PTUJČAN I 2002 COBISS o ÓTjfwìUovame o/dan/ce- vri o/>carU o£e/vm vam ve&e/e ve/i/cvnoonefvrawni/ce in Sovefrno raxfio/oderife o/i^vraxmvorw-^w^m^eni/i mvxa/i. Q/fùrcdant Suoi, dr. med., žafra n Odte&ine o/tiàne 'Stuf LETO VII]i«VILKA 2 AKTUALNO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 2002 POSEBEJ BO PREDSTAVLJENA CELJSKA POKRAJINA zstava Dobrote slovenskih kmetij ostaja vsakoletna prireditev fudi v novem tisočletju. Začetno delo Kmetijske svetovalne službe •lovenije se nadaljuje v okviru novo ustanovljene Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter ob dobrem sodelovanju Mestne občine Ptuj in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Razstava je skupni projekt požrtvovalnega dela svetovalk in svetovalcev s celotnega območja Slovenije ter gospodinj in gospodarjev slovenskih kmetij. 12 razstav dobrot slovenskih kmetij je prikazalo raznolikost ponudbe naših kmetij. Poleg vseh izdelkov, ki so predstavljeni na razstavah, je veliko takšnih, ki bi jih lahko še vključili v ocenjevanja in jih tako zaščitili ter jim podelili ime Dobrote slovenskih kmetij. Trinajsta razstava bo usmerjena tudi v ocenjevanje opremljenosti izdelkov za prodajo in tržnosti. Zato smo organizatorji povezani z Pospeševalnim centrom za razvoj malega gospodarstva iz Ljubljane, ki razvija projekt Edinstveno iz Slovenije. Dobrote slovenskih kmetij so vsekakor izdelki, ki dokazujejo in pričajo o edinstve- kise, olja, naravna žganja, suho sadje, sokove in vina s slovenskih kmetij. K sodelovanju na ocenjevanju in razstavi dobrot so povabljene kmetije iz Slovenije in zamejstva. 7 3. razstavo bo popestrilo sodelovanje kmetij iz sosednjih držav. V ocenjevanju bo okrog 750 dobrot slovenskih kmetij. Podeljena bodo zlata, srebrna in bronasta priznanja ter znaki kgkovosti. Letosjoo v primerjavi s predhodnimi, razstavami podeljenih največ znakov kakovosti. Podelitve bodo v soboto, 20. aprila, ob 13. uri in v nedeljo, 21. aprila, ob 7 7 uri. V okviru razstave poteka bogat kulturni program, posebej se predstavlja celjska pokrajina s Kmetijsko in gostinska šolo Šentjur in Vrtnarsko nosti kulinarične ponudbe slovenskega podeželja. Z dobro tržno p&rTudooaobrot lahko ponudimo domačnost in sožitje z naravo. V tem šolo Celje. Organizirana bosta dva ima danes podeželski prostor večje strokovna posveta. .fl možnosti za uspeh kot kdajkoli prej. Obiskovalci, ki si boste ogledali Predstavitev s celjskih in koroških kmetij v letu 2001, letos bo posebej predstavljena celjska pokrajina, Foto Laura. Cas razstave: Od 7 9. do 22. aprila 2002 na Ptuju v minoritskem samostanu. Odprtje razstave v petek, 19. aprila, ob 7 0. uri. Razstavo si lahko ogledate po odprtju vsak dan med 9.00 in 18.00. Razstava bo odprta do 22. aprila do 16.00. Sodelujoče kmetije razstavljajo: krušne, mlečne in mesne dobrote, razstavo Dobrote slovenskih kmetij, boste dobrote lahko tudi poizkusili in kupili. V imenu organizatorjev: Mestne občine Ptuj, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, vas vabim na ogled razstave v našem mestu, mestu stoterih dobrot. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., predsednik org. odbora 13. razstave VELIKONOČNI MOTIV NA SVILO Potrebujete: • konturo 0 barve za svilo 0 svilo za okno 0 fantom pisalo - njegove linije kasneje izginejo Svilo položite na podlago in motiv prerišite s fantomom pisalom. Linije prevlečete s konturo, ki vam prepreči prelivanje barv. Motiv za svilo pobarvate s poljubnimi barvami. Ko se barve posušijo, motiv prelikate na nasprotni strani, tako da je slika tudi pralna. Končano sliko lahko obesite tudi v okno. Enak motiv lahko narišete tudi z barvami "Window kolor" na folijo. Po končanem sušenju ga iz folije odstranite in ga prilepite na kozarec, vazico, pomanjšanega pa tudi na jajce, ki je lahko lepo velikonočno darilo. Rozalija Menzi s.p. Cankatjeva 5 Trgovina s hobby programom JAJCE, KOT NAMIZNA DEKORACIJA - VAZICE Potrebujete: J 0 jajca (bela) 0 pumpico za izpihovanje jajc 0 akrilne barve v pastelnih tonih 0 čopič in drobno cvetje jajca operete, pobarvate ali pustite bela, jih s pomočjo pumpice izpraznite in pod tekočo vodo ali s pomočjo le-te dobro izperete. V jajca nalijete vodo in jih uporabite kot vazice za drobno spomladansko cvetje. Naložite jih lahko v dolg kozarec ali stekleno skledo. Luknjice lahko tudi povečate in jajca napolnite z vato. Vato prepojite z vodo in vanjo posejte vrtno krešo. V nekaj dneh bo jajce ozelenelo. Med takšna ozelenela jajca, lahko v skledo nasipate bonbone pisanke. Aleksandra Dolenc Dodatna ponudba: • barve za svilo, steklo ... • pripomočki za oblikovanje • oljne barve in platna Odpiralni čas: pon.