»PHOLETAItEC" JE DKLAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Orgun Yugosluv Federation, S. P.--Olunilo Jugoslovanska Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. |T _ NO. 1459. -•»•■■ mmtfr. l>*r+mkrr «. i9o7, a« tka »aa« afflaa 91. _ ai ml^i«. IIU uuilrr tka Ari mt Uiffm« of M.reh Sr4. l*m*. CHICAGO, ILL., 28. AVGUSTA (August 28.) 1935. Pabllaketf wMkly at 2MUM» W. 261 k S t. LETO — VOL. XXX. VRIŠC 0 RADIKALIZMU KONGRESA BREZ PODLAGE a^ATSLTEl Kon/likt med velesilami zaradiosvajanj Uvedbo socialnega zavarovanja smatra new deal za svojo najvažnejšo zaslugo Očitki republikancev o boljševizmu in socializmu demokratov so le slepilo za naivneže Preiskava cen, ki bo brez koristi "ustavne pravice" S KONČANIM zasedanjem kongresa je ,prvo, glavno in usodno poglavje "new deala" zaključeno. Zdaj njegovi prvaki nič več ne premišlajo, kaj storiti, daf odpode krizo, ampak kako se pripraviti za volilno kampanjo prihodnje leto, da si ohranijo službe in oblast. Program, ki ga je obljuboval Roosevelt v prizadevanjih za okrevanje gospodarskega položaja dežele, ni vseboval nič določnega, nikakega pravega načela, zato tudi kongres ni sprejel ničesar takega, kar bi zrevolucioniziralo dosedanje "ameri tradicije". Vsled tega delajo republikanski in demokratski toriji Roosevt Itu in njegovi večini kongresa s svojimi očitki krivico, kajti ne predsednik in ne kongres nista storila nič takega, kar bi mogli označevati za prehod iz "ustave" v "boljševizem" ali socializem, kakor tako pogosto zatrjujejo tisti, ki socialnega lastništva, ako bo TVA pod pošteno upravo. Rooseveltovo priporočilo kongresu za obdavčenje velikih imovin v toliko in na tak način, da se bogastva "izenači", je povzročilo v kapitalističnem časopisju in v njihovih klubih veliko »krika, v kongresu ostre so vsled spremembe admini- razprave in očitke, koncem' stracije ob službe, ali pa ob privilegije. Teh jim ni ob vzel ni- konca pa je zakon spremenjen le v toliko, da bodo povečani kče drugi kakor oni sami, ker so davki prinašali na iste dohodke nerodno špekulirali in pritirali to deželo v krizo, kakršna je v očigled njenih bogastev z vsakega vidika neopravičljiva. Za največjo svojo zaslugo šteje new deal sprejem socialnega zavarovanja, katero določa podpore v slučajih brezposelnosti, starostne pokojnine in pa zavarovalnine za vdove.- S stališča kapitalističnih politikov je to kajpada ogromna koncesija. Z vidika socialistov ki ae za socialno zakonodajo bore že desetletja, je sprejeti zakon nič drugega kakor skromen uvod v socialno zavarovanje. Ampak v tej deželi je že celo to velika pridobitev. samo kakih $250,000,000 na leto več kot doslej. Bogatašem torej s te strani še ne preti ni-kaka opasnost. Kongres je daTje sprejel odredbe, ki omogočajo železnicam "reorganizacijo" neglede na ugovore manjšine delničarjev. Manjšine kajpada bodo na izgubi, oziroma vsi skupaj, ker železnice niso niti z daleč več vredne toliko kolikor dolgujejo, dočim so njihove delnice komaj še senca njihove nekdanje veljave. Dalje je kongres sprejel novo penzijsko postavo za železničarje, ker je vrhovno sodišče prejšnjo razveljavilo. Kongres je določil $150,000 za preiskavo, ki naj dožene vzroke draginje. Dalje vzroke, čemu dobe farmarji tako malo od dolarja, ki ga človek v mestih potroši za živila in kako to, da gre od vsakega dolarja nad polovico prekupcem in i razpečevalcem na drobno. Vso to preiskavo si bi kongres lahko prihranil, ker so dejstva že davno dognana. To pač ni prva preiskava te vrste, j ! kajti imeli smo jih že mnogo. Vsaka je morala več ali manj priznati, neglede na privatna mišljenja posameznih njenih članov, da je vzrok draginji v tej deželi špekulacijski sistem. To dognanje so dosedanje preiskave in statistike sicer skrivale s tolmačenjem zakona "u-porabe in potrebe", ampak dejstvo ostane dejstvo. Delavec mora živila — če-stokrat slaba živila, drago plačevati — tisti, ki jih prideluje, pa jih mora ooceni prodajati. Nekaj vmei je narobe in ta vmes je treba odpravili. To je vse, dasi tega ne bo priporočila nobena komisija, ki bi izšla iz sedanjega kongresa. VOJNAM SE V SEDANJIH RAZMERAH IN ODNOŠAJIH NI MOGOČE OGNITI Cilj notranje in vnanje politike Italije, Nemčije in Japonske je teritorialna ekspanzija Skusi to krizo je v kapitalističnem časopitju veliko prerekanja o ustavi Roosevelt jo Koče baje pogaziti in republikanci se dušajo, da je to treba prc p i cč iti. Toda kako je v resnici i takozvanimi ustavnimi pravicami? Z delavc se pod Roosevehom postopa prav tako kakor pod prejšnjimi predsednik Ako stavkajo, se komparije požvižgajo na ustavo, prav tako sodniki in drug javr« uradniki, ki so bili izvoljeni na tiketu demokratske ali republikansk rtranke. Obe sta kapitalistični. Se nikdar niste videli slike, da bi policaji, i« rifi ali vojaki pretepali izkoriščevalce. Na tej sliki ie stavkartca iz tekstilm tovarre v Salemu, Mass., ki so jo privatni kompanijski biriči vsled njenega piketiranja do nesavesti^pretepli. To je le mala sličica z irdustrialnega bojišča. Letos in lani je bilo v stavkah v tekstilni industriji, v odporu delavcev lesne industrije v Oregonu in Wrshingtonu, v bojih premogarjcv v Kentuckyu, W. Virginiji itd., v upi ranju farmskih delavcev proti fevdalnim razmeram v južnih driavah, > Californiji, Ohiu, New Yorku in v več drugih državah precej ljudi ubitih se več pa pretepenih ali pa vrženih v zapore. Dodatek predlogi za stabiliziranje industrije premoga udarec za UMW t Določba za zastopstvo večine vseh premogarjev razveljavljena. — Sprememba določa reprezentante po okrajih, kar je v prilog kompanijam da je predlagal svoj dodatek v "korist premogarjev", da jih obva- Doigoletna borba za stabili-j trajnim stavkam, mnoyim umo- nator Logan je dejal, ziranje premogovniške indu- rom in drugim nasiljam v pre-. , n f . Sprejel je odredbe, ki naj bijstrije je končno dobila svoj od- mogovniških revirjih, veliko O sprejeti. Guffeyevi predlo- p0magaie delavcem do mini- mev v sprejemu Guffy-Snyde- gorja bi bilo prihranjenega in ruje pred dominacijo UMVVA. gi za stabiliziranje premogov- majnjh jn drugih ugodno-' rove predloge, ki pa je daleč ljudstvo v splošnem — ne sa- Premogarji, ki ne spadajo v ni- sti na podlagi razveljavljene i od tega, kar so pred leti pred- mo premogarji — bi imelo ko- kako unijo, ali v kompanijske N1RA v vseh tistih podvzetjih, lagali vodilni misleci unije pre- risti. junije, ali v progresivno unijo v niške industrije pišemo na drugem mestu (članek v 3.-5. koloni na tej strani). ki trgujejo z vlado. Nove zakonske določbe o V svojih zaključnih dneh je TVA, ki sta jih sprejeli obe j prejel resolucijo nevtralnosti, zbornici pred zaključkom za- katera določa' da ne sedanja, bodo koristile načelu: (Nadaljevanje na 5. strani.) Brutalna nasilstva nad delavci v stavkah Fašizem v Ameriki je na pohodu, kajti nasilna dejanja Proti delavcem, ki se bore za boljši kos kruha* se množe. Na čelu fašistične gonje je Hear-stov tisk, ki oskrbuje dnevno foivo milijonom. Z njim jih zastruplja, ne da bi to razumeli. "Rdečkarje" jim predstavlja za sovražnike in Rusijo za edino deželo, ki zasluži, da pošten človek pljune nanjo. V Californiji in več drugih državah so privatni interesi v boju proti brezpravni raji po-*egii po starem brutalnem sredstvu nasilja. Tu ne mislimo milice v stavkah, ali deputije, ki jih mobilizirajo šerifi, ampak "vrgilante", kakršni se mobilizirajo med farmarji in zdaj posebno v malih mestih v namenu* da izganjajo "delavske Hujskače". Hearstovi listi take vesti kričavo objavljajo, s sugestijami ško zastavo ter ji prisežejo "večno zvestobo". Nekateri so se pod udarci udali temu ponižanju. Dva, ki sta se rajše pre- mogarjev, namreč socializaci-1 Ampak tako daleč še nismo. Illinoisu. imajo po dodatku sejo premogovnikov. Ako bi ime- hJdino, kar je kongres celo se- < natorja Logana pravico voliti li v kongresu in v vodstvih unij (jaj _ p0(t new i:c zelenih Slovcn-ko dekle.' Kdo bi mislil, da bi ta stara, kakor pravijo že preživeta pesem še imela kakšen učinek? I* V« iKiar. Bila mi je tako lepa. Kohko pa gre v to dvorano jtako nežna, tako samosvoja, Uudi?" (ja sem ploskal navdušeno z vso Popravil si je klobuk in re-| dvorano. Cutii sem, kako pri- In so mi rekli sodrugi: "Koncerti 'Solidarnosti* so vedno izborno obiskani. Dvorana je vedno napolnjena, nogi j morajo, ker so prišli pozneje, oditi ker ni več prostora. In vi- D^z.dn jig^k^ka.' In "ko sem del bos v dvorani delavske kel: "Imamo tudi dva balkona. Vsega skupaj, če je natlačeno, okrog 400." "In bo polno/" Nasmehnil se je in rekel: "Se premalo prostora bo. Se od«hajati bodo morali, ker ne bo prostora."