 1289 ton, kar je enako kot leto prej, nitrofoskala pa za 19 odstotkov manj oziroma 1532 ton (leto prej 1892 ton). Kmetje torej ne gledajo toliko na gnojilne učinke na daljše obdobje, ampak hočejo, da gnojilo učinkuje takoj (dušična gnojila). Lani so na območju TZO Kmetovalec Ljutomer tudi opravljali melioracijska dela, in sicer na površini 470 hektarjev (Cven z okolico), ki jih bodo sklenili predvidoma do konca tega meseca. Kmetje z območja krajevnih skupnosti Ljutomer, Cven, Cezanjevci, Radoslavci, Bučkovci, Stara Cesta, Železne Dveri, Stročja vas in Razkrižje imajo 2 370 hektarjev zemlje, ki — kot je razvidno iz nekaterih podatkov o odkupu — ne prehranjuje le lastnikov in njihovih družinskih članov, ampak daje tudi tržne presežke. Žal pa dohodki le niso tako visoki, da bi se kar največ tržno usmerjenih kmetij vključilo v višje razrede pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Zdaj jih je v 4. in višjih razredih le 176. So pa tudi kmetije, ki zaradi visokih prispevkov prehajajo v nižje razrede ali pa celo izstopajo iz zavarovanja.
Š. Sobočan
VESTNIK. 7. APRIL 1988
STRAN 7
Vzletne steze zemljiškega lobija
Apokaliptičnim jezdecem, predvsem vojni in lakoti, ki ponižujejo človečnost v človeku, se je pridružil nov, hinavski in pritajen — homo destructivus. Pod zastavo t. i. »napredka« (beri: višjih hektarskih donosov in večjega izplena) silovito in uničevalno jezdi po murski deželi in pušča za sabo izropano, razdejano, geometrijsko poenostavljeno, monotono pokrajino. Čeljusti njegovih bagerjev in buldožerjev so se krepko zazrle v deželo ob Muri, jo vrgle iz tisočletnih kolesnic dinamičnega naravnega ravnotežja in malone usodno ogrozile pokrajino tvorni sestav, živi svet in kratkovidnega, ekološko neodgovornega in egoističnega samoupravljalca. Po vseh štirih lokalnih skupnostih (Gornji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi) nastajajo neke vrste vzletne oz. pristajalne steze (beri: velika monokulturna polja) agrarnega, zlasti vodnogospodarskega lobija z vsemi katastrofalnimi posledicami za pokrajinski ekosistem. Kakšno dediščino za preživetje prepuščamo zanamcem?
PANONSKI NATURNAHES WASSERBAU ALI BIOINGE-NIRING
Medtem ko so drugje po svetu že razvili koncept urejanja voda in kmetijskih zemljišč na način, ki spoštuje naravne zakonistosti
(v nemščini: natumahes Wasserbau ali bio ingeniring), se gfedo naši tovrstni lobisti urejanja prostora po vzorcu, kot so uporabljali na začetku tega stoletja. Zanima jih kvečjemu odvodnja zemljišč, pri čemer (ne)hote pozabljajo na vse druge elemente in funkcije v prostoru. Posodobitev je le v tem, da so lončene cevi zamnjale plastične in ročno delo težka mehanizacija.
»Tak prostor ohranja naraven tok potoka, ki ostaja vijugast in
Predlog za krajinski park Mura
Pripravil ga je mariborski Zavod za varstvo naravne ta kulturne dediščine ob pomoči kulturnih skupnosti pomurskih občin ta republiške kulturne skupnosti in pomeni logično nadaljevanje študije iz leta 1984. Bistvo predloga je: zavarovati najbolj značilne in najpomembnejše predele reke Mure in pokrajine ob njej. To je ozemlje, ki na levem bregu sega od Kroga do Hotize, na desnem pa od Vučje vasi do Gibine. (Glej karto!) Območje parka odlikujejo posebne ekološke razmere, značilna živalstvo ta rastlinstvo ter svoje-
obrasel. Urejanje struge potoka je omejeno le na čiščenje odvečne zarasti in plavajočih vej in drugih odpadkov, brežine, ki se rušijo, utrjujejo s popleti vejevja in sajenjem dreves in grmovja. Ob potokih, ki poplavljajo ob večjem dežju, so predvsem poplavne površine — travniki. Ško
da, ki jo naredijo kontrolirane poplave, je veliko manjša od nepredvidenih poplav. Odškodnino za izgubljeni pridelek lastnikom povrne država. Tako izvedene regulacije se veliko bolje vključujejo v kulturno krajino. Z ohranjeno ali zasajeno zarastjo je ohranjeno tudi ekološko ravnotežje,« zatrjujejo poznavalci koncepta natumahes Wasserbau ali bioingeniring. Kakšna bi lahko bila njegova panonska/po-murska različica, je tukajšnjim naravovarstvenikom bolj ali manj jasno. Namreč, prizadevati si za ohranitev vsaj nekaj »oaz«, kjer bodo živeli naravni procesi in ne bo posegov človeške roke. Pa pri tem — če zelo poenostavimo — ni posredi navijaštvo za vračanje h Kranjčevemu močvirju, marveč odklanjanje vsega tistega, kar nas odtujuje samemu sebi, nas vodi k mentalni togosti ali čustveni praznini. Pomurski filozof ni po naključju zapisal: »Naravno okolje mora biti za nas umetnost, ne stroj. V resnici okolje je umetnost, saj ga ne moremo zadovoljivo posnemati na nobenem področju. Pred takšno umetnostjo je človek primoran biti ponižen. Sebi in naravi v prid mora svoje postopke naravnavati po načelu majhnih posegov in skrajno obzirno. Večino vednosti, ki jo za to potrebuje, mora šele doumeti.« Seveda je tudi doumevanje proces, bojimo se le, da utegne pri agrarnih, vodnogospodarskih in podobnih lobistih prepozno priti do »ure razsvetlitve«.
Pri čedalje obsežnejših, agresivnejših, naj bo kar naravnost povedano, roparskih posegih v prostor, pozabljajo na troje: na videz novonastale kulturne krajine (ta je namreč oropana vseh omejkov — pasik, živih mej, gr
mov in dreves), na ohranjanje naravnega ravnotežja in na ostanke kulturne dediščine, ki leži v zemlji. K slednjemu dodajmo strokovno zrno:. »Vsi spomeniki, tudi stare naselbine in grobovi pod nanosi zemlje, s svojo večno skrivnostjo dogajanj, žalosti in veselja, hotenja in smrti, skratka, življenja, izžarevajo v sedanjost na svojstven način in mi jih bomo morali izročati dalje, preden bodo potonili v temi neznanega.«
Najhujši so vplivi teh/takih posegov na naravne sestavine in naravno ravnovesje. Po izvedenih regulacijah in osuševalnih sistemih je mogoče opaziti padanje ravni podtalnice, s čimer je povezano zmanjševanje količin pitne vode. Tako so morali v Apaški dolini po izvedenih melioracijah poglobiti vodnjake za meter do dva. Sprememnjeni način izrabe tal — več njivskih površin na račun travnikov in odstranjena vegetacija — vpliva na spremembo mikroklime, ki se kaže v zmanjšani vlažnosti zraka, v večjem nihanju temperature in povečani vetrovnosti. Z uvajanjem monokultur in izgubo vegetacijskih pasov je zmanjšana vrstna sestava ekosistema in s tem njegova stabilnost. Zelo radikalne spremembe se dogajajo v vodnih biotopih — potokih. Tu naj-devamo številne odpadke: od pralnih strojev, hladilnikov in školjk avtomobilov do vrečk gnojil in embalaže škropiv. Voda je kalna, često smrdeča. Bregovi se rušijo v strugo na mestih, kjer je bilo posekano drevo, struga se čedalje bolj zapira in ob večjih nalivih so manjše poplave, ki ponekod povzročijo gospodarsko škodo. Jasno je, da je treba tako - strugo urediti in okoliška zemljišča meliorirati. Strokovnjaki-naravovarstveniki ugotavljajo, da temu sledi načrtovanje in računanje optimalnega tlorisa in profila potoka, ki se tako iz živega organizma spremeni v mrtev objekt. In nadaljujejo: »Struge novih potokov so kar se da ravne zaradi lažjega obdelovanja zemljišč (pravilne table), padec dna struge je kar se da velik zaradi hitrejšega odtoka vode in, končno, korito struge je toliko globoko, da se da vanj speljati melioracijske jarke, katerih globina je odvisna od globine drenažnih cevi. Vse skupaj se zdi na prvi pogled logično in edino pametno. In vendar je to zgolj tehnična rešitev, ki ni in ne more vsebovati življenja ... Biološke razmere se v vodi toliko spremenijo, da je skoraj v celoti uničena samoči-stilna sposobnost vode, kar je bistvenega pomena tudi za zdravje človeka.« Opozarjajo še na posledice energetske narave. »Ekološko gledano so močvirja in vsi obvodni biotopi, obrežja rek in potokov, največji producenti biomase na enoto površine, ki je v končni fazi tudi energetski vir. To so območja hitro rastočih listavcev, ki so bili doslej pomem
ben vir kurjave. Ob izgubi teh površin za rast dreves je povzročen večji pritisk za sečnjo v strnjenih gozdovih drugod. Bukovi in borovi gozdovi, ki jih imamo v Pomurju, pa imajo bistveno daljšo obhodno dobo od nižinskih vlažnih gozdov, obrežne vegetacije in njivskih omejkov. Poenostavljeno povedano: za posek bukve, bora, smreke, hrasta in gabra moramo čakati veliko dlje kot za posek jelše, topola in drugega grmovja, ki raste ob vodi.«
UČNA URA O NARAVNI ZAKLADNICI MURE
Najbrž bo kar držalo, da je bilo Pomurje z reko Muro do nedavna v mnogočem neraziskana in po krivici pozabljena dežela. Šele Elektrogospodarstvo s svojim predlogom za popolno izrabo murske reke v energetske namene je dvignilo na noge in združilo v glasne proteste sicer miroljubno in ubogljivo ljudstvo murske dežele. Leta 1984 je mariborski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdelal strokovno študijo Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju reke Mure, ki je prvi in za zdaj edini prikaz naravoslovnih in širših značilnosti Mure in pokrajine ob njej. Množično in v celoti ni bila nikdar predstavljena, poznamo jo le po sklepnem poglavju o pričakovanih vplivih murske verige vodnih elektrarn na okolje.
Pomudimo se pri nekaterih naravnih značilnostih obmorskega sveta; najprej pri rastlinstvu oz. naravnih (gozdnih) rezervatih. Gre za čudovita narcisna polja v okolici Veržeja z manjšimi rastišči v Ižakovcih, Melincih,
Pred razglasitvijo spomenikov
Na zadnji skupščini Kulturne skupnosti Murska Sobota so delegati dobili na vpogled seznam območij in objektov kot izhodišče v oblikovanju predloga za razglasitev kulturnih spomenikov v občini. Seznam vključuje spomeniška območja (arheološko in naselbinsko) ter nepremične kulturne spomenike, med katerimi je poleg arheoloških poudarek na umetnostnih in arhitekturnih, etnoloških ter zgodovinskih in memorialnih spomenikih. Veliko jih je naštetih, vendar, kot se je izkazalo v razpravi, očitno še premalo navedenih, posebno etnoloških. Zato je potrebna dopolnitev tudi s premično dediščino, navsezadnje pa morajo biti črno na belem napisani kriteriji, pa tudi ugodnosti ter obveznosti lastnikov posameznih objektov in sankcije.
Gradivo, kakršno je zaenkrat, je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor na osnovi bolj ali manj strokovnih stališč, kar pomeni, da je seznam izpopolnjen tam, kjer so se predlagatelji potrudili, in manj v primerih, kjer ni bilo opravljeno ustrezno terensko delo in se je določalo na pamet. Delegati so imeli na skupščini neposredne pripombe, še več jih bo verjetno v javni razpravi, prav pa bi bilo, da se vanjo vključi tudi Zavod za ekonomiko in urbanizem, ki svojega predloga ni podal in tako v pripravi osnutka seznama območij in objektov ni sodeloval.
Pa je nujno potrebno, da bi. posebej pri opredelitvi nepremičnih kulturnih spomenikov, pa tudi naravne kulturne dediščine. Andreja Volavškova z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je sicer pojasnila posamezne ključne točke, za natančnejšo razlago pa smo poiskali še Uradni list socialistične republike Slovenije št. 1 iz leta 1981, ko je bil razglašen zakon o naravni in kulturni dediščini. Preden bodo razglašeni še kulturni spomeniki, pripišimo oziroma prepišimo najpomembnejša določila:
Kulturna dediščina so predvsem predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, etnološkega, antropološkega in naravoslovnega pomena, ki dokumentirajo zgodovinska dogajanja na Slovenskem: stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami naše kulturne in politične zgodovine, arhivsko gradivo, arheološka najdišča, najdbe, umetniška dela in oblikovani izdelki, etnološki predmeti, stara orodja, naprave in stroji, stavbe, skupine ali deli stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričeval-nosti; naselbinska območja ter stara vaška in mestna jedra.
Varstvo naravne in kulturne dediščine je skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti. Vsakdo ima pravico pod enakimi pogoji spoznavati in uživati vrednote naravne in kulturne dediščine. So pa tudi zapovedi, prepovedi in omejitve ter ukrepi in prizadevanja, katerih namen je: ohranjati naravno ravnovesje, biogenetsko skladnost in značilno podobo pokrajine, neokrnjenost in izvirnost hultumih sestavih dediščine, preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti njena lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje. Med drugim pa ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine tako, da v krajevnih skupnostih spodbujajo in povezujejo dejavsnost društev, šol in drugih samoupravnih organizacij, ki so namenjene varstvu naravne in kulturne dediščine ter povezujejo interese imetnikov posameznih delov dediščine z interesi drugih v krajevnih skupnosti in s širšim družbenim interesom.
Občani in civilne pravne osebe, ki imajo lastninsko ali drugo pravico na posameznih delih naravne ali kulturne dediščine, morajo z njimi ravnati kot dobri gospodarji in jih ohranjati, ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine opravljajo muzeji in arhivi, deloma pa tudi knjižnice. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, raziskovalne in delovne organizacije, če je to v skladu z njihovo dejavnostjo. Razglasitev nepremičnine za spomenik se vpiše v zemljiško knjigo.
Premični del naravne in kulturne dediščine, ki ima posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost, pa ni v upravljanju muzeja, razglasi za spomenik ali znamenitost za kulturo pristojni upravni organ občine, v kateri je tak predmet ali zbirka ob izdaji akta.«
Upajmo, da bo ustrezni v soboški občini čim prej (dopolnjen) sprejet in bodo k razglasitvi spomenikov pristopile tudi druge pomurske občine, da naravni in kulturni spomeniki ne bodo povsem prepuščeni sami sebi in propadanju.	Brigita Bavčar
Rakičanu in še kje, obsežno in lepo je rastišče mehkega pljučni-ka pri Cvenu in Veržeju, podobno velja za rastišče strogo zaščitene redke logarice ob Ledavi in Muri. Med zanimive gozdne rezervate sodijo: dobrovniški gozd Ginjevec, združba hrasta in gabra, ki močno hira zavoljo regulacije vodnih tokov, združba hrasta in gabra z veliko breze in rdečega bora na zgornjem Kobilju, gozd s 70 odstotki smreke v Mot-varjevcih (najvzhodnejše rastišče smreke v Sloveniji). Babji ložič ob vasi Mota, sestoji trdih listavcev (hrast, jesen, brest, gaber), kjer je rastišče spremenjeno zaradi upada talnice, izrazit bukov gozd v Jeruzalemu, združba bukve in dišeče perle. Pri lipah v okolici Mote je združba vrb in jelše z gnezdiščem redke sive čaplje.
Pomurska značilnost z ogrom
nim praktičnim pomenom so ob-murski logi, združbe vrb in topolov oz. bresta in jesena. Gotovo ne bo odveč, če spomnimo samo na nekaj pomenov. So svojevrsten naravni biotop, ki uravnava podtalnico in vpliva na boljši vodni režim bližnje okolice. Predstavljajo pomemben vodni in zračni filter. Med drugim je ugotovljeno, da hektar normalno razvitih logov filtrira iz zraka do 68 ton prahu, en sam listavec pa pokriva potrebo po kisiku za osem do deset ljudi letno. Izjemen vpliv imajo na klimo, saj morejo te rastline zaradi velike količine vode v tleh neomejeno transpirirati ali oddajati (vsako večje drevo odda več kot sto litrov vode na dan) in s tem povečevati vlažnost v zraku ter zmanjševati razlike in tudi preprečevati spomladanske in jesenske mraze in pozebe. Pomembni so za gozdarstvo in predstavljajo rezervoar rastlinskih in živalskih vrst ter čudovit naravni laboratorij za praktična ekološka raziskovanja. (Ne)nazadnje imajo lepo vzdrževani logi velik pomen za turizem, lov in ribolov. S t.i. intenziviranjem kmetijske pridelave v najširšem pomenu besede se ve, kakšna usoda jim je namenjena.
Kar zadeva redke ogrožene rastlinske vrste, smo jih večidel predstavili v naši rubriki Stoletja so z nami na sredinski levi strani našega časnika, kar pa se tiče živalskih vrst (ptičev, rib in drugih), je na dlani, da so se tudi te znašle v nemilosti. Nič ne pomaga sklicevanje na republiške in zvezne zakone, na mednarodne konvencije in deklaracije; za kmetijski, vodnogospodarski in še kakšen lobi rastlinskega in živalskega sveta ob Muri takore-koč ni oz. zanje ni pomemben.
DA NE BO NESPORAZUMOV - MI SMO ZA! TODA...
Smo za zemljiške posege oz. urejanje kmetijskih zemljišč, vendar pod določenimi pogoji. Ti so tako rekoč istovetni s tistimi, ki jih glede tega postavlja pomursko društvo za varstvo okolja. Gre za naslednje:
1.	da se ob naložbah v izvajanje teh posegov del sredstev nameni za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
2.	za stvarno ohranjanje te dediščine morajo biti v projektih navedene temu ustrezne rešitve;
3.	območja njenega ohranjanja z novimi vegetacijskimi pasovi morajo biti sestavni del družbenih planov;
4.	pri projektiranju melioracij je treba projektirati tudi namakanje, saj je v Pomurju najmanj padavin;
5.	meliorirana zemljišča je treba po končanih delih vzdrževati, sicer je vprašljiva upravičenost vlaganj.
K temu se nam zdi pomembno dodati — in to je samo potrditev aktualnosti obravnavane problematike — da bo 15. aprila v organizaciji Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in katedre za krajinsko arhitekturo na vtozd za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani enodnevno posvetovanje o melioracijah. Prepričani smo, da bomo slišali veliko koristnega in zanimivega ter vam to tudi lahko posredovali. Kar pa se tiče gradiv, ki smo jih‘uporabljali pri nastajanju pričujočega sestavka, je večina na voljo v publikaciji pomurskih naravovarstvenikov Zeleni list, ki je pred nedavnim izšla v Murski Soboti.
Branko ŽUNEC
STRAN 8
VESTNIK, 7. APRIL 1988
kulturna obzorja
TRNOVA POT - samoreklama, avtobiografija, večernica
Če bi prvenec Trnova pot Ivana Krambergerja (izdano v samozaložbi t. 1.) uvrstili med oblike njegove razširjene samore-klamne dejavnosti, ne bi storili knjižici, ki šteje 98 strani in je potiskana z zelo velikimi črkami — prav za oči naših babic! — nobene krivice. V obeh zadnjih poglavjih (V tujino, Zopet doma) je namreč pripovedni tok prekinjan s citatnim izborom časopisnih in drugih slavospevov avtorju tako močno, da ima bralec občutek, kot da gleda film, ki ga vsako drugo minuto prekine petminutna ekonomsko-propagand-na oddaja. Žal v avtorjevem nizanju samoreklamnih sporočil ni zaslediti kakšne domišljene urejenosti oz. načrta, zato je treba domnevo o marobitni estetski igri z enotami — reklamami opustiti.
Tudi če bi knjižico označili kot avtobiografsko ali memoarno pisanje, ne bi povsem zgrešili, seveda s pripombo, da gre za preprost ljudski primerek te zvrsti.
Toda vsaj prvi dve poglavji (Otroštvo, Mladost), ki vsebujeta nekaj osnovnih pripovednih značilnosti, in pa fabula z njenimi literarnozgodovinskimi asociacijami, ki jih vzbuja, narekujejo vsaj poskusno razumevanje epskega subjekta ali pripovedovalca kot ne povsem identičnega z avtorjem. V tem primeru nas fabulativno ogrodje (družbeni vzpon človeka s socialnega dna) kaj hitro spomni na tri revne Svetinove moške iz še zmeraj prve slovenske povesti Janeza Ciglerja Sreča v nesreči. Od kranjskih Svetinov je v Trnovi poti seveda ostal le še Pavle, ki se je preimenoval v panonskega Ivana. Kot Pavel tudi Ivan najprej pastiruje; za Pavleta skrbita baron in baronica, za Ivana dimnikarski mojster Papič in njegova žena. Ta dva sicer ne umreta, pač pa Ivan raje odide v tujino. Tam — podobno kot Pavle v A. Zormanu — najde zaščitnika v vodji tovarniške socialne službe, poznejšem direktorju Marijine bolnice. Tukaj se Pavletova in Ivanova pot navidezno ločita: prvi postane škof, drugi pa priznan strokovnjak za dializne aparate. Navidezno se ločita zato, ker je skupni imenovalec njune poti družbena uspešnost. Ta fabulativna podobnost seveda ni posledica literarnega vplivanja, ampak je na robu mita žive zgodbe o redkem, enkratnem družbenem vzponu človeka z dna družbene lestvice.
Mnogo bistveneje od vrste družbene umestitve in drugih različnosti se Pavle in Ivan razhajata na miselni ali idejni ravni. Glavni vzgibi, s katerimi pripovedovalec poganja Pavleta navzgor po klinih družbene lestvice in ki določajo tudi tip Ciglerjeve pripovedi (večerniška pripoved,) so poštenost, vernost in bistrost. Pri Krambergerju je drugače: Ivan kaj hitro ugotovi, da moli-
Odbor za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Murska Sobota je v sredo organiziral občinsko srečanje plesnih skupin. Zaplesalo jih je osem.
Kot prva se je predstavila ritmična skupina šolskega kulturnoume-tniškega društva osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh z Gumi twi-stom pod vodstvom mentorice Melite Kočila. I Like Chopin so pod vodstvom koreografinje-mentorice Marjete Hari in po taktih istoimenske skladbe Gazeba zaplesali mladi plesalci s soboške tretje osemletke. Jožefa Herman je pripeljala ritmi
tve ne pomagajo mnogo (str. 9) in da se je treba splaziti v gospodinjino kuhinjsko omaro, ko je lakota pač prehuda. V skladu s tem je vrednostni sistem v Trnovi poti zreduciran na svetinovsko bistrost in glavna vzmet, ki Ivana poganja navzgor, sta iznajdljivost in spretnost (inovativnost). Ni kaj: po poldrugem stoletju se je panonski Svetin navzel družbenih idej svojega časa.
Avtor sam pa se s tem ni izmaknil večerniški naravi svoje pripovedi. Nasprotno: s svojo knjižico skuša nadaljevati tradicijo slovenske večernice, seveda ustrezajoče »duhu časa«. Navsezadnje se trudi doseči tudi zemljepisno razgibanost (pomemben segment tradicionalne večernice). Pa tudi to: čeprav pri Ivanu ne zasledimo svetinovske vernosti in v pripovedi ciglerjanskega pridigarstva ter mirakeljskih prizorov, pa v Trnovi poti ne manjka še en pomemben segment večernice, to je poučnost in moralka. Tako se npr. lahko vse babice, če tega še niso občutile na lastni koži, poučijo, da je v Nemčiji več revežev kot pri nas, ker da je kapitalizem izkoriščevalski, pri nas pa ne poznamo izkoriščanja človeka po človeku (str. 73). Poduk, še posebej tolažilen za tiste babice, ki prejemajo pokojnino!
Še bolj poudarjen je ta segment v Ivanovi človekobrižnosti, stopnjevani v neke vrste mesijan-stvo. Narava tega segmenta, ki je pa bistveno drugačen kot pri Ciglerju (je posledica subjektove uspešne akcije, ne pogoj zanjo), pa prikliče v spomin še en, sicer fragmentarni zapis iz 1. 1835, namreč prvega od dveh ohranjenih odlomkov pripovedi Stanka Vraza o deklici Marinki s Kamenš-čaka, ki v bitki s Turki med Ljutomerom in Ormožem rešuje ranjene junake. (Vraz se je v tem odlomku snovno naslonil na srbsko ljudsko pesem o kosovski deklici.) Tudi tukaj ni težko izluščiti tistega motiva ljudske zavesti in izročila, ki izpostavlja junaškega posameznika — rešitelja nemočnih. Manever je podoben kot prej: nemočni niso več ranjenci iz bitke, ampak reveži in ledvični bolniki s konca 20. stoletja.
Vendar: ko Kramberger skuša gojiti sodobni tip večerniške pripovedi, mu to uspeva le deloma. Samoreklama in avtobiografi-čnost namreč na marsikaterem mestu tip ukinjata in kot neizpo-polnjeni dializni aparati uničujeta zdrave krvničke pripovedi ter zapuščata vtis nedomišljenosti in kompozicijske zmede.
Ker pa je Kramberger v spremni besedi označen kot pisec — samouk, seveda ne smemo biti prezahtevni. Morda bo že v drugi knjižici, ki jo napoveduje na koncu prve, boljši!? Nekoliko huje je z jezikom. To, da bi že v prvo izboljšal jezikovni stil slovenskega pripovedništva, kakor je izboljšal nemške dializne aparate, seveda ne smemo pričakovati. Toda žal se naše babice tudi knjižne (zborne) slovenščine iz Trnove poti ne bodo naučile, prej bodo lahko izostrile svoj jezikovni čut s sintaktičnimi in drugimi značilnostmi slovensko-goriškega govora. Morda bo celo najbolje, da v skladu z Ivanovimi reklamnimi pozivi iz knjižice vzamejo pot pod noge in odromajo v Negovo, kjer jim bo Ivan Kramberger ob sanjajočem Negovskem jezeru, ob kateem je »postavil nadvse privlačno gostišče, kakršnega ni daleč naokoli« (str. 8) ustno pripovedoval o Ivanovi poti.