-petek od 9.00 do 18.00 ob sobotah do 12.00 Cankarjeva 5, PTUJ Tel: 02 771 00 89 KINO darilni program delavnice izdelava nakita METULJ« ------\ VELIKO VESELJA PRI USTVARJANJU VAM ŽELI TRGOVINA KREATOR. UVODNIK RAZMIŠLJANJA O NfiŠEM ODNOSU DO OKOLJA ed na naše okolje je vabljiv. Dediščina, s katero razpolagamo, je zavidljiva. Ali se tega vedamo? V odnosu do vrednot našega okolja in narave smo zelo različni, ne glede na izobrazbo in poklic. Generacijske razlike prav tako vplivajo na različno odzivnost na okolje. Majhni otroci potrebujejo mir, čist zrak, sonce, gibanje v čisti naravi, v gozdu v vročih dneh. V tem pogledu so jim precej podobni starejši in prav stari ljudje. Dijaki in študentje so zaposleni in obremenjeni z učenjem, študijem ter tako ločeni od okolja in narave. Kar pa je slabo za njihove življenjske funkcije v bodočnosti. Aktivna srednja generacija ima vse vzvode ukrepanja in odločanja ter pogojuje današnje stanje okolja in narave. Odgovorna je za vse zdajšnje spremembe v našem okolju in naravi. Okolje je pri nas pisano s krilatico: kratkoročno izkoristiti vse dane pogoje in zanemariti posledice. Povprečen opazovalec, ki dalj časa spremlja dogajanje v našem okolju, z lahkoto opazi degradacijo in likvidacijo zdravega okolja ter narave. Vsakodnevno žaganje dreves na javnih površinah, krčenje primestnih gozdov, potoki se dušijo v odpadkih in presihajo zaradi posegov v prostor. Obvoden svet, nekdaj tako bogat prostor različne favne in flore, postaja prazen pust prostor za beton in asfalt, nesnago, izlive komunalnih odplak, gnojnice in različne odpadke. Država je naredila napako, ker ne dovoli objave analiz onesnaženja in onesnaževalcev, inšpekcijske službe pa nadaljujejo delo tako kot v preteklosti. Trdim lahko, da se v zadnjih letih nismo spremenili, še vedno preveč ščitimo onesnaževalce. To lahko trdim zato, ker sam sedim v odboru za okolje v Mestni občini Ptuj in nisem doslej napravil nič koristnega, da bi se stanje popravilo. Komunala, Čisto mesto, center za zbiranje organskih odpadkov z diagnostiko pogina živali pri Veterinarskem zavodu skupaj z upravnimi organi, pristojnimi za okolje in prostor, lahko uresničijo zakonska določila za okolje, če ne bi bila prisotna obotavljivost ter čakanje na to, kaj poreče Ljubljana, zanašanja na denar, ki ga ne bomo videli. Izgovori, da ni denarja in podobno, so ta hip odvečni. Naštete službe so dolžne tesno sodelovati in najugodneje urediti sortiranja in odlaganja odpadkov. Potrebno je storiti korake in ne cincati, ker biološka ura ne čaka. Za občane je sicer pomembno, kakšna je cena odpadkov (beri položnic), vendar je za slehernega človeka in za njegove potomce neprimerljivo višja vrednota zdravo okolje. Škode, ki jih lahko zaradi naše lahkomiselnosti utrpijo generacije za nami, bodo katastrofalne. Odvisno je od nas samih. Ali bomo ob vsakdanjem delu, skrbeh in težavah usahnili in se predali skepsi, uživanju mamil. Ali bomo ravnali neodgovorno ali kot zreli ljudje in se vključevali v reševanje našega prostora ter dajali tudi pobude za boljše delovanje vseh služb. Da bi dosegli boljše stanje v našem okolju, lahko damo oseben zgled. Mladi se zgledujejo po odraslih in si izoblikujejo življenjske vzorce po njihovem delu, obnašanju in ravnanju. Sociologi danes trdijo, da se večina navad pri otroku oblikuje že do petega leta starosti. Ravnodušno, malomarno, neodgovorno ali celo sovražno ravnanje nas odraslih z okoljem ima porazne posledice za vedenje otrok. Navidez majhne stvari, kot so odnosi do vrstnikov, mlajših otrok, starih ljudi, morajo biti spoštljivi in zgledni. Slabi zgledi pustijo nepopravljive posledice bodoči generaciji in take posledice imajo visoko ceno. Ugotovimo lahko sledeče. Pri vseh težavah moramo obdržati optimistično držo. Ne smemo obstati pred vrsto večjih in malih ovir, zanesti se moramo sami nase. Z doslednostjo lahko izboljšamo in pocenimo upravljanje z odpadki: dosežemo lahko postopno ozdravitev našega okolja in manipulacijo z novimi odpadki. Nobeno besedičenje ne more odstraniti odpadkov, ki smo jih nagrmadili v naravi, izlili v potoke. Samo zdrav odnos do vsega okoli nas, spoštljiv odnos do najnežnejših bilk, živali ter sočloveka. Spoštujmo naravo, okolje, soseda, pa bomo kos tudi na videz nerešljivim nalogam. Še enkrat bi poudaril: ne zanašajmo se samo na državo, vsi skupaj v naši mestni občini in širšem prostoru moramo ozdraviti zevajoče rane, ki smo jih zadali naravi in okolju ter s tem samim sebi. Boris Gerì Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400-63020701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: CRAPIS d.o.o, Poleg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez ■ SLS, Milan Zupan DeSUS, Borts Ged - ZI Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrbovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu Minskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUIČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET 5 35. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA OBRAVNAVA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ZA REKONSTRUKCIJO OS OLGA MEGLIC S~\£$.ina svetnikov, ki so bili 25. februarja prisotni na 35. redni seji, je na predlog župana M. -J j Lucija soglasno sprejela razširitev dnevnega reda s pomembno dodatno točko s področja dela / Skupne občinske uprave - program priprave ureditvenega načrta centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Čajke). Vsebina programa zajema program priprav, območja ureditvenega načrta, strokovna gradiva, potek priprav z roki, subjekte, ki sodelujejo v pripravi, nosilca strokovnih aktivnosti in stroške priprave. Program je bil pripravljen na osnovi sprejetih sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, ki jih je svet sprejel pred mesecem dni (Uradni vestnik MO Ptuj 1/02) po večmesečnih razpravah. Večjih razprav ni bilo, razen pripomb svetnikov K. Rižnerja (LDS) in S. Brgleza (SLS), da v vsebini programa sodeluje tudi svet Mestne četrti jezero, kar je dodano v 3. členu. Hitremu postopku za spremembo odloka o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz daljinskega ogrevanja je nasprotoval svetnik M. Letonja (SNS), pridružila se mu je tudi A. Ostrman (ZLSD), kar se je v razpravi pokazalo kot pravilno. Navidezno manj pomembne spremembe je podpiral tudi odbor za okolje, ker je bil poudarek na napaki v objavi odloka. V razpravi so ugotovili, da dodano poglavje ni pripravljeno dovolj natančno in da lahko preveč bremeni odjemalce. Zato so svetniki sklenili, da se razprava podaljša do prihodnje seje. Odbor za okolje pa naj povabi k razpravi tudi sestavljalca predloga. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava investicijskega programa in projektne naloge za rekonstrukcijo in novogradnjo OŠ Olge Meglič. Uvodoma je predsedujoči na seji in podžupan E. Hojker seznanil svetnike, da bi bilo potrebno po obravnavi sklepati tudi o vsebini delovnega gradiva, ker je od ministrstva za šolstvo določilo rok za vložitev dokumentacije do 1. marca 2002. Ministrstvo za šolstvo je namreč uvrstilo OS Olga Meglič v seznam desetih OŠ, ki se bodo obnavljale v naslednjih letih. Mestni svet je že 28.2.2001 obravnaval tri predlagane različice za zagotovitev prostorskih pogojev za devetletko na OŠ Olga Meglič: adaptacijo in dozidavo na obsto- ječi lokaciji, novogradnjo na Marofu in adaptacijo na prostoru vojašnice. Kot najbolj realna in najprej uresničljiva, tako finančno kot prostorsko, je bila sprejeta prva različica. Obstoječa šola ostaja na isti lokaciji, za katero program predvideva 18 oddelkov s predvidenim vsakoletnim vpisom v dva oddelka in 9-letno šolanje. Zahtevan je korenit poseg v prostor. Nekatere objekte, razen tistega ob Prešernovi ulici, ki je spomeniško zaščiten, bodo porušili in nadomestili z novogradnjami. Predviden je nov prizidek za telovadnico. Vhod iz Prešernove ulice bo ohranjen, hkrati bo dodan še vhod skozi stavbo na šolsko dvorišče iz Cafove ulice. Po tekočih cenah s vključenim DDV znaša skupna projektantska predračunska cena okrog 1 milijarde 44 milijonov tolarjev. Obnovljenih naj bi bilo 1494 kvadratnih metrov površin in na novo zgrajenih 3828 kvadratnih metrov. Dokumentacijo za gradnjo so začeli pripravljati že leta 2001, zidava in oprema pa bi naj bili končani leta 2004. Država naj bi prispevala le 30% k gradbenim stroškom, ostalo pa MO Ptuj. V razpravi se je nakazovala potreba po spremembi šolskih okolišev (M. Čuček, LDS). Nekateri svetniki še vedno zagovarjajo novo lokacijo (P. Pribožič, Nova Slovenija). Odbor za družbene dejavnosti podpira investicijski program. Nekateri svetniki so imeli pomisleke o velikosti zaradi padanja števila vpisov v osnovno šolo po letu 1995, kar je odvisno tudi od spremembe šolskih okolišev. V programu niso nakazani demografski trendi za naslednja leta. MS se je v obširni razpravi seznanil z investicijskim programom ter sklenil, da se obravnava nadaljuje na naslednji seji. Na predlog L. Majnik (LDS) je bil sprejet še sklep: naj se po potrebi, če ministrstvo ne bo podaljšalo roka, skliče izredna seja. Svetniki so razpravljali o osnutkih pravilnika za vrednotenje športnih programov in pravilnika o spremembah in dopolnitvah o nagrajevanju športnih dosežkov v MO Ptuj. Potrebno bo spremeniti tudi pravilnik o subvencijah v kmetijstvu zaradi strukturne politike in zaradi prilagajanja predpisom ES. Tu je bila nepričakovana živahna razprava, kakor da bi bilo temu namenjeno veliko več kot le 0,2% občinskega proračuna! Mestni svet je soglasno sprejel dogovor med pravnimi naslednicami Občine Ptuj, Kmetijskim kombinatom Ptuj, d. d., in Termami Ptuj, d. o. o. Če bodo tudi občinski sveti v ostalih 14 občinah, pravnih naslednicah nekdanje Občine Ptuj sprejeli ta dogovor, bo to v interesu razvoja družbe Terme Ptuj, saj bi občine umaknile začasno odredbo sodišča o prepovedi prodaje Term, KK pa bi moral z bančno garancijo zavarovati plačilo v vrednosti 28% ocenjene vrednosti Term Ptuj. Mestni svet je dal pozitivno mnen- je Boženi Bratuža, ki se je prijavila za ravnateljico jVVZ Vrtec Ptuj. V svet OŠ dr. Ljudevita Pivka je imenoval naslednje svetnike: M. Križeta (ZLSD), j. Vertiča (LDS) in I. Vrhovška (DS). Svetniki so prisluhnili predhodnemu poročilu T. Bojneca, v. d. direktorja LTO Ptuj, o izvedbi letošnjega kurento-vanja. Župan M. Luci je svetnike obvestil o aktivnostih za sedež visokošolskega študija na Ptuju. Kot ponavadi so se svetniki dalj časa pomudili pri priljubljeni drugi točki - pobude in vprašanja (manjkata še besedi "in odgovori"!). M. Petek (SDS) predlaga modernizacijo ceste v zaselku Hum v MČ Panorama. M. Bernhard (DeSUS) je želel odgovor na vprašanje o črnih gradnjah na področju Mestne občine Ptuj, ki ga je