-: In zgodilo se je. Prišel je kamniški župan, a prostora že ni več. Moral je oditi slaibe volje. Tudi drugi gospodje so prišli. Ali prepozno. Morali so oditi. Delavci in kmetje, ki so se podvizali, so zaseaii dvorano. v uvorani aeiavsKe o-braze, med njimi pa okoliške kmete in kmetice, stare ženice ^-zgubanimi lici in mlada kmečka dekleta, vaške očance in postavne kmečke fante. Nekaj, kar ni .povsod, da bi delavec in kmet držala tako skupaj kakor tukaj v Kamniku in okolici pri 'Solidarnosti'." In rekel sem: "Grem na koncert." * Vlak se je ustavil v Kamniku. Sonce je od strani gledalo na Kamniške planine, vse masivno slikane tam v ozračju in čepeče široko za hišami Kamnika. Mali grad pa se je vspe- se ozrl tako naokrog, je bilo nešteto oči in obrazov v dvorani in na balkonu. A če ima koncerte meščanska "Lira", tedaj še le mora biti naval", sem pomislil in to misel tudi glasno izrekel. Pa se je znanec nasmejal: - "O, seveda .. . Kakšnih 80 do 100 ljudi pride. Elita tako-zvana iz družabne dolžnosti, a ne iz želje kulturnega uživanja." "Svežost je v vas, delavci in kmetje", sem pomislil. "Svežost in če bi ne bilo vas, bi človeštvo prevlekel mah, Kakor stoječo vodo." Zastonjska reklama največ zaleže Vlada Zed. držav, oziroma njeni visoki uradniki, narede dostikrat potezo, s katero dosežejo ravno nasprotni učinek, kot pa ga nameravajo. Na primer v slučaju poteze vladnega emigracijskega uradnika za deportiranje angleškega free lance radikalca in pisatelja Stracheya, kar mu je napravilo toliko reklame, da je ne bi mogel kupiti niti za milijon dolarjev. Namesto po par stotin, je prihajalo na njegova predavanja tisoče ljudi in prodal je kupe svojih knjig, ki bi drugače ležale naprej na policah. Slično neumno potezo je izvršila nedavno japonska vlada, ker je protestirala proti kartunu v ameriški reviji Vanity Fair, češ, da žali japonskega cesarja. Dotičmi kartun je bil ponatisnjen v Proletarcu z dne 14. avgusta na 2. strani. Z njega je či-tatelju jasno, da je slika čisto nedolžna, vse bolj prizanesljiva, kakor pa so kartuni o Rooseveltu, Hitlerju, Mussoliniju itd. Ampak njegovo veličanstvo v Tokiu je užaljeno. Vlada je protestirala in omenjeno revijo prepovedala ne samo na Japonskem ampak tudi v vseh mestih na Kitajskem, v katera sega njen vpliv. Naravno, da je dobil vsled tega Vanity Fair v ameriškem in drmgesm časopisju toliko reklame, indirektne kajpada, kakršne bi si r.e mogel kupiti za denar noben časopis, pa če je še tako'bogat. Veličanstvo ostane užaljeno, Vanity Fair je pa pridobil na ugledu in še bolj na dohodkih. , Osnutek sporeda za slavje 25 letnice JSZ v Chicagu v nedeljo 20. oktobra Dramski odsek kluba št. 1 in odbor "Save" sta na svojih sestankih sprejela za slavje 25-letnice JSZ, ki se vrši v nedeljo 20. oktobra v dvorani CS1PS, sledeči osnutek sporeda: 1. Živa slike, ki jih predvajajo člani Delarske Telovadne Jed note (češka socialistična organizacija). Zaeno igfa orkester "Internacionalo"^ 2. Otvoritveni govor. Ghaa. Pogorelec, tajnik JSZ. 3. Nastop gostujočega pevskega zbora. 4. Pozdravni (govor zastopnika SNPJ. 5. Prizor v enem dejanju, v angleškem jeziku, prirejen posebno za to slavje. 6. Glasbena točka. 7. Pozdravni govor zastopnika srbske sekcije JSZ. 8. prostega človeKa ogreje pesem, ki je njegova in s čuvafcvom podajana. In vse ostale, ljubezenske, dekliško-fantovske, *'Ljubca povej, povej, c« me se ljubiš kej. . ." so bile podane s tako dinamiko, povdarkom, da se je čutilo, kako pevci sami živijo s pesmijo. Solo v slovaški pesmi "Pasol Janko" je bilo zvočno, čisto in toplo, mrmranje zbora kakor oiglje, zdaj piano pianissimo, zdaj nekoliko glasneje, ter objemalo solista v harmonični lepoti. Pa sem pomislil: "Kaj ni v tem pojem slovanske širokasrrudnosti, delavske internacionalnosti, da delavski pevski zbor poje tuje pesmi z isto toploto, kakor svoje, priznavajoč s tem, da smo vsi ljudje?" Ploskanje, kriki odobravanja. Zbor je zapel dve pesmi skladatelja Horvata, koroškega u-čitelja, ki je sedel zraven mene. "N'ča bom več vinca piv" je bila odpeta, da je skladatelj sam zaploskal z druginji in rekel: "Dobro so jo dali. In to delavci? Rekel bi bolje kakor gospoda." In pomislil sem: "Nenavadno se še vedno zdi intelektualcem, da zmore tisti, ki od ranega jutra do pozne noči in še po noči trdo dela, slabo kosi, se nič ne uči, da zamore Kaj pravzaprav je demokracija? Na mednarodnem kongresu ljudi, ki se pečajo s kaznilnicami in sodnimi zakoni, kateri se je vršM ta mesec v Berlinu, je dr. Goebbels, Hitlerjev minister za propagando, med (Iruiim dejal, da nemški naciji reprezentirajo "najčistejšo obliko ari-Ftrokratske demokracije". . Pojasnil je, da to ne pomeni demokracijo grofov in knezov, ampak vlado najsposobnejših v pri j skupnosti. Mussolini je pred letom dejal, da je demokracija nič dru. -•ega kot preživela iluzija stare kapitalistične družbe. Naši sodrugi militanti V Zed. državah so jo označili z "bo-g u s-d e mo k rac i j a'!. .Na zadnjem kongresu v Moskvi pa ko zastopniki komunističnih strar.k sklenili pozvati ves delavski in liberalni svet v enoten boj za obrambo "ostankov buržvazne demokracije". Kaj je pravzaprav demokracija, vedo posebno oropani delavci v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Ampak ker so pod "arU> kratsko demokracijo" brez pravic, se danes njihov glas skjro nikamor ne čuje. Krist te prikazal pastirju Še veliko bolj kakor Joe Sterle v Collierju, Pa., se postavlja s čudežem pastir Petrače Lup u v Maglavitu na Rumunsksm. Dočim ni mogel Sterle pokazati drugega kakor nekake sajaste pege na dimniku svoje šende, ki so po njegovem mnenju predstavljale podobo Krista, s Čemur se je strinjal tudi župnik, pa pravi iyistir Petrače Lupu, da se mu je prikazal na pašniku Krist osebno in govoril z njim. Res čudež, da malo takih! Vse na Jkrog je šel glas o prikazni. A P poroča iz Bukarešte, da ao kmetje in delavci pustili delo in brzeli v Maglavit, da vidijo izvoljenca Petrača, ki je dosegel milost, kakršne ni bil deležen že bogzna koliko časa nihče drugi na svetu. 60,000 ljudi je prišlo na pašnike in občudovali pastirja. Žandarji so mu rekli, da naj na kak način spravi množico stran, ker povzroča veliko nesnage, nevarnosti za bolezni in pa delo zanemarja. Naučili so ga, kako in kaj. Pa je dejal množici: "Glejte, ko je Bog govoril z mano, mi je naročil: 'Reci ljudem, ki jih vidiš, da naj pred teboj prisežejo-, da bodo živeli pošteno skozi vse 'življenje.' Prisezite!" In ljudje so prisegli, kakor že neštetokrat prej v vseh časih. Nato jim je Petrače dejal, da se naj razidejo v imenu božjem. Ubogali so. Duhovniki dotičnega okraja zdaj zbirajo darove za novo cerkev na čudežnem kraju. Zmage, ki vodijo v razočaranje .V Alberti v Kanadi je pri zadnjfti volitvah v provincialni parlament zmagala organizacija, ki se je krstila za Social Credit League. Glavna točka njenega programa je garancija, da bo vsakdo, zmožen za delo, v provinci Alberti prejemal $25 mesečne dividende. Poleg tega je liga obljubila rešitev problema brezposelnosti, davkov, nizkih in visokih cen, ter političnih in drugih zapletljajev. Izid glasovanja je bil senzacija za vso Kanado. "Social Credit League" operira, kakor razvidno iz poročil, na sličen način, kakor dr. Townsend s svojim načrtom za $200 penzije vsakemu preko določene mere starosti. Ostali del programa je Social Credit Leaigue kopirala iz Upton Sinclair-jeve "E»P1C". Oboje je utopistično. Ampak ker ljudje rajše sanjajo kakor mislijo, so tudi volrlni rezultati sorodni njihovi mentaliteti. Drugačni sploh (biti ne morejo. Neumnost se z neumnostjo krega. Avstrija in Mussolini Rev. Jager ima zdaj veliko prilike opravičevati vlado katoliške Avstrije. Njeni predstavniki so se pognali v boj čez drn in strn za Mussolinijev imperializem. Ni je vlade na svetu, nad katero bi imel papež več vpliva, kakor je klerikalna vlada, ki tiranizira Avstrijo. Zapoved "Ne ubijaj" pri nji ne šteje, prav tako ne božja zapoved, "Ne želi si tujega blaiga". Katoliški rablji na Dunaju sekundirajo Mussoliniju z odobritvijo papeža — kar pomeni, da če strupeni plini, italijanske strojnice in druga morilna orožja v posesti duceja pomore prebivalstvo Etiopije, bo to z božjimi zapovedmi, vključivši z ukazom "ne ubijaj", popolnoma v skladu, če ni, tedaj naj se besedniki klerika-lizma nikar ne zvijajo, nego naj odprto povedo, da so nasprotniki svetohlinstva, hinavstva in imperialističnih posiljevanj, pa čeprav imajo potihoma odobrenje vatikana. "Red Falcons". V tej točki nastopijo učenci in učenke tikSti nuditi v umetnosti skoraj naše mladinske šole pod vod- več lcakor tisti, ki so zajemali s srebrno žlico iz sklede kulture. Kaj poreko še le, ko bo delavstvo seme proletarske kulture, ki ga fcjje seje, začelo žeti?" Z Ipavčevo: "Imel sem ljubi dve", je bil prvi del Koncerta končan. Pevci so odkorakali z odra, orkester pa je zaigral. (Dalje prihodnjič.) Naši oglaševalci V tej številki ima nov oglas modna tgovina Močnik Cloth-ing v Clevelandu, ki je otvori-la novo prodajalno na 6421 St. Clair Ave. čitateljem tega lista jo priporočamo, kajti kadar vam lahko naš človek ustreie enako dobro kakor drugi, je nič več ko prav, da greste k njemu naj prvo. Oni so nam v uslugo z oglasi v programih, pamfletih, v časopisih, prihajajo na naše prireditve itd. Tngovci in profesionalci drugih narodnosti podpirajo na enak način svoje skupine, čestokrat s pomočjo takih odjemalcev, ki pravijo, "ah, kaj bi podpiral domačega človeka, saj oni tudi meni nič ne pomagajo!" To konstatiramo ob tej priliki ne zaradi trgovine, katero tu omenjamo, ker njen sloves tega ne potrebuje, ampak v splošnem. — Up. pod rftvom Mary Juggove. t 9. Pozdravni govor zastopnika češkega delavstva. 10. živa slika in deklama-cija. Drugi del. 11. Nastop pevskega zbora "Sava". Tri pesmi. 12. Govor zastopnika socialistične stranke. 13. Enodejanka, nanašajoča se na pomen in namene, katerim služi JSZ.