Franci Just
RITMIČNO SREČANJE
čno skupino iz Prosenjakovce, zaplesali pa so Ples v dežju. Skupina Teens z osnovne šole Kuzma je zaplesala La Isla Bonita, njihova mentorica pa je Ingrid Rotar. Plesna priložnost se imenuje skupina s soboškega srednješolskega centra, ki jo vodi Nataša Horvat, izbrali pa so Alexandra O'Neala: Fake. Sve bi me curice ljubile je magazin, s katerim so se v drugo predstavili mladi plesalci z osnovne šole Edvard Kardelj, prav tako pa je nastopila ritmična skupina s soboške druge osemletke, ki jo vodi učenka Doroteja Potočnik, upodobila je
ZLOČIN NA
KOZJEM
OTOKU
Tak je naslov gledališke drame, s katero je Mladinsko gledališče iz Ljubljane minuli ponedeljek zvečer gostovalo v Murski Soboti in je nedvomno najboljša predstava, kar smo jih kadar koli videli v Pomurju. Njen izbor potrjuje strokovnost na novo ustanovljenega odbora za gledališka gostovanja pri kulturnoumetniškem društvu Štefan Kovač, predvsem njegove predsednice Duše Škof, skoraj do zadnjega sedeža zapolnjena dvorana kina Park pa zapisanost ljudi gledališču in kakovostnim kulturnim prireditvam. Nekulturen je bil le odnos tistih staršev, ki so z glasnima otrokoma vztrajali in razbijali koncentracijo nastopajočih ter obiskovalcev v trenutkih, ko je bil to greh.
Kozji otok, ki smo ga doživljali na odru soboške večnamenske dvorane, je prispodoba za katerikoli samotni prostor na svetu, prispodoba človeške samote. V njej dramski junaki delujejo z vso svojo primarno energijo in prav ta nas je prevzela v uprizoritvi Bettijevega dela.
Na otoku, kjer so le koze, sonce, veter in voda, živijo tri ženske: Agata (Milena Zupančič), Pia (Marinka Štern) in Silva (Veronika Drolc); vsaka s svojo samoto, s svojo življenjsko izkušnjo, vse dokler ne stopi mednje moški — tujec Angelo (Željko Hrst) kot poslanec ’ mrtvega moža, brata in očeta, ki obsede vse tri. Ljubezen na Kozjem otoku se konča z zločinom, vmes se izniči odnos mati-hči, saj vseobvla-dujoča Agata ne prizanese niti hčeri Silviji in njun dialog je v vsej histeričnosti vrhunec boja za moškega in predstave, v kateri je le-ta na koncu žrtvovan kot daritvena žival. Agata (sicer boginja maščevanja) hoče v bistvu moškega le zase in v igri za vse ali nič s tekmicama izgubi ter ostane s svojim angelom smrti obsojena na večno samoto.
Ugo Betti je dramo Zločin na Kozjem otoku napisal leta 1948, ko je bil spomin na vojno še svež. Tudi vsebinsko zato predstava, ki jo je režiral Paolo Magelli, izhaja iz nje, predvsem v tistih razsežnostih, ki govorijo o človeški osamljenosti, pretrganih vezeh, o mukah, ki jih povzroča, ko nasilje in posurovelost presežeta vse znosne meje. Zato je sporočilo tudi v opozorilu, da je na človeški ravni vojno mogoče samo izgubiti. To pa si kaže posebej zapomniti; tako kot črno :belo sceno izjemnega doživetja pravega gledališča.
Brigita Bavčar
Ritem v zraku. Plesna priložnost je pod vodstvom Nataše Horvat s plesom izrazila, da je njena ljubezen tango. Pod vodstvom Bože Ivanuša je plesna skupina srednješolskega centra v Murski Soboti zaplesala na temo Hot Is In The City, Teens s Kuzme pa raznežila s Pesmijo ptic trnovk. Potem so zaplesali učenci predmetne stopnje z druge soboške osemletke še na skladbo Kissov: I Was Made For Loving You, na koncu pa je Plesna skupina soboških srednješolcev po programu povabila s svojim izrazitim plesom še v disco.	bb
Vzhodni plesni projekt
Vrnitev duha G.H.
Duhovi imajo v sebi ponavadi nekaj mističnega, skrivnostnega, vendar naš duh ni tak. Preprost je kot prva čitanka. Edino, kar ima skupnega s pravimi duhovi, je to, da se pojavi, izgine, pa potem spet pride na dan. Sam sem ga ponovno srečal v zapisniku 5. seje predsedstva ZKO Murska Sobota.
Da, zapisnik sem bral. Priznam, da se sliši precej smešno, pa mi ni bilo do smeha. Celo dolgčas mi ni bilo, čeprav se nekatere trditve v njem ponavljajo. Najbrž jih je hotel kdo na ta način podčrtati in jih napraviti verodostojnejše. Ne bi pisal o celem zapisniku. Toliko je v njem raznih trditev in obtožb, da bi bila za resno obravnavo potrebna cela ekipa strokovnjakov — različnih strok. Naj za ilustracijo navedem le en odstavek: »Kot član predsedstva ZKO sem ogorčen nad postopkom organov Kulturne skupnosti Murska Sobota. Očitna je — dobesedno — gonja proti ZKO ali točneje proti tajnici ZKO, kar občutim na svoji koži kot predsednik odbora za svobodno menjavo dela pri OKS. Nameravam odstopiti z obeh funkcij. Zamujen rok za dostavo poročila OKS je bil samo dobrodošel vzrok, da se napetost potencira in poglablja, birokratski odnosi so prisotni v taki meri, da je nevzdržno.«
Kot že rečeno: ne bi se ukvarjal s tem. Takšne izbruhe (če so sploh bili) je potrebno usmiljeno zagrniti s tančico pozabe.
Eno stvar pa moram, kot kaže, ponoviti. Ne pri meni ne pri drugih članih vodstva Kulturne skupnosti ni nobene nestrpnosti do ljubiteljske ali katere druge zvrsti kulture. Iz ljubiteljske dejavnosti je večina članov v vodstvo Kulturne skupnosti tudi prišla. Ves čas pa zahtevamo korektno in kakovostno delo — v prvi vrsti tisti, ki so v kulturi zaposleni. Nujna je bila in še bo kritika tistih, ki še naprej delajo malomarno in nestrokovno. Morda smo do posameznikov res že postali nestrpni. Ko dve leti (in več) praktično nemočno gledaš, kako nekateri vztrajno ponavljajo iste napake, kako se kritike od njih odbijajo kot puščice od slonove kože, kako so nedovzetni za vse nove predloge, najbrž kdaj upravičeno izgubiš živce.
Žal pa njihova profesionalna nespretnost ni tudi politična. Ko se stvari zaostrijo, postanejo prejšnji debelokožci naenkrat zelo spretni ekvi-libristi. Strelice, namenjene njim, hitro in spretno prikažejo kot napad na neko dejavnost. Kaže, da pričakujejo, da jim bodo ljudje še naprej nasedali in hodili zanje po kostanj v žerjavico.
Kulture ne delim na profesionalno- in amatersko v pravno-finan-čnem. ampak v kakovostnem smislu. Kaže, da moram nekatere ponovno opozoriti na misel, izrečeno na razpravi pred letom dni v Galeriji, da velikokrat profesionalne ustanove (profesionalci v njih) delajo amatersko in da mnogi kvalitetni projekti nastajajo v okviru amaterske, to je zunaj institucionalne organiziranosti.
V zapisniku naštete in druge očitke, namenjene še neodstopljenemu vodstvu Kulturne skupnosti, bo treba razčistiti. Volitve so pred vrati in vsaj delno, v okviru zelo omejenih možnosti, ne izbiramo le novega vodstva, ampak tudi kulturno politiko za naslednje obdobje.
Še dve vprašanji bi rad postavil.
Izobraženca v predsedstvu ZKO bi pozval, da javno razloži misel, ki je zapisana v zapisniku: »V poročilu je navedena podrobna realizacija gostovanj poklicnih hiš, izvedena v letu 1987. Menim, da je bila gosto-vanjska politika dobra, zakaj toliko žolčnosti zaradi tega!« Mnogim je treba razjasniti dosedanjo zmoto, ne le meni. Še posebno, ker se enoglasno mnenje iz zapisnika pri naslednjem razpravljalen nadaljuje z razmišljanjem: »Sedaj je pripravljen pri OKS program gledaliških gostovanj za mesto Murska Sobota, vendar se bojim, da bo primeren le za nekaj gledaliških sladokuscev.«
Tudi predstavnik mladinske kulture v istem organu bi najbrž moral pojasniti stališče, ki je zapisano takole: »Mislim, da so v Murski Soboti preveč prišle do izraza privatne ambicije, do denarja pa prihajajo po vezah in poznanstvih. Menim, da je politika ZKO pravilna.«
Sploh je vsa reč tako zanimiva, da bi morda kazalo tretjo točko iz že omenjenega zapisnika kar v celoti objaviti da me kdo ne obtoži trganja citatov. Pri meni je sicer še vedno »prisotno upanje«, da na seji ni bila le »prisotna množičnost« (dis)kvalifikacij, ampak tudi veliko (nezapisanega ) zdravega razuma. To je namreč nujen prvi pogoj za nadaljnjo diskusijo.
Marjan ČENAR
Živ in buren začetek na prvi stopnički
»Že od malih nog sem se veliko ukvarjal z lesom, zato sem imel vedno porezane roke,« je med pogovorom dejal petindvajsetletnik Mirko Bratuša od Negove, ko Je poskušal razložiti, zakaj mu je od vseh materialov najljubši prav les.
Skromen, nasmejan, predvsem pa mlad — tega se tudi sam zaveda: in večkrat je poudaril, da je to, kar je dosegel do sedaj, samo prva stopnička na poti ustvarjalnosti.
»Zavedati se je treba dejstva, ne pa si nekaj domišljati. Potrebno se je naučiti še ogromno tega. Akademija je samo začetek. Res, da je to živ in buren začetek, lepo bi bilo, če bi lahko tak tempo obdržal. Vendar bo to nekoliko težje, ker je potrebno za preživetje delati tudi druge stvari,« je pripovedoval Mirko. Zaveda se namreč, da se samo od kiparstva ali na sploh od umetnosti pri nas ne da živeti. In kaj bi z veseljem delal?
»Najbolj bi me veselilo — poleg kiparstva seveda — še kaj v zvezi
z oblikovanjem ... Že sedaj se nekaj malega ukvarjam s pohištvom. To bi rad tudi v naprej, če bi že
Mirko Bratuša je doma od Negove. Obiskuje četrti letnik Likovne akademije v Ljubljani in je prejel študentsko Prešernovo nagrado za leto 1987. Njegova dela so bila pred kratkim razstavljena v avli kulturnega doma v Gornji Radgoni.
kulturni koledar
PETEK. 8. APRILA
MURSKA SOBOTA - Ob 20.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec koncert treh zborov: mešanega pevskega zbora Angel Besednjak iz Maribora, moškega pevskega zbora Rogaške in sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote. V ponedeljek so pevci, ki se pripravljajo na Našo pesem 88, zapeli v Rogaški Slatini, odločilno srečanje v Mariboru pa se bo začelo 17. aprila.
LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 18.00 otvoritev razstave del domačina — akademskega slikarja Zdenka Huzjana, ki je letos za svojo likovno ustvarjalnost prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob tej priložnosti bo izšel tudi barvni katalog z izborom slik priznanega avtorja, ki živi in ustvarja v Ljubljani.
SOBOTA, 9. APRILA .
VERŽEJ — Ob 20.00 bo v kulturnem domu nastop moškega okteta, mladinskega noneta in tamburaškega orkestra hulturnoumetniškega društva Slavko Osterc.
PONEDELJEK, 11. APRILA
GORNJA RADGONA - Ob 19.30 bo v domu kulture gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. To klasično delo naše dramatike si vsekakor velja ogledati.
TOREK, 12. APRILA
MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park bo ob 20.00 nastopila nova plesna skupina Vzhodni plesni projekt. Vodi jo Matjaž Farič, ki se je po povratku s tujine, kjer je študiral in poučeval ples, že proslavil s projektom Sanje Maria H.Sceno je zasnoval Iztok Zrinski, kostume Katja Čelič, plešejo pa: Nataša Kos, Darko Vre-bac, Helena Knific, Jasna Knez, Lucija Grm, Alenka Bratuš, Ingrid Kerec in Matjaž Farič.
razstave
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo od 9. aprila do 9. maja na ogled razstava likovnih del Boruta Laznika iz Maribora.
GORNJA RADGONA - Od ponedeljka, 11. aprila, do 26. aprila bo v avli kulturnega doma razstavljal Mitja Stanek — absolvent Pedagoške akademije — likovni pouk, domačin, ki študira v Mariboru.
MURSKA SOBOTA — Na pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice so razstavljena dela mladinskega pisatelja Smiljana Rozmana. Komentirani ogled je namenjen učencem od 3. do 8. razreda osnovne šole.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Marie Louise Fischer — GRAJSKE GOSPE (Založba Lipa), Howard Fast — VOLILO (Založba Obzorja) in Utta Danella — VSE ZVEZDE Z NEBA (Mladinska knjiga)-
Kino
Na platna kinematografov v radgonski občini prihaja zanimiva ameriška komična drama HANA IN NJENE SESTRE. Film Woodyja Aliena je namenjen širokemu krogu gledalcev, čeprav je avtor znan po zahtevnejših projektih za filmske sladokusce. Za scenarij je film Hana in njene sestre prejel Oskarja, za stransko žensko vlogo v njem pa Diane Wiest. V naslovnih vlogah nastopata poleg Aliena še Michael Caine in Mia Farrow. V Gornji Radgoni bo film na sporedu v četrtek, 14. aprila, in v soboto, 16. aprila, ob 20.00, v sredo, 13. aprila, ga bodo vrteli v Radencih, drugo nedeljo pa v Vidmu ob Ščavnici.
moral delati. Zaenkrat delam za republiški restavratorski center. Nekaj rezbarim za njih in tega so zelo veseli.«
In kaj pomeni pri njegovem ustvarjanju Likovna akademija? »Ko sem šel na Likovno akademijo, se mi je zdelo, da nekaj že znam narediti. Na primer kako glavo, kak portret... Potem pa vidiš, da si mogoče naredil šele prvi razred kiparstva.«
Ves material, ki ga potrebuje pri vajah — ateljejskem delu si mora priskrbeti sam. Lani mu je priskočila na pomoč Krajevna skupnost Negova, predvsem Slavko Lončarič, in mu dodelila nekaj hlodov. Seveda bo še letos postavil pri Negovi kip. Prav tako je večkrat poudaril, da je zelo hvaležen profesorju Luju Vodopivcu — razvoj mladega umetnika je večkrat odvisen od tega kakšnega profesorja dobi in kako zna ta izvabiti iz njega tisto, kar hoče narediti sam.
Bernarda Peček
VESTNIK, 7. APRIL 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
<
LU O &
Čedalje bolj dobesedno bomo primorani jemati spoznanje, ki ga je pred časom izrekel strokovnjak-arhitekt in urbanist; namreč, da je naša pokrajina vse bolj zasmetena, onesnažena — postaja pokrajina na smetišču. Pomurski ekosistem je izpostavljen neštetim grobim posegom in vse večjim motnjam. Gre za regulacije, gradnje nasipov, zasipavanje mrtvih rokavov, gramoznice, kanale, cevi, ceste, železnice, odlaganje odpadkov, pa krčenje gozdov, preoravanje, dovajanje odplak — umazane vode, odvajanje vode, nižanje talnice, s sekanjem se spreminjajo ekološki dejavniki, zlasti svetloba, normalna podrast izgine, močno se razraščajo vsiljivi in vitalni prišleki, ki zatrejo vsak podmladek... Poglejte posnetek in spoznali boste, pri čem smo. (Foto: Stanka Dešnik)
KOZARCI IN KOZARČKI
Medtem ko zahodnjaku kozarček aperitiva pomeni toliko kot kozarec vone, se skoraj polovici vzhodnjakov po njem začne zapletati jezik, pordečijo v obraz in so že od enega kozarčka malo okajeni, kot pravimo. Očitno alkohola ne prenašajo tako dobro kot pripadniki zahodne družbe.
Ta razlika je vodila biokemika Lawrencea Lumenga v zanimive raziskave. Po rodu je Azijec, živi in dela pa v Združenih državah Amerike. Tu je koktajl vsakodnevna družbena obveznost in znanstvenik ima prav zaradi tega težave, saj mu alkoholna pijača poganja rdečico v lica, povzroča Jlavobole in ga sili na bruhanje, e pač eden od tiste polovice Azijcev, ki alkohola ne prenašajo.
Ko je pregledal strokovno literaturo o tem problemu, je ugotovil, da so doslej raziskovalci odkrili, da imaio ljudje, ki slabo prenašajo alkohol, neučinkovit encim, ki sicer v jetrih razkraja lakohol. Potem je skupaj z biokemikom Ting-Kai Lijem nadaljeval raziskave in, kot sta "pred kratkim sporočila strokovni javnosti, odkril gen, ki uravnava proizvodnjo omenjenega encima.
Lumengovo odkritje ima po: membno znanstveno težo, saj predstavlja znanstven dokaz o genetski pogojenosti človekove dojemljivosti na alkoholne pijače. To sicer ni dokaz, da obstaja tudi gen, ki posameznike sili k pitju alkohola, vsekakor pa podpira nadaljnje raziskave, ki iščejo genetske razloge za nagnjenost k alkoholizmu.
Psihiater in genetik Robert Cloniger z univerze Washington razlaga, da se v družinah, ki imajo v rodu več alkoholikov, ne podeduje sama zasvojenost z alkoholom, marveč zgolj večja občutljivost in dovzetnost ža alkohol. Zaradi tega nadvse poudarjajo, da je uživanje alkoholnih pijač za posameznike iz takih družin povezano z neprimerno večjim tveganjem, da se sprevrže v alkoholno zasvojenost. Otroci alkoholikov morajo biti pri pitju alkoholnih pijač mnogo bolj previdni kot drugi. Najbolje pa je, da se alkoholnim pijačam sploh odrečejo.
Nedotaknjeni možgani iz davnine
Pomislite samo, kakšno presenečenje je čakalo skupino strokovnjakov s Floride v ZDA na čelu s profesorjem Glennom Doranom, antropologom z Državne univerze, ko je hkrati z lobanjo odkrila tudi možgane — po toliko tisočletjih je bilo možgansko tkivo nedotaknjeno. Ugotovili so, da gre za grobišče, staro več kot osem tisoč let.
Od kod voda? Mar je bila vedno tu?
»Navada je bila, da so ravno v blato naredili poglobitev in v mokro jamo položili pokojnikovo truplo,« pojasnjuje Doran. »Da pa truplo ne bi splavalo na površje, so ga pritrdili z dolgimi koli, zasajenimi skozi pokojnikova oblačila. Tak način pokopavanja je preprečil stik s kisikom in zato onemogočil proces razpadanja. Možgani so bili tako rekoč zapečateni v posodi brez zraka...«
Vendar je ta primer izjemen, saj so ugotovili, da je barje okoli Titasvilla polno raznih rudnin, ki so kljub vlagi vsa ta tisočletja preprečevale večje poškodbe tkiv. Menijo, da je imel pomembno vlogo pri tem tudi koeficient kislosti blata, tako imenovani faktor pH. Ta pa je v mlakužah pri Titasvillu pod nevtralno točko, kar pomeni, da se na ustrezni lestvici giblje okoli sedmice.
Najdeni ostanki pripadajo nekemu nomadskemu plemenu, ki je naseljevalo Florido, obdobje, ko so ti ljudje živeli, pa ustreza času evropskega neolita, se pravi mlajše kamene dobe.
Biokemike in mikrobiologe zdaj čaka velikansko delo. Izsledki njihovega raziskovanja nam bodo pomagali, da bomo zvedeli kaj več o biološki sestavi in življenju starega ljudstva.
Med ten čason smo vuzen opravili, za remenke, šunko pejneze zapravili. Do vuj se je nagyelo staro i mlado, zavec prineso je za deco čokolado.
Za prvi april smo se malo norili, predsednike smo tak vnaprej že zvolili. Za drujge člane se nišče ne briga, lejko so Janoš, Roza, Tunč — prava figa.
Na sprotoltye Udje najbole so merali. drevje pa stare so kuče poderali. Gnesden pa ceste, kanale popravlajo. okouh hiš, vikendov smetij pospravlajo.
Vdro porijnoli smo naprej, od toga ka haska je, nišče ne vej. Gda je vedrijna mejsec lepou svejti, ali pamet našo nišče ne presvejti.
STRNJENO V VRSTIČKE
Filipinske barske dame so zagrozile, da bodo po ulicah Manile gole protestirale proti nameri, da bi v turističnem delu mesta zaprli nočne klube, diskoteke in salone. Vlada meni, da so raj za nemoralo.
V protestnem pohodu naj bi sodelovalo okrog 60 tisoč nagic...
Komaj je Svetozar Stojančič delavcem UNZ v Kosovski Vitini prijavil, da sta mu dva nepridiprava posekala 56 vrbovih dreves, je umrl. Storilca so še pred njegovim pogrebom ujeli in priprli —
V restavraciji rimskega senata so pred kratkim zabeležili nenavaden škandal, zaradi katerega so ugleden lokal za nekaj časa zaprli. Na krožniku enega od senatorjev
Lastnik Božidar Radišič iz Murske Sobote pravi, da je psička stara devet mesecev, da izvira z Madagaskarja in da ima rodovnik s pedigrejem: coton de tulear. Ime ji je Rommy in je baje v ožjem izboru kinoloških sladokuscev, ki jih je tudi v Pomurju vse več.
S slikanjem na steklu in obdelovanjem svinčenega stekla se dandanes ukvarjajo le še redki posamezniki, pa čeprav so takšne veščine potrebne, predvsem pri obnovi spomeniških stavb, največ cerkva. Delno se s tem ukvarjajo še v Steklarski in gradbeni zadrugi v Szombathelyu. Tu obnavljajo tako stara umetniška dela kot tudi pohištvo, predvsem dele kolonialnega pohištva: vrata, okraske in druge okrasne predmete.
Naj se vidi, kdo smo!
Podrinjsko-kolubarsko območje, ki je po mnenju mnogih najrevnejše območje v Srbiji, kaže, da se lahko v podjetju in občini zgodi, da ni dovolj denarja za nakup surovin, reprodukcijskega materiala ali razširitev zmogljivosti, vendar pa ga ne sme manjkati za poslovna kosila, usnjene fotelje, oblazinjena vrata in luksuzne avtomobile. Na območju, kjer ima kar deset od 14 občin status manj razvitih, je industrijska proizvodnja lani upadla za alarmantnih pet odstotkov. Hkrati, ko se je poslovni avtomobil pogrezal, pa je tisti drugi, v katerem se vozijo direktorji, funkcionarji in razni šefi, zanesljivo »jezdil« po cestah naše lepe domovine. Kar 2.300 službenih avtomobilov imajo na tem območju in bi jim jih lahko zavidala vsa Skandinavija — le-ta ima manj državnih avtomobilov.
Službena mehanizacija in njena posadka (1.600 poklicnih šoferjev) stane podrinjsko-kolubarsko območje 12 milijard dinarjev letno. Za kolikšno breme gre, povedo podatki, da ta znesek presega tistega, ki so ga vložili v razvojne programe, in da je enakovreden skupnemu dohodku, ki so ga v enem letu ustvarili v občinah Bogatič, Koceljeva, Lajkovac in Ljig-
Sicer pa ima tamkajšnje gospodarstvo 1.469 službenih avtomobilov, vendar morajo zaposleni prispevati tudi za bencin in plače voznikov 43 avtomobilov, s katerimi se vozijo funkcionarji.
Če bodo tako nadaljevali, se utegne gospodarstvo tega območja, izgube merijo tam v desetinah milijard dinarjev — zlahka znajti v položaju, ko ne bo moglo zaslužiti niti za bencin, ki ga porabijo službena vozila.
VŽIG MOTORJA STANE POL DOLARJA
Med težave, ki pestijo New York, spadajo nedvomno prenaseljenost in prometne nevšečnosti. Prenatrpane ulice navdajo človeka, ki se odpravi na pot z lastnim vozilom, z brezmejnim obupom; takšna vožnja ni le dokajšnje razkošje, marveč zahteva tudi neskončno potrpežljivost. Tisti, ki 'je ne premorejo in se raje zanašajo na javna prometna sredstva, pa se morajo sprijazniti z umazano in neurejeno podzemsko in nadzemsko železnico ali pa s počasnimi avtobusi. Strošek resda ni velik, 60 centov za eno vožnjo, vendar pa New York ni majhen.
V velikanskem mravljišču se najbolj znajdejo taksisti, ki poznajo kot lasten žep najbolj zakotne uličice, poleg tega pa so najbolj prodorni. Delajo v dežju in snegu, dan in noč, nemalokrat tudi po petnajst ur na dan brez počitka. Lahko bi dejali, da so nezgrešljiv del newyorške barvitosti, prav nič pa ne bi pretiravali, če bi trdili, da so njihovi avtomobili postali simbol New Yorka.
Njihov razpoznavni znak? Rumena barva in šahovnica na pokrovu motorja. Na vratih pa ime — checker (checker je starinski izraz za šahovnico).
Kako se je tovarni posrečilo izdelati brezhiben taksi? Recept narekuje logika stvari; brez posebnih zadržkov so sestavili najbolj trdne dele različnih avtomobilov. Nekaj so si sposodili pri dodgeju, nekaj pri chryslerju, motor s 101 konjsko silo je chevroletov ... In že je pred vami popoln taksi. Bencin resda pije kot žolna, 18 litrov na 100 kilometrov, pa nič ne de, kajti New York je velik, razdalje so velike in zaslužek je še kljub temu spodoben. Vžig motorja stane približno pol dolarja, končna cena pa je odvisna od prevožene poti. Potnikom se stroški ne zdijo previsoki, vozniku pa se počasi le nakaplja dovolj cvenka. Priden taksist, ki dela tudi do 15 ur na dan, lahko zasluži več kot 200 dolarjev.
Checkerjeva karoserija sega v petdeseta leta in se odtlej ni spremenila.
se je namreč bohotila tudi lepo skuhana in z majonezo prelita miš...	...