zastavil že novembra 2001. I. Vrhovšek je sporočil, da je postal član svetniške skupine DeSUS. Svetnik S. Brglez je svet in novi-narje obvestil o novem znaku stranke SLS in dal štiri pisne pobude. Zanimalo ga je tudi, če je Komunalno podjetje Ptuj že predložilo program razvoja in modernizacije ptujskega pokopališča po sklepu MS septembra 2001, z rokom do 31.12.2001. Župan je odgovoril, da tega predloga še ni. Pisne odgovore so dobili: F. Štrucl, A. Ostrman, R. Brglez, M. Letonja, M. Petek in B. Perger. V medijih najavljeno vprašanje svetniške skupine LDS je postavil njen vodja E. Mesarič kar ustno: "Kako je prišlo do oddaje poslovnega prostora v Mestni hiši družbi Mobitel? ". Obširno je odgovoril župan MO Ptuj: "javnega razpisa ni bilo, oddaja pa je bila opravljena v skladu z zakonom na osnovi treh ponudb. Občinska uprava je izbrala družbo Mobitel, ker je bila njihova ponudba najugodnejša. " Uspešna 35. seja je bila zaključena po dobrih šestih urah. S. Brglez S 36. SEJE MESTNEGA SVETA S'~\jfbo€deljek, 25. marca, ob ^ J13. uri so se v Mestni hiši / svetniki sestali na 36. redni seji mestnega sveta. Obravnavali so 17 točk dnevnega reda, med njimi: • predlog sklepa o odobritvi investicijskega programa za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Olge Meglič in predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o prioriteti potrebnih vlaganj v osnovnošolski prostor za obdobje 2000-2004 • predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja Ptuj (nadaljevanje obravnave s 35. seje sveta) m predlog pravilnika o ukrepih kmetiji ske strukturne politike v MO Ptuj 0 predlog pravilnika o vrednotenju športnih programov in predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o nagrajevanju športnih dosežkov 0 osnutek odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Mladika 0 osnutek odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Olge Meglič 0 predlog sklepa o določitvi cene programov v javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 0 predlog soglasja za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2002: o v Lekarni Ptuj o v Zdravstvenem domu Ptuj o v Ljudski univerzi Ptuj 0 predlog soglasja k izplačilu enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje: o direktorici Lekarne Ptuj o direktorici Zdravstvenega doma Ptuj 0 predlog sklepa o soglasju k imenovanju Tadeja Bojneca za direktorja LTO Ptuj 0 poročilo Policijske postaje Ptuj o trendu varnostnih pojavov na območju MO Ptuj v letu 2001 0 poročilo o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letu 2001 0 informacijo o problematiki uvajanja 9-letne osnovne šole v MO Ptuj. Vprašanje Rajka Brgleza: Ali se za zemljišče, ki leži nad Volkmerjevo cesto (blok št. 29), med asfaltirano potjo za pešce in makadamskim parkiriščem, predvideva kakršna koli ureditev? Odgovor: Zemljišče pri bloku Volkmerjeva cesta 29 spada v zazidalni načrt Rabelčja vas • zahod, kjer je predvidena nadaljnja gradnja stanovanjskega bloka. Sedanje makadamsko parkirišče ni predvideno za nadaljnje urejanje v okviru obstoječega zazidalnega načrta. Stanislav Napast ❖ %' ❖ Vprašanji Miroslava Letonje: 1. Pristojni organi naj izdelajo informativno poročilo, ki bo vsebovalo podatke o zlorabah in nasilju nad otroki. Če tako analitično poročilo obstaja, naj ga na naslednjo sejo sveta uvrstijo kot točko dnevnega reda, da bi se svetniki lahko seznanili s takšno informacijo. Odgovor: Pri pojavu nasilja je potrebno razumeti, da gre za različne vrste nasilja. Tako pri nasilju nad otroki ločimo ogroženost in zlorabe. Ogroženost otrok in mladostnikov v zakonodaji še ni opredeljena. Smernice za obravnavanje ogroženih otrok v socialnem varstvu opredeljujejo pojem ogroženosti kot stanje otroka, ki je dejansko utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel očitno škodo na zdravju ali razvoju. Zloraba otrok in mladostnikov je neustrezno ravnanje odraslih oseb, ki bi morale skrbeti za otrokov in mladostnikov vsestranski razvoj, z otrokom in mladostnikom, za kar obstajajo materialni in/ali nematerialni dokazi. Neustrezno ravnanje pa ima za posledico resne motnje psihofizičnega zdravja in razvoja kot celote. Vrste zlorab so fizična, čustvena in spolna. S posameznimi pojavi nasilja nad otroki se srečujejo in obravnavajo na osnovnih in srednjih šolah v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj, ki te primere strokovno obravnava in ustrezno rešuje. Glede na zaznamovanost otrok, ki so žrtve zlorab in nasilja, se v nekaj primerih zgodi, da se tudi javno odkrijejo. Vsekakor so največkrat šole in sošolci tisti, ki to najlažje in najprej ugotovijo. Ravno zaradi tega se v šolah izvaja veliko programov, ki so namenjeni tem otrokom, da lažje spregovorijo. Pojav nasilja nad otroki je zelo kompleksen in večstranski, zato je vsakršno poenostavljanje in navajanje številk s posameznimi primeri nerealno, ker ne odraža dejanskih razmer. Maja Erjavec 2. Zakaj med Mestno občino Ptuj in ZRS Bistra Ptuj ni vzpostavljenega sodelovanja, zakaj občina ni podprla projekta EK02 ? Odgovor: Med Mestno občino Ptuj in ZRS Bistra je vzpostavljeno sodelovanje tako