\ Italijanska vlada je pobrala1 kandidat za vrhovnega sodni- Po končanem sporedu bo ple- ljudstvu vse srebrne novce, da ka- Ta prireditev bo ob enem sna zabava. Igral bo J. Koche- si bo s to kovino pomagala v proslava 25-letnice JSZ in 30- varjev orkester. Vstopnice v svojih kolonijah v Afriki in v letnice Proletarca. predprodaji so po 3r>c in se do-1 Abesiniji, kjer je srebrni denar V slučaju neugodnega vre- be pri članih in članicah JSZ v edini, ki ima veljavo. Papirja mena bo shod v Slov. del. do- ('hicagu in Cicem, pri^ajnikrh domačini nočejo, čeprav pravi; mu v .Lorain Boro. kluibov in v uradu Proletarca. Mussolini, da so "barbarP'. Dodatek predlogi za stabiliziranje industrije premo-#a udarec za UM W (Nadaljevanje s 1. strani.) dovoljstvom pozdravljen. Njeni promotorji so jo prvotno porinili v kongres največ v namenu, da bi kok^tili delavcem, ki imajo opravka s premogom. Vsled reakcionarnih dodatkov pa je možno, da bo koncem konca koristila največ in morda edino kompanijam, premo-igarji pa se bodo morali prav tako boriti za plače in priznanje unije kakor doslej. Končno besedo o tem zakonu bo izreklo vrhovno sodišče. Njeni nasprotniki zatrjujejo, da je neustaven in vsled tega mora biti zavržen. Italija v stiski Piknik in shod kluba št. 5 JSZ Johnstown, Pa. — Klub št. 5 priredi piknik v nedeljo 15. septembra v Lorain Boro parku. Govornik na pikniku bo med drugimi profesor George W. Hauptmann, socialistični Hitler duši opozicijo s terorjem V nedavni obravnavi v Dres-denu je bilo obsojenih 16 social demokratov, med njimi bivši uredniki zatrtega socialističnega dnevnika Leipziger Volk«-zeitung, zaradi "ruvanja zoper državo". Imeli so kontakte s socialisti v inozemstvu in širili « pomočjo svoje tajne organizacije prepovedane letake. Sodišče je naložilo vsakemu rzmed njih od dve do tri leta zaporu« kazni ob trdem delu. Resnico o raimersh nudij® delavcem socia liatični listi, John Langerholc. tajte Proletarca! ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI mih JmE ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. m ___ (Nadaljevanj«.) ___ Planil je s stola, razkrečil roke v graL.jive kremplje in stal sklonjen naprej — tedaj j* lunaj nekdo potrxal na vrata, in slugov glas je~SDcA£: "Gospa baronica! . . . Gospa baronica!... Kaj niste nič slikali, gospa baronici? Hišna vrata so loputnila." Ne da bi bila prižgala luč, z umetno zastrtim glasom, kakor da je pravkar planila iz spanja, je hinavšČila Mimi Brenkenova najprej začudenje, potem nejevoljo in jezo. Dokler ni nenadoma zagorela lučka na posteljni omarici. "Ah, sanjalo se vam je!" je jezno pretrgala pogovor skozi zaklenjena vrata. Oh, kako žal mu je bilo, da je preplašen ni bil vzel, kakor pač vzameš takšnele ženske! Kakorkoli lepa je bila, poželenje -ga je minilo, spoštovanje je pregnalo podcenjevanje, ko se je plazila po prstih k vratom in pritisnila uho na vrata. _ _ 9iuga je preiskal vso hišo za vlomilci; Mimi gi je slišala, kako je stopil v gospodovo sobo, prižgal lestenec in ga takoj spet ugasnil — natanko kakor se je bila dogovorila z Man-gienom. Ubogi Friedl misli, da mu daje znamenje nevarnosti! Da bi se pregnan se vrnil in jo telefonično poklical, to je komaj verjela. Njeno razočaranje je raslo, ko je tudi Abt * rezkim glasom zaprosil, ali sme oditi. Ne-ntdoma spet bladen in sovražen, ga je bilo težko preprositi, naj ostane, dokler ne bo slugov sum izginil. Navzlic njeni družabni spretnosti ji je bilo sprva precej težko zaplesti tega čemernega, z besedami skopega moža v pogovor. Polagoma pa so njena vprašanja po njegovem težkem življenju prešla v. pravo sočuvstvo vanje, ki je Abta korak za korakom oevojevalo. Zdaj jo je res jezilo, da ta lahkomiselni človek, zaslepljen od svoje togote, ni bil zahteval kaj pametnejšega od barona. Lahko bi se bil za zmerom izkopal iz svoje revščine ter povzpel v drugačno, prijetnejše življenje! Po treh dneh blagostanja na poizkusnjo mu bo vrnitev v njegovo običajno življenja tem grenkejše! — Baron ni bil ne trd ne skop! Če bi ga pravočasno osvobodil, preden bi ga Abtova maščevalnost prehudo ujezila, bi gotovo ne ostal gluh za to in ono. Njen predlog, sprva brez kakršnekoli prikrite misli, porojen res le iz sočutja, se je kaj hitro izpremenil v edino možni odrešilni načrt, ki bi morda še lahko omogočU, da bi vsaj drugo m zadnjo noč prebila s Friedlom! Z zaničljivo kretnjo je Abt odbil misel, da bi za kakršnokoli korist osvobodil barona. Vse žive dni se ne bi znebil občutka, da je kožo svoje uboge matere zabarantal. — Toda, navsezadnje ni imel nič proti temu, da osvobodi gospoda barona že jutri, namestu šele v nedeljo, če dami s tem res tako zelo ustreže — naj bo v božjem imenu, pa naj se reši baron s štiri in dvajsetimi urami. Kar je zagrešil nad materjo, tega tudi s tremi dnevi ne bo popravil. 'Do jutri zvečer pa že morate potrpeti! Podnevi se ne morem pokazr.ti na cesto v tejle obleki!" Mimi Brenkenova bi se bila rada takoj dogovorila glede vseh podrobnosti osvoboditve, toda bala se je, da bi bi»la spravila Abta v slabo voljo, če bi le preveč silila vanj. Tudi je bil čas, da ga pusti iz hiše, preden pojdejo dekle k polnočnici. "Ne pozabite svoje suknje!" — ga je prijazno opozorila, vsa srečna spričo nepričakovanega uspeha. "Svoje suknje?" . .. Gotovo ni mislila tega posmehljivo, pa vendar Abt ni zmogel, da bi bil oblekel fevdalni kožuh v njeni prisotnosti. — Vrgel je težko suknjo čez roko ter se naglo okrenil od lepe, bele roke, ki mu jo je prožila. "Ne govorite na stopnicah!" — mu je šepnila v uho, in komaj slišno, ko se je že pripravljala, da odpre vrata: "Na svidenje!" "Svidenje?" ... Kdaj pa in kje? — Obrnil se je z bolestno posmehljivim vprašanjem v pogledu — a vrata so bila že zaprta — in spet je stal med zaprtimi, temnimi dvorci, kakor da je ves zmagoslavni vlom samo sanjal. Za hip je postalo rdeče pred njegovimi očmi, njegova pest je planila kvišku, da bi razbila ovalno lino na vratih — a tedaj mu je padla nenavadna teža težkeiga kožuha v roko ter ga še pravočasno spravila k zavesti. X. (Prvi šofer, ki je vozil proti mestu po cesti v Živalski vrt, je pritisnil na zavoro, ko je zagledal elegantno silueto samotnega pešca. Kari Abt se je ozrl na vse strani in šele potem Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala. Lojalnost »odrugov delavskemu razreda Al r frazah, ampak y dejanjih. AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, hi zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečita j te to številko Prole->arcapazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, hi je res vreden, da postanete njegov naročnik. spoznal, da velja to njemu, ko se je bil prepričal, da ni ne blizu ne ualeč nikogar, ki bi bil stopi'1 skozi redko meglo, razen njega7 , Pomirjen je sledil povabilu, ves vesel, da mu ni treba peš v mesto, kajti svetli lakasti čevlji so mu stiskali prste, da je bil vsak korak bolečina. Tudi lepe rokavice iz usnja divjačine so skorajda pokale na širokih, adela-nih rokah. A za nobeno ceno jih ni smel potegniti z rok, sicer bi vsakdo na prvi pogled IPOlAftl preoblečenega proleta. Stegnil je noge daleč od sebe, slonel nejevoljen v kotu avtomobila ter se jezil nad slučajem, ki se je sicer pokazal milostnega, a je vendarle moral prihraniti svoje darilo prav za to edino noč, ki ni bila v Berlinu nič bolj živahna kakor v zadnjem zakotnem gnezdu... Gledališča, zabavišča in plesišča so bila na sveti večer zaprta — morda je v Friedrkh-stadtu kaj lokalov odprtih za goste bližnjih velikih hoh lov. Vedel je za bar, ki je — dosegljiv Te Američanom in drugim bogatim tujcem — pod krinko restavracije služila najdražjim berlinskim pocestnicam za blagovno borzo. Kari Abt je pogosto po pol noči prestal kot gledalec pred vhodom te grešne hiše, da je goltal s pogledi ženske noge, ki so v zlatih in srebrnih čeveljčkih stopale v avtomobile. Ob misli, da bo to pot morda sam stopal iz •bara za dvema lepo obtesanima nogama, se je vroče tfpmislil, da še ni bil preštel svojega denarja. Kaj če je šel baron iz hotela samo s tistim pngiščem drobiža, ki je obteževal lepi žep telovnika? —Listnica na pogled nikakor ni bila takšna, kakor si predstavljaš listnico milijonarja, toda vsebina ni razočarala: za nekaj bankovci po sto mark je tičal precejšen šop dolarjev. Kmalu je dospel na cilj. Zlato okrašeni vratar, ki je drugekrati v istega Karla Aibta renčal kot stekel pes, če se je postavil pretesno k vhodu, je nocoj mrl v ponižnosti in službeni gorečnosti, in to ne morda le n preračunano-sti, ne le zaradi napitnine — prepričana vdanost je zablestela v njegovih ugaslih, starčev-skih očeh, ko je poln spoštljivosti sprejel v roke dragoceni bobrov kožuh. Ista izkušnja se je ponovila v dvorani; tudi ofrakani natakarji so uprizorili dobrikajoč ples vdanosti, kakor da imajo vsi ples svetega Vida. Sami zdravi, za delo močni možje, ki so prekašali celo vratarja; njega je izrabljenega in izmozganega opravičevala vsaj njegova bojazen pred boleznijo in starostjo. Ko za stavo so premikali stole in mize sem ter tja; uprizorili so pantomimo velikega spoštovanja in uslužnosti. Takih plesov ne nauči resnična beda!... Mimo Abtovih oči, ki jih je slepila luč, so se podili obrazi odpuščenih tovarišev, nenadoma izprtih družinskih očetov. Mislil je na svojega prijatelja, ki se je bil utopil v kanalu, da ne bi bil več slišal večanja svojih lačnih otrok, in je do zadnje ure tih in ponižen romal od vrat do vrat, ne da bi bil izigubljal kakšnih nepotrebnih ibesed, če so ga odpravili praznih rok. Tega capljanja in priklanjanja jih je naučil le prelahki zaslužek, navada, živeti brez napora od dela, ki prav za prav sploh ni delo. Abtu je bilo, kakor da je ponižal samega sebe, sram ga je bilo, pustiti sebi enakim, da se tako klanjajo pred baronovo obleko in listnico — hitro je sedel za prvo pripravno mizo, da ustavi to smešno tekmovanje. Ko se je ozrl kvišku, je zagledal, da sedi ravno njemu nasproti tista visoka, vitka blondinka, ki jo je bil krstil za "ošabnico", ker je vselej stopila iz lokala s prevzetno vznak vrženo glavo ter sedla v avto kakor užaljena kraljica. Torej je tu! .. . Takoj mu je s pogledom odgovorila. Mrzla zona mu je spreletela hrbet. Toda tu jih je bilo še mnogo lepših — srebrni in zlati čeveljčki so bingljali, do stegen razgaljene noge v tesno napetih, rdečkastih svilenih nogavicah so vabile z vseh strani, čutil je, da ga dekleta ofgledujejo, da ga vešče tehtajo. V zadregi ko nepokvarjeno dekle je naročil: "Steklenico sekta!"