Avstralski tednik Sunday Times je opravil raziskavo, ki je pokazala, da v glavnem mestu te dežele največ zaslužijo odvetniki, takoj za njimi pa so prostitutke. Na zadnjem mestu po zaslužku so učiteljice, bolničarke in gospodinje ___
Potem ko je neka 19-letna Pari-žanka odslovila zaročenca, je le-ta tri tedne naročal službi, da jo je budila sredi noči, pošiljal ji je taksiste, rešilne avtomobile in gasilce. Vse zaradi ranjenega srca. Sodniki očitno niso nikdar sami občutili česa takega, zato bo moral plačati precejšen znesek...
Nenavadne storitve
Sovjetska zveza se je pridružila državam, ki za plačilo izstreljujejo v vesolje tuje satelite. Tako so že izstrelili indijski meteorološki satelit, ki je začel v sprejemu centra v Sovjetski zvezi in Indiji pošiljati prve podatke. Cena za izstrelitev je približno 24 milijonov dolarjev. Vsi dosedanji izstreljevale! so bili precej dražji. ZDA so, na primer, zahtevale kar 47 milijonov dolarjev.
Donosno grebenje po prahu
Enainosemdesetletni Ray Skull je med grebenjem po umazanem prahu našel diamant, vreden nad petdeset tisoč dolarjev. Že pred tem je našel nekaj manjših, zadnja najdba pa ga je tako navdušila, da se je odpravil na pot. Se bo brskal, saj je prepričan, da v prahu ležijo še težki milijoni dolarjev — v diamantih, seveda.
Cigarete, kilogrami, baloni
Nekadilci se prav elergično zabadajo v tiste, ki ne morejo brez cigaret med prsti, kadilci in drugi pa se čedalje bolj zgražajo nad tistimi, ki ne vzdržijo brez žvečilne gume in jo brezobzirno napihujejo tudi med sprehodi po ulicah. Nekaterim se ob tem obračajo želodci. Pa pustimo tokrat žvečilne gume in se zadržimo ob odvajanju od kajenja.
Nič novega ni, da se tisti kadilci, ki zberejo dovolj volje in zažive brez cigaret med prsti, kar lepo zaokrožijo v pas, jeziček na tehtnic' pa jim pokaže nekaj kilogramov več.
Švedski in švicarski znanstveniki so raziskali ta pojav in ugotovili, da strastni kadilci zares potrošijo vsak dan več energije, kot če ne bi kadili. Zdrave prostovoljce so razdelili v kadilsko in nekadilsko skupino, potem pa so ob enakem načinu življenja in pr-nrane primerjali, kakšna je njihova presnova in poraba energije. Izkazalo se je, da ob kajenju ljudje potrošijo do 10 odstotkov več energije.
Preneseno v vsakdanjo prakso, to pomeni, da kadilec ob nespremenjenih prehrambenih navadah zares tvega povečano telesno težo, ko preneha kaditi. V daljšem časovnem razdobju se zmanjšana poraba energije pokaže v odvečnih kilogramih.
In ker tudi debelost ni preveč zdrava, so kadilci zares v težkem položaju, ko se odločajo, da bodo nehali kaditi. Pripraviti se moraj'o namreč tudi na borbo z žlico. Kot da ni že samo prenehanje kajenja dovolj huda stvar. Pa se da prebroditi tudi to, le trdna volja je potrebna, pri zgoraj omenjenih balončkih pa vsaj malo tistega, čemur pravimo — kulturno vedenje.
V teh aprilskih dneh se oblačim »prilagodljivo«, ker se še na vremenarja Trontlja ne morem zanesti...
STRAN 10
VESTNIK, 7. APRIL 1988
za vsakogar nekaj
ŠOLA DOBRE VOŽNJE
ELANCYL
IZKUŠNJE IN PRIPOROČILA
povečini zaradi tovornjakovih koles. Tako imajo avtomobilske gume dodatno nalogo: vodo morajo »popiti« oziroma spodrivati. Pa ne samo vodo. Tudi ob razmočeni snežni brozgi so okoliščine zelo podobne.
Varnost vožnje je v takših primerih torej odvisna od treh količnikov: količine vode na vozišču, zasnove in stanja avtomobilskih gum ter hitrosti vozila. Sodobne gume so takšnim nalogam zelo dobro kos. Vsemogočne pa niso: če je plast vode predebela, hitrost vozila pa prevelika, izgubijo še varen stik s podlago in začnejo drseti. Prehod kotaljenja v drsenje kolesa je shematsko prikazan tudi na sliki. Ko guma ni več kos spodrivanju vode, se kolo privzgidne in ustavi. Drsečega kolesa pa ni mogoče varno voditi. Avtomobil se tako izmuzne voznikovemu nadzoru in konec avanture je praktično le še vprašanje sreče. Vsakršno pospeševanje ali zaviranje je v takšnih trenutkih povsem napačno početje. Če je drsenje kratkotrajno, je dovolj, če poskušate z rahlimi gibi na volanu vozilo obdržati v zahtevani smeri, ne da bi spreminjali sile na kolesih. Toda dostikrat so vodne plasti predolge, da bi se avtomobil spet hitro znašel na oprijemljivih tleh. V takšnih primerih takoj pritisnite na pedal sklopke. S tem boste izključili pogonsko vez med motorjem in gnanimi kolesi ter tako omogočili čimprejšnji prehod teh koles nazaj, v kotaljenje. Možnost zanašanja vozila je tako znatno manjša, še vedno pa močno odvisna od voznikove spretnosti in njegovih živcev. Naj bo drsenje po vodi še tako grozeče, zavore pustite pri miru! Ker je zvonjenje po toči največkrat prepozno, velja o vodni nevarnosti razmišljati že prej: preden vas preseneti. To pomeni, da se morate ob dežju in brozgi bati velikih luž, napačno nagnjenih vozišč, zamašenih odtokov ob cesti, vdrtih kolesnic in nasploh slabo vzdrževanih cestnih površin. Ker smo pri nas že vajeni, da slabe ceste nikoli niso krive za prometne nesreče, voznikov tudi ne opozarjamo nanje. Na tujem, naša slika je za primer, takšno nevarnost oznanijo ne le s tablo za drsenje, ampak tudi napisom pod njo. In šele potem lahko upravičeno trdijo, da je bila hitrost avtomobila, ki je zdrsnil v nesrečo, prevelika.
-STEKLINA SPET KROŽI PO SLOVENIJI
Bodimo pozorni na vsakem koraku
Gozdna steklina, ki se je v Sloveniji razširila šele po letu 1973, glavni val pa je prek Evrope pljusnil k nam pri Ratečah januarja leta 1979, je menda prišla, nekje iz ruskih ali poljskih gozdov konec tridesetih let ali takoj po drugi svetovni vojni.
Toda zaradi tovrstne stekline v Sloveniji ni še nihče umrl! Trinajst smrtnih primerov je prva leta terjala le urbana steklina, ki je v Sloveniji po množičnem cepljenju psov leta 1952 ni več. Zadnja žrtev stekline pri nas je bil osemletni deček, kmečki sin iz vasi Globočica pri Kostanjevici, ki ga je leta 1950 napadel potepuški pes. Stekla žival je otroka ugriznila v zadnji del glave in v hrbet. Letošnji val stekline je zelo hiter in močan. Doslej je zajel že tretjino slovenskih občin, na srečo med temi niso naše občine. Kljub temu pa je potrebno biti pozoren posebno sedaj, ko se je začela pomlad in ko bomo odhajali tudi v naravo.
MOKRE DRSNICE
MP 24
Zavarovanje
VZGOJA OTROKA
KDAJ NA KAHLICO?
Ženske so velikokrat nezadovoljne s svojo kožo, predvsem pa z maščobnimi blazinicami, ki se nabirajo pod kožo. Te-so največji problem poleti, ko se je potrebno pokazati v kopalkah.
MP 24 je najnovejši izdelek iz zaščitne kolekcije masažnih metod elancyl. To je osvežilen gel, ki vsebuje nove aktivne snovi rastlinskega izvora in vitamin E. Potrebno ga je nanesti na kožo in ga dobro vmasirati, potem pa pustiti nekaj časa, da začnejo aktivne snovi delovati. Hkrati pa regene-
racijska moč vitamina E skrbi, da se tkivo stabilizira in postane prožno.
Znanstvene raziskave so dokazale, da se še po 14 dneh pokažejo prvi uspehi, po 30 dneh uporabe tega gela pa se zmanjša obseg bedra v povprečju za 234 cm, obseg medeničnega predela pa kar za 2,87 cm Elanoyl M 24 dobite, seveda, v Avstriji.

praha je odvisna od motnosti vina in se običajno uporablja od 5, do 15 gramov.
Odmerjena količina azbestnega prahu se pomeša v vedru s 4 do 5 litri vina. Da bi dobili kompaktno maso, podobno mleku, se hitro preliva iz vedra v vedro. Najprej se skozi platneno vrečko vlije vedro motnega vina, ki ga želimo filtrirati, potem pa se doda razmešan azbest. Vino, ki izteka skozi vrečico v posodo, postavljeno spodaj, je še vedno motno, pa ga ponovno vlijemo v filter vse dotlej, dokler se ne pojavi bistro vino. V tem času so se delci azbesta pravilno razporedili po površini platnene vrečice, nastal je tanek filtrski sloj. S tem načinom je mogoče v eni un filtrirati okoli 30 litrov motnega vina in okoli 10 litrov vinske usedline. Čeprav je zmogljivost teh filtrov majhna, se trud vendarle poplača, vino postane kristalno čisto, ima izražen okus.
S filtriranjem postane motno vino kristalno čisto in bolj izraženega vonja in okusa. S filtriranjem se motna vina čistijo s pritiskom ali s prostim padcem, tako da prehajajo skozi porozne tvari, ki zadržujejo vso nesnago. Čeprav obstaja za filtriranje več naprav in aparatov, se v gospodinjstvih uporablja najbolj preprosta naprava, tako imenovani holandski filter, ki je narejen iz posebej pripravljene platnene vrečice.
Filtrirna naprava je sestavljena iz lesene posode vsebine 20 do 30 litrov, ki ima na dnu odprtino s cevjo. Na to cev se priveže platnena vrečica ovalne oblike vsebine od 15 do 20 litrov. Pred uporabo se vrečica dobro prekuha in izpere v hladni vodi. Za zmanjšanje por na platnu se uporablja azbest v prahu. Količina azbestovega
Dva suha dneva na teden
Vsakdanje pho pri gledanju televizije, nekaj kozarcev vina v prijetni družbi in že postanemo pivci iz navade. Že če moški redno popije več kakor 40 gramov čistega alkohola na dan (liter piva in pol litra vina), mu grozi ciroza jeter. Ženskam zadostuje za to že 20 gramov alkohola (0,7 litra piva ali 1/4 litra vina.) To so podatki z univerze v Heidelbergu. Zdravniki ne pričakujejo, da bodo ljudje v skrbi za zdravje nehali piti, zato jim priporočajo, naj pijejo bolj s pametjo — dva zaporedna dneva naj vzdržijo brez kapljice alkohola. Pri sodobnih pivskih navadah naj bi ta dva dneva jetrom omogočila, da se očistijo in obnovijo. Moški prenese dvakrat toliko alkohola kakor ženska. Zakaj je ženska občutljivejša za alkohol, medicinsko še ni pojasnjeno.
Mnoge mame se rade pohvalijo, češ naš mali se je že pri šestih mesecih pokakal v kahlico. Precej prezgodaj so zečele navajati otroka na »snago«. Črevo se je izpraznilo in pleničke so ostale čiste, to pa je tudi vse. Otroka tako ne vzgajajo k snagi, ampak ga dresirajo za delo, ki mu razumsko še ni kos. Nekateri otroci se res že precej zgodaj navadijo opravljati potrebo v kahlico, toda nikakor ne pri šestih mesecih, ampak kvečjemu, ko so dvakrat starejši, večina pa komaj šele proti koncu drugega leta. Včasih je otrok šele konec tretjega leta starosti toliko zrel, da zna obvla-
TUJI RECEPTI
Oblečena pečenka
5 NAJ
Lestvica nastaja v sodelovanju s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232.
1.	Bodi srečna Julija — Magnet
2.	Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič
3.	When I fall in love — Rick Astley
4.	I Maschi — Gianna Nannini
5.	Dobre devojke — Novi fosili
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota vsak petek od 18. do 19. na UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Jed se priporoča za slovesne prilike, ko pričakujete goste. Za pripravo potrebujete: svinjsko meso za pečenko, 1,25 dl močnejše gorčice, sol, poper, pol kilograma listnatega testa, 1 rumenjak za mazanje.
Kako pripravimo pečenko? Lepo oblikovano pečenko spustite v vrelo vodo in kuhajte 30 minut. Očedite. Razvaljajte testo. Ohlajeno pečenko popoprajte in namažite z gorčico in zavijte v testo. Pečenko postavite na pekač, namažite z jajčnim rumenjakom in pokrijte z alu folijo. Pecite 15 minut, snemite folijo in pecite še 20 minut.
NASA RISBA
VAS PRIPIS
Podpise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka. 14. aprila
na
MK, 69000
naslov:
, Titova
VEST-29/1.
MURSKA
SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
Čičke, čačke? To je zopet kakšen nov predpis, ki brez glave, repa ga izdal je zis! (Bahirov Tunek)
Ce bi mladinci pisali članke v svojih revijah v taki pisavi, bi naravnost pomirili duhove v Beogradu in JLA. (Anton Š.) Poglej, pod plaščem umetnosti vsiljuje svoja mišljenja. (Tinč) Prehoditi boš moral vse te poti, če boš hotel imeti dovoljenje za gradnjo hiše. (Cilka)
Ja, tovariš direktor, tega pa vi ne boste razumeli; to ni politična zadeva. (Ludvik K.)
dati mišice mehurja in danke. Šele tedaj ga je smiselno vzgajati k snagi. Starši morajo biti potrpežljivi, ker bosta morali poteči še dve leti, preden mu ne bo nič več ušlo. Med učenjem starši lahko pomagajo. Otroku razlagajo, kje je spravljena kahlica, mu pokažejo, kako vanjo sodi vsebina iz plenic. Kadar malček reče »kaka«, ko se je že pokakal v hlačke, to pomeni, da razume povezavo. Otroka pohvalimo, če se usede na kahlico ali na stranišče, pa čeprav ni rezultata. Otroka ne smemo siliti, naj dolgo sedi na posodi, kajti čez deset minut sploh ne bo več vedel, zakaj sedi. Od vsega je najpomembnejše, da otrokovo lulanje in kakanje ne postaneta glavna tema pogovorov v družini. Snažnost namreč ni odvisna od otrokove dobre volje, ampak od njegove telesne zrelosti.
Pomlad je tu in z njo čas, ko bo na cesti čedalje več mopedistov n motociklistov. Poleg tega, da bo
tudi, kot vsako leto, marsikomu zmanjkalo kolo ali moped. Nekdo si ga bo preprosto »sposodil«. Morda je sedaj čas, da začnejo lastniki teh vozil razmišljati, kako bi svoja dvokolesa zaščitili pred nepridipravi. Ponujamo vam močno ključavnico z verigo. Verigo boste lahko kupili v boljših trgovinah, stane pa okoli 8 tisočakov. Kupite jo, zaščitila bo vaše vozilo in vam prihranila nervozo in čas, ki bi ga porabili med iskanjem ukradenega vozila.
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAJWSJA GORA V AFRIKI	PRIPRAVA ZAOZONL RANJE ZRAKA	JED IZ POPARJENEGA KRUHA	NEKDANJI IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER	KRATKA TURŠKA SABLJA	OŽINA HA MALAJI	AMERIŠKI SKLADATELJ
DROBIŽ V SOVJETSKI ZVEZI							
ENA 00 ČRTI« ZEMLJEVIDIH							
VRSTA JELENA DAMJAK							
SUMERSKA BOGINJA MATI						KISIK	
						IZVIRNIK	
VPRAŠAL NICA				NARAVNA SILA, NAGON			
OČE				PRITOK ISERE			
				DALMATIN. Ž.IME			
NOBELU			BEKAANIE-NE NEKDAJ				
			ZEVSOV ŠČIT				
DREVESCE Z ZELO TRDIM LESOM					GEORGES POMPIDOU		
					PARTIZANSKA VOJSKA		
KONEC NAŠE ABECEDE		REKA V ŠPANU					
		POLJSKA CVETLICA					
CIMOSOV AVTOMOBIL				OSEBNI ZAIMEK			
				ORANJE			
MOŠKO IME							
VELIK GOZDNI MERILI					LOVSKA DRUŽINA		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: radiant, orodnik, baletka, Enej, ol, rž, nune, teloh, C, dreser, E, atlet, Ne, JAR, Iris, Li, radirka, Orontes.
STRAN 11
VESTNIK, 7. APRIL 1988
križem po naših šolah
NE VEŠ, DA TE LJUBIM
Prijatelja sva ... le prijatelja. Lepo bi bilo, če bi bil zdaj z menoj, ta trenutek. Stopil bi k meni in jaz bi se ti varno stisnila v objem. Kako si želim tega, a zaman. Vsega sem sama kriva, da ni tako. Takrat v maju lani je bilo. Ti si mi izpovedal ljubezen, jaz pa sem ti neprizadeta prešerno kazala modre oblake. Kmalu zatem pa sem vzdrhtela ob mislih nate. Zaljubila sem se. Prestrašila sem se spoznanja, čutila sem, kako hudo sem te prizadela. Bilo je prepozno. Vendar si mi še vedno prijatelj, bila sem v stiski, ponujal si mi roko, a jaz je nisem vzela. Nisem imela moči. Po teh trenutkih sem spet postala nekdanje nasmejano dekle. Rada te imam ... Sanjam, da se drživa za roke, ko stopava po poti. To so le doživljaji. Ti imaš zdaj dekle, ki te ljubi. Rada bi se ti zahvalila za vse, za vse pogovore, ki sva jih imela ob ognju med prijatelji, za vso pozornost, za prijateljstvo. A rana v srcu boli, čas se ne bo nikoli zavrtel nazaj.
Mogoče pa me kdo kliče na drugačno pot, na pot resne ljubezni — da bi ohranila ta klic v sebi, toda zdaj vem, da ne bom mogla ljubiti drugega tako, kakor ljubim njega.
Jožica Grgorinčič, 8. c OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
Igram na harmoniko
Izhajam iz družine, kjer se poje in igra. Očka že dvajset let igra kot godec na veselicah in prekmurskih gostuvanjih. Sestra Metka obiskuje prvi letnik glasbene šole za klavir, Tatjana pa hodi k fruličnemu krožku. Kot učenec četrtega letnika glasbene šole za harmoniko večkrat spremljam sestri, ko pojeta narodne pesmi.
Že v zgodnji mladosti me je za glasbo navdušil ansambel, v katerem igra očka. Od vseh instrumentov me je najbolj prevzela harmonika. Zaželel sem si prav tako, kakršno sem občudoval, vendar sem bil premajhen za tako velik instrument. Čeprav mi je očka nenehno govoril, da bo treba v učenje vložiti veliko truda, sem vztrajal.
Na pustni torek sem prišel iz šole ves našminkan. Ob vstopu v stanovanje sem zagledal strica z majhno rdečo harmoniko. Z očkom sta jo pravkar pripeljala. Ni bila čisto nova, a zame je bila najlepša. Težko sem verjel, da bo to moja prva harmonika. Spomnil sem se očkovih besed in moj prosti čas se je spremenil v iska-
m ADA
DEŽELA PROSTRANSTEV IN DRUGAČNOSTI
Ko se hoče človek seznaniti z drugimi kraji, drugimi ljudmi in drugačnimi običaji, potej se mora sprijazniti tudi z dolgim potovanjem z letalom, pa če mu je to všeč ali ne. Meni letalske vožnje niso nič kaj pri srcu, še posebno ne tako dolge, kot, je v Kanado, saj traja dobrih devet ur. Toda ne da se pomagati: novinarski izziv je treba sprejeti, ali pa ne. In zdaj, ko sem se vrnil s te dolge poti, mi ni žal vsega, kar sem doživel in videl, pa čeprav sem prebil v dveh tednih v letalu več kot petindvajset ur. Zdaj, ko sem doma, se mi zdi, da bi na tako potovanje takoj znova odšel, ker sem prepričan, da sem spoznal le delček te daljne dežele in ljudi, ki jih morda ne bom nikoli več srečal, čeprav si želim kaj povsem drugega. A ne glede na vsa ta dejstva moram reči, da je bilo potovanje v Kanado obogatitev novinarjevega spoznanja in da je tako rekoč moja dolžnost, da delček teh spoznanj prenesem tudi slovenskemu bralcu, ki mu je verjetno zanimivo vsaj na tak način spoznati nove ljudi.
Večino časa v Kanadi sem preživel med našimi rojaki v Torontu, kar mi je omogočilo, da sem se dokaj dobro seznanil z življenjem in utripom v tem dvoinpolmilijon-skem mestu. Mesto, ki nikoli ne spi. nas je sprejelo v vsem svojem sijaju, ko smo se z velikim Jalovim letalom spuščali na torontsko letališče. Razsvetljene desetkilometrske avenije, po katerih je hitelo na tisoče avtomobilov. Torontsko letališče je drugo po velikosti na ameriški celini in to ti postane jasno takoj ob prihodu, kajti od pristajalne steze do našega terminala smo potrebovali dobre pol ure vožnje. Menda je na letališču kar sto sedemdeset terminalov. Čudovit je tudi večerni pogled na letališče oziroma proti letalom, ki pristajajo v vrsti s prižganimi reflektorji, tako kot bi gledal na katero od prometnih avenij. Sicer pa to niti ni čudno, kajti letališki delavci so izračunali, da na torontskem letališču pristaja letalo povprečno vsake tri minute, v najbolj prometnem času pa celo vsakih petdeset sekund. Za Jugoslovana, nevajenega takega prometa, je to izreden dogodek.
nje skrivnosti glasbe. Po uspešno opravljenem testiranju sem bil sprejet v glasbeno šolo. Moj učitelj je tovariš Šuklar, s katerim se dobro razumeva. Ob začetnih dolgočasnih vajah mi je večkrat zmanjkovalo poguma. Očka me je bodril, da brez tega ne bo šlo. Ko sem začel igrati pesmice, se mi je vrnil pogum in veselje do igranja. Začeli so se vrstiti nastopi. Pred dvema letoma so me izbrali za harmonikarja pri mladinski folklorni skupini. Rad se spominjam nastopov v Carkarje-vem domu v Ljubljani, dveh nastopov v Čakovcu, vrhunec naših nastopov pa je bil lansko leto na 27. otroškem festivalu v Šibeniku. Vsak novi nastop mi daje novih moči in volje do učenja. Vaje so vse bolj zahtevne, s trdno voljo pa je vsako težavo mogoče premagati.
Pričel sem razmišljati o nadaljnjem izobraževanju v glasbeni smeri, saj me igranje na harmoniko razvedri in veseli.
MATEJ ZAVEC
6.	c OŠ 17. oktober Beltinci
Z letališča se pelješ v mesto po čem drugem kot po avtomobilski večpasovnici. Sicer pa je treba takoj povedati, da je mesto prepredeno s številnimi večpasovnimi avenijami in tista največja ima tik pred središčem Toronta kar štiriindvajset vzporednih pasov — dvanajst jih vodi iz mesta, dvanajst vanj. Sicer pa prebivalci Toronta potrebujejo široke in dobre ceste, saj je od enega konca mesta do drugega dalje kot od Ljubljane do morja ali od Ljubljane do Maribora in približno ravno toliko kot
Toronto, sodobno kanadsko mesto z značilnim poslovnim centrom. Ob njem je sloviti C. N. Tower, najvišja stavba na svetu — visoka 553 me-
trov.
od Ljubljane do Zagreba. Toda za Kanadčane, ki živijo v deželi ogromnih razdalj, je to malenkost. Ko že govorim o deželi ogromnih razdalj, potem moram vsekakor pojasniti, da potrebuje letalo za polet od vzhodne do zahodne obale večkot sedem ur in da se Kanada razprostira na skoraj desetih milijonih kvadratnih kilometrov. Kako redko je dežela naseljena, pa nam pove podatek, da na teh neverjetnih prostranstvih živi komajda petindvajset milijonov ljudi, komajda kakšen milijon več kot v Jugoslaviji.
Če že govorim o prometu in cestnih povezavah, potem naj dodam da se na obalah velikanskega jezera Ontario v Torontu začenja
Tudi moj dedek je gradil železnico________________________
Nekega dne sem opazoval in občudoval lepoto pokrajine, ki je obdajala majhno jezero. Trava se je rahlo upogibala v ritmu vetra, tudi drevje, ki je obdajalo bližnjo železniško progo, se je predajalo vetru in rahlo šelestelo. To prijetno pesem narave pa je dopolnil rahel, iz daljave prihajajoč ritem lokomotive. Popeljal me je daleč nazaj, v čase, ko je živel še moj dedek.
Tudi njemu so lokomotive delale veliko veselje, saj je bil železniški delavec. Vsako jutro je zgodaj vstajal in se odpravljal na težko, vendar njemu zmeraj prijetno delo. Gradil je namreč železniške proge in s tem omogočil, da so vlaki prihajali in odhajali ter prevažali ljudi in tovor v najrazličnejše kraje. Ko mu je bolezen onemogočila delo, se je le s težavo poslovil od poklica, ki mu je bil del življenja. Vendar na zgrajene tračnice, lokomotive in vagone ni nikoli pozabil. Skoraj vsak dan seje odpravil na sprehod k železniški progi. Vlak je prižvižgal do mene in zmotil moje misli. Zaželel sem si, da bi sedel v vagonu in bi me vlak popeljal v svet. Spomnil sem se tudi svoje prve vožnje z vlakom. Moram priznati, da me je bilo strah, vendar me je takoj, ko sem se usedel, uspaval prijeten enakomerni ritem lokomotive. Vlak je kmalu odpeljal mimo mene, slišal se je le še njegov oddaljeni zvok. Ko bom končal osnovno šolo, me bo ta vlak vsak teden odpeljal v šolo, v mesto in me varno pripeljal nazaj domov...