kot z drugimi zavodi. Projekt EK02 ne obsega le območja Mestne občine Ptuj, ampak širše območje Dravskega in Ptujskega polja (več občin). Vključene so tudi številne gospodarske družbe. Zato je potrebno projekt uskladiti in šele nato podpreti na mestnem svetu. Stanislav Napast Ivan Vidovič ❖ * « Pobuda Milana Petka: V februarju in marcu naj se uredijo bankine ob regionalni cesti Ptuj-Vurberg Odgovor: Cesta je v lasti države, zato smo pobudo posredovali upravljalcu ceste. ❖ ♦ ❖ Vprašanje Borisa Pergerja: Kdo je na oddajnik ptujskega radia, ki se ne uporablja več, dovolil montažo Mobitelovih anten, kdo jih je montiral in zakaj tega stolpa ne odstranimo? Odgovor: Mestna občina ni izdajala nobenih dovoljenj, saj za to ni pristojna. Kot smo preverili, na UE Ptuj niso dobili zahtevka za izdajo dovoljenja za postavitev antene za mobilno telefonijo. Stolp stoji , na zasebnem zemljišču, medtem ko je lastnik stolpa RTV Slovenija. ❖ * ❖ Pobuda Rajka Brgleza: V neposredni bližini antenskega stolpa naj opravijo meritve o morebitni škodljivosti vpliva oddajnega sistema na okolje. Odgovor: V proračunu MO Ptuj niso predvidena sredstva za takšne vrste meritev. Prizadeti občani naj se obrnejo na pristojnega inšpektorja. Herbert Glavič ❖ ❖ « Vprašanje Ane Ostrman: Kako je mogoče, da je župan kot najvišji predstavnik lokalne oblasti svetnikom poslal vabila na položitev temeljnega kamna za cerkev na Minoritskem trgu oziroma na cerkveni obred? Menim, da je odnos do cerkve in cerkvenih obredov čisto zasebna stvar. Odgovor: Nikoli nisem oporekal trditvi svetnice Ane Ostrman, da ustava ločuje cerkev od države. Smatram pa, da ni sporno vabilo, ki sem ga za polaganje temeljnega kamna za gradnjo kulturnozgodovinskega in sakralnega objekta poslal med drugimi tudi mestnim svetnikom in svetnicama. Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj ❖ * Vprašanje Jurija Šarmana v zvezi z odgovorom oddelka za gospodarsko infrastrukturo na pobudo z dne 15.6.2001 o ureditvi prometa na asfaltirani poti za pešce v Ul. 25. maja (med številkami 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9) ter tripleks garaž na sedanjem gramoziranem parkirišču ob Ul. 5. prekomorske brigade: V zvezi z mojo pobudo, da se na poti, ki je rezervirana za pešce, namestijo ob vsaki javni svetilki na tej relaciji ležeče ovire, bi želel pojasniti naslednje. Ob vsaki svetilki je postavljena na rob 50 cm tlakovanega pasu klop, ki zmanjšuje možnost hitre vožnje v primeru, da bi bile nameščene talne ovire. O težavah pri pluženju zaradi talnih ovir pa bi postavil naslednje vprašanje. Kako se plužijo ceste, na katerih so že postavljene talne ovire? Ali si mogoče postavljamo ovire mi? Kot dokaz, da je potrebno nemudoma začeti reševati ta problem, je tudi prometna nesreča, ki se je zgodila v avgustu 2001 v tem delu ulice. Voznik osebnega avtomobila je podrl mladostnika. V zvezi z odgovorom oddelka na mojo pobudo, da se na tem delu ulice postavijo prometni znaki dovoljeno parkiranje samo za stanovalce, pa naslednje. Na navedbo, da bi pot za pešce izgubila svoj namen, odgovarjam, da je ta že zdavnaj izgubila svoj pomen. Dovoljujemo, denimo, razvoj poslovne dejavnosti v pritličjih stanovanjskih blokov, ne omogočamo pa parkirnih mest. Razmere je potrebno prilagoditi trenutni situaciji. Sami ugotavljate, da trenutna ureditev na mestu, kjer že sedaj parkirajo osebni avtomobili, ni ustrezna. Torej je potrebno nekaj storiti. Crte, ki bi jih bilo potrebno po mojem mnenju zarisati, bi služile le temu, da bi omogočale bolj smotrno uporabo tega "parkirnega prostora”. O ureditvi dodatnih parkirnih mest na trikotni zelenici ob asfaltirani poti nasproti gostišča Fast food-Hit ter trgovine Bombetka pa naslednje. Zapisali ste, da zelenica ni last MO Ptuj. Res je. V zemljiški knjigi je pod vložno št. 614 parcelna št. 583/2 k. o. Krčevina pri Ptuju vpisana Občina Ptuj. Po tem sklepam, da ni mogoče na tem mestu ničesar spreminjati ali pa se motim. Hkrati pa se mi postavlja naslednje vprašanje. Ali so kovinski količki ob robu trikotne zelenice, ki preprečujejo parkiranje na njej, postavljeni z vsemi soglasji in dovoljenji? Pa še en takšen primer, na katerega želim dodatno pisno pojasnilo. Ali odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj iz leta 1994 predvideva postavljanje kioskov nasploh in ali jih predvideva na mestu, na katerega so jih prestavili sedaj (kioska pri Splošni bolnici Ptuj)? Ali imata tudi ta dva kioska morda dovoljenje vseh ustreznih organov? Strinjam se z ugotovitvijo, da bi bilo potrebno z urbanističnega vidika pristopiti k celoviti rešitvi vseh teh problemov. Ne morem pa se strinjati s trditvijo, da je potrebno za preureditev trikotne zelenice v parkirišče ter ureditev uvoza in izvoza s parkirišč soglasje vseh prizadetih stanovalcev. Po stanovanjskem zakonu je potrebno zagotoviti Sl-odstotno soglasje, kar pa po mojem mnenju v tem primeru ni potrebno, saj ne posegamo na funkcionalna zemljišča stanovanjskih objektov. S pobudo, naj se začnejo postopki za pridobitev vlagatelja za dve tripleks garažni hiši (na sedanjem gramoziranem parkirišču ob Ul. 