—in njegova zmedenost je rasla, ko je videl, da stoji natakar še nadalje nepremično za njim. Na vprašanje, katero "znamko" bi rad pil, ni bil pripravljen, a ni maral, da bi katera od teh načičkanih opic kaj opazila. (Dalje prihodnjič.) Tudi zakoni v prid farmarjev to v nevarnosti pred ustavo Postav« newdeala s« farmarja—naprimer AAA, ki vsebuje določba sa reguliranj« can paljskib pridelkov, sa kontroliranj« pridelovanja, in posebne davka, ki jih plačuje mesna industrija, mlini itd., katere te nato daje farmarjem v obliki subvencij, da »a prebijejo »kosi tedanjo kriso in režijo tvoje kmetija, »o tudi v nevarnosti. Ovreči jih skušajo korporacije, ki kontrolirajo živilsko industrijo, ces, da so neustavni. Toibe so ie pred vrhovnim sodiščem, toda sodniki so odili na počitnice in sa vrnejo na delo šele v jeseni. Kartonist s to sliko predstavlja farmarja, lu so vsled odlaganja sodišča b od* ločitvijo v negotovosti m osirom na cena, na subvencije in predvsem še sa bodočnost svojih sakonov, ki so si jih isvojevali v pomoč. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Se nikoli se nisem držal toliko doma, kakor od 6. do 14. avgusta. Bil sem torej v resnici "priden". Vzrok pa je bil, da sem pričakoval Ohas. Poigorelca, ki je pisal, da pride. Ampak po nekaj dneh pričakovanja sem začel sklepati, da so ga morda zadržale povodnji, ki smo jih imeli v teh krajih. A navsezadnje je le_dospel sem. Pripeljal ga je Fidel iz Barbertona dne 13, avgusta. Bil sem na delu v šoli, ko sem ju ugledal skozi okno. Seveda smo šli takoj na moj dom, ki je čisto blizu in pričeli kovati načrte za agitacijo, de isti večer smo šli vsi trije na May-nard, pred tem pa smo se ustavili pri s. škofu, ki je bil v klubu določen, da bo vozil Pogo-relca na agitaciji podnevu in jaz ob večerih. Dospevši na Maynard smo u-videli,-da so skoro vsi,* na katere smo zidali, na šihtu. Dobili smo kljub temu nekaj naroč- naslednji ve-čer zopet oglasimo. čez dan sta s Škofom ob-iskavala naročnike in druge rojake v naselbinama Blaine in Ramsey. V slednji so vsi naročeni na Proletarca. Dne 17. avgusta smo 5-letnice in 30-letnice Proletarca v nedeljo 24. novembra. Ker ima isti dan koncert pevski zibor "Sava" in teden dni prej bo prireditev "Napreja", je klub svojo jubilejno slavnost preložil na nedeljo 15. decembra. — V petek 6. sept. bo seja angleške sekcije kluba št. 37, na katero je povabljen tudi John Rak, pomožni upravnik Proletarca. Odgovoril je, da se odzove vabilu. Detroit. — V nedeljo 18. av-igusta si je na pikniku kluba št. 115 JSZ zlomil roko s. Frank Česen. Nesre&a se je dogodila pri prelaganju piva. Sodrugi in drugi prijatelji mu želijo čim-hitrejše okrevanje. Cleveland. — Robert Dulea, tajnik ohijske soc. stranke piše Ohas. Pogorelcu med drugim: "Aplikacija za charter novega kluba JSZ v Maynardu me je zelo razveselila. Upam, da se stvari zaobrnejo tudi v naselbinama Akron in Barberton, kar bo vzpodbudilo i naše ameriške sodruge." S. Dulea namreč želi, da bi v ocenjenima naselbinama ustanovili klub JSZ. S. Pogorelec je to poskusil, ampak ni dobil ljudi, ki bi hoteli prevzeti delo in odgovornost za aktivnosti in uspevanje kluba. Fontana, Calif. — Izmed naselbin v Californiji je v tej Proletarec proporčno najbolj razširjen — kar je v glavnem zasluga Antona Blasicha. Prošli teden je poslal spet dve celoletni novi naročnini in eno obnovitev. Mclntyre, Pa. — Vincent Yakšetič piše: "Vest mi ni dala miru, pa sem zopet obiskal naročnike in druge rojake v tej nasellbini. Glej zlomka, rezultat ni slab! Pošiljam devet naročnin in nekaj prispevkov v .podporo Proletarcu." Sheboygan, Wis. — Frank Stih meni, da kdor hoče aigiti-rati za Proletarca, ne sme šte-diti z obiski okrog rojakov. Poslal je 3 naročnine. Med drugim dostavlja: "Imamo se ponavadi. Delamo še nič. Kadar pa je klubova seja, vseeno ni časa, da se je bi udeležili." Ročk Springs, Wyo. — John Jereb se je v agitaciji zopet potrudil in dobil šest naročnin. Ako bi bilo na zapadu v vsaki naselbini nekaj ta kili, bi delavsko gibanje v njih ne bilo tako p as K'no. Chicago. — V nedeljo 29. sept. bo pri Keglu v Willow Springsu Zlet čitateljev Proletarca. O pripravah zanj sporočimo več v prihodnjih števil-, kah. — Na slavnosti 25-letnice JSZ dne 20. oktobra v dvorani ČSPS ibo predvajan izboren program. V glavnih obrisih je naveden na drugem mestu v tej številki. — Prebitek piknika kluba št. 1 dne 18. avgusta je znašal $30.28. Bil bi veliko večji uspeh, ako bi nalivi v Chicagu isto popoldne ne pridržali ljudi doma. We»t Newton, Pa. — Joseph Zorko sporoča, da je Federacija SNPJ v VVestmoreland Co. sklenila ostati v Prosvetni matici. V tej ustanovi je zdaj več organizacij ko kdaj prej. Bridgeport, O. — Iz tega o-kraja je poslal Chas. Pogorelec 25 naročnin. O njegovih obiskih poroča v tej številki Jos. Snoy. Vsega skupaj je poslal s. Pogorelec do pondeljka večer 91 naročnin. Piney Fork, O. — Tu se je vršil sestanek 61anstva kluba in somišljenikov, na katerem je govori'1 Ohas. Pogorelec. Pristopili so trije novi člani. La Salle, IU. — Anton Udovich je poslal kratko poročilo o delavskih razmerah in stavki pri Lipson Bros. ter šest naročnin. Yukon, Pa. — Rudolf Fradel sporoča, da vsled deževja ni šel na agitacijske obiske, kakor je nameraval, storil pa bo to ta teden. Poslal je eno novo naročnino. Cleveland. — Klub št. 28 JSZ, Newburgh, priredi piknik v nedeljo 15. sept. pri Jos. Zoranu na Bradley Rd. — Jubilejno slavje Proletarca in JSZ priredi klu i > i i i \ i> <: i i i i 4 ! 4 ■ i < < < Pristna la okusna domača jedila < Can« smerna. Postrežba točna. i i < i Produkcija zlata Meseca junija je bilo po svetu produciranega 2,409,000 unč čistega zlata ali več ko kdaj prej. iiinnmfflimiiiiiiiiniii^^ Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ava. MILVVAUKEE, WIS. iinitmmniHimiiiiin luAiMauiiaiiiiMtiaaiiiifliiiha m h m s itf BARETINCIC & SON Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. HiBiiiiflliiiBiirl |ni!Bi;!0!liB!iiiM» PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nail rožniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMčENO 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. Telefoni: CANAL 7172-7173 •••••••••••••••••aaaaaaaaaaaaaaaaaaeaeaaaaaaaaaeaaa NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Ml tiskamo v slovanskem, hrvaikem. slovaikem, {eikem, poljskem, < kakor tudi v angleškem in nemikem jetikn. NASA POSEBNOST %0 TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRC.OVCfc J < HMMIIMIMM»M»M»»»»»»»»»»MM»fMM»M>MM»tf » ALI SE UDELEŽUJETE SEJ SVOJIH KLUBOV? Nekateri tajniki klubov JSZ se pritožujejo nad alabim obiskom sej. Organizacija z brezbrižnim članstvom ne more biti nič drugega kakor skupina, ki je označena za organizacijo le na papirju. Ako bi bila taka indiferentnoat v demokratskih in republikanskih klubih, kakor je v nekaterih delavskih organizacijah, bi kapitalizenh kmalu izgubil svojo vlado. Delavci bi se od nasprotnikov lahko naučili, da se z mrtvilom nikamor ne pride — zato nasprotniki DELAJO za pro-speh svojih organizacij in za ohranitev svoje moči. Odgovorimo iim s povečanimi aktivnostmi! Pravila JSZ določajo v VII. členu med drugim: "V prid klubove blagajne in za jačanje socialističnih aktivnosti prirejajo klubi dramske predstave, koncerte, zabave, družinske večere, predavanja itd.' Vsak klub ima, aH pa bi moral imeti (tako določajo pravila) PROSVETNI ODSEK treh članov, čigar nalog* je voditi diskuzije, aranžirati predavanja, debate in sploh vršiti drugo izobraževalno delo v področju kluba. Ako hočejo člani resno upoštevati samo ti dve točki, brez mnogih drugih, pa si bodo že iz teh dveh napravili seje v klubih živahne, zanimive in koristne za širjenje naprednih idej in jačanje delavskega gibanja^v naselbinah. aeroplani za vojno uporabo Delavske raznit*re v La Sallu in okolici La Salle, 111. — Dve tovarni za izdelovanje cementa sta pričele z obratom, drugi mesec pa ga obnovi za nekaj časa tudi tretja. Sedaj so delavci organizirani tudi pri Marquette Cement Co. Družba je sprevidela, da ji bojkotiranje škodi ter je privolila v organizacijo. Zelo zanimiv potek je imela tu stavka pri Lipson Brothers. Delavci, ki so organizirani v International Ladies' Garment Workers uniji, so zahtevali, da jim družba plača, kar jim dolguje vsled utrgavanja, oziro-ra vsled neravnanja po pogodbi, kakršno so v času NRA sprejeli delodajalci. Dolguje jim okrog $6,000. Predprošli teden je šerif ukazal, da tovarna ne sme obratovati, dokler ne pride do poravnave. Ampak družba je skušala to zapoved kršiti, vsled česar je tudi župan izdal enako prepoved, Pri piketira-nju so se posebno odlikovale ženske. Ta dopis sem odposlal v pondeljek 19. avgusta, torej v dnevih, ko so obljubljali, da bo stavka v par naslednjih dneh poravnana. Anton Udovich. nima tudi za šport in se trudi za ojačanje omenjene športne lige. Hearst hoče, da se jo zatre v kali s tem, da ne bi mogla dobiti stadiona za svoje nastope, razen morda privatnega, ki pa bi zahteval najemnino, kakršne ta organizacija ne zmore. Prvotno je imela Liga dogovor, da bo svoje telovadne nastope izvršila v Soldiers Fieldu na tflavnosti Chicago Federa- Etiopija ima komaj 10 aeroplanov, Italija stotina. Etiopija ima nekaj ducatov pilotov in mehanikov aa operiranje letal, Italija jih ima nad 40,000. Te raslike bodo odločevale v bodočih vojnah. Včasi so bile sulico Abesincev prav tako učinkovite kakor italijanski bajo- neti. Ampak »daj ima Mussolini vojne tanke, strojnice, vojna letala, strupene pline in druge tehnične pripomočke, kakršna je primitivna Etiopija v svoji saostalo- sti prezrla — sato ji sdaj očitajo, da ni in "krščanska". 