Milko OSTERC, 8. a OŠ Veržej
kar štiri tisoč kilometrov dolga pot, slovita najdaljša cesta na svetu, ki se imenuje Yonge street in končuje na mejah zvezne pokrajine Manitoba, do tam pa premore komajda kakšen ovinek. Prav zaradi skorajda povsem ravnih in sodobnih avtocest Kanadčani o sebi pravijo, da niso prav dobri vozniki, kajti voziti po kanadskih cestah ni prav nič težko, poleg tega pa menda tudi vozniškega izpita ni težko narediti. Zato pa se toliko bolj bojijo prometne policije. Na splošno Kanadčani ne govorijo veliko čez
svojo policijo, toda zavedajo se, da ti že za manjši prekršek hitro poberejo petdeset ali več dolarjev, kar pa tudi za Kanadčane ni ravno nepomemben izdatek, še posebej, ker ga je treba plačati zaradi neumnosti. Petdeset dolarjev, na primer, »stane« že neprivezan varnostni pas ali napačno parkiranje. Toda Kanadčani pravijo, da se mora tudi policija obnašati kot biznismen in služiti denar. To pa najlaže počne z zaračunavanjem prometnih prekrškov. Toda po drugi strani zagotavlja dokaj mirno življenje brez pretresov in brez nepredvidenih nevarnosti.
A če se povrnemo nekoliko k zanimivostim Toronta, potem je vsekakor treba povedati, da gre tako
rekoč za tipično sodobno ameriško mesto, kakršna najpogosteje vidimo v ameriških filmih. V središču mesta so značilne petdesetinve-čnadstropne stolpnice, kjer imajo sedež predvsem bančne in finančne ustanove ter uprave velikih podjetij. Ob pogledu na vrh te dobesedno zaboli vrat, ko pa sije sonce, je svetloba, ki se odbija od steklenih pročelij, skorajda neznosna. Nedaleč stran je Canadian National Tower, ponos slehernega prebivalca Toronta, kajti stolp je najvišja grajena stavba na svetu, saj meri kar 553 metrov. Na višini približno 340 metrov je seveda restavracija, od koder si lahko lepega pogleda željan obiskovalec zlasti ob jasnem vremenu ogleduje panoramo mesta, vidi pa tudi daleč po pokrajini Ontaria in preko ogromnega jezera Ontario, ki je, mimogrede povedano, večje kot vsa Slovenija. Nasploh se tem ogromnim razsežnostim Evropejec, vajen mnogo manjših državnih in etničnih razsežnosti, komajda privadi. Toda Kanadčani so tako rekoč nagnjeni k velikosti in pretiravanju, kajti nove generacije. ki se tod rojevajo, drugačnega sveta praktično ne poznajo.
Toda krivični bi bili do Kanadčanov, če bi se njihovega življenja lotevali le ob stvareh, ki so jih zgradili, ne bi pa se ustavili pri tistih, ki so vse to ustvarili, torej ljudeh, pa naj gre za tiste, rojene v novi domovini, ali pa za one, ki so tja prihajali v letih, ko so si iskali svoj življenjski prostor pod soncem. Že na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da je Kanada obljubljena dežela, dežela neskončnih možnosti. dežela ogromnega prostora, kjer si lahko najdeš svoj prostor. Toda obenem je ta dežela dokaj kruta, saj priznava samo delo, podjetnost in pridnost. Za lenega tu ni ne pravega kruha ne perspektive. A vendarle sem v teh štirinajstih dneh spoznal, da so možnosti za uspeh dokaj velike. Kanadčani znajo ceniti svojo deželo in vse tisto, kar jim ponuja. Že od malega se namreč učijo, da se lahko preživljajo samo z delom, in to ostaja njihov življenjski moto vse življenje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
MOJ KUŽEK
Že od rane mladosti ljubim domače živali. Še posebej so mi pri srcu kužki. Morda tudi zato, ker je očka lovec.
S kužkom Runom se dobro razumeva. Večkrat se skupaj igrava, rad pa se podi tudi za kokošmi in mucami. Z našo muco Muri se najboljše razume. Na sosedove muce pa je še posebej jezen. Zagotovo bi z njimi opravil na lahek način, a veriga tu še kako prav pride. Z Runom sva najsrečnejša ob koncu tedna in med počitnicami, ko v naravi prebijeva tudi več ur.
Mislim, da bi morali ljudje posvetiti večjo pozornost domačim živalim, še posebej ob hudih zimah in velikih poletnih vroči-nah. Moja velika želja je, da bi imela tudi papagaja ali kanar-čka- Sandra Emiša, 5. b
OŠ Bogojina
ABC POMURKA
KZ LJUTOMER KRIŽEVCI
TZO KLAS
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjega osnovnega sredstva
— tovorni avto TAM 5500, letnik 1971, registriran, v voznem stanju
izklicna cena
4.000.000
Javna dražba bo v soboto, 9. 4. 1988, ob 10. uri v skladišču Ključarovci. Davek v ceni ni vračunan in ga plača kupec.
Na osnovi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnega pomena sozda ABC POMURKA Murska Sobota z dne 29. 3. 1988 razpisujemo prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE PREDELOVALNO-HLADIL-NIŠKEGA CENTRA.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne, agronomske ali živilske stroke s 3 (visoka) ali 5 (višja) leti delovnih izkušenj.
Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: Delovna skupnost sozda ABC POMURKA, Murska Sobota, Lendavska 9.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v nadaljnjih 15 dneh.
OBVESTILO
Veterinarska postaja Murska Sobota obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za območje Murske Sobote 14., 15. in 16. aprila 1988 od 6. do 8. ure na Veterinarski postaji Murska Sobota, Lendavska 27.
Zdravilišče Radenska s tremi srci, n. sol. o.
Radenci
tozd Naravno zdravilišče, n. sol. o., Radenci
objavlja
dražbo
vozila KOMBI IMV 1600 BR, letnik izdelave 1977, vozno, izklicna cena 700.000 din.
Dražba bo v petek, 15. 4. 1988, ob 13. uri na parkirnem prostoru Zdraviliškega doma (za hotelom Radin). Udeleženci plačajo 70.000 din varščine. Ustrezne dajatve plača kupec. Ogled vozila je možen uro pred začetkom dražbe.
VLAK
Vlak hiti, vlak drvi, skozi mesta in vasi neizmerno hiti.
Sopiha v bregove, se spušča v doline, skozi mnoge tunele in čez neštete mostove.
In v ovinek zapelje se, zagleda postajo in neskončno vesel zapiska v daljavo.
Melita MORAVEC, 5. a OŠ VERŽEJ
Prvi april
Tega dne si ljudje privoščijo marsikatero šalo. Tudi na moj račun so si jo.
Bilo mi je sedem let. Mama me je zbudila in naročila, naj grem k sosedovim. Moja muca naj bi dobila mladiče in jih znosila tja. Zato naj grem ponje in jih prinesem domov. Tega mi ni bilo potrebno dvakrat reči. Tako sem hitela, da se še umiti nisem utegnila. Vsa zasopla planem na sosedovo dvorišče in vprašam, kje so moje mucke. Vsi so se mi začeli smejati in povedali, da je danes prvi april. Bila sem jezna. Z dolgim nosom in povešeno glavo sem prišla domov. Tudi doma so se mi smejali.
Mama mi je razložila, da je to dan šale in smeha, in da se tega dne ne sme nikomur zameriti, če strese kako debelo na drug račun.
Klavdija Šek, 5. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
STRAN 12
VESTNIK, 7. APRIL 1988
šport
STRELSTVO — REPUBLIŠKO PRVENSTVO
JANEZ HORVAT republiški prvak in rekorder
Pomurski strelci nadaljujejo z odličnimi rezultati in osvajanjem pomembnih republiških naslovov. Ni se še poleglo navdušenje nad zmago Draga Pertocija na republiškem tekmovanju za zlato puščico, že je prišel v Pomurje nov republiški naslov in rekord. Član SD Noršinci Janez Horvat je namreč na republiškem prvenstvu v Trzinu z novim slovenskim rekordom, 383 krogov, postal nori republiški prvak. Tako imamo zdaj v Pomurju kar tri republiške rekordetje: Aleš Števanec (pionirji) 184, Drago Pertoci (mladinci) 377 in Janez Horvat (člani) 383 krogov. Velik uspeh predstavlja tudi drugo mesto ekipe Noršinec s 1115 krogi. Članice Noršinec so s 1040 krogi zasedle deseto mesto, najboljša posameznica Cvetka Rengeo (SCT) pa je dosegla 351 krogov.
Na republiškem mladinskem prvenstvu so se odlično odrezali tudi mladinci SD Koloman Flisar Tišina, saj so s 1087 krogi postali republiški mladinski prvak. Noršinci so s 1066 krogi zasedli peto mesto. Med posamezniki je Aleš Števanec (Tišina) s 367 krogi zasedel četrto, Branko Balažič (Noršinci) pa s 365 krogi osmo mesto. Mladinke Noršinec so zasedle peto mesto, najboljša v ekipi, Melita Balek, pa 348 krogov. V tekmovanju pionirjev so Noršinci zasedli osmo mesto s 603 krogi, ABC MI pa deseto s 502 krogoma. Med posamezniki je bil Boris Šledelj (ABC) s 176 krogi sedmi, Robi Markoja (Nor.) s 175 krogi enajsti. Pionirke Noršinec so s 479 krogi zasedle peto mesto, Marija Horvat (Šaiovci) pa je dosegla 165 krogov. Normo za državno prvenstvo je izpolnilo 23 strelcev iz Pomurja (Murska Sobota 18, Ljutomer 2 in Radgona 3). Feri Maučec
BRONASTA KOLAJNA UNGERJA V DVOJICAH
Na državnem mladinskem prvenstvu za posameznike in dvojice, ki je bilo v Leskovcu, so od devetih slovenskih igralcev sodelovali tudi trije Sobočani, a v posamezni konkurenci niso dosegli pričakovanih rezultatov. Izjema je le bronasta kolajna Ungerja v dvojicah skupaj z Mehmedovičem iz Viteza, ker se njegov soigralec Zitek iz nerazumljivih razlogov ni udeležil prvenstva in je tako v zadnjem trenutku pustil soigralce in klub na cedilu.
Med posamezniki Ungerju ni uspela uvrstitev med najboljšo osmerico, ker je izgubil z igralcem Vojvodine Šubonjo in po nekaj zmagah v končni uvrstitvi zasedel 11. mesto, kar je njegova najslabša uvrstitev na zadnjih treh prvenstvih in veliko manj kot smo pričakovali. Rihtarič, ki je prvič igral na prvenstvu, je zasedel zanj dobro 20. mesto, Ori pa slabo 34. mesto, kar je precej slabše kot na lanskem prvenstvu. Lep uspeh, uvrstitev v polfinale, pa je dosegel Unger v dvojicah skupaj z Mehmedovičem iz Viteza, ko sta v četrtfinalu premagala zmagovito dvojico z zveznega turnirja Lovro Ratkovič, Mešanorič—Panič (Sloga) z 2:1 in za vstop za finale izgubila z novima državnima prvakoma, dvojico Karkovič—Ati-kovič (Vjesnik) z 0:2. Unger se je uvrstil med osmerico najboljših tudi v mešanih dvojicah skupaj z Nišavičevo (Ilirija). Sicer pa je prvenstvo pokazalo, da Sobočani pri mladih vedno bolj izgubljajo stik z najboljšimi v Jugoslaviji in bodo morali v prihodnje več in bolje delati, če želijo dosegati take rezultate kot v preteklosti.
JUBILEJI
NOGOMET
Mura in Nafta izgubila
V tekmovanju slovenske nogometne lige je Izola premagala Muro z 2:0. Oba zadetka so domačini dosegli že v prvem polčasu. Mura, ki je s 15 točkami na osmem mestu, igra v naslednjem kolu doma s Teolom Slovanom iz Ljubljane.
V prvem spomladanskem kolu območne slovenske nogometne lige — vzhod je Fužinar na Ravnah premagal lendavsko Nafto s 3:1. Častni zadetek za Nafto je dosegel Varga iz enajstmetrovke. Nafta je z 12 točkami na šestem mestu, v naslednjem kolu pa igra doma s Pohorjem.
—ROKOMET-------------------------------------
TOKRAT SKROMNA BERA
Pomurski rokometaši v republiškem tekmovanju so bili tokrat skromni. V prvi republiški moški rokometni ligi je Prale v Ljubljani premagalo Bakovce s 33:19. Strelci za Bakovce; Lovenjak 7, Kozel 6, Horvat in Katona po 2, Smodiš in Antolin po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma,z vodečim Slovenj Gradcem. V prvi republiški ženski rokometni ligi pa je Novo mesto premagalo Polano s 27:24. Strelke za Polano: S. Hozjanova 12, Vogrinčeva 6, Bačvičeva 3, Šernekova 2 in Kavaševa 1. V naslednjem kolu igra Polana doma s Šmartnim.
V drugi republiški ženski rokometni ligi — vzhod je Radgona premagala Velenje z 22:20. Najučinkovitejši strelki: Petkova 13 in Maukova 4. Fužinar pa je premagal Beltinko z 29:22. Najboljše strelke: Tkalčeva 9, Puklavčeva 6 in Zakičeva 5. V moški konkurenci je Branik v Mariboru premagal Radgono z 31:28. Najboljši strelci: Grah in Želodec po 8, Perša 6. Fužinar pa je v Krogu premaga! domačo ekipo s 30:27.
--- JUDO------------------------------------
Za konec zmaga
V zadnjem kolu tekmovanja prve republiške ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote gostovala na Jesenicah in premagala istoimensko moštvo z 61:56. Strelke za Pomurje: Korenova 30, Borčeva 21, Kolarjeva 7 in Lihtenegrova 3.
V zadnjem kolu razigravanja v drugi republiški moški košarkarski ligi je Prebold v Murski Soboti premagal Pomurje z 91:90. Strelci za Pomurje: Klemer 28, Banič 16, Kerčmar 15, Tušar 14, Marinič 6, Stornik 4, Andrejek 3. Pomurje je zasedlo 13. mesto. Radgona pa je izgubila v Litiji s 70:99. Radgončani so zasedli osmo mesto.
Slovan ID Ježica Mengeš Odeja Cimos Comet Jesenice Kladivar Metka
22
22
22
22
22
22
22
22
22
POMURJE 22
Cerknica 22
Labod 22
19
17
16
12
12
11
10
10
8
7
6
4
3 5
6
10
10
11
12
12
14
15
16
18
1704:1413 1591:1336 1657:1557 1564:1529 1527:1417 1384:1362 1593:1575 1527:1625 1499:1586 1287:1440 1436:1618 1422:1722
41
39
38
34
34
33
32
32
30
29
28
26
USPEH SOBOČANOV V CAKOVCU
Ob obletnici osvoboditve Čakovca je bil 6. tradicionalni turnir v judu. Sodelovalo je 220 tekmovalcev iz 18 klubov. Med njimi so bili tudi judoisti iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so zasedli eno prvo, tri druga in šest tretjih mest. Najuspešnejši je bil Vehab, ki je zmagal v kat. do 60 kg, Štotl pa je bil v isti kategoriji
dragi. Draga sta bila tudi Vehab (32 kg) in Šeruga (46 kg). Tretja mesta pa so zasedli: Brozovič, Rituper in Titan, Djurov in Šooš sta bila sedma. V ženski konkurenci so tretja mesta zasedle Nemčeva, Erjavčeva in Fujsova, Verbanova pa je bila peta. Ekipno je Judo Partizan Murska Sobota zasedel četrto mesto s 17 točkami. T. Kos
Prvi pozivni turnir Pomurja
V Murski Soboti je bil prvi pozivni turnir Pomurja v judu. Sodelovalo je 41 tekmovalcev iz Ljutomera in Murske Sobote, medtem ko so manjkali judoisti s Cankove in iz Lendave.
Rezultati — do 32 kg:Cikajlo, Fišer, Kisilak in Čahuk (vsi MS); do 35 kg: Vehab, Horvat, Cigut (vsi MS); do 42 kg: Cikajlo, Kuhar, Flegar in Špom (vsi MS); do 46 kg: Še-
roga, Mazouzi in Novak (vsi MS); do 58 kg: Brozovič in nad 58 kg: Pozde-rec (oba MS); do 53 kg: Kavčič, do 57 kg: Stoti, Brozovič, Titan (vsi MS); do 62 kg: Vehab (MS), Muršič (Lj.), Pozderec (MS); do 68 kg: Gjerkeš (Lj.), Šarkezi in Kos (oba MS); nad 68 kg: Meničanin, Šooš (oba MS), Belci in Otman (oba Lj.).
T. Kos
Motokros v Sotini
AMD Štefan Kovač Murska Sobota organizira v nedeljo, 10. aprila 1988, ob 13. uri v Sotini tekmovanje v motokrosu v razredu 250 ccm, nastopili pa bodo tudi pionirji. Dirka bo gotovo privlačna, saj bodo nastopili de-vetkratni državni prvak Predan iz Lenarta, trikratni državni prvak Urbanija iz Lukovice in ženska Nada Botič iz Kopra. Sodelovali pa bodo tudi domači tekmovalci: Rogan in Černjavič pri članih ter Oliver in Željko Rogan.
Regijsko mladinsko prvenstvo
Karate sekcija soboškega Partizana organizira v nedeljo, 10. aprila 1988, ob 10. uri v telovadnici SŠCTPU v Murski Soboti prvenstvo mariborsko-pomurske regije v karateju za mladince. Vabijo ljubitelje tega športa, da pridejo bodrit domače tekmovalce, ki se vse bolj uveljavljajo.
MARATON TREH SRC
OSMI TEKAŠKI PRAZNIK V RADENCIH
Partizan in Turistično društvo Radenci pod pokroviteljstvom Radenske letos že osmič organizirata tekaški maraton treh src, ki bo v soboto, 23. aprila 1988, ob 14. uri s Startom pred hotelom Radin v Radencih. Organizacijski odbor in njegovi pododbori, ki jih sestavljajo priznani teles novzgojni, gospodarski in javni delavci, je že začel z delom, tako da priprave potekajo brez posebnih težav. _ ,	, ,,	, . .
Tako se lahko nadejamo, da bo tudi letošnji, osmi tekaški praznik v Radencih brez primere. Pomladno zelenje bo gotovo tudi letos v privlačne Ra-
dence privabilo nove ljubitelje teka od blizu in daleč. Dobro udeležbo najboljših slovenskih tekačev pa že zagotavlja tudi dejstvo, da je Atletska zveza Slovenije tudi letos zaupala Raden cem prvenstvo Slovenije v malem maratonu za moške in ženske. Tokrat bo drugič organiziran tek cicibanov. Proge bodo ostale nespremenjene. Cicibanovega maratona se lahko udeležijo cicibani od 4. do 7. leta starosti, njihov štart pa bo ob 11. uri.
Prijavijo se lahko od 10. ure na štartnem prostoru. Proga je dolga od 400 do 600 metrov. Miadi-
na in odrasli pa bodo tekli na trimskem teku na 10 km, malem maratonu na 21 km in maratonu na 42 km. Startnina se plača za veliki in mali maraton, medtem ko za trimski in cicbanov tek startnine ni. Za tiste, ki se prijavijo 10 dni pred prireditvijo, je startnina 1.500 dinarjev, za zamudnike pa 3.000 dinarjev. Vsak udeleženec tekaškega maratona treh src prejme spominsko značko, diplomo za veliki in mali maraton ter testno priznanje. Absolutna zmagovalca dobita pokal pokrovitelja, prvi trije v vsaki kategoriji pa medaljo. Feri Maučec
Priimek, ime
Rojstni podatki
Popoln naslov
Tekel bom (obkroži)
1. maraton
2. mali maraton
3. trimski tek
4. cicibanov tek
Datum
Mesto
Podpis
KAJAKAŠTVO
Za začetek 2. mesto
V nedeljo je bila na Savi Dolinki prva letošnja večja preizkušnja v spustu za kajakaše in kanuiste na divjih vodah. Med okrog 80 tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je nastopil tudi Štefan Varga iz DB Mura Krog in v članski konkurenci zasedel 2. mesto (za državnim prvakom Obiokarjem).
-aj
— ODBOJKA------------------
Prepričljiva zmaga
Odbojkarji Agroploda Ljutomera so v prvenstveni tekmi prve republiške lige v Križevcih prepričljivo, s 3:0 premagali LIK Kočevje. Ljutomerčani, ki so nastopili brez Rajnarja, so igrali zelo požrtvovalno in si tako priborili pomembni točki. Tudi igra je bila tokrat boljša kot na zadnjem srečanju. V predzadnjem kolu gostujejo Ljutomerčani pri Mislinji.
PNL
Rezultati — 12. kolo
Tišina:Bakovci 0:0
OdranciBeltinka 0:0 Mladost:Črenšovd 2:1 Dobrovnik:Hotiza 1:1 Tumišče:Renkovci 2:3 Veržej:Dokležovje 3:1
Dobrovnik	12 8 3 1	27:12 19
Veržej	12 7 4 1	21:12 18
Bakovci	12 7 2 3	22:10 16
Turnišče	12 6 3 3	28:18 15
Beltinka	12 6 2 4	30:25 14
Mladost	12 6 1 5	22:20 13
Renkovci	12 4 3 5	21:26 11
Tišina	12 3 4 5	23:22 10
Dokležovje	12 4 2 6	20:29 10
Črenšovci	12 2 4 6	18:27 8
Hotiza	12 14 7	19:30 6
Odranci	12 0 4 8	10:30 4
1. MNL F		^IS
Rezultati — 12. kolo Čarda.Filovci 1:0 Radgona:Cankova 1:1 Gančani:Ljutomer 3:1 IžakovciJešanovci 3:1 RakičanJromejnik 2:3 Lipa:Pt>conci 4:1 Tromejnik 12 8 2 2		38:24 18
Ljutomer	12 6 5 1	24:17 17
Upa	12 6 3 3	41:24 15
Cankova	12 7 1 4	30:18 15
Čarda	12 7 1 4	24:16 15
Ižakovci	12 5 3 4	25:20 13
Filovci	12 5 1 6	23:23 11
Radgona	12 3 5 4	24:27 11
Gančani	12 4 2 6	14.27 10
Puconci	12 2 5 5	26:32 9
Rakičan	12 3 2 7	21:32 8
Tešanovci	12 0 2 10	12.-42 2
SEKEREŠ PETI
V Ljubljani je bil 4. turnir A v badmintonu za člane in članice Slovenije. Med Lendavčani sta se najbolje odrezala Sekereš, ki je pri članih zasedel peto mesto, in Korenova, ki je bila pri članicah deveta.
II. MNL
Rezultati — 14. koto
ŠalovchApače 0:0 Rogašovci:Bogojina 4:1 Seto:Btatonci 3:2
Vrelec:Gtad 2:2 Serdica:Hodoš 0:1 Prosenjak.:Križevci 3:4
Rogašovci	T
Bratonci	1
Bogojina	1
Šaiovci	1
Hodoš	1
Selo	1
Prosenjak.	1
Vrelec Romah Apače	1
Grad	I
Serdica Križevci ' t- - -
MS
13 13	10 3 9 2		0 46:13 23 2 45:16 20		
13	9	1	3	46:27	19
13	6	5	2	44:27	17
13	8	1	4	42:27	17
13	8	1	4	42:29	17
13	5	2	6	31:37	12
13	4	4	5	28:34	12
12	4	1	7	32:48	9
13	3	1	9	23:32	7
13	3	1	9	28:63	7
13	2	2	9	24:34	6
13	1	0	12	17:61	2
Trideset let ŠŠD Mejnik Gornja Radgona
Šolsko športno društvo Mejnik na Osnovni šoli Jože Kerenčič Gornja Radgona praznuje letos 30-letnico uspešnega delovanja. Ta jubilej so proslavili pretekli teden v okviru dneva šole, ko so pripravili proslavo s kulturnim programom in prikazom dejavnosti. O dejavnosti, razvoju in uspehih društva je govoril predsednik, Sašo Fišinger.
ŠŠD Mejnik Gornja Radgona je bilo ustanovljeno leta 1958, ko je prišla na šolo Irena Pevec, ki je še danes mentor društva. V začetku je društvo delovalo v težkih razmerah, saj ni imelo primernih prostorov. Z zgraditvijo nove šole pa so nastale možnosti za dobro delo, kar je društvo tudi s pridom izkoristilo. Nenehno je razširjalo svojo dejavnost in tudi vključevalo zunanje strokovne sodelavce. Danes imajo dobro razvite panoge: rokomet, odbojko, košarko, namizni tenis, gimnastiko in šah. V treh desetletjih je društvo vzgojilo vrsto dobrih športnikov in športnih delavcev, samoupravljalcev. Za svoje uspešno delo je ŠŠD Mejnik prejelo tudi številna priznanja ZTKO Slovenije, republiškega centra šolskih športnih društev. ZTKO in OK SZDL Gornja Radgona in druga. Posebna priznanja kot samoupravljala so prejeli učenci: Metka Irgolič. Andrej Holc in Tatjana Petrovčič.
Ob praznovanju 30-Ielnice je ŠŠD Mejnik prejelo posebno priznanje TKS Gornja Radgona. Irena Pevec, Franc Strgar in Martin Holc pa priznanja Zveze telesnokulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Šolsko športno društvo pa je podelilo priznanje zvestim sodelavcem: Branetu Klunu. Mileni Dvoršak, Bogdanu Tmjaku, Jožetu Slaku, Ivanu Drozdku. Borisu Ploju in Lojzki Potočnikovi. V kulturnem programu so sodelovali harmonikarji Kuda Krilato kolo iz Maribora.	Feri Maučec .
KEGLJANJE
ZMAGA IN PORAZ NAFTE
Kegljavci Nafte iz Lendave so gostili madžarsko ekipo iz Monoštra in jo premagali s 2397:2309 podrtimi keglji. Posamezno: Radako-vič 430 Felšo 425, Peric 424, Žalik 377, Kerman 371 in Kopinja 370 podrtih kegljev.
V zadnjem kolu prve medžimurske kegljaške lige pa je Borac iz Nedelišča premagal Nafto s 4770:4761 podrtimi keglji. Posamezno: Peric 852, Žalik 821, Felšo 790, Radakovič 789, Kopinja 774, Zupanec 381 in Kerman 354 podrtih kegljev. Nafta je zasedla šesto mesto.
L. Žalik
--- ŠAH -------------------------------
MEDNARODNO SREČANJE
V Lendavi so gostovali šahisti iz Monoštra na Madžarskem in izgubili srečanje z Lendavo z O,5:5,5 točke. Za Lendavo so zmagali: Vuk, Vida, Ligeti, M. Cofek in Ivanec, remiziral pa je J. Cofek.
Končano je bilo sindikalno tekmovanje v šahu lendavske občine. Sodelovalo je 7 ekip. Zmagal je Varstroj s 17 točkami pred Ino (16,5) in Integralom (15,5 točke).	J. Gerenčer
ZMAGA LENDAVČANOV
V polfinalnem pokalnem srečanju na območju Pomurja so šahisti Bife 7 premagali Radgono s 3:1. Zmage za zmagovalca so dosegli: Todorovič, Strbad in Ligeti, za Radgončane pa je bil uspešen Lukač. Lendavčani se bodo v finalu pomerili z Radensko Pomurjem. Pri mladincih je Lendava z zmagama bratov Gruškovnjak premagala Radgono z 2:0.