5. prekomorske brigade), ki sta na tem območju že predvideni z zazidalnim načrtom za Rabelčjo vas, sem si osebno izvedbo postopka za pridobitev potencialnih vlagateljev predstavljal drugače. Sem namreč v dvomih, ali je samo posredovanje pobude Gradisu-GP Gradnje Ptuj, d. d., pravi in seveda pravilen pristop k iskanju potencialnega vlagatelja. Kljub temu, da gre za uspešno ptujsko podjetje s petdesetletno tradicijo, verjetno (upam) nima monopola nad gradnjami parkirnih hiš na področju MO Ptuj. Na vse izpostavljene dileme in vprašanja želim natančne, korektne in profesionalne pisne odgovore. Pričakujem tudi konkreten odgovor, kakšne postopke so začele ustrezne strokovne službe, da bi se problem parkiranja in celotnega prometa na tem območju Ptuja začel ustrezno reševati. Ne morem se znebiti občutka, da dosedanji odgovori odgovornih strokovnih služb niso bili usmerjeni k operativnemu in konstruktivnemu reševanju problema, ki sem ga izpostavil. Zavedam se, da je to samo eden od mnogih problemov, ki jih je potrebno reševati v MO Ptuj. Trdim pa, da so vsi problemi, ki pestijo naše občane, enakovredni in jih je potrebno takoj reševati. Odgovor: V pisnem odgovoru (28. seja mestnega sveta, 18.6.2001) o ureditvi prometa na asfaltirani poti za pešce v Ul. 25. maja je bilo povedano, da je problem kompleksen in ga ni mogoče reševati brez večinskega (S 1 %) soglasja lastnikov stanovanjskih objektov tega prostora. Po veljavnem zazidalnem načrtu tega območja je asfaltirana pot za pešce in ni možen nikakršen promet motornih vozil in motornih koles ter parkiranje na njej. Tudi ni zakonske podlage za postavitev ležečih ovir in za označitev parkirnih mest. Dovoljenja za poslovne dejavnosti v pritličjih stanovanjskih blokov daje Upravna enota v skladu z zakonskimi določili in ne MO Ptuj. O dodatni ureditvi parkirnih mest na trikotni zelenici ob asfaltni poti nasproti gostišča Fast food - HIT ter trgovine Bombetka moram povedati, da so vozniki v preteklosti parkirali na zelenici, vendar je velika večina stanovalcev nasprotovala takemu parkiranju, zato so bili postavljeni količki, da se prepreči takšno ravnanje. Količki ob zelenici so bili postavljeni v skladu z zakonskimi predpisi. V odgovoru ni bilo navedeno, da je potrebno za izvedbo dovoza in izvoza s tega parkirišča soglasje vseh prizadetih stanovalcev. To se je nanašalo na celovito rešitev vseh problemov. Omeniti je potrebno, da je na nasprotni strani ulice urejeno veliko gramozi-rano in osvetljeno parkirišče, ki pa je skoraj prazno, saj parkira le peščica ljudi. Prazno je tudi zgornje parkirišče ob blokih, ki meji proti vrstnim hišam. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj iz leta 1994 ne velja za območje okrog bolnišnice; tu velja odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje P 11 -11 Zdravstveni center in okolica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88), ki v 5. členu v točki e določa, da se obstoječi kioski morajo odstraniti do leta 1995. Kioski na sedanjem prostoru imajo ustrezno dovoljenje Upravne enote Ptuj. Gradnja tripleks garaž je tržna dejavnost in menimo, da MO Ptuj ni tista, ki bo vodila postopke za pridobitev vlagateljev. Lahko samo pomaga. O problemu parkiranja in celotnega prometa na tem območju, moram povedati, da niso strokovne službe tiste, ki bodo samovoljno vodile neke aktivnosti, ampak je potrebna pobuda za spremembo obstoječega zazidalnega načrta s strani večine prebivalcev tega območja ali iz mestne četrti. Herbert Glavič SVETOVANJE DELODAJALCEM IN ISKALCEM ZAPOSLITVE kadri v podjetju V_y/kjjučnega pomena, se — sGoveda že večina delodajalcev. Na trgu dela je sicer ponudba kadrov izredno velika, pa vendar je težko pridobiti pravega sodelavca, ki bo ustrezal našim pričakovanjem in konkretnim zahtevam delovnega mesta, po drugi strani pa lahko predvidevamo še strožje kriterije pri urejanju kadrovskih in delovno pravnih zadev Podjetje Animacija je specializirano za posredovanje in izbor kadrov, opravlja pa tudi celoten sklop kadrovskih storitev, povezanih z urejanjem delovnih razmerij. Nepravilnost določenih postopkov lahko povzroči za delodajalca veliko škode, izgubo časa in denarja, zato je tehnična podpora in strokovnost na področju zaposlovanja še kako pomembna in potrebna. Poslovnim subjektom tako nudijo vrsto storitev: o opravljajo iskanje in izbor kadrov, vključno z vodenjem zaposlitvenega razgovora, preverjajo znanja in sposobnosti kandidatov, opravijo tudi analizo potencialov posameznika, o urejajo in rešujejo delovno pravne zadeve, urejajo vso potrebno dokumentacijo; o pripravljajo obvezne in splošne akte podjetja, o ugotavljajo, organizirajo in izvajajo programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, o nudijo strokovno pomoč in svetovanje pri reševanju disciplinskih in invalidskih postopkov. Iskalce zaposlitve, tako brezposelne kot zaposlene, vabijo k vpisu v o banko kadrov, še posebej vabijo zaposlene, ki želijo zamenjati zaposlitev, pa nimajo časa za iskanje novih priložnosti; o izobražujejo in pomagajo pri iskanju zaposlitve; o svetujejo in posredujejo informacije s področja