'civilisti sploh ne bo, toda mala skupina ljudi se je kljub silni soparici in pretečim oblakom, ki so oznanjali nevihto, podala v Wil-low Springs. Nalivi, ki so se pričeli v Chicagu popoldne in trajali par ur, so preprečili dohod ostalim, ki so mislili priti, zato gmotni uspeh ni tolikšen kot bi bil v slučaju ugodnejše-tion of Labor, ki jo priredi na;ga vremena. Labor Day. Toda vsled afere s F. Zaitz in Alice Artach sta Coughlinovim shodom Federa- omenjala v svojih poročilih, da cija letos ni najela Soidiers bomo imeli na pikniku čitate- Prireditev Delavske telovadne zveze v nedeljo 1. sept. v Chicagu Chicago, 111. — Hearstov Herald and Examiner z dne 22. avgusta je objavil na 1. strani svojega drugega dela fotogra-fični posnetek letaka, ki vabi Fielda, in tako je Delavska športna liga morala iskati svoj prostor. Dobila je stadion črkaške u-niverze. Telovadni nastopi in tekme med delavskimi telovadci bodo predvajane popoldne, govorniški in ostali spored pa zvečer v omenjeni dvorani. Vstopnice so po 75c, ki so veljavne za obe prireditvi na o-menjeni dan. Naročite jih v uradu Proletarca. Za večje aktivnosti v prid JSZ in Proletarca v Chicagu in okolici Chicago. — Na seji kluba št. 1 dne 23. avgusta je bilo med drugim sklenjeno, da se povabi na sodelovanje v agitaciji za prireditev jubilejne slavnosti JSZ dne 20. oktobra vse tukajšnje klube in tudi klub V Wau-keganu. V ta namen dobe vstopnice, ki so v predprodaji po 35c, po 15«, zato da s pomočjo te prireditve lahko pomagajo tudi svojim blagajnam. ljev Proletarca in drugih prijateljev delavskega časopisja, ki se vrši v nedeljo 29. sept. pri Ketglu v Willow Springsu, tudi nekaj sporeda, poleg običajne plesne in druge zabave. Zanimiva so bila poročila o stanju soc. stranke ter njenemu delu v-Cook County, poročilo Mary Jugifove o Red Falcons in druga. Tajnica angleškega odseka Alice Artach je med drugim Ivan Vuk: IZPREHODI PO KRANJU ■ Nadaljevanje.) Govornik je nekoliko obstal, kakor bi hotel poslušalcem oddiha. Nato pa nadaljeval: "Tam v Semperitu, kjer se izdefcujejo gumijevi izdelki, kjer dela okrog 150 delavcev in delavk, imajo organizacijo. Kolektivno pogodbo so izvoje-vali v tej svoji skupnosti in organiziranosti in njihove mezde so sedaj večje, kakor so bile poprej. Glejte, sami so dali čutiti svojo voljo in iz svojih moči so izboljšali svoj položaj. Zakaj .bi tega ne mibgli v drugih tovarnah! "Jugobruna", v kateri dela nad 500 delavk in delavcev za povprečne mezde od 19 do 20 dinarjev, ali je to življenje? Moškim pa plačajo 28 poročala, da sklicujejo za v če-,do 30 dinarjev? Zakaj? Zakaj trtek 5. sept. shod na prostem, taka razlika? Ali delavka ma ki se bo vršil na vogalu Millard in 26. ceste (tik Proletarčeve-ga urada). V petek 1. novembra priredi angleški odsek kluba *hod, na katerem nastopijo mladinski agitatorji iz raznih naselbin. V klub je na tej seji pristopila Tillie Ločniškar. Po končanem dnevnem redu nje je, manje potrebuje? Ali se mora od delavke izvleči zadnja moč življenja, da je bolje sit in napojen volk, mamon in da bolje blesketa v svojem si-jau zilato tele? In v "Jugoče-ški" in v "Intexu" in drugih? Milijoni bogastva se ustvarjajo j v teh tovarnah, a kdo jih uži-< va in komu so v korist? Dekle- je Ivan Molek otvoril razpravo j lom »n fantom, ženam in mo-o gibanju za ustanovitev Jem vJCranju in široki okolici? tje stranke". Udeležili so se je občinstvo v Stagg Field, kjer Vso odgovornost za pokritje bo v nedeljo dne 1. septembra stroškov prireditve fi/revza\me predvajala Ameriška Delavska Športna L/iga svoje telovadne nastope, zvečer pa bo imela zabavo v dvorani unije ACW A na 333 S. Ashland Blvd. Hearstov dnevnik se spodti-ka nad besedo "proletarian" v omenjenem vabilu, namiguje, da je to rdečkarski žargon, in se zgraža, ker je taka prevratna skupina dobila Stagg Field, kateri je posest čikaške univerze. Hearstov urednik je izpra-ševal upravitelja omenjenega stadiona, kako je prišlo, da ga je dovolil rdečkarski skupini. Reporterja je poslal tudi k Nick Pesch-u, ki ima v področju oglašanje. Nick je mlad, delaven nemški socialist, ki se za- klub št. 1. Frank Zaitz je v imenu dramskega odseka poročal o pripravah za spored slavnosti, kateri je bil razmotrivan in sprejet na seji tega odseka skupno z odborom "Save". (Sprejeti osnutek je objavljen v tej številki.) Tajnik kluba Justin Zaje je poročal, da so dohodki kluba meseca julija znašaili $66.16, izdatki pa $115.21. Vsakdo, navzoč na seji, je dobil mime-ografirano računsko poročilo tajnika s podrobnimi podatki. Dohodki zleta v forest pre-serve v nedeljo 18. avgusta so znašali $70.50 in izdatki $40.-22. Prebitek $30.28. 2e zjutraj tega dne je izgledalo, da zleta on, Filip Godina, Anton Garden, Frank Alesh, Luka Gro-ser, Frank Udovich in Frank Zaitz. Predsedoval je Vinko Ločniškar. Navzočih je bilo 41 članov in članic. Nihče izmed teh, ki so posegli v razpravo, se ni navduševal za idejo, da naj soc. stranka poseže v kampanjo za organiziranje nove stranke, pač pa so nekateri na-glašadi, da bo morda ustanovljena iz vrst unij in liberalnih elementov vseeno, ako jo socialisti hočemo ali ne, in tedaj bo v interesu našega gibanja, da z njo sodelujemo v korist socialističnega gibanja, ker nam bo nudila boljše prilike za to delo in večje polje. Poročevalec. Naročite knjige iz Proletar-čeve knjigarne. OTVORITEV NOVE TRGOVINE MOČNIK CLOTIIING, Inc. 6421 ST. clair ave., vogal e. 65th St. cleveland, o. V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU CLCTUCC/ifT NOVE Union Made obleke c\o PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Staaa sa celo leto $«.00, pol lota /3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov za list i-sa tajništvo j« • 2657 S. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL. Trojno jubilejno slavje . pod okriljem kluba it. 37 JSZ v Milvvaukee, Wis, — V Proletarcu z dne 21. avgusta je bila pod naslovom "Iz našega giba-nja" priobčena .sledeča ve&t: "Jacob Rožič poroča, da so se milvvauški in vvestalliški sodrugi dogovorili, da prirede slavje Proletarca in JSZ v nedeljo 24. novembra. V načrtu imajo za to prireditev izboren spored." V resnici sem jaz poročal le, da priredi slavje klub Št. 37. Z westalliškimi sodrugi «e nismo nič dogovarjali o tem. Spominjam se le, da mi je sodr. Pogorelec enkrat v tem smislu priporočal, ampak skupnih konferenc v ta namen nismo imeli. Priredi jo torej klub št. 37. To bo zaeno slavje klubove 25 letnice, tako da bomo na tej prireditvi proslavili tri .jubileje: Proletarčevo 30 letnico in pa srebrni jubilej kluba in JSZ. Datum slavnosti smo iz tehtr nih vzrokov preložili na nedeljo 15. decembra. Vršila se bo v S. S. Turn dvorani. Jacob Rožič. Sestanek naše mladine v Milwaukeeju Milvvaukee, Wis. — Tu sklicuje mladinski odsek kluba št. 37 JSZ v S. S. Turn dvorano sestanek, ki se bo vršil v petek večer 6. septembra. Udeleži se ga tudi John Rak, pomožni u-pravnik Proletarca in član odbora Prosvetne matice. On nam bo na razpolago z nasveti, ker ima skušnje bodisi v aktivnostih za soc. stranko in v podpornih ter prosvetnih društvih. Sodrug Rak ostane v tej naselbini tudi v soboto in v nedeljo v agitacijske namene. Povodenj na Kitajskem Strašne poivodnji, ki so zadele Kitajsko, so zahtevale pred par tedni nad 10 tisoč človeških žrtev. Priredbe v Chicaga V Chicagu bodo to leto sledeča slovenske prireditve: Sobota 7. septembra: Prireditev društva Integrity SNPJ. Nedelja 8. sept. zlet društva 490 SMPJ v Kast Side Forest Preaerve, 114 Ave. D. Sobota 21. sept.i — Veselica klufoa brezposelnih v svojih prostorih nt 2544 S. Millard Ave. Nedelja 29. septembra: Proletarfar piknik pri Keglu v WiHow Springsu. Nedelja 6. oktobra: Vinska trgatev društva "Nada" št. 102 SNPJ. Sobota 12. oktobra: Vinska trgatev društva Slavija št. 1 SNPJ v jed-notini dvorani. • Sobota 19. oktobra: Prireditev k 8. obletnici druš. Victorians SSPZ v Klas restavraciji v Cicoru. Nedelja 20. oktobra? Slavnost 25-letnice JSZ v dvorani CSTS. Sobota in nedelja 2.-3. nov.t Slavnost 10-letnice društva Pioneer. Sobota 16. novembra: Prireditev društva Integrity SNPJ. Nedelja 17. nov. veselica društva št. 490 SNPJ v So. Chicagu. Nedelja 17. novembra: Koneert pevskega i/bora Prešeren v dvorani SNPJ. Nedelja 24. novembra: Koncert pev. zbora "Sava" v dvorani SNPJ. Nedelja 8. decembra': Slavje 25 letnice društva št. 131 SNPJ v jednoti-ni dvorani. Torek 31. decembra: Silvestrova zabava v dvorani SNPJ. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street 1:30—8:80; 6:30—8:80 Daily Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Pailj Tel. Canal 1100 W«dnesday and Sundajr by appointments only Residence Tel.t Crawford 8440 II ao aaswer — Call Aaatin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. • nmjjj t a=- » A CALL TO ACTION /m;?*' Ckic.fo. — A lot of in*eneat has ov*r mor*, »ml more of the nation* been aroueed !jy the inuoduction in Uu« nea« in order to »horten hour«, Congress of a Joint Resolutlon ask ng for the uiloption of the VVorkera* Right« Amendment to the U. 8. Con« ftitutlon. The r««o!ution was pretpared and drafU.J Uy Morria Hillquit, de-ccated, and pr.pos^d in Congrea« by Rcpresentative Marcantonio of New k. Mor: > 11 i 11«|it t wua a brilliant and well known ltkbor attorney who devoted praitically aU h a life to the tause of the worker». Years ago, HilUtoit, an eamest Socialist, foreaavv and reemploy the great ma.-s of un-employed, and, VVHKRICAS: The government M»#m to be without authority to pa.»