PRVA EKIPA RADENSKE POMURJA
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je bilo organizator občinskega tekmovanja za pokal maršala Tita. Med štirimi ekipami je zmagala prva ekipa Radenske Pomurja pred drugo ekipo, obe sta zbrali po 9 točk. Sledijo Brezovci (4) in Ižakovci (2 točki).
NOGOMETAŠI ROGAŠOVEC — jesenski prvaki v dragi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Stojijo od leve: Silvester Recek, Vlado Gomboc, Boris Sever, Dragan Tomovič, Viktor Felkar, Peter Gaber in Jože Gaber. Čepijo: Janko Hajdinjak, Franc Gomboc, Jože Gomboc, Igor Suša, Bojan Šadl in Stanko Hoisedl. Manjkajo: Andrej Gaber, Božo Šalamon in Anton Buček.
Nogometaši Polane — jesenski prvaki v prvi občinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve:Jaklin, Žižek, Režonja, Petek, Cvetko, Kranjec, Š. Žerdin, Kotnjek, Žalik, Horvat. Čepijo: D. Vuk, Vouri, C. Žer-din, Klujber, Pucko, Viitek in J. Vuk.
VESTNIK, 7. APRIL 1988
STRAN 13
naši kraji in ljudje
Romi dobili elektriko
Krajevna skupnost Beltinci se je skupaj s Centrom za socialno delo v Murski Soboti in drugimi dejavniki že pred leti lotila stanovanjske problematike Romov v Beltincih. Takrat je bila zgrajena stanovanjska zgradba, ki omogoča boljše bivalne razmere Romov, kot je bilo to prej. Osem romskih družin, ki živijo v Beltincih, pa je pred dnevi dobilo elektriko, za kar sta prispevala denar Krajevna skupnost Beltinci in Center za socialno delo Murska Sobota, vsak po 2,5 milijona dinarjev. Napeljava je tako urejena, da ima vsako gospodinjstvo svoj števec, elektrika pa se lahko posebej prikopi oziroma odklopi. Kot nam je povedal predstavnik romskega naselja v Beltincih, Ludvik Horvat, jim elektrika prinaša novo življenje, zato so tudi zelo zadovoljni, da se jim je izpolnila dolgoletna želja. V naselju je bolj veselo, gla-
sove močno navitih radijskih sprejemnikov je slišati daleč naokrog. Naš sogovornik pa se je pohvalil, da ima že tudi prvi televizijski sprejemnik. Tako imajo sedaj tudi beltinski Romi več stika s svetom, kar je zelo pomembno tudi za njihove otroke. Slednji bodo imeli pri električni razsvetljavi tudi boljše možnosti za učenje. Krajevna skupnost Beltinci si tudi prizadeva, da bi jim v naselju uredili vrtove, kjer bi si lahko pridelovali zelenjavo. Kot kaže, bo to tudi v kratkem urejeno, saj je potrebno navoziti še nekaj zemlje. Zavoziti pa bi kazalo tudi okrog stanovanjske zgradbe, kjer je zlasti ob deževnem vremenu veliko blata. Tako torej v Beltincih rešujejo problematiko Romov.
V kraju pa so se lotili tudi ene pomembnih nalog — nadalnjnje urejanje kanalizacije s priključki na gospodinjstva. Kanalizaci-
Naselje Romov v Beltincih, kjer je zagorela električna luč.
Foto: F. Maučec
------LENDAVA --------------------------
NAJVEČ DENARJA ZA VODNO ČRPALIŠČE
Problem oskrbe z vodo je v Lendavi že nekaj let akuten. Vode zmanjkuje zlasti v poletnem času, ko v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov skorajda ni vode. Odločitev za novo vodno črpališče je bila torej na mestu, gradnjo pa bo potrebno čim prej končati. Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost predvideva, da bo v letošnjem letu zbrala okoli 800 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili za komunalna dela v mestu Lendava, za sofinanciranje vodnega črpališča in izdelavo projektne dokumentacije za odlaganje komunalnih odpadkov. Del sredstev bo namenjeno ureditvi zemeljskega plazu v Dolgi vasi, javni razsvetljavi v občini in zimski cestni službi. Za komunalna dela v krajevnih skupnostih je vsako leto manj denarja, zato bodo morale za ta dela poskrbeti krajevne skupnosti, saj bo komunalna skupnost v prihodnje financirala le tista dela, ki so splošnega pomena za vso občino. Komunalna skupnost je naročila tudi izdelavo projektne dokumentacije za odvod meteornih voda v industrijski coni.
Jani D.
Pot na radgonski grad 6.
Prav grdo smetišče, kaj? Še grše pa se vam bo zdelo, ko boste zvedeli, da smo ga posneli le nekaj metrov od vhoda v gornjeradgonski grad. In nekdaj je bil to tako lep park!
bp
Središče Beltinec. Foto: F. Maučec
jo so uredili že v Mladinski ulici, na katero se bo lahko priključilo 13 gospodinjstev, sedaj pa se bodo lotili urejanja kanalizacije v ulicah Štefana Kovača in Cvetnem naselju, kjer bo 26 priključkov. Pogodba z izvajalcem del je že podpisana in plačano preplačilo. Poleg tega so bile podpisane pogodbe tudi z interesenti za kanalizacijo v Vrtni ulici zli gospodinjstvi, kjer naj bi bila dela končana do konca tega leta. Uporabno dovoljenje za čistilno napravo v Beltincih je dano, sedaj pa se krajevna skupnost dogovarja s Komunalnim podjetjem Sobota, da bi kanalizacijo s čistilno napravo prevzelo v upravljanje. Sicer pa, sodeč po sprejetem programu dela, čakajo Beltinčane tudi druge zahtevne naloge, ki se jih bodo morali lotiti. Med te sodi ureditev cestnega križišča pri Osnovni šoli 17. oktober Beltinci, česar pa sami ne bodo zmo-
gli, preureditev prostorov v stari osnovni šoli pri cerkvi, kjer naj bi uredili manjšo dvorano, gradnja nove avtobusne postaje s poslovnimi prostori, za kar je dokumentacija v izdelavi, interesentov za poslovne prostore pa precej. Prav tako se bodo morali lotiti obnove električnega omrežja v naselju s postavitvijo novih luči in pa ureditve odlagališča smeti, s čimer bi odpravili številna črna odlagališča, oziroma sprejeti odlok o obveznem odvozu smeti, ki ga opravlja Komunalno podjetje Sobota iz Murske Sobote. Ob vsem tem pa je krajevna skupnost Beltinci namenila tudi dva milijona dinarjev za razvejeno društveno dejavnost. Pomembna pridobitev za Krajevno skupnost Beltinci pa je vsekakor namestitev tajnika, saj se sedaj stvari rešujejo hitreje in učinkoviteje.
Feri Maučec
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LENDAVA
Trg ljudske pravice 5, 69220 LENDAVA
razpisuje na podlagi sklepa 1. seje komisije za oddajo stavbnih zemljišč z dne 28. 3. 1988
JAVNI NATEČAJ
za oddajo opremljenih stavbnih zemljišč
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš pod pogoji iz lokacijske dokumentacije pod št. DL 161/87 z dne 1. 3. 1988, ki jo je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, v zahodnem delu naselja Turnišče, v kompleksu individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
a)	pritlična, podkletena, s podstrešnimi sobami ali medetažna enodružinska stanovanjska hiša v masivni ali montažni izvedbi
b)	velikost objekta 10 x 12 m z možnostjo odstopanja +3 m, v smeri severozahod-jugozahod
c)	streha dvokapnica z naklonom 30—40°, s kritino rdeče rjave barve,
d)	smer slemena severozahod-jugovzhod
e)	dovoljeni so pomožni objekti (drvarnica, garaža, shramba) v sklopu objekta
na stavbnih zemljiščih v k. o. Turnišče:
1.	pare. št. 2432/24, 677 m’
2.	pare. št. 2435/20, 691 m’
3.	pare. št. 2441/3, 527 m!
5.	pare. št. 2445/2, 633 m2
Cena stavbnega zemljišča za m2 znaša 4.814,— din. V celo stavbnega zemljišča so vračunani stroški pridobivanja stavbnega zemljišča, stroški nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in lokacijska dokumentacija s potrebnimi soglasji.
Cena za komunalno opremo znaša 5.108,— din za m2.
POGOJI NATEČAJA:
1.	Pogoji, način in postopek oddaje stavnbega zemljišča so določeni z odlokom o oddajanju stavbnega zemljišča v občini Lendava (ur. objave, št. 20/86). Ponudniki morajo svoje pisne ponudbe posredovati na obrazcu, ki ga interesenti dobijo pri strokovni službi sklada. Trg ljudske pravice 5, soba št. 17, ali na sedežu krajevnega urada Turnišče. Ponudniki morajo svoje pisne ponudbe priporočeno poslati v zaprti kuverti (na obrazcih, ki ga interesenti dobijo pri strokovni službi sklada, Trg ljudske pravice 5, soba št. 17, ali na sedežu v KU Turnišče) z navedbo »za javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča« na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Lendava, Trg ljudske pravice 5, v 15 dneh od objave v Vestniku.
2.	Ponudnik lahko navede z eno plačano varščino v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih bi želel graditi. Varščina se nakaže na žiro račun sklada stavbnih zemljišč občine Lendava, št. rač.: 51920-654-40024.
3.	Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta uspeli ponudnik in sklad, najpozneje v 30 dneh po obvestilu o izidu natečaja, pisno pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. Ponudnik mora plačati v pogodbi določen znesek takoj ob podpisu pogodbe.
4.	V primeru enakega števila točk na osnovi meril odloka ima prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča ponudnik, ki ima več točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril.
5.	O izbiri ponudnika obvesti razpisna komisija pisno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega natečaja. Vsak ponudnik lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je sprejel obvestilo o izboru, na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo kršena njegova pravica.
6.	Graditelji so dolžni začeti z gradnjo v 1 letu in končati z gradnjo v 5 letih od dneva natečaja.
7.	Javni natečaj bo pri strokovni službi sklada. Trg ljudske pravice 5. v mali sejni sobi, tretje nadstropje, 28. 4. 1988 ob 13. uri.
8.	V ceno zemljišč se vračunajo stroški objave javnega natečaja.
9.	Lokacijska dokumentacija je na vpogled pri SO Lendava, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št. 17.
KOMISIJA ZA ODDAJO STAVNIH ZEMLJIŠČ
HODOŠ —KRPLIVNIK
Velik razvojni korak za še ,žive’ hiše
Do tja je okrog 35 kilometrov, če vas pot vodi iz občinskega središča, naprej pa je možno samo s potnim listom ali obmejno prepustnico. Cesta namreč vodi v Ljudsko republiko Madžarsko. V mislih imamo Hodoš. Pretekli četrtek so tudi tamkaj pripravili javno tribuno, ki jih po krajevnih skupnostih soboške občine vodi Socialistična zveza. Sprva je kazalo, da bo gostov več kot domačinov, ker so >uradno< pripravili le razširjeno sejo skupščine krajevne skupnosti, vendar so se sčasoma zbrali tudi drugi, ki jih je zanimala razprava o telefoniji, avtobusnih zvezah, melioracijah in škodi, ki jo dela divjad. Vsak je hotel povedati svoje mnenje, opisati svoj problem, čeprav jih je predsedujoči (Ludvik Jonas) na vso moč >krotil<, ker so dan poprej imeli zbor krajanov, kjer so vse to že lahko povedali, tokrat pa naj bi predvsem od poklicanih predstavnikov delovnih organizacij, občinske skupščine in drugih >pristojnih< dobili odgovore na konkretna vprašanja. Bežno pa so predstavili tudi krajevno skupnost, ki združuje nase-
nili iz oči v oči, jih žal ni bilo. Morda tudi niso dobili povabila. Jasne, še kar zadovoljive odgovore pa je imel pripravljene predstavnik Območne vodne skupnosti Mura Štefan Fartek, ki je pojasnil, da so čez regulirani Dolenski potok predvideni 3 novi pločati prepusti (mostovi z razpetino okrog 6 metrov) in en cevni prepust v razdalji okrog 600 metrov drug do drugega. Kar se tiče >zajezeritve< potoka (zadrževalnika), pa ni variantnih predlogov, temveč je predvideno 5 hektarjev površin, ki naj bi bile stalno pod vodo, in 15 hektarjev za občasno >ojezeritev< — kadar bi bilo to potrebno (morda enkrat v dvajsetih letih). Zemljo na tako imenovani b-površini bo torej možno z majhnim tveganjem redno obdelovati. Prav tako so pojasnili da bo potok urejen tako, da bo koristen za protipožarno zaščito. Sicer pa se problemi pojavljajo predvsem zato, ker melioracijska dela nekoliko prehitevajo regulacijska in Območna vodna skupnost še nima v celoti zagotovljenih vseh finančnih sredstev. Samo prepusti bo-
Iji Hodoš in Krplivnik. V njiju živi skupaj okrog 500 ljudi, Madžarov in Slovencev, in večinase jih ukvarja s kmetovanjem. Žal za prihodnost kmetij slabo kaže, saj je le 57 >živih< hiš, to je domačij, kjer so mladi zaenkrat še ostali doma, in kaže, da bodo nadaljevali s kmetijsko dejavnostjo. Okrog 30 odstotkov pa je že >mrtvih< hiš. Najbrž bi jih bilo še več, če ne bi pred leti na Hodošu ustanovili delovne enote KZ Pa-nonke — tozd Semena, v kateri je nekaj domačinov našlo stalno, nekaj pa občasno zaposlitev.
>VROČA< MELIORACIJA
To je bil velik, a še premajhen korak iz zaostalosti. Zemlja je tam, kjer je leta 1971 niso melio-rirali, ostala slabo rodovitna in marsikje zamočvirjena. Zato prav zdaj izvajajo tamkaj obsežna melioracijska dela, hkrati pa regulirajo tudi Dolenski potok.
In o tej temi se je na javni tribuni vnela najbolj vroča razprava.
Imeli so veliko pripomb in ni jim bilo jasno, kako se bo vse skupaj končalo. Predvsem so se kmetovalci razburjali nad izvajalci del (Vodnogospodarsko podjetje), ki so po nepotrebnem prevažali gramoz, ga menda tudi preprodajali, ga preveč >potrosili< po melioriranih površinah, se z zasebnimi storitvami domačinom okoriščali, po nepotrebnem uničili pragove starega železniškega mostu (10 milijonov dinarjev škode), po katerem so imeli povezavo kmetovalci iz Krplivnika, niso končali vseh del itd. Kot kaže, je večina teh pripomb upravičena, zato bo pri tehničnem prevzemu potrebno z izvajalci še marsikaj razčistiti. Na omenjeni razpravi, kjer bi se lahko porne-
do stali okrog 70 milijonov di-natjev.
Vsekakor pa bo to nov, zelo velik razvojni korak na območju krajevne skupnosti. Zdelo se nam je, da marsikdo med prisotnimi tega še ni dojel, saj je bilo slišati precej neumestnih pripomb. Tudi upravičene so bile seveda.
TELEFON, AVTOBUSNE ZVEZE
Kazalo je, da si ne bodo mogli pojasniti, kako razširiti telefonsko omrežje na Hodošu, ker je direktor PTT podjetja Zoltan Sever govoril eno, domačine pa je zanimalo drugo. Z obstoječe telefonske linije, ki je oddaljena od vasi okrog 600 metrov, je možno priključiti 4 nove naročnike. Ti so že prispevali določena sredstva v ta namen. Zdaj bi torej morali do vsakega posebej urediti priključek (omrežje). Ali ne bi bilo bolj umestno, če bi namesto tega uredili novo linijo po vasi, ki ne bi bila daljša od posameznih štirih, na katero bi se potem lahko po razširitvi centrale v Šalovcih priključili še drugi naročniki (zdaj jih je prijavljenih 28). Odgovor je bil bolj nejasen, zato se bodo morali o tem še pogovoriti s pošto.
Po dolgem >prerekanju< s predstavnikom Avtobusnega prometa M. Soboto Karlom Rudolfom — skoraj vsak je povedal svojo zgodbo oz. pripombo (>ob-dolženec< se je z nekaterimi strinjal, druge pa zavrnil) — so se dogovorili, da bo avtobusno podjetje do 15. aprila odgovorilo na vse predloge in da obstaja možnost za uvedbo neposredne avtobusne zveze Hodoš—Murska Sobota za popoldansko izmeno. To pa je tudi najbolj potrebno.	JOŽE GRAJ
DOBROVNIK
NOVE NALOGE ZA LOVCE
Člani lovske družine Dobrovnik so se na letni skupščini obvezali, da bodo namenili več sredstev za lovišča, usmerili svojo dejavnost v popravilo lovskega doma, bolj strokovno gospodarjenje ter poskrbeli, da se uredi čim več prostora za divjad.
Po številu članstva je dubrovniška lovska družina najmočnejša v Prekmurju, imajo pa tudi največjo lovno površino, kar 6.3000 hek-
STRAN 14
VESTNIK, 7. APRIL 1988
dopisniki so zabeležili
Za mir in socialno varnost
Pod tem naslovom je na prvo pomladansko nedeljo, 27. marca, 500 članov društva invalidov v občini Ljutomer proslavilo mednarodni dan invalidov, ki so ga povezali z rednim občnim zborom in odprtjem 3-dnevne razstave ročnih del invalidov. Kulturni program so prispevali učenci celodnevne OŠ Jože Hed-žet Šafarsko.
Iz poročila predsednika Ivana Peršaka in razprave na zboru je ugotovljeno, da invalide občutno tare participacija za zdravstvene storitve, skrb zbujajoče in nerešeno je stanovanjsko vprašanje, prepočasno zaposlovanje invalidov in drugo.	S. F.
Kmečko gostiivanje na Bistrici
Člani kulturnega društva Ferdo Godina so nedavno pripravili pravo »kmečko go-stuvanje«. Skupina, ki jo sestavljajo folkloristi in nekaj članov pevskega zbora, deluje že dobrih pet let. Uspešno jo vodi Nada Kreslin, ki je s skupino izredno zadovoljna, saj so vsi člani zelo delavni.
Tisto nedeljsko popoldne je sonce posijalo pomladne žarke tudi v Bistrico. Da bi dan mini! prijetneje, je skozi vas zatrobila trobenta in zaž-venketali zvonci pravega poz-vačina. Ni bilo domačije, katere ne bi obiskal in z vriskom privabil na gostiivanje v dvorano vaškega doma. To je bilo veselje in še več. Običaji, ki so spremljali potek prireditve, so bili tako originalni, da se je množica gledalcev vživela v igro in pela je vsa dvorana.
Z omenjenim gostuvanjem so nastopajoči gostovali že v nekaterih sosednjih krajevnih skupnostih, z veseljem pa se bodo odzvali še drugim povabilom. Dragica Jakšič
VETERANA ODHAJATA
Dolga leta moraš spremljati dejavnost dobrih znancev, da lahko oceniš njihovo delo na določenem področju.
Kolektiv Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost se v teh dneh poslavlja od svojega dolgoletnega novinarja, vestnega direktorja in agilnega družbenopolitičnega delavca, nekdanjega ljudskega poslanca — Juša Makovca. Hkrati se umika v pokoj tudi radijski napovedovalec madžarskega programa ->- Albert Abraham.
Kot bralec Vestnika in poslušalec soboškega radia nočem biti njun ocenjevalec ali tisti, ki bi ju predstavljal javnosti. Njuno ime je že dobro znano. Žalostno bi bilo, če si ljudje v vseh teh letih ne bi zapomnili teh dveh imen. Kdor objektivno in nepristransko ocenjuje njun trud in delo, lahko vidi njun velik prispevek.
Vsiljuje se mi vtis, da sta oba — Juš kot sin Prlekije in Albert kot rojeni Goričanec, pripadnik madžarske narodnosti, v vsem duhovnem ustvarjanju, hotenju in snovanju, razumskem sodelovanju — prava Pomurca.
Juš zna še danes biti s svojo bogato novinarsko prakso družaben sogovornik, pravi štajerski veseljak, humanist, ki rad pomaga sočloveku. Sredi vseh načrtov za serijsko izdelovanje klopotcev rad spregovori o resničnem pisanju in vzgojnem delu piscev.
Albert rad sodeluje pri vseh idejah, je velik prijatelj narave in ljubitelj potovanj. Rad zapoje in zapleše, najraje pa vendarle fotografira. Pravi, da vsak posnetek ohranja zanj spomin, zadovoljstvo, dobro voljo in duh časa. S svojim jedrnatim in lepo obarvanim glasom zna uspešno interpretirati vsako besedilo in biti pri tem prikupen.
Naj ob koncu mladima upokojencema zaželimo še mnogo zdravja in dobre volje za vse dejavnosti, ki krajšajo čas in vedrijo ustvarjal-n' duh.	Dini Titan
Tesno sodelovanje šole in pokrovitelja
DO Mura, tozd Moda v Gornji Radgoni, je pokrovitelj OŠ dr. Janko Šlebinger Gornja Radgona, šole s prilagojenim programom. Ponosni smo na svojega pokrovitelja, saj slovi po svojih izdelkih in delovnih uspehih doma v tujini. Obenem čutimo pravo pokroviteljsko naklonjenost. Vrsto let sprejema na delovno prakso učence naše šole, ob koncu šolanja pa uspešne sprejme tudi v delovno razmerje. Varovancem Delavnice pod posebnimi pogoji radi ponudijo kooperantska dela, kadar jih imajo, prispevali pa so jim tudi sredstva za opremo in izlet ob koncu šolskega leta. Učenci so namreč izjemno socialno ogroženi.
Za zahvalo pa naši učenci radi deklamirajo in pojejo delavcem Mode, ko nas ti povabijo k sodelovanju na proslavah. Prijetno smo pred kratkim presenetili direktorja Mode, tovariša Francija Brliča. Predstavniki učencev in delavcev šole so pohiteli k njemu s čestitko takoj za tem, ko je prejel od Gospodarske zbornice Slovenije visoko priznanje za izredne poslovne rezultate in uspešno vodenje tozda. Pred kratkim smo bili delavci šole gostje našega pokrovitelja. Ob prihodu smo občudovali urejeno okolico tovarne, po prisrčnem pozdravu pa so nam predstavili življenje in delo v svoji proizvodni organizaciji. Odgovarjali so na naša vprašanja, nato pa so nas povabili na ogled proizvodnje. Spoznali smo, da njihovo uspešnost pogojuje visoka delovna disciplina, moderna organiziranost, sodobna tehnologija in sposobno vodstvo, ki se spretno prilagaja zahtevam ter pogojem trga.
Srečanje smo zaključili z družabnim delom na Janževem vrhu, kjer je ravnateljica naše šole, Cilka Dimec-Žerdin izrazila željo, da se učenci in delavci šole čimprej srečamo s celim delovnim kolektivom Mode. To naj bi uresničili že ob letošnjem delavskem prazniku 1. maju. Gostitelj bo seveda naša šola.	Marija Muhič
—'	POVEČAN IZVOZ ANTEN
V delovni organizaciji Gorenje-EIrad v Gornji Radgoni namenjajo vse več pozornosti izvozu. Tako so v letošnjih prvih treh mesecih povečali proizvodnjo anten za izvoz kar za 20 odstotkov.
Razveseljivo pa je, da gre celotni izvoz anten na zahtevna tržišča. Še naprej so največji kupci Zvezna republika Nemčija, Italija, Irak, Avstrija, Belgija in Finska, občasno pa izvažajo tudi v Nigerijo. Z izvozom na Zahod pa zagotavljajo kakovost, kar se pozna tudi pri izdelkih za domači trg, saj v Elradu ne delajo razlik pri kakovosti izdelkov, če so ti namenjeni za tuje ali domače tržišče.	L. Kramberger
Manipulacija s tolščo mleka
Verjetno boste ob pogledu na naslov rekli »kmečka nezaupljivost«. Res je, kmet je mnogokrat nezaupljiv. Do tega so ga pripravile grenke izkušnje in zgodovinska dejstva. Kmet je bil v zgodovini mnogokrat prevaran in to varanje se je ohranilo vse do danes. Ohranila se je tudi nezaupljivost. Sicer pa danes varajo tudi ljudje, za katere včasih nismo niti pomislili oz. smeli pomisliti in vprašanje je, komu sploh zaupati.
Sem manjši rejec krav molznic. Sicer ni moj glavni dohodek dohodek od prodaje mleka, vendar pa z načinom ugotavljanja tolšče mleka nikdar nisem bil zadovoljen in tudi zdaj nisem. Kmet kot proizvajalec mleka, torej najvažnejši člen v verigi do potrošnika, nima nobene možnosti vpogleda v verodostojnost teh ugotovitev. Tudi KZ ne nastopa na njegovi strani, torej na strani svojih kooperantov, pa čeprav je to formalno naša »kmečka« zadruga in čeprav »kmečka« ne zasluži tega imena. Je le trgovina med nami in potrošniki.
Si lahko predstavljate kupca, ki kupuje blago in ima možnost plačati toliko ali pa manj? Bo ta rajši plačal več? Ne, hotel bo dobiti isto po nižji ceni. Prav to se dogaja tudi v naši družbi, kjer je zavest na ničli, in to predvsem pri ljudeh, ki bi morali biti zgled. Sicer pa, kdo je sploh lahko zgled?
V januarju so mi izmerili 4,1 %, v februarju pa 3,6 % tolšče. Ker se v času meseca dni način pridobivanja mleka oz. hrana krav ni spremenila, sem sklenil napraviti majhen preskus. Nesel sem mleko v laboratorij in dobil naslednji odgovor: ugotovitev laboratorija TMP M. Sobota je pokazala, da je bilo v prvem vzorcu 5,8 %, v drugem pa 4,7 % tolšče. Razlika 5,8 in 3,6 me je osupnila, saj so bili vzorci v redu (od povprečnega dobro premešanega mleka neposredno po analizi.) Razlika me je osupnila tem bolj, ker so laboratorijski rezultati ŽVZ M. Sobota (vsak mesec namreč kontrolor ŽVZ vzame vzorec mleka zaradi selekcije krav) popolnoma enaki rezultatom laboratorijske analize ob moji prisotnosti. Kaj torej pomeni razlika 5,8 % in 3,6 % tolšče? Kje se je lahko ta izgubila? Ta podatek je upravičil moj sum v tako zavestno ugotavljanje tolšče, posebno še, če imamo v mislih, da morajo delavci tega laboratorija mesečno pregledati čez 20.000 vzorcev.