izobraževanja, zaposlovanja ... Zaupajte svoje kadrovske potrebe Animaciji, strokovno vam bodo pomagali. Milica Robin STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO @cf, 031 304-851 VIKTORIJA DABIČ, PREJEMNICA OLJENKE ZAVEZANA KULTURI IN UČITELJSKEMU POKLICU '~\Jktot1ja Dabič je vse svoje življenje zavezana kulturi in učiteljskemu poklicu. Poučevala —' Jje slovenski jezik na osnovni in srednji šoli ter v oddelkih za odrasle. S svojim / neizčrpnim znanjem je bogatila svoje učence tudi po pouku. Vodila je vrsto krožkov, ki so imeli za cilj vzgajati ljubezen do okolja, do lepe slovenske besede in do branja slovenske knjige. Otroke je spodbujala k ustvarjalnosti, saj so pod njenim mentorstvom spisali veliko razrednih glasil, kjer so se poskušali tudi poznejši talenti. Učence je spodbujala k obisku literarnih večerov in gledaliških predstav. Pripravila je številne večere umetniške besede, predstavila literate in kulturne ustvarjalce in tako navduševala učence za spoznavanje bližnje in širše okolice. Otroci so se poskušali v novinarstvu, pripravljali so šolski radio in se učili dela v knjižnici. V njej je preživela veliko svojega prostega časa, saj takrat knjižnice še niso imele poklicnih šolskih knjižničarjev. Kot aktivna mentorica Ingoličeve bralne značke je navduševala otroke za branje knjige v prostem času. V okviru srečanj otrok z ustvarjalci je na Ptuj pripeljala tudi starosto slovenskih planincev jaka Čopa, ki je ptujskim otrokom pripovedoval pravljico o Zlatorogu ob svojih izbranih umetniških diapozitivih. Tako so se ptujski šolarji pridružili množici slovenskih šolar- , jev, ki so se na svojstven način seznanili z lepotami slovenske pokrajine in se navdušili za obiskovanje gora. Otroke je vzgajala v ljubezni do narave in vsega lepega in jih učila ohranjati naravne in kulturne znamenitosti pokrajine. Na svojih številnih sprehodih z učenci je obiskala znane osebnosti, da bi se otroci zavedali svojih korenin in bili ponosni nanje. Veliko njenih učencev je spoznalo tudi zakladnico ptujske študijske knjižnice, minoritsko knjižnico, mitreje in muzej. Znala je poskrbeti tudi za aktivno porabo prostega časa učencev. Navdušila jih je za delo v turističnem krožku, s katerim je priredila prvi J festival Turizmu pomaga lastna glava. Mnogo otrok je tri desetletja ob koncu tedna popeljala v gorski svet kot mentorica planinske skupine na 1 šoli. Poskrbela je tudi, da so se ptujski otroci veselili na pustni ponedeljek v športni dvorani Mladika, saj je bila dolgo predsednicù ptujskega društva prijateljev mladine. Želela je prenesti tradicijo pustnih običajev na mladi rod in tako ohraniti delček dediščine, ki je že skoraj tonil v pozabo. Kot delegatka v kulturni skupnosti je opozorila na ureditev grobov znanih Ptujčanov na starem ptujskem pokopališču, jih evidentirala in iztrgala pozabi. S svojimi izkušnjami je razgibala delo v tretji življenjski univerzi. Kmalu po upokojitvi je navdušila skupino svojih prijateljev, ki smo se začeli družiti v pohodniško študijski skupini Zreli vedež. Navdušila nas je tudi za raziskovalno potepanje po bližnji in širši okolici. Že četrto leto se zbiramo vsako sredo na ustvarjalnih pohodih, se učimo, spoznavamo in ust- varjamo. folg Langerholc Tako smo na njeno pobudo pripravili Pohod po ptujski kulturni poti in z njim obudili spomin na dva velika rojaka: pisatelja Ivana Potrča in velikega etnologa in poznavalca južnoslovanskih jezikov ter navad in šeg dr. Matija Murka. Z zagnanostjo smo uspeli postaviti tudi spominsko ploščo pisatelju Ivanu Potrču na njegovi rojstni hiši na Stukih. Na Ptuj smo povabili številne pohodnike iz vse Slovenije in tako že drugič pripravili spominski pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Udeležilo se ga je preko 400 pohodnikov. Lani februarja smo o svojih opažanjih ob poti po Potrčevi in Murkovi pokrajini pripravili tudi odmevno razstavo Naša pokrajina v Potrčevih delih, s katero smo želeli opozoriti na etnološko in naravno dediščino v našem okolju. Letos vodi študijski krožek Beremo z Manco Košir, ki ima nalogo širiti bralno kulturo v okolju. Člani skupine Zreli vedež smo navdušeni nad njenimi idejami. Trudimo se ohranjati bogato kulturno dediščino. Ob njenih zamislih postajamo tudi sami ustvarjalni, bogatejši za nova spoznanja. Iščemo skrite talente v sebi in tako prenašamo pozitivne zamisli tudi na okolico. Veselimo se vsakega ustvarjalnega dneva. Za vsestransko ustvarjalno delo na področju kulture, ki presega okvir ptujske občine, je Viktorija Dabič zasluženo prejela oljenko. jasna Toplak 10 LILJANA KLEMENČIČ, PREJEMNICA OLJENKE NAJŽLAHTNEJŠE JE IME KLEMENČIČEVE ZAPISANO Nfi KNJIGI KURENT /X^Ayìbica Ivana Potrča Ptuj je predlagala, župan Miroslav Luci pa je Liljani Klemenčič, Z'"") /-Čvišji knjižničarski referentki, podelil oljenko za izjemne dosežke na področju kulturne V: y {dejavnosti, umetniškega ustvarjanja v širšem kulturnem prostoru. Liljana Klemenčič je Ptujčanka, ki se je kot edinka rodila družini Barič. Po končani osnovni šoli na Bregu se je vpisala na ptujsko gimnazijo, kjer se je srečala z odrskimi deskami ptujskega gledališča