\s uny social legislation for the vvorkers THRREPORK, be H hereby re m>Iv«n1 by the members of . . . ...... at a meeting a.»s mbled on .......... that vve are in favor of the VVorkers' Riglit* Agu-ndim-nt pr » pose d by Rt preaentative Marcantonio of Nevv York »tate and that vve ask that the Stipreme Court vvould stand I our rt preaentatives in VVashington to in ftj way and void any social legia- : *u he drafted thia amendment. It had Itin on the shelf but vvas removed, duated. redrafted and on June 17, 1935 introduced as a Joint Reaolu-tion of the House and Senate in Con- Signed grtss. We had seen the Supreme Court 4hrow out the Railway Pension Aet, the NRA, etc., right from in front of our eyes on the flintsiest pretext that they vvere uncontftitutional. That is to say, this legislation vvas against hif buaineas' wiahea. No one dares to deny that »ome of these acts did not have a tendency to help the great mass of vvorkers. But the Supreme Court plays the game of big business. You can hardly expect them to do dtfferently since most of them have graduated from the ranks of big boaness. This VVorkers* Ritfht* Amendment is a live topic novv. It has been en-dorsed by numerous la>bor bodies, church, unemployed and fraternal groaps. Among some of the more j>roeninent endorsers are the Wiscon-rm State Federation of Labor, T-he liontana State Federation of Labor, The 'Minnesota State Federation of Labor, The Chicago Federation of labor, The 111 nois VVorkers' AHiance and hundreds of other labor bodies. The Milwaukee City Council, the Council of Bremen, N. H. and many other public groups resolved in favor of K. • We have been asked to get endorse-menU from our fraternal groups so we print a copy of a resolution vvhich can serve as a Mimple. We appeal to «Very lodge in America to pass th!s or similar resolution. Please foivvard the adopted resolution to Donald J. Lotrich, 1937 So. Trumibull Ave., Chicago, so that vve can deiiver the wl>ole lot of them to thfc proper plače. At the same time advice your U. S. Senator and your Repreaentative to vote for it. We also print the VVorkers' Rights Amendment. Resolution. WHEREAS: The Supreme Court has clearly shovvn that it vvill veto any social legislation vvhich tends to give the mass of vvorkers in America any hope of securlty and better living, and, WHEREAS: The modem povver era must be balanced by modern, up to date lavvs to govern it, and, WHEREAS: It is becoming more and more evident that the government vvill have to take jurisdiction | ................Svc'y ................Treas. (Seal) The Propotcd Amendment In The Hou?« of Re preden lat i ves, June 17, 1935, Mr.Mar^antonio introduced the follovving jo nt resolution: Proposing an amendment to the Conatitution of the United State*. Resolved hy the Senate and House of Rep rese nta 11 ves of the United States of America in Congress as-tenvbled (two-thirds of each House < oncurring therein), that tha-folio« ;ng amendment to the Constit4|t!*n be, and hereby is, proposed to the States, to become valid as a part of faid Conatitution vvhen ratified by the legislatures of the »everal States us p rov ded in the Conatitution: "Article — "Section 1. The Congress shal! have povver to establish uniform lavvs throughout the United States to re gulate, limit, anJ proh^bit the labo: of persons under eighteen y»ar< in age; to limit the vvork time and lish minimum compenrat:on of earners; to prov:de for th.1 j;-!:ef <>f the agetl, invalided. sick, end um m ployed wa#t> earners and cmi;> oyce in the form of perioen-sions, benefits, compensation, or in-denui&es from the Public Treasury, from contributions of employ.rs, wage earners, and einployees, or from one or more sueh sources; to establish and take over natural re-sources; properties, and enterprhes in manufacture, mining, commerce, transportation, banking. public Utilities, and other bus ness to be ovvned and operated by the Goverrvment of the United States or agencies thereof for the benefit of the people, and genera!ly for the social and economic vvelfare of the vvorkers, farmers, and the consumers. "Sec. 2. The povver of the several States to enact social-vvelfare legislation is unimpaired by this article, but no sueh legislation shall abridffe or conflict vvith any Act of Congress under this article." A vote for th s amendment is a vote for yourself and vvill give Congress the rig-ht to pass social legislation for ali of us. So support it vvith ali your m pht. Signed Donald J. Lotrich Chaa. Pogorelec Frank Zaitz O Charle»ovem potc-tu metropole in drugo Cleveland, O. — Ko smo Člani kluba At. 49 zvedeli, da bo Charles (Pogorelec tgovorll na prireditvi kluba JSZ v Salemu, ()., smo sklenili, da ako med-potoma prijadra tudi v naio naselbino, da ga povabim j na sestanek. Ker je bilo na dan seje "sapramehlsko" vroče, je bil predlog, da se naj sestanek vrtii v Barbičevem kevdru, na mgftfl----- Ker sam nisem utegnil na prireditev in shod v Salem, sem napisal pismo, Charlesu pa sta ga izročila moja žena in sin, katera sta Sla na ondotni piknik. Pogorelec je odgovoril na karti: "Pridem. V sredo »kličite sestanek." Udeležilo se ga je nad 30 za-interesirancev in delavcev socialističnega pokreta. Sodrug tajnik JSZ nam je obširno razkladal svojo misijo v Ohiu, o delovanju Jožeta Snoja in drugih v Bridgcportu ter ostalih naselbinah, ki jih je obiskal. Vprašali smo ga, da naj nam kaj pov^o svoji agitaciji na zapadu. Med premogarji, med farmarji v Fontani in ve£ drugih naselbinah je bila precej uspešna, je dejal, marsikje pa tudi ne, kajti tudi po zapadu. posebno v Californiji, ni vse zlato, kar se sveti. Mnogo delavcev je, ki delajo zelo naporno za male plače, potem pa šiht še doma brezplačno ponove, namesto da bi čita-li delavske liste in se poučili o delavskih problemih. Urgi :al je nas, da se naj delovanja za socialistične ideje čimbolj oprimemo, da naj skušamo pridobiti Proletarcu novih naročnikov in klubom novih članov. Poudarjal je, da se je klerikalizem s dva zverinjaka v chicagu Chicago ima .ad.j dva .verinjaka, namreč v Lincoln parku in v Brook ficIdu.Oba po.edujeta veliko ra>nih .veri, divjačine, ptic, opic itd. »liki •ta is Lincoln parka. Ti dva Dokaz delavske zavednosti in volje za delo Socialistična inter-nacionala in sklepi kominterne Moon Run, Pa. — Nedelja 14. julija je že davno minila in odšla v poaabljenost,' ampak nam v Moon Runu ostane v spominu zaradi velike alavnoeti letnice Proletarca, ki se je vršila omenjenega dne. Člani kluba št. 175 in drugi sodrugi in somišljeniki so storili svojo dolžnost in javno pokazali, da spadajo med boritelje za delavske pravice in da delujejo za socialistični pokret. Slovenski javnosti je znano, da je naselbina Moon Kun ena izmed najnaprednejših. To je izpričala že mnogokrat, poseb-|žurni z morebitnimi no s prireditvami društev in, predlogih iz Moskve. klubov, ki so se zmerom izvršile dostojno in v duhu naprednih idej. Kavno sedaj se zopet pri- ^ o svojimi faši-j Povijamo na jubilejno slavje. stičnimi tendencami med našim Slovensko podporno društvo ljudstvom precej razširil in še (samostojna organizacija) nič ne izgleda, da mu je ustav- n,amre* Prired| Jubilejno pro-Ijena pot slavo svoje 20 letnice na Labor r> . x i • j u • Dav 2. sept. Bilo je ustanovlje Priporoča je, da se pobriga- , 0 . ,.. , . . .j , . , , 4 r, i no 18. julija 1915 in si prido- mo, da bo imela slavnost Prole- ... . . . . 1 . . . ... , *. aa bilo splošen ugled tu in v sol tarče ve 30 letnice v nedeljo 29. ... , u* v m i ** . ,,, , , , , sednih naselbinah. To društvo sept. " ~ Zastopniki francoske soc. stranke so na seji eksekutive socialistične delavske interna* cionale, ki se je vršila 16.-18. avgusta v Bruslju, predlagali, da naj se vzame na prihodnji njeni seji v pretres sklepe kominterne. * Keprezentanti soc. in delavskih strank Velike Britanije, čehoslovaške, Holand-ske, Belgije in skandinavskih dežel so odvrnili, da je boljše počakati razvoja dogodkov v kominterni namesto da se bi sklepi o Večinoma vsi so poudarjali dvom v iskrenost komunistov, katerim je bila doslej vsaka poteza le manever, ki pa so se ponesrečili, ob enem pa so omogočili katastrofo za delavsko gibanje posebno v Nemčiji, Gillies, zastopnik angleškega delavstva, je izjavil, da so delavske oj^a nizacije v Angliji proti pogajanju s komunisti. 25 LETNICA DRUŠTVA 142 SNPJ Cleveland, Ohio. — Društvo "Mir" št. 142 SNPJ bo obhajalo svoj srebrni jubilej v nedeljo 3. novembra v Slovenskem delavskem domu na Holmea ave. Sosednja druitva se prosijo, da upoštevajo navedeni datum. — Louia Mrmolya, taj. Krčenje števila družin na relifu Meseca junija je bilo črtanih z relifa 157,058 družin, bodisi ker so družinski očetje ali sinovi in hčere zdaj vposleni pri relifnih delih, ali ker so dobili druge vire za preživljanje. Mnogo je bilo črtanih, ker je preiskava dognatla, da imajo svoja sredstva. VOJNAM SE V SEDANJIH RAZMERAH IN 0DN0ŠAJIH NI MOGOČE OGNITI (Nadaljevanje s 1. strani.) bimkanju najuspešnejša. Danes je Japonska že toliko mogočna, da kaže figo vsem skupaj. Osvojila si je ne samo Mandžurijo, ampak letos nadaljne velike dele kitajskega ozemlja, vrhu tega se njen vpliv razliva nad vso Kitajsko. Če zajame vso in jo Vojaško ter gospodarsko organizira, postane mikadovo cesarstvo največje in najmogočnejše na svetu. To mu je cilj. Velesile, ki so zadovoljne s tem, kar imajo, ne goje vojnih nakan, zato so na vojno manj pripravljene kakor pa velesile, katere zahtevajo spremembe na zemljevidu. V prvih prevladuje mirovna politika vzlic izdatkom za militarizem. V drugih je ves držav ni aparat vposlen v negovanju vojne psihoze in za oboroževanje. Tak je položaj danes, kar se tiče velesil, in tak ostane, dokler ga ne spremeni bodisi nova vojna — ki bo katastrofa za vse — ali pa ljudstvo, ako se zdrami in stori konec početju avojrh krvnikov. Grandsons A novel ahoul three grandsons of a Slovene worker L BY LOUIS ADAMIČ Priče $2.50 Or«l«-r from \ PROLETAREC BOOK STORE v Slovenskem delavskem domu veliko udeležbo. Seveda bomo to skušali — saj je v Cle velandu mnogo zavednih delavcev. Po njegovem govoru je bilo nekoliko diskuzije in kolekta med sodrugi