In še druga zanimivost:
Kot vemo, prejemajo večji rejci krav molznic, ki letno oddajo čez 20.0001 mleka, posebno spodbudo (10% več za 1 z enako tolščno vrednostjo), ki naj bi spodbujala večjo molžo mleka. Mnenja sem, da je to krivično do manjših kmetov, saj je mnogo laže povečati količino mleka za nekaj litrov pri velikem številu krav kot pri manjšem. Torej bo, po vsem tem sodeč, mali kmet v naši družbi še naprej potisnjen ob rob in še naprej bo moral »pač« obstajati. Ob tem se je potrebno spomniti tudi malo nazaj, na ugodna posojila za gradnjo večjih hlevov in pašnikov, ki so bili zopet ugodnost za večje kmete. Žal so ti hlevi in pašniki danes po večini prazni. Kljub temu pa je bil mali kmet spet potisnjen ob rob. O teh sredstvih ne govorimo več. Prepuščeni so prejemniku, inflacija je opravila svoje, administriranje dela svoje, odgovornosti nikjer, težo pa nosi najnižji sloj, kamor spada mali kmet, ki si sam težko pomaga.
Uspelo je le redkim iznajdljivim privilegirancem.
ERNEST PINTARIČ, ŠALAMENCI 86, 69201 PUCONCI
Pred 43 leti
Lepega dne v začetku aprila 1945. je bilo na glavnih cestah Sobote opaziti množico neznanih ljudi. Begunci, nekateri kar iz Transilvanije, so bežali pred prodirajočo vojsko Rdeče-armejcev, ker so se bali ruskega maščevanja. Med umikajočimi so bili tudi visoki funkcionarji Hortyjevega režima, ki so bili še posebno prestrašeni.
Prekmurske ceste so bile tako polne avtomobilov, kočij, pa tudi navadnih koles. Ubežniki so se ustavljali po vaseh in zamenjavali obleke za hrano. Njihov prvi cilj je bila avstrijska Radgona, v kateri je bilo veliko ranjencev. Njihov končni cilj pa tujina, predvsem zahodni svet. Poleg svojega imetja. pri mnogih mogoče tudi naropanega židovskega bogastva, so nosili s seboj tudi svojo kulturo.
Beg so jim poskušale otežiti partizanske enote in nekateri domači aktivisti, se pravi nosilci prihajajočih političnih oblik življenja. Tako so jih z desne strani Mure začeli obstreljevati partizanski topovi. Nastala je nekakšna frontna črta skozi katero so se ti »menekiilti« prebijali. Tako so v Beltincih razorožili oficirje Hortyjevega generalštaba, vendar pa smrtnih žrtev na levi strani Mure ni bilo.
Mnogi begunci so se tudi odločili, da počakajo konec vojne nekje v prekmurskih vaseh. Vaške straže, ki jih je organizirala OF, so že maja okrepile nadzor nad sovražniki. Potem pa je razmere umirjalo poveljstvo 1. prekmurske brigade.
Dini Titan
VESTNIK

MEDIMURKA
NAJVEČJA BLAGOVNA HIŠA V TEM DELU JUGOSLAVIJE
NAKUP PO UGODNIH POGOJIH!
TALNE OBLOGE
— topli podi, tapisoni, itisoni vseh dimenzij in vzorcev
Posebna ugodnost: talne obloge lahko kupite na 6-mesečno brezobrestno posojilo!
KONSIGNACIJSKA PRODAJA
ORION
TV • VIDEO • COMPUTER
^HITACHI
— glasbeni stolpi, videorekorderji, televizorji, avdio-video tehnika, prazne in posnete video kasete
CENE: TV 7028 VT color, stereo, 70 cm, video tekst, daljinsko upravljanje
— 1.398 DM
TV 5130 RC color, mono, 51 cm, daljinsko upravljanje	— 748 DM
Prenosni dvojni kasetofon 2 x 7,5 W
— 149 DM
Prenosni dvojni kasetofon 2 x 10 W
— 199 DM Videorekorder z daljinskim upravljanjem VH 1032 RC	— 728 DM
Videorekorder z daljinskim upravljanjem 2600 RC/VPS	— 828 DM
Dinarske dajatve: pribl. 65 %
CANDY -------------- bela tehnika
— pralni stroji, hladilniki, zamrzovalniki, stroji za pranje posode
STROJI ZA OBDELAVO KOVIN
— vrtalni stroji, od 1.204.255,00 do 1.813.175,00 din
— tračni brusilniki 1.965.576,00 din
— žage za kovine 1.455.023,00 din
Velika izbira najrazličnejšega orodja in strojev, primernih za drobno obrt.
ŠPORTNA OPREMA
Vse za lov, ribolov, taborjenje, dopust in prosti čas.
Čoln maestral
Čoln maestral 9 SD
Čoln maestral 18 SD
Izvenkrmni motorji TOMOS
Ražnji
Plinski ražnji
Stol za taborjenje
— 592.000 din - 730.000 din - 828.000 din
od 16.000 do 82.000 din
od 22.000 do 32.000 din
17.000 din
k
Zimskošportna oprema po starih cenah
Smučarski čevlji SAN MARCO od 52.000 do 68.000 din
Očala CARRERA 7.300 din, hlače za jog-
ging 6.000 din
Snežke ADIDAS 25.000 din, čevlji za planinarjenje KRONOS 15.000 din.
Vezi za smuči MARKER SALOMON, drsalke PLANIKA
KRISTAL. PORCELAN
Do 40 % nižje cene kristala iz Rogaške Slatine
Kitajski porcelan
Porcelan s čebulnim vzorcem (»zvviebelmuster«), komplet za 6 oseb 507.568 din
Jedilni pribor wilkens
Posoda iz nerjavečega jekla
BUTIK M
Unikatni predmeti
— oblačila, umetniška dela, umetniška dela uporabne umetnosti — ure, ogledala iz medenine in marmorja
V BLAGOVNI HIŠI MEDIMURKA LAHKO KUPUJETE TUDI S KREDITNIMA KARTICAMA DINERS CLUB IN AMERICAN EXPRESS. NAKUP SE BO GOTOVO OBRESTOVAL.
STRAN 15
VESTNIK, 7. APRIL 1988
samozaščita, varnost, obramba . . .

O pljučnem raku
Pri pljučnem raku zadnja leta ni kaj novega. Še naprej ostajajo znana dejstva, ki jih bom skušal našteti zaradi osvežitve spomina.
Nesporna je povezava med kajenjem cigaret in nastankom pljučnega raka.
Kajenje cigaret igra glavno vlogo tudi pri nastajanju drugih bolezni, kot so: kronični bronhitis, pljučni emfizem in pospešitev razvoja skleroze I ožilja. Umrljivost pri kadilcih je približno do 80 % večja kot pri nekadilcih.
Čezmerna umrljivost narašča s povečanim kajenjem.
Čezmerna umrljivost je večja pri tistih, ki so začeli kaditi že mlajši, kot pri tistih, ki so začeli kaditi šele kasneje.
Umrljivost je manjša pri tistih, ki so prenehali kaditi, kot pri tistih, ki kadijo naprej.
Povečana nevarnost bolj ogroža kadilce med 40 in 50 letom kot pa mlajše ali starejše.
Proizvodnja in poraba cigaret v svetu in tudi pri nas naraščata.
Že nekaj časa narašča kajenje zlasti med mladino in med ženskami.
Cigaretni dim vsebuje kemične snovi, med katerimi so najbolj pomembne tri: nikotin, ki je živčni strup, katranaste snovi, ki vsebujejo kancerogene spojine, ter ogljikov monoksid, ki se veže na hemoglobin namesto kisika.
Posebno škodljivo je kajenje med nosečnostjo in dojenjem. Med nosečnostjo namreč prehaja prek placente zlasti ogljikov monoksid, prek mleka pa se izloča nikotin.
Ugotavljajo številne posledice tudi pri t. i. pasivnih kadilcih. Neprostovoljno soka-jenje zlasti škoduje nekaterim bolnikom, pri drugih pa cigaretni dim povzroča nelagodje.
Zgodnje, tj. pravočasno odkrivanje pljučnega raka je še vedno malo obetavno, kljub napredku tehničnih pripomočkov. Edina rešitev za ozdravitev je pravočasna kirurška odstranitev rakaste tvorbe.
Kemoterapevtiki in obsevanja lahko izboljšajo le kakovost preostalega življenja.
Pri večini drugih rakastih obolenj so uspehi zdravljenja veliko uspešnejši kot pri pljučnem raku. Prognoza pljučnega raka je še vedno slaba. Skoraj 80 % bolnikov umre že v prvem letu po odkritju bolezni.
Edina preventiva pri pljučnem raku je opustitev kajenja ali še bolje — ne začeti s kajenjem cigaret.
Dr. Janos Palancsai
PROMETNA PREVENTIVA V OZDIH
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE VOZNIKOV
Število in vzroki prometnih nezgod na naših cestah nas opozarjajo, da s prometno varnostjo ne moremo biti zadovoljni. To so ugotovili na seji komisije za prometno preventivo v organizacijah združenega dela v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi predstavniki večjih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s prevozom ljudi in blaga. V razpravi so opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo: nizka pro-metnovarnostna kultura, neupoštevanje prometnih predpisov, preobremenjenost vozil, nepri-
merno psihično stanje voznikov, težave s tahografi, ki so slabe kakovosti, se često kvarijo, zanje pa v Pomurju nimamo servisa, pomanjkanje rezervnih avtomobilskih delov, parkirnih prostorov, stez za pešce in kolesarje itd. Vse pa vpliva na prometno varnost na naših cestah, zato bi se reševanja te problematike morali lotiti zavzeteje in odgovorneje vsi dejavniki, ki bi morali skrbeti za varnost v cestnem prometu. Na seji so tudi sprejeli okvirni program dela, v katerem je poudarjeno, da bodo skupaj z Zvezo
šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota pripravili in izvedli program dopolnilnega izobraževanja voznikov in testiranje, ki naj bi jim rabilo le kot opozorilo na pomanjkljivosti. Izdelali bodo tudi predloge za preprečevanje prometnih nesreč, analizirali vzroke in z njimi seznanjali organizacije združenega dela. Nadaljevali bodo tudi z akcijo Brezhibno vozilo — varno vozilo in nekaterimi drugimi. Voznike bodo tudi seznanili z novostmi Zakona o prevozih v cestnem prometu.	F. Maučec
Črne luknje v lendavskem gasilstvu
Navadili smo se že na lepa poročila o delovanju gasilskih društev, iz njih smo zvedeli vse najlepše o delu, o težavah pa bore malo. Gasilci seveda niso brez problemov, niti gasilstvo kot področje dejavnosti v splošni protipožarni varnosti. Šele odkar delujeta v Pomurju dva požarnovarnostna inšpektorja, je vidna prava podoba gasilstva in požarne varnosti v posamezni delovni organizaciji, vasi ali občini. Pred nedavnim smo dobili podatke o stanju na področju požarne varnosti v lendavski občini, in to iz ocene požarnovarnostnega inšpektorja, torej od človeka, ki primerja zakonska določila in predpise o požarni varnosti z dejanskim stanjem na terenu. Vidi se, da ima gasilstvo v lendavski občini, pa ne samo v tej, precej črnih lukenj, ki bi jih bilo potrebno čim prej »zamašiti«. Katere so?
Prva ugotovitev inšpektorjev je, da je oprema v delovnih organizacijah zastarela, v današnjem času ni denarja za nove naložbe, inšpekcija pa je pri tem nemočna. Opazen je tudi slab odnos do družbenih sredstev, zlasti do požarnih sredstev. Več kot 90 odstotkov zaposlenih ne zna uporabiti najenostavnejših gasilnih aparatov, to pa je z vidika požarne varnosti v delovnih organizacijah nedopustno. Kaj bi se zgodilo, če bi začelo goreti in ob množici gasilnih aparatov ne bi znali pogasiti že začetnega požara? Večina delovnih organizacij je izdelala oceno požarne varnosti, kupila gasilne aparate, to pa ni dovolj, svoje delavce bodo morali usposobiti za ravnanje z njimi.
V lendavski občini je čedalje več usmerjenih kmetij, prav na teh je v zadnjih letih največ požarov. Zakaj? Inšpektorji ugota-
vljajo, da ni poskrbljeno za požarno varnost. Med stanovanjskim in gospodarskim delom kmetije ni varnostnih zidov ali drugih naprav, tudi požarne vode ni v bližini, in če zagori, nastane tudi panika, ta pa lahko povzroči še večje probleme.
Požarna voda je sicer največji problem Pomurja. Hidrantno omrežje je zastarelo, poleti pa enostavno ni dovolj vode, za gašenje požarov pa še zlasti ne. Mesta so se hitro razvila, tudi industrija, požarna varnost pa je zaostala in posledice se čutijo že danes.
Odgovorne ljudi v delovnih organizacijah bi bilo potrebno pritegniti v izobraževanje, saj pogostokrat ravno ti ne vedo ravnati z napravami za gašenje požarov. Gasilska društva pa bi morala biti aktivna vse leto, ne samo v mesecu požarne varnosti.
Jani D.
--LENDAVA
Požarno varnost okrepiti
Razvoj požarne varnosti so v lendavski občini načrtovali že pred leti v srednjeročnem programu razvoja občine. Letos bodo po tem programu naprej razvijali požarnovarnostno kulturo pri vseh uporabnikih, v samou-prvnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Uveljaviti želijo učinkovite in racionalne oblike požarnega varstva, pri tem pa bo
največ pomagala občinska gasilska zveza skupaj s civilno zaščito.
Naložbena sredstva bodo namenili predvsem za ureditev prijave požara iž industrijske cone v gasilski center v Lendavi. Za potrebe gasilskih društev, ki so blizu industrijske cone, bodo kupili dve lahki orodni vozili, sredstva pa bodo namenili tudi za reševa-
ZAKAJ TAKO?
Komu so v napoto prometni znaki?
Ob koncu vsakega leta ugotavljamo, da se prometna varnost ne izboljšuje, še več, k že znanim vzrokom za poslabšanje prometno varnostne situacije, dodajemo nove. Gre za uničevanje prometnih znakov, ki je vse pogostejše. V lendavski občini so v lanskem letu mladi objestneži uničili prometnih znakov za kakih milijon dinarjev. Ne gre toliko za vrednost teh znakov kot za dejstvo, da ob že tako slabi prometni signalizaciji ne moremo pogrešati prometne znake, posebej tam, kjer je prometna varnost najslabša to pa je v naseljih. Tudi v letošnjem letu se nadaljuje uničevanje prometnih znakov, pred nedavnim je skupina neznanih storilcev dobesedno pometla s prometnimi znaki na cesti od Ižakovec do Bistrice. Zakaj se v svoji objestnosti spravljamo na prometne znake, ali se pri tem ne zavedamo, da ogrožamo varnost drugih, ki naj bi se po teh znakih ravnali. V krajevnih skupnostih bi morali tem problemom posvetiti več pozornosti, saj vemo, da se v naseljih zgodi največ prometnih nesreč. Na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Lendavi je eden izmed članov dejal: »V občini imamo z odlokom določene komunalne redarje. Kaj ti sploh delajo? Včasih bi lahko tudi pogledali kako izgledajo prometni znaki, če so poškodovani, ali celo odstranjeni.« Jani D.
nje problematike požarne vode v krajevnih skupnostih.
Sredstva, ki jih zbirajo občani in zaposleni, bodo uporabljena za usposabljanje gasilskega kadra in občanov, za nakup opreme za reševanje iz višin, vode in ob razlitju nevarnih snovi. Okrepili bodo tudi zveze za vsa gasilska društva, ki v svoji vasi nimajo telefona.
Gasilska društva bodo, tako kot doslej, skrbela za preventivo na svojem področju, pregledovala gasilske aparate in dimnike in opozarjala na slabosti.
Jani D.
— GORICA-----------------—
Nov gasilski avtomobil
Občnega zbora gasilcev na Gorici se je udeležilo 40 starih in nekaj novih članov. Iz poročil poveljnika in blagajnika je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu delovalo dokaj uspešno, predstavnik občinske gasilske zveze Franček Gomboc pa je podal splošno oceno o delovanju društev širom Pomurja in predvsem poudaril, da sta v številnih društvih prisotna nedisciplina in neresno delo.
Domači gasilci so v program dela za tekoče leto uvrstili skrb za pomlajevanje in večjo množičnost ter obljubili disciplino in resen pristop k delu. Letos nameravajo obnoviti staro ročno bri-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
Velikonočno streljanje še ni pozabljeno
Stari običaji, ko so otroci ob velikonočnih praznikih streljali s karbidom in mbžnarji, so se ponekod še ohranili. Streljanja in pokanja je iz leta v leto manj, posledice pa so hude, še posebno, če se tega lotimo nestrokovno. Bera prometnih nesreč v minulem tednu ni bila velika, bilo pa je nekaj prometnih nezgod, ki jih navajamo v današnji kroniki.
KOLESAR IZSILIL PREDNOST
29. marca se je zgodila prometna nezgoda v Andrejcih. Voznik osebnega avtomobila Jože Kranjec iz Ivanovec se je proti Prosenjakovcem peljal z neprimerno hitrostjo. Ko je zavozil v križišče s stransko cesto, mu je izsilil prednost kolesar, otrok D. Serec iz Andrejec. Otrok seje pri trčenju hudo poškodoval.
NENADOMA ZAVILA NA LEVO
29. . area se je zgodila prometna nezgoda v Genterovcih. Kolesarka Marija Rudaš iz Rad-možanec se je peljala proti Gen-terovcem. V križišču je nenadoma zavila na levo, ne da bi nakazala smer in v trenutku, ko jo je začel prehitevati voznik osebne-
ga avtomobila, Janez Meričnjak iz Dobrovnika. Kolesarka je padla in se laže poškodovala.
ZAPUSTIL MESTO NESREČE
31. marca se je zgodila prometna nezgoda v Bodoncih. Od Zenkovec proti Gradu sta šla peš po levi strani cestišča pešca Viktor Dervarič in Štefan Sočič iz Bodonec. Za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila, Bela Horvat od Grada. Zaradi neprimerne hitrosti, domnevne vinjenosti in vožnje po levi je zadel pešca Dervariča, ta je padel in se hudo poškodoval. Voznik je zapustil kraj nesreče, a so ga miličniki izsledili.
PADEL S TRAKTORJA
31. marca seje z osebnim avtomobilom peljal proti Srednji Bistrici Dušan Šemen iz G. Bistri-
ce. V Srednji Bistrici je bil na skrajni desni ob cesti parkiral traktor, naložen z lesom, na njem pa je sedel Feliks Huber iz D. Bistrice. Voznik osebnega avtomobila je prepozno zagledal traktor in se kljub zaviranju zaletel vanj. Huber je padel s traktorja, ostal je brez poškodb, voznik osebnega avtomobila pa se je laže poškodoval.
MOŽNAR JE EKSPLODIRAL
2. aprila je Franc Vugrinec iz Sp. Ščavnice prinesel na teraso pred stanovanjsko hišo železni možnar, ki ga je že pred leti napolnil- s smodnikom, ilovico in opeko. S sinom Bogdanom sta hotela očistiti možnar, pri tem pa je prišlo do eksplozije. Mešanico, ki je bila v možnarju, je vrglo v Bogdanovo glavo in ga hudo poškodovalo.
Pri streljanju ob praznikih se je 2. aprila poškodoval tudi Branko Herga iz Stročje vasi. V plastični posodi je imel neznano zmes, ki je eksplodirala in ga hudo poškodovala.	J- Iz-
žgal no, urediti prostor za opremo in nadaljevati z urejevanjem vaško-gasilskega doma. Največja pridobitev pa bo nakup novega gasilskega avtomobila.
Štefan Jug
—ČRENŠOVCI----------------
Uspešno društvo Mladi gasilec
Potem, ko so v osnovni šoli France Prešeren v Črenšovcih ustanovili društvo Mladi gasilec, le-to dokaj uspešno uresničuje delovni program. Tako so v lanskem oktobru, v mesecu požarne varnosti, v petih razredih slikali gašenje požara in risbe razstavili na šolskem hodniku, pri slovenskem jeziku so pisali spise o tej humani organizaciji, skupaj s črenšovskim gasilskim društvom pa so se udeležili prikazovanja gasilskih aparatov in rokovanja s cisterno pri gašenju.
V društvu trenutno deluje 90 članov, ki so sodelovali tudi na občinskem tekmovanju, izvedli obrambni dan ter tekmovanje. Gasilsko društvo bo za mlade gasilce pripravilo ocenjevanje na mokrih in suhih vajah, v šoli pa bodo pripravili razna predava-nja.	J. Žerdin
69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58 telefon: (069) 21-630	/
AGROSERVIS, p. o.
Lastniki kombajnov Zmaj, sedaj je čas, da naročite in kupite rezervne dele za vaše stroje.
Naročila sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure.
Poskrbite, da bodo vaši stroji v sezoni delovali nemoteno!
zaščita
anti-explo
zaščita
gorenjewBteij
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska cesta
Telefon: h. c. (069) 75 271
Telex: 35-238 YU Varle
Telegram: Varstroj Lendava
Žel. postaja Lendava
Delavski svet tozda Tovarna varilne opreme
razpisuje
naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1988/89:
	Stopnja zahtevanega poklica	Število štipendij
— dipl. inž. strojništva za tehnologijo — dipl. inž. strojništva za konstruk-	VII.	1
terstvo	VII.	1
— inž. strojništva za varilstvo	VI.	1
— dipl. inž. elektrotehnike za indu-		
strijsko elektroniko — dipl, ekonomist za komercialno	VII.	1
dejavnost	VII.	1
— strojni tehnik — elektrotehnik za industrijsko elek-	V.	1
troniko	V.	1
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. 7. 1988 — obrazec DZS SPN-1 na naslov: Gorenje—Varstroj Lendava, Kadrovska služba, 69220 Lendava.
Kadrovske štipendije bodo podeljene najkasneje od 15. 9. 1988, o tem bodo obveščeni vsi prosilci.
Z navedenim rzapisom smo delno spremenili oz. dopolnili skupni razpis kadrovskih štipendij za šol. leto 1988/89, ki je bil objavljen v časopisu Delo, ter zato vse prosilce obveščamo, da se ravnajo po njem.
SLOVENIJALES, LI PLATANA, Lendavska 29, MURSKA SOBOTA objavlja po sklepu začasnega kolegijskega organa JAVNO PRODAJO ' rabljenega vozila
ki bo v ponedeljek, 11.4. 1988, na Lendavski 29, M. Sobota TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 435 K, letnik 1981
izklicna cena 1.159.800,- din, vozen, neregistriran.
Ogled vozila je na dan dražbe od 10.00 do 10.30.
Varščino v višini 10 % od izklicne cene lahko vplačate od 1U.3U do 11.00 . Nakup vozila je po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec plača kupljeno vozilo takoj po dražbi. Prometni davek ni vračunan v ceno.
TURISTIČNO DRUŠTVO MALA NEDELJA-BUČKOVCI razpisuje prosta dela in naloge gostinskega delavca
za določen čas od 15. maja do 15. septembra 1988 (ZA MORAVSKE TOPLICE).
Izobrazba: gostinska ali trgovska šola.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o. sol. o.	/
ABC POMURKA - KZ PANONKA
TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO
MURSKA SOBOTA razpisuje
' prosta dela oz. naloge
DIREKTORJA TOZDA
Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. naloge, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
— višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— imeti mora sposobnost vodenja TOZD-a ter sposobnost razvijanja socialističnih, samoupravnih in ekonomskih odno- sov.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA, TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO, Markišavska 3, Murska Sobota, v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo.	-
STRAN 16
VESTNIK, 7. APRIL 1988
Radijski in televizijski spored od 8. do 14. aprila
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA i MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA * MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad . .. mladinska oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 21232 — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21 232)
do
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in on-rakj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek o energetiki, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slo-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, Priporočajo vam, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje,
18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja—odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Svet Romov — Romano vi-lago, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.45—12.40 in
—0.10 Teletekst
16.00
RTV
[TV LJUBLJANA
venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21 232)
do
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Ljubljana. 10.00 Tednik. 11.00 Mednarodna obzorja. 11.40 T. Mann: Izpovedi pustolovca Felixa Krulla, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke. 16.15 Video strani. 16.30 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.30 V znamenju dvojčkov VI — Kužkov praznik. 17.50 Grizli Adams, 10. del ameriške nanizanke. 18.15 Rezbarji in košarji, dokumentarna oddaja TV Novi Sad. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 H. Dieti-P. Suskind: Kir Royal, 4. del nemške nadaljevanke. 21.25 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 11. oddaja. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Grog, italijanski.film.
Oddajnik II. TV mreže:
17.(0 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Video meh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert ob dnevu OZN — iz New Yorka. 22.00 Shoah, ciklus dokumentarnih filmov.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lovec (nadaljevanka), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Nočni program
8.35-1.15 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Radovedni Taček: Luna. 8.15 Pamet je boljša kot žamet: Coprnije s plastiko. 8.20 V znamenju dvojčkov, 6. del. 8.40 E. Peroci: Muca copatarica. 8.55 Miške mačke, vrtitačke, oddaja TV Zagreb. 9.15 List iz zgodovine: O opereti z Radovanom Gobcem. 9.35 Makedonske narodne, 2. oddaja. 10.05 D. Zajc: Abe-cedarija, predstava Slovenskega mladinskega gledališča. 10.35 Tedenski zabavnik, 2. oddaja. 11.35 Republiška revija MPZ Zagorje, 4. oddaja. 12.05 Omizje, ponovitev. 14.05 Jubilejna te-veteka, ponovitev 10. oddaje. 15.50 Glasbena oddaja. 16.40 Video strani. 16.55 Jessy Owens, 2. del ameriškega filma. 18.25 Ženski akt in Poslednji pešec, slovenska kratka filma Jožeta Bevca. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 M- Laurence: Vrnitev v Paradiž, 24. del avstralske nadaljevanke. 21.20 Križ kraž. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Igrani film.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj. 15.05 Mladinski film. 16.35 Življenje A. Šenoe. 17.35 Otroška predstava. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer — M. Musor: Boris Godunov, 1. dejanje opere. 21.50 Portreti. 22.20 Športna sobota. 22.40 Finale ekipnega prvenstva Jugoslavije v plavanju, posnetek.