je prinesla $8.20; od tega smo izročili Charlesu v tiskovni fond Proletarca polovico, druga polovica pa v lokalni kampanjski sklad. V prid agitacije za F. Barbiča, ki kandidira v mestni svet, je Fr. Germ prispeval $1. Potem smo sestanek končali z medsebojnimi pomenki in plesno zabavo. Naslednji večer je Charles govoril o istem predmetu na sestanku kluba št. 27. Dodati moram, da na sestanku kluba št. 49 nismo bili brez zavednih žensk. No, kako bi mogli plesati brez njih! Zainteresirane so v naše probleme in delo, ki so tudi njihni problemi in delujejo z moškimi vred za prospeh delavskega gibanja. — Frank Barbič. naselbinah, je bilo vedno radevolje na razpolago s posetom svojega član-1 stva na ju,bilejmh in drugih prireditvah društev in klubov. Upam, da mu bo 2. sept. vra-čano z enako mero. Slavnost bo na Portmanovem prostoru, kateri je eden najboljših v tej okolici. Spored bo obširen. Za godbo bo skrbel Za spremembo zvezne ustave v prid socialne zakonodaje Socialistična stranka vodi veliko kampanjo za sprejem dodatka k ustavi, ki določa, da ima kongres pravico sprejemati zakone za reguliranje delavnika, plač, za odpravo otroške- znani Frank Saj iz Westmore-land City. Njega lahko čujete vsako nedeljo ob 6. pop. z radio postaje WHJB v Greens-burgu, Pa. — Vstopnina na la-še slavje je 25c, kar ni veliko. Na svidenje dne 2. septembra na Portmanovem vrtu. Odbor. Za pokojnine Državi VVisconsin in Tcxas sta sprejeli zakon, ki določa starostne pokojnine v smislu zveznega načrta za penzije. Slednji je bil sprejet v poletnem zasedanju kongresa. ga dela v industriji, za uvedbo zavarovanja proti brezposelnosti, starostne zavarovalnine itd. Ako bo ta dodatek, ki ga je pred leti spisal pokojni socialistični vodja Morris Hillquit, sprejet, tedaj vrhovno sodišče ne bo imelo več pravice razve-ljavljatiVsociaine zakone, ker bodo sami po sebi ustavni. Dozdaj je Hillquitov amendment, ki ga je zbornici predložil kongresni k Vito Marcantonio, podprlo že stotine unij, farmarskih organizacij, podpornih društev in razne druge skupine. Apel na slovenka društva je priobčen v tej številki Proletarca na 5. strani. NAMEN SPREJETIH POSTAV UTRDITI SEDANJI RED JE (Nadaljevanje s 1. strani.) 3639 WftST 26TII STREET, CHICAGO, ILLINOIS H........ Zed. države prodajati v slučaju konflikta vojnih potrebščin, in sploh blaga, ki služi v vojne namene, nobeni prizadeti deželi. To se pravi, ako Italija napade Etiopijo, ne sme ta dežela prodati nobenega vojnega ma-terijala ne Italiji in ne Etiopiji. Nekateri senatorji so živo dokazovali, da to ni nikaka nevtralnost, ampak pomoč napadalni državi. Večina je vztrajala pri svojem stališču, misleč, da s tem koristi tradicionalni politiki izogibanja Zed. držav zapletljajem z drugimi deželami. Sedanji kongres je sprejel tudi zakon 7.a zaposlitev brezposelnih , katerim je na priporočilo administracije določil mesečno plačo od $40 na jugu, in od $50 do $90 v drugih krajih Unije. Bančne vloge ostanejo zavarovane, toda veSčaki pravijo, da v slučaju nove bančne panike zvezna vlada obveznosti ne bo zmogla. Farmarjem je rok Nove pogodbe mil-licery unije Tovarne, kjer izdelujejo ženske klobuke, so prošle tedne obnovile pogodbo z unijo. Sporazum določa, da delavnik o-stane 35 ur pet dni v tednu v splošnem z enako mezdo kakor doslej. Dogovori so bili dozdaj sklenjeni v Nevv Yorku, Chicagu, St., Louisu, Milwaukeeju Philadelphiji in nekaterih drugih mestih. V New Yorku in v Chicagu je v tej industriji vpo-slenih tudi veliko Slovencev, ki so večinoma organizirani. 2rtve italijanske ekspedicije V afriških pustinjah na mejah Abesinije je obolelo, umrlo, ali pa se ponesrečilo pri raznih vojaških delih to poletje nad 30,000 italijanskih vojakov in delavcev. Ali ate naročnino na tarča že poravnali? Prolo- Konvencija A. F. of L. Prihodnja konvencija Ameriške delavske federacije se prične 7. oktobra v Atlantic Cityju. Glasilo brezposelnih American VVorkers' Alliance, ki je organizac ja brezposelnih, izdaja svoje glasilo VVorkers' Alliance. Izhaja dvakrat na mesec. Za urednika je bil imenovan I/oren Norman, ki je deloval med brezposelnimi v južnem Illinoisu. On je aktiven član soc. stran/ke. za ubranitev pred rubežnijo podaljšan, ako zadovolje gotovim odredbam in pogojem. Sprejet je bil zakon za reguliranje velepodvzetij, katera kontrolirajo elektrarne, plinarne in druge slične naprave javnega značaja, toda skoro vsi ti zakoni imajo tolike, dodatnih točk, da bodo v praktični porabi mogli lernalo koristiti prvotnem name^S? Poslanci in senatorji so imeli dolgotrajno zasedanje, toda to, kar so sklenili, je na eni strani utrjevanji kapitalizma in na drugi drobtine, k"i naj zadovolje tiste, kateri nimajo nikake-ga vzroka tolerirati sedanji sistem. Nedvomno se je zastopnikom in administraciji ta taktika posrečila, kaj t k ljudstvo je večinoma uverjeno, da so nje- j govi izvoljeni zastopniki skušali storiti zanj vse, kar so zmo- Delavci -v ladjedelnicah v gli, Se več pa bodo prihodnjič. Camdenu sn* nothing tU* ih«y Kav« »ndtd th* an:v«ri»! tonMRt of piano The movie* are the main Home are being kept bu^y by States who i* not expo*e<| to >*«* '»*, ae«**rd:ng to G«rald w. John-mental me »t of the masne«. "II Duce." I« it a mere cointi- th:« viciou«, often lying, alway« ''n n *rt rt*« A Little N ght Those who make the movie* dence that the Loom K. Mayer bitter!y reactionary propa- * M " nttmbrr of Har* exerci«e a more pow*rfui in- of Metro-G«!dwyn-Mayer U the /anda. - * I «u a boy," aay* Mr. fluence upon the mind*, the reactionary "gra**~roots" Ke- That t« the way a vrh rte na-"Johnson, "it part of the 4titi; thought* and the ideal* oi publican national committee- tion is poisoned by the point th* Am' f,n f*maie ch.Id ;o A merica'* millfon* than ali man for California. intimate of vievv of the exploiters the ^^Z^t*** iL^Z^r^ America'* ttacher*, clergymen, and admirer of Herbert Hoov- n>»lit*ri*t* and the enemie* of tortor« sra-^fhrtM* wHh asca)» *Utesmen and editor«. And not er and Frank Me rriam ? the vvell-being of ihe masses. the lea*t important factor U The con<)ut th« *Untly refer to the .proponed v^a.^. glway« *ure fin- hokum. continue to show meh poUon '! m*rhtn* i . ... .. i m, .. .. ... .. 1 radio on th« art of muntr almr>«t no «teeply-*raduated tax«i as thc Thf-re m hardly a man. wom-1 That wt!l ntrikc thc movie »ttenuon ha« f>««n pa^ to th«ir n- In thc 1'nited magnat< -i whcrc it h urin. n»«nr« on rhe «m»ncipotion of momtn, or Mt i«A»t of litt!« ir.*L» from •«rhit wa* fr« th« piano vran a truly pit abt« figur«, and her r«!«ane i« no iocon*id«rabl« triurr;ph of ern jr «ne«." hli(or\ \oie '*S^>ak thc-thrifty" plan know an 'or child what they are doirig. —■ , ——— port/thAnew»"TtheTeba7e IF WE WERE CIV ILIZED over that bili in thi« way; - Thc announcer informs the Th«r« are many t^mr, >n th« eon- an *pp«iiinff n$ m *r of rm-n and audicnce—Whoare,'in tnc long t^rrporary world whieh ditUmm m— women hav« be«n obi:g«d to devot« run, the people of t\ merica— hut one th;nif mor* than ail ei*e! W t ali the«r rfitrv t« t'» h*- ta*k of M-ant that under the provution* of the ty> the aW»rption of men'* --/ln»»»«'Twe. Wh«r«aa tho v«ry «a- "diAe big magnate« of Am^r- m n'h ,n J^ ""'l'1™ ^ ■ ii^Kt i j i u i ,ur f»eulte* of th >uifhi and emo- I C* "vUlfl o C ncavj|y taxed. pro^«rty, our 4>ank ar ount«, our bfe 'ion wh: h art- th*- ourr« of art. And merely a* a matter of in- n*urar»r» P«»lieie«—th#-*e are th« literature and lov«! tcrcKting information the pic- h r ta«c ln m ture* of a number of the«e f w "(,rr7S'"'") ih<~4 nomir ^ ur ry wouid be guar.nt««d. An English article on the _i * «_ I »r« »tu I eemforttbl« and anr>arently ». , . _ . .. * ... ** magnates are given—John D. .»f« are «>m,med almo«t -xriu,rve!y ^ °?h"; ^ ; - 'oufld ^ Vorkern' Kisehto 4mend. Mellon, Henry and Edsel Fc/rd phy«eal nabavne«. And wh.t of £ VTTZ ti on S* Adopt ihe and J. P. Morgan. And le*t the ^ ^ WOtjId Mo m ln'to a V,ri. rM0|u|:0n a| vo||r n . »u^.L«* .L' M ... tp i 1 . have k»*» whatev«r th«y haf there »re other t« ..K, « / , , .. , * •nu ^nei.er. ti inere are oir>er j^o Krz^r . . uho m one of th« ,n|f the unortramzed, workin« with I hi* VICIOU*, partman and thing* of ImportMi««, n«6ody h*« any ,moit aetiv« fi«ll organizem for th« thr^nempl©yed »duration Fa»c-m wholly fal*e propaganda i* by|r,mn»nt* ot »tteniion or enenry to Amtlif>ma «d riothing Worker», %nd 1 rack«te«r-nK. and a tabor pirtv. . . . . -j t»r>le parad./e. Hut w»w—urhat a aup- ^ f money and «vmP, and ar« luVjfr of ch„dren |>ranrh or IlMlire mi t tin*' th« of P0**- j that th«y ran think noth ng bu h^r ^^ g m# eiing. e cnanty- to keep aSiv«!— L'nity. ♦ »»»»»♦»»»»♦»♦«« no mcan* an exceptional ca*e. c ve tr> thrm' Edwin C. Hill. the Hear*t-Met-! Thi"' to our m corwthut«» the rotr>ne new*reel "reporter," !0,11Htx*l*"*Tm* of — 1 air*-. ror thi* ar^orpCion in material make« rt hm bu*ine** on every |th.nci» repre4ent« an utter impover occa*ion tO ballyhoo Benito Mu.«*olini, even to the ridicui-on* extent of explaining that n»tional rha rman of the Socmlbt Party, in h « rw» pamphl»'t "The life. We wer« not born, men w«r« not ereated, to 'pend ali time aml Hi .»trenglh n hunting for and worrying an Itahan automobile racer tbout foofJ llk#, a harUyaH tmX or a i»hm«nt of man'* hitfber and tru«r | movem«nt. Krxyeki «ay«: 'Both w«nt to ga.n for th« work>ng people the largeat poM»bl« arruiunt .oJ the wealth whi?h labor rreite^." I).f-f«rent m«thfxl» give ri*e to d.fferenc« who won a content *omewherc i* "II I>uce'* man," and that workingmen doing a job clean-ing on *tatue* *omewhere in >ftray dog in th<» »treet«. Yet mo#»t human be ng-. at thi« hour a<-tually ocrupy no hi({her m«ntal plane than that of a food-difttracted animal—in-de«*d, in rra^ of ao-rall«d pro*p«-rity, DIVIDENDS BRING UNEMPLOVMENT party. The pamph!