TV LJUBLJANA
9.45 — 12.30	in
—22.30 Teletekst Ljubljana, mozaik.
16.30 RTV 10.30
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.20 Bližnji posnetek, 22.05 Šport, 22.35 Umetnine.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Vojna brez front: Partizani včeraj in danes, 21.20 Benny Hill, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ježa k Ox-Bowu (film), 23.45 Zardoz (film).
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 12.20 Barbar in lepotica (film), 15.10 Narodna glasba, 15.40 Poročila, 15.45 Tv koledar, 15.55 Nogomet:	Rad—Dinamo,
17.45 Tedenski tv spored, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje (nadaljevanka), 21.05 Slamnati človek (film), 22.45 Dnevnik, 23.00 Nočni program
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbene nagrade 88 - Orfej 88, 22.25 Kabaret, 23.25 Da, minister, 23.55 Rock show.
9.00 Šolska TV. 9.05
Po-
čitniška matineja, filmi za otroke. 10.10 Morje je od vseh, pon. 11.00 Delta, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji, za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Privrženost ljubezni, TV igra. 21.15 Moj rojstni kraj. 22.20 Videoton Inter-jazz. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 14.00 Šport.
16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o žen skem športu. 24.00 Športni dogodek.
TV MADŽARSKA
11.00 Sosedje, pon. 11.30 Plava tura, pon. 14.20 Narek, francoska serija. 15.20 Barkochba. 16.00 Afrika, dokumentarna serija. 17.00 Dnevnik. 17.20 Metroji sveta. 18.15 Način življenja-. 18.25 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zoltan Csu-ka: Ognjeni zvon. 20.05 Pojoče filmske kocke: Oliver, musical. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Športne novice. 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled. 20.30 Šport. 22.30 Tvd vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
8.55-13.15 in
—22.45 Teletekst
Ljubljana. 9.20 Živ
14.50 RTV žav.
10.15 Grizli Adams, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke. 10.40 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 24. dela avstralske nadaljevanke. 11.30 Domači ansambli: Fantje Treh dolin. 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd. 15.20 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 2. del češkoslovaške nadaljevanke. 16.20 Igrani film. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Bogdan Pop Čorčev: Trst via Skopje, 4. del nadaljevanke TV Skopje. 21.00 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in Vonj po dunjah, jugoslovanski film. 12.00 Anglunipe, oddaja v rom-ščini. 12.15 Športno-zaba-vno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Mali koncert. 21.30 Športni pregled. 22.30 Reportaža z nogometne tekme Budučnost:Velež.
Navadni ljudje, ameriški film. 16.45 Video strani.
17.00 Naš utrip. 17.15 Zrcalo tedna. 17.30 Radovedni Taček: Cirkus. 17.45 Makedonske narodne, 3. oddaja. 18.15 Kidričevi nagrajenci.
19.01 Obzornik. 19.13 Tv okno. 19.18 Zrno. 19.30 Tv
dnevnik. 19.55
Vreme.
20.05 A. Culien: Intimni stik, 4. del angleške nadaljevanke. 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.40 Tv dnevnik. 21.44 Impresije, baletna oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Čudežna soba, oddaja TV Skopje. 17.45 Zgodba. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer: Portret Jeana Gabina in 20.50 Ne dotikajte se denarja, francoski (čb) film.
9.45 — 11.20 in 16.10 —23.00 Teletekst RTV Ljubljana, TV mozaik — šolska TV. 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 37. lekcija. 16.40 Mozaik — Šolska TV, ponovitev. 17.40 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Tedenski zabavnik, 3. oddaja TV Sarajevo. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 G. Bergoč—L Šmid: Korak čez, tv drama. 21.10 Aktualno. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Video godba
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Mali svet. 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 37. lekcija. 18.30 Mostovi. 19.00 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Dežela neskončnih_ možnosti, IV. del. 20.40 Žrebanje lota. 20.45 Poročila. 20.50 Zabavni torek. 22.20 Oddaja iz kulture.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.45—12.10 in
—23.25	Teletekst
15.15
RTV
Ljubljana. Mozaik. 11.00 Osmi dan, oddaja o kulturi. 11.40 Mostovi. 16.55 Tuji jeziki: Angleščina, 37. lekcija. 17.20 E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon. 17.35 D. Zajc: Petelin se sestavi, lutkovna igra. 18.15 Pokaži mi kako: Penzija, 9. — zadnja oddaja TV Beograd. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna — ciklus filmov Petra Wei-ra: Piknik pri Hancing Rocku, avstralski film. 21.55 Mali koncert: Bojan Gorišek, klavir. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Dokumentarec meseca: Izgubljeni pod Triglavom.
9.45-12.55 in 16.00 —23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Glasbena vzgoja: Zapisi za mlade — Rado Simoniti. 10.35 Kulturna dediščina: Galerija Meštrovič v Zagrebu. 11.05 Gallipoli, ponovitev avstralskega filma. 16.15 Video strani. 16.30 Mozaik — šolska TV, ponovitev. 17.35 Indijanske legende, kanadska nanizanka za otroke. 18.00 Glasbeni ropot. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, 2. del nemške nadaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Jubilejna teveteka, 14. oddaja.
Oddajnik II. TV mreže: J
17.10 Tv dnevnik. 17.30’ Indijanske legende. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer z Dušanko Sifnios. 21.30 Poročila. 21.35 Umetniški večer: M. Krleža.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Hajduški časi. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Alpe Jadran. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kino oko in igrani film. 22.30 Operacija oči, 2. del dokumentarne oddaje-
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko otroško dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 13.30 Posvetovalnica za starše, 14.00 Skrivni dnevnik Adriana Molea (nadaljevanka), 14.50 Resna glasba, 15.35 Dokumentarno popoldne, 17.10 Male ženske (film). 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vsemu je kriva ljubezen (nadaljevanka), 20.55 Neuspeli izlet (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Svetovni izziv, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Quennie (nadaljevanka), 21.10 Kontaktni magazin, 22.40 Dnevnik, 23.00 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Karlovška, šiška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veliki Siegfried (film), 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni program,
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Črno in belo, 21.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Nočni program
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 13.55 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija L, 21.50 Spektrum.
Drugi program 9.00 Matineja,
l l.OO
ORF stereo koncert, 14.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Tv zgodbe, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Cincinnati Kid (film), 22.00 Ljubimkanje (film), 23.25 Šport, 23.45 Chicago 1930.
TV MADŽARSKA
8.55 Spored za otroke. 11.20 Poročila. 14.40 Zapojmo, posnetek javne oddaje. 15.15 Cirkuški utrinki, francoski film. 16.10 Kviz. 17.10 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden. aktualne reportaže. 20.10 Pridobitev modrosti, avstralski film. 21.45 Portreti iz XX. stoletja: Vasarely.
TV KOPER
9.30 Juke box. 10.00 Tenis — Tornej Lipton. 12.00 Goteborg: Svetovno prvenstvo v skokih / prenos. 13.30 Tv novice. 13.40 Goteborg — Svetovno prvenstvo v skokih / prenos. 15.00 Kolesarstvo: Paris — Roubaix / prenos. 16.00 Najzanimivejši športni dogodki. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 22.30 Tvd vsedanes. 22.40 Motorizem: Velika nagrada ZDA.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv V šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bullow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.05 Dokumentarni film, 22.50 Množične poroke v gorovju Atlas (dok. film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.30 Nove tovarne, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Elegantni pes (nadaljevanka), 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.72 Ovira (film), 0.20 Colombo.
Ltv madžarska
17.40 Poročila. 17.45 Poezija na TV; ob 83. rojstnem dnevu A. Jozsefa. 18.00 Deklamacije, pesmi madžarskih pesnikov. 18.30 Razgovor o poeziji. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar, po želji gledalcev in gostov v studiu. 21.15 Čez most (Crossing the bridge), ameriški pesnik William Jay Smith. 21.45 Pesniki nekoč in danes. 22.15 Šansoni madžarskih pesnikov. 22.30 Ars poeti-ca. 22.40 TV dnevnik.
| TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Športni dogodek. 23.00 Tvd vsedanes. 23.10 Športne novice. 23.30 Juke box. 24.00 Oddaja o ženskem športu.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naše vesolje, 21.07 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Super fliper, 22.22 Podelitev nagrad Oscar, 0.00 Velika dolina (nadaljevanka).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Avstrija 2000, 22.00 Čas v sliki, j 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Šolska TV. 10.00 Kot moški, pon. filma. 11.25 Telovadba za invalide. 17.30 Ne igrajte se z ognjem! 17.35 Koledar 1988, magazin. 18.20 TV spored za 3 dni. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi smo šoloobvezniki, češka serija. 21.05 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.50 Kardilogi-ja, 3. del zdravstvene serije. 22.05 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 13.50 Nogomet: Berlinski turnir — finale. 15.30 Juke box. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.25 Loto. 20.30 Tenis — Newsweek — 2. polfinale. 22.50 Tvd vsedanes. 23.00 Športne novice. 23.10 Juke box. 23.50 Oddaja o ženskem športu.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bullow, 19.30 Čas v sliki, 20. i S Arabeska (film), 22.00
Štiri peresa (film), FBI (nadaljevanka).
Drugi program 16.00 Glasbene
23.40
želje,
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Čas v sliki, 20.15 Glasba zvezd (75-letnica Josefa Meinrada), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Spomini, 23.25 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
9.05 Derrick, pon. kriminalke. 10.05 Morje je od vseh, pon. 16.45 Šola za kolo. 16.55 Popkorong. 17.35 Hallo, hallo, angleška serija. 18.05 Ne le za žene. 18.20 Samo za besedo, za boljši jezik. 18.45 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, 1. Avtomobilizem, 2. V komi. 21.05 Umetnina tedna. 21.10 Rok, Zoran. 22.15 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija v ulici Bullow, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbena stojnica, 21.55 Matere in hčerke —
ljubka vojna (film), Uporniki Liang Šan (nadaljevanka).
Drugi program
16.00 Glasbene
17.15 Indonezija,
23.30. Poj a
želje, 18.00
Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični spored, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Poštni predal, satirična igra. 10.25 Gy. Harangozo, portret. 16.20 Tretji kanal. 17.05 Videoklipi. 17.45 Pokrajine, mesta, ljudje. 18.20 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Besedo ima obramba: Zakon in upanje, TV igra. 21.00 Mozart: Simfonija v es-duru, III. stavek. 21.05' Novi val. 21.50 Obisk pri Madžarih v Izraelu. 22.55 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Romurska banka Murska Sobota
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 13.50 Tenis — Newsweek — polfinale. 15.00 Bicikli-zem: Freccia — Vallone / prenos. 16.45 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Tenis — Newsweek — finale. 22.50 Tvd vsedanes. 23.00 Športne novice. 23.10 Juke box. 23.40 Oddaja o ženskem športu.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 13.50 Tenis — finale. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 Tvd stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Nogomet: Supercopa/ Estudiantes — Flamenco. 22.25 Tvd vsedanes. 22.35 Športne novice. 22.45 Juke box.
VESTNIK, 7. APRIL 1988
STRAN 17
Kino \
SPORED FILMOV V KINU »PARK« OD 8. DO 14. APRILA 1988
8.	aprila ob 17. uri amer, komedija DIRKA CANNONBALL II. del
8.	aprila ob 19. uri amer. erot. film PRAVE STRASTI. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
10.	aprila ob 15. in 17. uri amer, kom. DIRKA CANNONBALL II. del
10.	aprila ob 19. uri amer. erot. film PRAVE STRASTI
OD 11. APRILA BODO PREDSTAVE PO LETNEM DELOVNEM ČASU, IN SICER: OB DELAVNIKIH OB 18. IN 20. URI, OB NEDELJAH PA OB 16., 18. IN 20. URI!
I L aprila ob 18. in 20. uri amer, komedija KIFELJC IZ BEWERLY HILLSA
12.	aprila ob 18. uri amer, komedija KIFELJC IZ BEWERLY HILLSA
12.	aprila ob 20. uri NI KINO-PREDSTAV!
13.	aprila ob 18. in 20. uri amer, akc. film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV
14.	aprila ob 18. uri amer. akc. film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV
14.	aprila ob 20. uri nem. erot. film VROČE NOČI JOSEPHINE MUT-ZENBACHER. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
ZASTAVO 101, obnovljeno, registrirano do aprila 1989, prodam. Slana, Podgradje 8, Ljutomer. IN-18224 ROTACIJSKO KOSO RK 135 SIP prodam. Slavič, Banovci 20. IN-18223
HIŠO V LUKAVCIH pri Križevcih pri Ljutomeru prodam. Informacije: Zadravec, Veržej, telefon: 78 152.1N-18222
SENO prodam. Telefon: (069) 87 353. IN-18220
OLTOV PLUG, 10-colni, prodam. Jože Grantaša, Grlava 19, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: 87 241. IN-18218
MOTOR BMW R 45 S in JAWO 350, letnik 1987, z dodatno opremo, ugodno prodam. Makovec, Lukavci 67, telefon: 87 729. 1N;’”;§
ZASTAVO 101, karambolirano, vozno, letnik 1976, prodam. Cena 70 SM. Lopuh, Mota 65, p. Ljutomer. IN-18215
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do oktobra 1988, prodam. Mirko Rožman, Stara Nova vas 79 d, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18217 PRALNI STROJ El NIŠ, 18 programov, in 40 m plastičnih žlebov za ostrešje prodam. Ludvik Rudolf, Ra-doslavci 45, p. Bučkovci. IN-18214
NESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434.
STILNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, KUHINJO MARLES ORHIDEJA, kotno, belo, kombinirani hla-dilnik-zamrzovalnik, 320 I, omaro za spalnico in gobeline W1LLER prodam. Telefon med 16. in 18. uro: 81 697. IN-18212
PRODAJAM SADIKE TRSOV SORTE: laški rizling, župljanka, in namizne sorte. Vse so 1. kakovosti, cepljene na podlago kober 5 BB. Cena 400 do 600 din za kos. Telefon 037 30 776. IN-18213
KAVČ Z LEŽIŠČEM in dva fotelja prodam. Telefon: 48 569. M-3523 STREŠNO OPEKO BIBER prodam. Murska Sobota, Ciril-Metodova 28. M-3524
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Ko-loman Čahuk, Fokovci 51. M-3525 PRIKOLICO TEHNOSTROJ, letnik 1982, nosilnost 8,5 t, registrirano do 18. I. 1989, paletni sistem, 5,20 x 2,40 m, prodam. Klemenčič, Rihtarovci 4, Radenci. M-3526
ŠKODO 110 L, PO DELIH (zadnje blatnike in nove prage), motor 6500 km, obnovljen, menjalnik, vrata, gume in drugo), prodam. Jože Čuk, Hrastje-Mota 70, telefon: (069) 87 351. M-2528
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Štiblar, Murska Sobota, Stara 18. M-3529
KRAVO kontrola A. s prvim teletom, prodam. Tibor Vida, Motvaijevci 65. M-3531
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega
urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Matjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DIANO, letnik 1979, prodam. Telefon 23 865. M-3532
KAVČ, dobro ohranjen in dve dvodelni omari prodam. Telefon zvečer 77 205. M-3533
ZASTAVO 750 (motor 850) nujno prodam. Vprašati Šterman, Banovci 10 a. M-3535
TOVORNI AVTO TAM HO, 5,5 t, letnik 1977, prodam. Telefon: 46 060, Tropovci 15. M-3536
ŠTEDILNIK GORENJE (2 elektrika, 2 plin) in dve postelji z jogijem ugodno prodam. Gregorčičeva 20 a. M-3538
Zastavo ioi, de luxe, ugodno prodam. Puhan, Murska Sobota, Par-rižanska 14. M-3539
AVTOMOBIL R4, ugodno prodam. Štefan Vouri, Dobrovnik 251. M-3540 SAMONAKLADALKO SIP, 25 prodam. Kramer, Trnje 85. M-3542 SENO IN SLAMO V BALAH prodam. Murski Črnci 57. M-3543 SENO, SLAMO IN MEŠANA DR-
VA prodam. Tivadar, Selo 132. M-3544
ZASTAVO 128, letnik 1984, oktober, prodam. Beltinci, Jugova 8. M-3545 ŠKODO 100 in prikolico za avto, prodam. Žižki 106. M-3546 STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in nekaj zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M-3547
REGAL ZA DNEVNO SOBO, obnovljen, in hladilnik za kuhinjo ugodno prodam. Ernest Jošar, Rakičan, Lendavska 13, telefon: 26 271. M-3548
Čestitke in pozdravi
•DRAGEMU SINU BORISU KONVOJU iz
' Otovec ob praznovanju 18. rojstnega dne iskreno čestitajo, iz srca želijo vse dobro z željo, da bi se dobro počutil med svojimi domačimi — mamica in a tek iz Nemčije ter sestrica Milena. Prisrčnim željam se pridružujejo stara mama, stari ata in drugi domači.
HRASTOVA VHODNA VRATA (109 x 209) in pohištvo za dnevno sobo prodam. Telefon: 23 262. M-3549
SENO IN KRMNO REPO prodam. Franc Duh, Rožički Vrh 70. GR-19622
KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101, vozno, sedežno garnituro in otroško posteljo, ohranjeno, prodam. Gornja Radgona, Porabska 12. GR-19623
ETZ 250 ccm, brezhiben, in dva nerabljena fotelja (za polovično ceno) prodam. Telefon 74 055. GR-19624
PREDSETVENTK 22 in bočno traktorsko koso, mešana drva in plohe, 5 cm, prodam. Šalamenci 54. M-3551 BALIRANO SENO prodam. Ceme-lavci, Ledavska 9. M-3552
OPEL KADETT C prodam. Krajna 23. M-3556
VERIŽNO DVIGALO, nosilnost 3000 kg, prodam. Radmožanci 52. LE-13379
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, 15 arov, prodam. Štefan Pucko, Kapca 114. LE-13380 ZASTAVO 750, letnik 1980, nujno prodam. Štefan Vučko, Žižki 116. LE-13384
RENAULT 4, letnik 1986, prodam. Lendava, Partizanska 114, telefon 75 952. LE-13383
VW 1200 (tudi za rezervne dele) prodam. Gornji Petrovci 87. M-3557
NAKLADALNO REZALNO PRIKOLICO SIP, 28-24, skoraj novo, prodam. V poštev pride tudi posojilo HKS. Rudolf Kraner, Maina 7, p. Ju-rovski Dol pri Lenartu. M-3558
VELIKI KOMPLET BOBNOV ROGERS s kovčki (snare ludwig) zelo ugodno prodam. Telefon: 46-373. M-3559
BT 50, nov, prodam ali zamenjam za ATX. Telefon (069) 22 132. M-3561 SENO NA GORIČKEM prodam. Telefon 22 012. M-3562
FIAT 126 P, prodam. Telefon dopoldne 21 670, popoldne: 71-225. M-3564
KAVČ, dva fotelja in tabure ugodno prodam. Plačilo možno tudi na obroke. Geza Maček, Puconci 22 c. M-3565
FREZO PASQUALI S PLUGOM IN MOTORJEM ACME, 14 KM. ugodno prodam. Ogled v soboto. Telefon zvečer: 23 676. M-3567
OJAČEVALEC MARSHALL, 2 x 80 W, in električno kitaro, japonska izdelava, prodam. (069) 70 065. M-3568
OBRAČALNIK ZA SENO h kosilnici BCS prodam. Kapca 113. LE-13377
STANOVANJE V DVOSTANOVANJSKI HIŠI V LENDAVI, Partizanska 29, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu: 061 443 107 (Pahor) ali 75 556. M-OP SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Ivo Koprivnik, Stročja vas 52, Ljutomer, telefon 069 82 174. IN-18226
MOPED TOMOS 15 SLC, dobro ohranjen, prodam. Janez Babič, Ceza-njevci 46 b, Ljutomer. I N-18225 MLIN ZA KORUZO, komplet s 4,5 kW motorjem, prodam. Mirko Stojko, Razkrižje 17 a. IN-18277 ŠKODO 105 S, letnik 1979, prodam. Pristava 10 a, Ljutomer, telefon 069 82 396. IN-18229
NESNICE, MLADE JANČIČE PASME HtSEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk. dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLEN, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Stanko Filipič, Desnjak 48, Ljutomer. IN-18228
MOTOKULTIVATOR IMT 507 S PRIKLJUČKI in hidravlično stiskalnico za grozdje, novo, prodam. Naslov v upravi lista. M-3575
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 2. M-3574
SCHNEIDER CPC 464 prodam. Maučec, Beltinci, Ribiška 6. M-3570 KOSILNICO BCS IN HLEVSKI GNOJ prodam. Rajnar, Rakičan, Partizanska 27. M-3571
GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Murski Črnci 26, telefon 46 073. M-3572
ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. Štefan Horvat, Moščanci 57. M-3573 DIANO, letnik 1979, prodam. Telefon: 21 385. M-3576
ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 1851, prodam. Telefon popoldne: 25055. M-3577
RAČUNALNIK COMMODORE 64 prodam. Tel.: 22 279. M-3579
NOVO HIŠO prodam. Lipovci 52. M-3320
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 (700 delovnih ur), z dvobrazdnim plugom, krožno brano in seno prodam. Klement, Matjaševci 42. M-3580 AKVARIJ z ribami in postavkom in čmo-beli televizor Gorenje prodam. Prah, S. Kovača I, Murska Sobota. M-3581
KORUZO IN HRAST (deblo) prodam. Lipovci 210 ali tel.: 71 547. M-3582
BARVNI TV GORENJE in hladilnik z zamrzovalnikom, prodam. Gorica 57 a. M-3583

GOSPODI H JE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveč: S, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1983, ugodno prodam. Nedelica 98 d. M-3584
FIAT 126 prodam. Novic, Turnišče, St. Kovača 38 ali tel.: 70 213. M-3585 5 OKEN 140 x 180, z roletami, 50% ceneje prodam. Naslov v upravi lista. M-3586
SILAŽNI KOMBAJN POTINGER MEX 2 in vinograd v Lendavskih Goricah prodam. Tel.: 70 183. M-3587 ŠKODO 120 LS, II. 1982, ohranjeno, prodam. Rakičan, Partizanska 35. M-3590
TOMOS AVTOMATIK 3 M, prodam za 500.000 din. Vanča vas 3. M-3952 OLTOV SADILNIK 4-redni prodam. Forjanič Herman, Motovilci 1 a. M-3593
ŠKODO 110 generalno obnovljeno prodam. Tel.: 23 632. M-3594
WARTBURG, v voznem stanju, registriran, ugodno prodam. Kamovci 6 a, p. Dobrovnik- M-3595
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 52. M-3596
VW 1200, letnik 1974, registriran do 20. maja, prodam. Evgen Ratkai, Ša-lovci 7. M-3597
HARMONIKO MELODIJA, 80-ba-sno, ugodno prodam. Trstenjak, Lendavska 35 a. M-3492
NESNICE, mlade jarči-ce, pasme hisex, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi še eno zastonj. Naročilo sprejema in daje vse informacije: Štefan Bokan, Grad 1, telefon 77 686.
ELEKTRIČNO KITARO C1MAR, kopija gibson, in pedal flenger-iba-nez, nujno prodam. Jože Bertalanič, Murski Petrovci 20. M-3459 TRAKTOR IMT 542 prodam. Vidon-ci 86. M-3461
TELEVIZOR ITT IDEAL, barvni, (tudi madžarski program), prodam. Prelec, Središče 36. M-3463
ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do decembra, prodam. Telefon zvečer: 77-669. M-3464
AMORTIZERJE ZA RENAULT 14, 18, uvožene, nove, prodam. Kobilje 47. M-3465
RENAULT 4, letnik 1978, in ojačevalec H H, 100 W z zvočnikom RCF in akustično kitaro, 12 strun, prodam. Beltinci, Panonska 10, telefon 71 075. M-3466
POHIŠTVO ZA KUHINJO, štedilnik (2 plin, 2 elektrika) in hladilnik prodam. Anton Čolnik, Prisojna 6, Radenci. M-3473
KOTNO GARNITURO prodam. Telefon 23 711. M-3474
OREHOVE HLODE prodam. Informacije po telefonu: 21 957, zvečer 24 836. M-3475
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO,kompletno, lahko samo sedežno garnituro, čmo-beli televizor, električni štedilnik in vodovodno črpalko rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-3476
WARTBURG (za rezervne dele) prodam. Martjanci 84 ali telefon: 48 393. M-3479
PARCELO V BOGOJINI, 13 arov (sadovnjak), prodam. Ivanci 71, telefon: 76 380. M-3480
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, nov, prodam. Brezovci 25. M-3481 WARTBURG LIMUZINA naprodaj. Telefon po 15. uri 24 387. M-3482 CISTERNO CREINA, 1700 1, in pu-halnik tajfun, nov, prodam. Hodoš 37. M-3484
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Informacije dopoldne po telefonu 74 107. M-3486
RENAULT 4 TLS, letnik 1979, prodam. Murska Sobota, Lendavska 25 a, telefon: 23 812, Ivan Coter. M-3487
SENO IN OTAVO, večjo količino, prodam. Sebeborci 53. M-3488 ČRPALKO ZA GNOJNICO, na motorni pogon, in domače bučno olje prodam. Puževci 4. M-3489
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 76. M-3490
AVTO UNION DKW, star 50 let, prodam. Grad 172 d. M-3491
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, samsko sobo in kuhinjo prodam. Nada Lutarič, Lendavska 4, M. Sobota, telefon 23 004. M-3493
HIŠO, pokrito in zaprto, s pol ha zemlje v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici, prodam. Informacije po telefonu: (069) 79 227, trgovina Sovjak. M-3495
POHIŠTVO ZA KUHINJO ORHIDEJA, rjavo, in dve okni 100 x 180, trojna zasteklitev, prodam. Kerman, Bratonci 148 a. M-3497
RENAULT GTL, letnik 1984, prodam. Beltinci, Ribiška pot 4. M-3498 DVE PARCELI V GORNJIH PE-TROVCIH (pod Pindžo), z dokumentacijo za gradnjo zidanice in deloma za vinograd, prodam. Telefon: 061 344 331. M-3499
ZASTAVO KOMBI prodam. Dušan Bedek, Dolenci 4. M-3501
BRAKO PRIKOLICO (4 ležišča), izboljšano, malo rabljeno, s predprostorom, ugodno prodam. Telefon po 17. uri: 24 904. M-3502
SOLTON CRAFT, 16-kanalni mixer z ojačevalcem (2 x 300 W), prodam. Telefon: 87 138. M-3505
MLADI MEŠANI GOZD, večjo po vršino, prodam. Andrejci 58. M-3506 SUHE ČEŠNJEVE PLOHE in borovo hlodovino prodam. Telefon: 77 670. M-3507
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, star štiri leta, prodam. Marjan Rep, Jurij 14 b. M-3508
PRALNI STROJ GORENJE, dobro ohranjen, in televizor gorenje, čmo-beli, ugodno prodam. Lendavska 19 a, stanovanje 30, telefon popoldne 23 797. M-3509
MALE OGLASE IN ZA-0 HVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU.
DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. L RE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
TRAKTOR STEYR 18 s počenim blokom prodam. Informacije pri Hajdinjaku, Ženavlje 35. M-3510
BARVNI TELEVIZOR GORENJE 703 TRD prodam. Telefon 25 255. M-3511
ZAMRZOVALNIK, 300 L star dve leti, termoakumulacijsko peč, 43 KW, in tovorni avto mercedes 14 18, prekucni, ugodno prodam. Murska Sobota, Partizanska 38. M-3512 KOMBI PEČ, malo rabljeno, prodam. Skakovci 45. M-3513 ZASTAVO 1300 po ugodni ceni prodam. Jože Jaklin, Lendava, Tomšičeva 17 telefon 75 677. M-3514 SOLČAVSKE OVCE prodam. Do-kiežovje 60 a. M-35I6
MLATILNICO	HOFHER-
SCHRANTZ, širina 90 cm. z železnim okvirjem, prodam. Kovačevci 19, telefon: 77 213. M-3520
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 33. M-3522
Kupim
VSE VRSTE ŽETVENIH NAPRAV ZA MOTORNE KOSILNICE ALI SAME KOSILNICE kupim. Telefon: 042 42 761. M-3496
SUHE HRASTOVE MOSTNICE, debelina 8 cm, količina 13 stare najmanj 4 leta, kupim. Telefon: 069 73 327. M-3530
MOTOR ZA VW 1600, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. M 3553
SLADKORNO PESO, rezance ali krmno peso kupim. Roškar, Veržej, F. Kozarja 5. M-3566
126 P, TUDI KARAMBOLIRANE-GA, kupim. BMV 250, nekompletne-ga, 500/54, prodam. Tišina 3, telefon: 46 358.
OBVESTILO!
JAVNOST OBVEŠČAM, DA SEM ODPRL DELAVNICO ZA POLAGANJE
— KERAMIČNIH, KUNKER IN VINFLEKS PLOŠČIC
— TOPLIH PODOV, ITISONOV IN TAPISONOV
PRIPOROČA SE Emil Kovač, Bakovci, Mali Bakovci 46, p. M. Sobota.
Sobe
SAMSKI MOŠKI IŠČE PRAZNO SOBO S POSEBNIM VHODOM. Telefon: 73 016. GR-19621 STANOVANJE ALI GARSONJERO v MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Plačam dobro in vnaprej. Telefon: 78 035. M-3504
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše komaj 51 let stare drage mame, stare mame, tašče in sestre
iz Predanovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali številne vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivoma Panonije in Mure, tozd Oblačila, NK Predanovci, sekciji žena Predanovci, zdravnikom in sestram PZC za nego in lajšanje bolečin med njeno boleznijo, duhovniku za poslovilne besede in pogrebni obred, vaškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in govornicama za ganljive besede ob odprtem grobu.
Predanovci, M. Sobota, Puževci
Globoko žalujoči: sin Štefan, hčerka Mara z možem Jožetom, vnnk Sašo, brat Štefan z družino in drugo sorodstvo
V mojem srcu si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, tudi če spokojno spiš, za mene kakor prej živiš.
V SPOMIN
9. aprila bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Mertik
iz Turnišča
Spomin nate bo živel v naših srcih do konca dni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečo in postojite ob njegovem grobu.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
OBČANI -ZDOMCI!
KUPUJETE STANOVANJSKO HIŠO ALI POSLOVNI PROSTOR v mestu ali na podeželju?
PRAV to, kar želite, boste našli pri nas’
STORITVENI BIRO KELEMEN, Murska Sobota, Gregorčičeva 46, telefon 23 246.
Zaposlitve
RUTINIRANEGA BOBNARJA IŠČEMO. Kličite zvečer: 21 826 — Bojan. M-3460
MLADO DEKLE iščemo za pomoč v gospodinjstvu. Damo sobo, hrano in plačilo. Košak, Ljubljana, Beethovnova 6. M-3500
KAKRŠNOKOLI HONORARNO DELO sprejme honorarni tehnik. Naslov v upravi lista. M-3550 BOBNARJA IN KITARISTA iščem za skupno igranje. Naslov v upravi lista. M-3560
Razno
SERVIS IZOLACIJ SE VAM PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo pre-sušimo in obnovimo izolacijo. Delo in material sta pod garancijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh. B. Figelj, telefon: 062 301 893. M-2665 UPOKOJENEC-VDOVEC s hišo in nekaj zemlje, star 59 let, nekadilec, nealkoholik, s poklicem, želi spoznati žensko, staro od 48 do 53 let, s podobnimi lastnostmi. Ponudbo pošljite na upravo lista pod POMLAD JE TU. M-3456
ZEMLJO ZA VRT VZAMEM V NAJEM. Zorana Velnarja 34. M-3470 ROLETE, LESENE IN PLASTIČNE, v različnih barvnih odtenkih in izvedbah montiram. Golubič, Maribor, telefon 062 26 103. M-3478
VRT NA CANKARJEVI ULICI dam v najem. Oglasite se po telefonu: 24 690. M-OP PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala I. letnika šole SCTPU v Murski Soboti, mizarske smeri, za šolsko leto 1978/1979. Anton Škerlak, Domanj-ševci 71. M-3515
PSA, starega tri mesece, podarim. Vanča vas 44. M-3519
TRAVNIK, 70 arov, dam v najem za košnjo trave in otave, možno tudi za več let, na Noršinskem blizu Rakičana. Oglasite se v Murski Soboti, Mala Nova 10. M-3541
IZ NEMŠČINE SOLIDNO PREVAJAM RAZNE TEKSTE. Telefon: 24 240. M-3555
CVETLIČARSTVO MARIJA RA-TNTK iz Tišine, obvešča cenjene stranke, da ima na zalogi tudi lončnice. Tel. 46 238. M-3578
Ko bila si med nami.
imeli smo dom — ognjišče toplo. Sedaj, ko te ni, hiša, prej tako prijazna, otožna, tuja se nam zdi.
STRAN 18
VESTNIK, 7. APRIL 1988
v SPOMIN
4. aprila 1988 je minilo 15 let, odkar nas je pod težo bolečin morala zapustiti
Marija Cipot
roj. Tišlarič
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in seje spominjate!
VSI NJENI
V SPOMIN
10. aprila minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in svak
Dve leti v grobu spiš, a med nami še živiš. ..
Anton Vinčec
iz Sp. Konjišča 11
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
3. aprila je minilo pet žalostnih let, odkar si odšel od nas, naš najdražji
Čeprav v temnem grobu mirno spiš, v naših srcih kakor prej živiš!
Stanko Kuronja
iz Križevec
Tiho, žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje mlado srce.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Matija Malačič
iz Domanjševec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin-ke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Terezija, sin Evgen, hčerka Aranka z možem Rudijem, vnukinji Silvija in Zlatka ter sestri Marija z družino in Lora
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak
Štefan Kolenc
iz Gomilice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala med. osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni- obred, pevcem za odpete žalostinke, botrini Matjašec, GD Gomilica, govornikoma Tkalcu in Horvatu za poslovilne besede, DO Vartstroj — tozd Montaža-Purlen, DO Gidos Lendava, DO Planika Turnišče in DO Mura Murska Sobota.
ŽALUJOČI: žena Ana, otroci z družinami ter brat in sestra z družinama
Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Prisrčno smo tu vsi hvaležni za vse, kar storil si za nas.
bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
Tiho m brez slovesa nas je komaj v 37. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet
Jože Gašpar
iz Martinja 46
Čeprav si tiho, kot si živel, odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir, si še med nami. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. 1 m je voj glas, a lik tvoj še vedno z nami živi.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom znancem m prijateljem, vsem dobrim sosedom m vas m vasi Martinje.
Iskrena hvala duhovniku, pevcem za °dpe m e, sodelavcem Panonije,	bes^
Martinje, ter vsem govornikom za izrečene v
in učencem 6. a razreda OS re r
Žalujoči: žena Veronika, sin Miran, mama’
Marija in Ana z družinami, tast in drugo sorodstvo
Nisi se zavedal sam, niti nam dal čutiti, da nas zapuščaš za vedno, a ostal boš z nami vedno, s tiho bolečino v naših srcih.
ZAHVALA
Umrl je
Jožek Šeruga-Bajs
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami delili neizmerno žalost in ga pospremili do njegovega zadnjega doma, pomagali v najtežjih trenutkih z izrečenim sožaljem in darovanim cvetjem. Posebna hvala sodelavcem in košarkaškim ekipam Pomurja za izkazano posebno čast na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam, športnemu klubu iz Madžarske, govornikoma za poslovilne besede, godbi in zdravniškemu osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice.
Z bolečino v srcu vsi domači, ki smo ga imeli radi
Nismo dovolili, da bi te izgubili, a usoda rekla je tako.
da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 57. letu starosti zapustila naša draga mama, teta in snaha
Kristina Gubič roj. Škaper iz Trdkove
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivu elektronskega oddelka Gorenja Elrad.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Drago z zaročenko Jožico, nečakinji Sabina in Tatjana, tašča, drugo sorodstvo in vsi, ki smo jo imeli radi
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 64. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Mihael Balažič
iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ali v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter govorniku Cigutu za poslovilne besede.
Posebna hvala sodelavcem in sindikalni podružnici Doma oskrbovancev Rakičan, Strojnemu ključavničarstvu Jožeta Pavlinjeka in Veletrgovini Potrošnik — skladišče živil.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tihika, sinovi Ciril, Alojz in Jože z družinami, brat Martin ter sestri Angela in Marija z družinami
Štefana Kučka
iz Nedelica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje, vence in za maše.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljeni obred, pevkam za odpete žalostinke, predstavniku OZZB za poslovilne besede, TZO Lendava, DE Mlin, NK Nedelica, ansamblu LEPTIRI in tozdu Elektrokontakt Lendava.
Še enkrat vsem — iskrena hvala!
Žalujoči sinovi: Jože, Štefan in Alojz z družinami
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 53. letu starosti zapustil dragi mož, oče, zet, sin in brat
Ludvik Grah
iz Radovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Bernjaku za poslovilne besede. Hvala tovarišicama in učencem 3. in 4. b razreda za darovane vence ter sodelavcem ABC Pomurke, tozd Klavnica.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, sinovi Ludvik, Janko in Jože, tašča, mama, brata Jurij in Štefan, sestra Gizela z družinami ter drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ivan Lutar
iz Gomilice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Carju in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pevcem okteta Planika in predstavniku KS tov. Jožetu Tkalcu za lepe poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
GLOBOKO ŽALUJOČI: žena Ana, sinovi Ivan, Jože, Stanko in Alojz z družinami, hčerki Marija in Anika z družinama ter sin Tonči z družino
VESTNIK, 7. APRIL. 1988
STRAN 19
v besedi in stiki
POSPEŠEVANJU MEDNARODNEGA TURIZMA V
RADENCIH OB ROB! ________________
Dvojni pomen vlaganja
tujega kapitala v turizem
Udeleženci dvodnevnega seminarja v Radencih so odhajali z dvojnimi občutki. Pred očmi so imeli učinkovita filmska sporočila Centra za turistično in ekonomsko propagando, ki so jih izdelali sodelavci Studia za marketing Delo, katerih slogana bosta letos Turizem nas bogati in Iščemo dobrega gospodarja. Slovenija moja dežela, Na sončni strani Alp in Turizem smo ljudje so slogani, ki so v minulih štirih letih spremenili zavest Slovencev in njihov odnos do turizma bolj kot pa vsa prizadevanja v minulih desetletjih. Tudi letošnja obetata uspeh, saj so ju izdelali po rezultatih skrbnih raziskav. Tudi mul-tivizija Kompasa se je mnogim vtisnila v spomin (marsikdo jo je videl že na sejmu Alpe—Adrija) in prav zares vzbudila željo po potovanju in spoznavanju jugoslovanske lepote.
Ob vsem tem pa se nam takoj postavlja vprašanje: Za koga to pripravljamo, ko pa mogoče že čez nekaj let v našo državo ne bo tujih turistov? Tako hudo seveda ne bo, saj je vsak človek svobodno bitje in se samostojno odloča, kam bo potoval na počitnice (kakor je dejal predsednik Zveznega komiteja za turizem Miodrag Mi rovič). Toda bodimo resni — kaj pa nam bodo koristili ti redki posamezniki, ko pa hočemo biti turistična dežela. In kar 70 odstotkov vseh gostov prispe v Jugoslavijo z organiziranimi skupina-
mi. Prelomno leto 1992 ali enotni evropski trg bo pomenil za Jugoslavijo katastrofo v turizmu, če ne bomo takoj odprli vrat tujemu kapitalu, da bo lahko vlagal v turistično gradnjo pri nas. Sami nismo sposobni nobenih ’večjih naložb, zato bi bila taka poteza koristna tudi zaradi tega (da ne govorimo o konkurenčnosti, višji kakovosti, izboljšanju ponudbe...). Tudi zaradi tega? Da, kajti predvsem bi morali misliti na to, kakšne posledice bo prinesel tako imenovani enotni evropski trg. V turizmu bodo organizirali počitnice in potovanja v tiste dežele, kamor so vložili svoj kapital. Jugoslavije pa danes še ni med temi deželami.
Predstavniki Turistične zveze Jugoslavije so se naveličali iz leta v leto naštevati napake jugo-slovanke turistične ponudbe. Tokrat smo izvedeli, da tudi »prodaja« ni storila vsega za povečanje števila tujih turistov, da zanemarjamo sosednje dežele itd.
Marsikatera vprašanja turističnih strokovnjakov, ki so jih postavili predsedniku Zveznega komiteja za turizem, so ostala brez odgovora. Tako je negotova tudi usoda turistične sezone 88, saj nihče ne more predvidevati, kaj bo po odmrznitvi cen. Na ugodno prodajo rezervacij za počitnice v Jugoslaviji se lahko le bore malo zanesejo!
Bernarda Peček
Eden za vse, vsi za Avstralijo
i
Verjetno bi šlo za podcenjevanje oboževalk in oboževalcev, če bi naštevali njihova imena — imena članov najboljšega pomurskega ansambla Magnet. Če že drugega ne — poznate jih po njihovi najnovejši kaseti Bodi srečna Julija, ki bo vsak čas razprodana, saj je postala ena najuspešnejših glasbenih produkcij v zadnjem času v Pomurju. Gre v stilu: odpreš časopis — Magneti, prižgeš televizijo — Magneti, prisluhneš radiu — Magneti, človek si počasi ne upa odpreti niti navadne škatle, saj ne veš, če se ne bodo pojavili...?
Zadovoljiv odziv Sobočanov
Od 28. marca do 4. aprila je v Murski Soboti potekala enotedenska akcija spomladanskega urjenja in čiščenja okolja, ki jo je spodbudilo tukajšnje turistično društvo. V tem času je bilo vrsto aktivnosti, ki so nedvomno vzbudile ekološko zavest Sobočanov. Čeprav zaenkrat še ni celovite ocene te akcije, pa so prizadevanja ljudi bila očitna, kar se je navsezadnje pokazalo tudi v večjem odzivu prebivalcev pomurskega središča. Murska Sobota je bila tokrat nedvomno mnogo čistejša kot v prejšnjih dneh. Vsak je skušal, pa najsi je šlo za lastnike hiš, stanovalce blokov ali za delavce komunalne organizacije, karseda največ prispevati k lepšemu videzn mesta.
Ta akcija je samo uvod, kajti podobne akcije naj bi trajale skozi vse leto. Ni odveč povedati, da želi Turistično društvo Murska Sobota, ki ga vodi prizadevni Edvard Perhavec, prijaviti
mesto za tekmovanje za najlepši slovenski kraj. S tem želijo občane čim bolj vključiti v najrazličnejše akcije in jih spodbuditi, da skrb za zdravo in lepo okolico ne bo enkratna. Najprizadevnej-šim posameznikom pa bodo tudi podelili priznanja. Zato je prav, da si čim več ljudi prizadeva za urejeno, zeleno in cvetočo Mursko Soboto, ki naj postane in ostane lepo turistično mesto. Seveda pa vseh teh vprašanj ne bodo mogli reševati le v turističnem društvu, ampak bodo njuna večja vključevanja predstavnikov vseh šestih mestnih krajevnih skupnosti. Najprej pa bo treba rešiti pereč problem parkiranja vozil in nadzora, saj sedajle v Murski Soboti ne premorejo niti enega mestnega paznika; še pred leti pa sta bila dva. Pri tem se je treba zavedati, da nobena akcija, priporočilo ali predpis ne bo dovolj zalegel, če ne bo tudi ustreznega nadzora.	M. Jerše
Za pomursko zdravstvo pomeni 4. april 1988 zgodovinski dan. Takrat so namreč preselili kirurški, očesni in ušesni oddelek iz starih in neprimernih prostorov v Murski Soboti v nov kirurški blok v Rakičanu. Tako se je naposled uresničila dolgoletna želja delovnih ljudi in občanov Pomurja, ki so v novi zdravstveni objekt vložili veliko sredstev, to pa naj bi tudi omogočilo boljše zdravstveno varstvo.	F.M. in N.J.
Onesnaženost je vedno hujša nadloga za zdravo življenje. V tem času tudi v naših krajih potekajo očiščevalne akcije, ki jih propagiramo na različne načine. Domiselni plakat so si omislili v Beltincih.
Foto: F. Maučec
DOVOLJ DELA ZA VSE
Krajevna skupnost Tešanovci, ena večjih v soboški občini, zajema pet vasi: Lukačevce, Mlajtince, Suhi vrh, Vučjo Gomilo in Teša-novce. V začetku prejšnjega leta so na referendumu izglasovali novi krajevni samoprispevek in si zastavili obsežen program dela. Zavedajo se, da lahko svoj vsakdanjik izboljšajo le s skupnimi močmi.
Kmalu po referendumu so se lotili novih del. V Tešanovcih so razširili telefonijo, uredili mrtvašnico in drugo, uspešno pa so zaključili melioracije in komasacije. Tudi v drugih vaseh niso držali križem rok. Cesta Ivanci—Mlajtinci je tik pred asfaltiranjem, v Vučji Gomili se pripravljajo na preureditev mrliške vežice, do Suhega vrha pa bi radi napeljali telefon. Tudi z obnovo vaško-gasilskega doma v Tešanovcih so že začeli.
Kot vse kaže, bo tudi v bodoče ostal nerešen problem v krajevni skupnosti Tešanovci cesta Vučja Gomila—Tešanovci, ki je zlasti v času padavin v slabem stanju. Stalen navoz gramoza je le začasna rešitev, a še vedno edina.
Tudi na izobraževanje krajanov niso pozabili. Tako so organizirali predavanje o molži in čistoči v hlevu, predtem pa so poslušali še zdravstveno predavanje. Krajani si želijo več tovrstnih srečanj. G. G.
Obnova soboškega Kluba mladih
(dl)
Po dveh uspelih nastopih sredi marca v Murski Soboti so fantje zopet izginili. Pravzaprav ne čisto, saj so se skupaj z znano pevko Nedo L kraden odpravili na veliko turnejo po Sloveniji. Ta turneja, ki je nadaljevanje njihovih uspešnih nastopov v Švici, Nemčiji in drugod po Evropi, pa je le resnejše ogrevanje za enega največjih projektov tega ansambla: pot v Avstralijo. Na to daljno celino na drugi strani zemeljske oble se Magneti in Neda Lkraden odpravljajo še ta mesec. Gre za 30-dnevno turnejo, na kateri bodo obiskali številne izseljence v vseh večjih krajih Avstralije. Želimo jim lahko le srečno in uspešno pot!
Prostori v soboškem gradu, kjer naj bi se zbirali mladi in se ukvarjali z različnimi interesnimi področji, dobivajo novo podobo. Notranjosti namreč niso obnavljali že okrog deset let, kar je ob dejstvu, da se v klubu dogajajo številne prireditve najrazličnejše vsebine, malone nevzdržno. Mladinci so sicer le najemniki Kulturnega centra Miško Kranjec, ki pa denarja za obnovo nima. Zato so ga zbrali sami — in sicer prek občinske mladinske konference — uredili pa bodo sanitarije, parket v veliki dvorani in prepleskali zidove in strope. Še naprej pa ostaja vprašljivo, če bo klub lahko odprt, saj je dotrajana električna napeljava, ki bi jo morali tako prav popraviti. Toda to je že večja naložba, ki je niso sposobni prenesti niti mladinci niti pri kulturnem centru — zato za zdaj po besedah upravnika Kluba mladih, Franca Knausa, ne vedo, če bodo sredi aprila, ko naj bi z zdajšnjimi obnovitvenimi deli končali, spet lahko začeli z delom.
Ker je klub med drugim letos star 20 let, bi bilo verjetno slabo, predvsem za vse mlade, ki prek njega vendarle uveljavljajo del svojih interesov, če bi ga morali zapreti zaradi dotrajanosti električne napeljave. Čeprav je bilo v delu kluba zaznati vrsto nihanj, pa je na splošno vendarle možna ugotovitev, da je večino časa svoje poslanstvo kljub vsemu opravljal — posebej pa je to občutno letos, ko oživlja delo glasbene mladine, književne mladine in gledališča MI, potekajo pa tudi dogovori za nov začetek likovnih razstav, ki so jih nekoč že prirejali.
Bojan Peček foto: Nataša Juhnov
Poroka bo!
Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru nam je sporočilc da turistična prireditev Provo prleško gostiivaje 17. in 18. junija 1988 bo. Prijavila sta se že dva para, ki želita sodelovati v tej največji tovrstni pomurski prireditvi, katere cilj je tudi obujati stare kmečke običaje, kot so vasovanje, snubljenje, slovo neveste, poroka in svad-beno rajanje. Želeli bi, da bi na poroki sodelovalo več parov, zato vabijo vse, ki se nameravajo v prihodnjih mesecih poročiti, da to storijo na njihovem Provem prleškem gostilva-ju, saj bo ta poroka tudi za njih nepozaben dogodek. Prijavite se lahko še aprila, če to pisno sporočite Turističnemu društvu Križevci pri Ljutomeru ali po telefonu 069 87 066.
bp
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
Radiotelevizija Ljubljana in Ljubljanska banka prirejata v soboto, 9. aprila, ob 20.00 v Domu kulture Ljutomer Koncert iz naših krajev. Nastopili bodo ansambla Trim in Slovenija, humorist Marjan Roblek-Matevž, Ljutomerski oktet in moški pevski zbor kultur-noumetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar, urednik pa je Kajetan Zupan, bb
ZDOMCI ZA KIRURGIJO
Štefan Tomec in Stanislav Kikec sta doma iz različnih koncev Prekmurja. Nova domova sta si postavila v Tomšičevem naselju v Murski Soboti. Sem prihajata z družinama ob praznikih in na dopust. Že okoli 18 let sta namreč na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. Pred dnevi sta obiskala predstavnike soboške bolnišnice in jim sporočila, da sta organizirala zbiranje prostovoljnih prispevkov med prekmurskimi zdomci za nakup dela opreme za novo kirurgijo.
Prizadevna Tomec in Kikec sta že zbrala okoli deset tisoč mark. Denar je prispevalo preko sto Prekmurcev iz okolice Schorndorfa, Stuttgarta, Esslingena in drugih mest ZRN.
Po dogovoru s predstavniki soboške bolnišnice bodo kupili dogovorjeno opremo v naslednjih treh mesecih. Gre za zgledno pomoč, ki zasluži vso pohvalo.
F. Š.
Naša fotoreporterka Nataša Juhnov je ujela družino Tomec pred njenim domom v Tomšičevem naselju v Murski Soboti tik pred ponovnim odhodom v ZRN. Štefan Tomec stoji skrajno desno, tu so še njegova žena Marija in sinova Benjamin in Daniel. Levo je Stanislav Kikec, ki skupno s Tomcem zbira prispevke za soboško bolnišnico med prekmurskimi rojaki, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji.
MED SLOVEHCI HA MADŽARSKEM
Narodnostna etnologija
V županijskem muzeju Savaria v Szombathelyu dela tudi etnologinja Marija Kozar-Mukič, po-rabska Slovenka, ki je med prvimi končala študij v Ljubljani. Z njeno pomočjo je muzej še poglobil sodelovanje s Pokrajinskim muzejem in knjižnico v Murski Soboti ter z drugimi ustanovami v Sloveniji. Ukvarja se tudi z raziskovanjem v Porabju, oziroma med Slovenci na Madžarskem. In pri katerih večjih akcijah je sodelovala v zadnjem času, smo jo povprašali.
To so bile razne razstave, med katerimi nam je še posebej omenila ©szi Festival (Jesenski festival) v Železni županiji, v okviru katerega so v Szombathelyu pripravili skupen prikaz kuhinjskih predmetov z Madžarske, iz Slovenije in Avstrije. Podobni kuhinjski predmeti, kot jih je razstavil etnološki muzej iz Ljubljane, so razstavljeni tudi na oddelku županijskega muzeja Avgust
Pavel v Monoštru. Torej tudi po tej plati lahko govorimo o slovenskem >poreklu< Porabja na Madžarskem. To je ugotavljala Marija Kozar-Mukičeva tudi v njeni raziskavi Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje (Slovensko Porabje—Szlovenvidek), ki sta jo leta 1984 izdala Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Edvarda Kardelja v Ljubljani in Muzej Savaria v Szombathelyu. Zdaj pa pripravlja dvojezično monografijo Gornjega Senika, ki bo izšla avgusta letos. Te dni pa zbira gradivo za razstavo kovaške obrti v Porabju, ki jo bodo odprli 29. aprila — ob 5. obletnici muzeja v Monoštru. Pogosto pa s svojimi zapisi sodeluje tudi v slovenskih oddajah na Radiu Gydr, ki so na sporedu vsako nedeljo od 10.30 do 11.00. Rekli bi ji torej lahko tudi narodnostna etnologinja.
Jože Graj