«t clo««* with a chapt«r c -i; ♦•» ti .u on whi<*h SocialUt* .-upp >rt th« A. F. LhLt aH« T ; W::h *>< i- «>"<"** N««d» a wh*t io\bm ahoukl be play«d by th« Grfmjento polit^ral and «ron< mir arm« trt th« | .„, It wifll be useful not on!y to Socialista aetiv« in th« trad« unionn, but to c!aan-anvphl«t a«ll* for t«n centa by mail. A doz«n will b« iM»nt for 6<>c; 25 for $1.00; 100 for «:{.f»0. Orde? Hoeialiat an-»wer. He d«ala with »trik« j should b« »«nt to th« Soc. Party of tactic«, induMrial union . m. organrx-1 V, S. A., 649 RanJolph St., Chicago. in organization and tartic«. Out of hi«« w.de e*p«'rienetro»t convention Wa* the *tarting point. Hardiy had the convention adjourned when report* came in that a youth group in Mi!waukee organized it«elf within braneh 37 JSF. Kight behind th^m wi*re the lietroit comrade«, with Cleveland, Chicago and John»town following. Each Engli«! Section wa« aetive in iti own way, a«-iL«ting the braneh in it.« cultur-al, political and educational work. Bctwecn the Chicago and Detroit Youth Groups, debate* with good attendance« were arranged. The Cleveland comrade« «pon«ored a fine round table di*cu*«ion on prac-tical proble m^ that concerns our organization vvith repre-«entative* from Detroit and Chicago participating. The meeting wa« vvell attended and left a good impre.««ion upon the audience. From this it i« evident that «ome progre«* ha* been made to get the American Slovene vouth intere«ted in the SocialUt movement. Hovvever, in the pa*t year no great in road* have been made. Most of our aetive comrade* are intere«ted and burdened with duties in frater-nal organization«, leaving little time for any effort« to be made for the Engli«h Section of JSF hranehe«. Wh/le it ia true that we *bould be aetive and act a« Sociali«t« at ali time« and in ali Ime« of duty, there i« no rea«on why we could not have *trong-er and more aetive unit« in Cleveland, Detroit, Chicago and Milvvaukee, reporting of their SocialUt vvork in our official organ Proletarec? Economic By JOHN RAK condition* have not improved nac, The May Herald and Pr*. to handicap our SocialUt vvork letarec. Thru graJual proces« in any way, but are *teadily the*e publicati on« viti becMM going wor*e, making the *field our re«pon«ibi!ity and ve more ripe nr a pt>werful S'0- fhould be organ.ze i -troog ciaii*t Vouth movement. Un- enough for the*e additkNu! employment i* «till around the duties. 11 million mark. Fa«ci*m, war The JSF thi« year eomme- and poverty, the product* of morate« it* 25th annivtr«ar>. In capitalUm are more than ever order to celebrate it more fit- threatening civilized *ociety. tingly vve «hould red >uble oor »% hat i« your arwwer, young effort« to build up our braneh- comrade*? Can we build up e« and increa«e the circuiatioa our unit« for greater SocialUt oif our publkation«. The J8F vvork among the young Slo- ha* carried on a v.gorou« frght vene«, or will vve just bemoan ali the^e year* for the interejt at>out condition* a« they are of the vvorkers. It ha« organiz- vvith raiical theorie* only in ed the Educational Bureau mind but not in practUe? which ha* publUhed and db- Detroit ha* it« able comrade* tributed free to it* affiliated a« have the EngiUh Section* in unit* thou«and« of bx>ks, leaf- Cleveland, Chicago and Mil- let«, pamphlet«, be*idc* loan- waukee to build up a »trong ing out plays for «tage perfor- aetive Socialist youth move- mance« ani *enJing out lec- ment vvithin it« distriet*. We turer«. Thi« year the JSF has have but to put ourselve« toured more speaker« and or- to vvork, attend meetings, ganizers than it ha* in the past assUt the branehe* in their couple of year«. AH of them cultural, propaganda and edu- vvere a success. ThU vvork must cational vvork and publicize continue. VVe can and must the activities carned out. Like- help if we are Socialists. It vvUe should vve begin novv to should begin in our branehes «h are in on the respon.sibilkies by getting nevv recruit*%into our that are envolved with our movement and by spreading publication* The Family Alma- our SocialUt publications. - 11 Si [Illllllliiin.............. ,«i|)|| ARCH LIGHT II.......... Donald 1 Lotrich 1 llllh....... .tflltfll | That int«r«»t ia lacking »n th« So- members in th«ir reapoetiv« braneh«« claliat mov«m«nt in Chicago wa* «vi- and if th«y come to a drowsy m««t-d«nc«d again laat Saturday wh«n the ing th«y can't poaaibly inhale »ny Cook County local held iu annual apirit. And if th«s« aetive << m rade* p cnic. Y«ars ago p«opl« attended the can't get špirit th«y cannot pos3 County picnic by th« thousandi«. It -their local comrades any l'f«. ! haa com« so that th«y come only by Pcrhapa that may be a starter to-I the tena now. I don't mean that the ward more activity and more int«r«t picnic wa»n't a *uc.ce*s ao far as the 'n the movement. We on the outaid« •pjenic itself is concerned and probab- cannot poas>bly do what the funetiaa-ing secretary should »be able to do. Te Socialist Party attitude tcurard« Russia is pretty ably expressed | ly wiH net some money but to attract or draw cronrda, weil, w« ju«t don't do that aaymor«. We might ask our-selv«» some questiona. Is it becauee the pienes are he*.d on Saturday? We -------- ■ «-----j- -—j - -k- ^ — ~ know that H ia -because of the lack of | variouJ P*rty resolutions adopted at j interest *and certainly la<-k of co-1the ^o^ventions. Never ha.« it occured operation on the part of those tnem-|to comrade that we uould wmnt bera who should do more for the pic- to ^ RuMim atUcked and licked bj m^^jmmšm • capitalist power/-However, sonve of our more informed men did oppose nic. Ia the grove aatiafactory? Our Yligo«lav section was vvell represent- ed and its members assisted in two concesaions. Hailed by fri«nd» of the private profit *y*t«m as a aign of revinring proap«rity, the lat«at news from the (ieneral Motor* conporatioer de-pression in th« not-diatant future. (reneral Motors has made a killing. By speed-up« and oth«r m«th xbi at th« expena« of ita wage-«arners, iit has b«en ahl« to doti^>le ita annual divid«nd on common atoek, aml. at the name time, has derlared an extra dhrklend of 25 centa per ahar«. The gigantic sum of 932,000,000 wa* thus distribii-ted to a romrparatively »mali section of the population as a reward for no greater servlee than that of own »ng print«w| slips of patper called sto<'k rertlflcates, VV« will not tak« the time and space to pommtnt at l«ngth on the fundamental un>ustic« of taking au^h a large aum out of the h des of wark-♦ rs for the benefit of ovvners. Far mor« Important ia the fact that sueh tactica are rertain to have a d*-aatroua reactlon upon the Capital et system Itself. Before taking heart from the op-tbniam of atookholdera, let us pause to reflect that th« 1929 slump came after a period whlch turne<| million* of uneamed dollars into the po*-ket* of di^idend-takera. It was, in fact, those divklends whkh /* o ••• Ali e «**n«« 14 n» r.* *--^ night, August 20. His tope waa on the forrign policy of these United States and he touched some senaitive queations which went right home to the Wh te House. Our comrade again shorvved that he has a vide knowledge of the things and conditions which affect the human race and can >tand i>P apiinst the best state*men. Our Cook County Centra^ Committee meetings have loat some of tho l>ep and zest that vvas ao notic«a.hle some time ago. The meetings used to be much better attended than they ar«* now. Whether it is *>ecause of the , routine reporta or the inactivity of our members we can't say but the County Executive should see that s °/uaThinbrutality and coercion no n>att«r wh«re it was perpetrated. The Com-muni«ta, in particular. had an in-fer>ority complex ali their ovvn and they stili have it. They have a!ways considered Socialista as being in th« way of the revolution and their pow« er. Hence, whiJe vve look favorably on Russia'* exper ment vve also reserv« the right to be critical of their ill-doings. This is vvritten because ae-veral comrades approched me on the note of last week relative to the de-cisions of the Communist International. Some vvere pleased. Others da-pleajH»d. * For I^abor Day vve are going to Cleveland, Ohio, and we hope to con-tact some of our good comrades WHAT THE DECAV OF CAPITALISM MEANS W£RMON V. What is it that is collapsing in the United States? When vve say that it i* capitalism we do not niean the phjmioaj vvealth in planb«, machinery. iraw materials, homes. etc. These economic assets of aociety are as souml as ever. They have not disappearod. If we could paint this vast atruc-ture a* a huge monument covered by a veil we vvould have a vivid Hluatra-t ion of what t* happening. Pa nt on this thin covering certain Fvm1>ol* of (apitalism, sueh a* atock. bonda, se-curities, mortgages, proftta, renta wages, etc., and think of this veii rott ng »way, slowly fallin|f from th<1 menument. We have in this simple Uluatrat.on what 4« happening today. The phy*lcal and real aaaeta of *o-ciety have not been impaired except for some machinery that msy rust aml other vvealth that ma.v bo impsir-ed because of disuse. Even th * Ha-paiimmt is not much of a losa ss with a little labor H can be restored. ■Capitalism is a famblinff game snd t is the papv>r tokens of values con-cealing ita real we«lth that are de-f«ying. As thc ve I fal's the great strueture of phys;cal assets mock in our misery. What the cap>tsJi«t atatesmrn are tr.virg to do is to re-store the veil vvith thr certaiMy thst if they succeed it vvill again rot an