pod vodstvom režiserja Malca in kasneje Bezeljakove. Končala je Pedagoško fakulteto v Mariboru in zajadrala v učiteljski poklic. Od leta v 1983 je zaposlena v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je zadnjih deset let vodja mladinskega oddelka. Minulo leto je dosegla naziv višji knjižničarski^ referent, posebej uspešna in cenjena pa je kot pravljičarka v slovenskem prostoru. Liljana Klemenčič je y domala dvajsetletnem obdobju v Knjižnici Ivana Potrča razvila niz dejavnosti oziroma postavila njihove temelje, ki na ptujskem območju in širše pomenijo novo, prepoznavno kakovost bralne kulture, ter ponesla dobro ime ptujskih knjižničarjev v slovenski prostor. Eden odmevnih projektov, ki nima primere v ostalih delih Slovenije, so Srečanja šolskih knjižničarjev, kjer mladinski oddelek vzorno sodeluje s 25 osnovnošolskimi knjižničarji širšega ptujskega območja. Kot obliko pospeševanja kakovostnega branja, združevanja mladinskih in šolskih knjižničarjev, tudi popularizacijo knjižnične dejavnosti v različnih sredinah si je Klemenčičeva zamislila Medobčinski knjižni kviz, ki povezuje širše območje in uspešno poteka že osmo leto. Avtorski projekt, ki ga je podprla tudi Mestna občina Ptuj, so Pravljice z jogo, ki jih z vaditeljico joge Sonjo Trplan vsak mesec izvajata v pravljičn^l sobi. Klemenčičeva je zaznala potrebo po posebni knjižni zbirki za starše mladih bralcev, ki se želijo izobraziti na pedagoško-psihološkem in didaktičnem področju, zato je v mladinskem oddelku uredila polico za s tarše. Bibliopedagoške urice niso nič posebnega za knjižnice, toda specialne bibliopedagoške ure, ki so namenjene varovancem zavoda Dornava ter učencem OŠ Ljudevita Pivka, malim bolnikom v ptujski bolnišnici, beguncem iz južnih delov bivše domovine v begunskem centru in podobno, so odraz njenega tankočutnega zaznavanja družbe. Nekateri se spominjate obsežne razstave Littera scripta manet, ki je nastala ob 200-letnici knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. Liljana Klemenčič je bila soavtorica. Ptujčane so navdušili projekti Ulica knjig, Orfejeva čitalnica, razstave knjig v izložbi cvetličarne Rožmarin, Gledališču, Veterinarski bolnišnici, ki so bili namenjeni april- / skim knjižnim praznikom. Tako zastavljeno delo je dragoceno, ker je nov pristop k informiranju in privab- Ijan ju bral- * cev- Poseben * * izziv so za nagrajenko pravljice za Foto Langerholc odrasle. Liljana Klemenčič je minulo leto uspešno sodelovala na prvem Dnevu pravljičarjev v Mariboru in požela velik uspeh. Njenega pripovedovanja so bili deležni tudi odrasli poslušalci številnih krajev po Sloveniji. V Knjižnici Ivana Potrča radi popeljemo najavljene skupine odraslih obiskovalcev v pravljično sobico na pravljico. Klemenčičeva je cenjena tudi kot poznavalka literature za otroke v slovenskem prostoru. Njene knjižnične rubrike so objavljali in še objavljajo: sedmo leto Tednik (Tednikova knjigarnica), šesto leto Večer (Neobvezno za knjigoljube), Mentor (Bibliotrk), Katarina (Katarinina bralnica), Rina (Rinemo med knjige), Ptujčan, posamezne objave, ki so ponesle ime Ptuja in Knjižnice Ivana Potrča po vsej Slovenji (Pepita, Albert, Moj pes, joga v vsakdanjem življenju, Književni listi Dela ...). Najžlahtnejše pa je ime avtorice Klemenčičeve zapisano na knjigi Kurent, ki jeminulo leto izšla v odlični knjižni zbirki Slovenske ljudske založbe pri Slovenski knjigi iz Ljubljane. Tako je lik Kurenta dobil novo, odlično besedno in likovno podobo, ki bo utrdila zavest o pomembnosti Kurentove dediščine za slovenski prostor. Publicistično dejavnost Klemenčičeva namenja mladi in odrasli publiki, saj verjame v prispevek branja k celostnem razvoju posameznikov in družbe. Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča je z njenim strokovnim in neumornim ustvarjalnim delovanjem postal vzoren in eden najlepših oddelkov za mlade bralce v Sloveniji. Tjaša Mrgole jukič DR. ALOJZIJ REMEC -PTUJSKI ZUPAN MED LET11935 IN 1941 Pisatelj in dramatik S pisanjem je začel že v zgodnjih gimnazijskih letih. Pod vplivom Zupančiča, Cankarja in Gorkega je začel objavljati svoje literarne prvence v tržaški Edinosti. Pozneje je sodeloval s poezijo in prozo v Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Domačem prijatelju, Mladiki itn. Na Primorskem se je uveljavil kot pisec popularnega zgodovinskega romana Veliki Punt (leta 1910). Leta 1912 je uredil dijaški zbornik jubilej. Druga dela: zbirka povesti Iz moje domovine, Naši ljudje, Andrej Košuta. Najmočneje se je izpovedal v dramskih delih: Učiteljica Pavla - 1921, Komedija Kirke - 1922, kmečka žaloigra Užitkarji in tragedija Magda - 1923, pravljična igra Zakleti grad 1924, medvojni drami Volkodlaki in Talci v Kraljevu, pravljična igra Miklavževe vragolije, igrica Bunda 1944 v srbskem jeziku. V rokopisu je ostala učiteljica Pavla. Po vrnitvi na Ptuj je napisal prvi del romana Opustošena brajda, ki je v resnici kronika njegove družine, ki velja za odličen literarni dosežek in hkrati poklon mestu Ptuju in njegovim prebivalcem. Nedopisano je ostalo težko pričakovano nadaljevanje Opustošene brajde. Oglejmo si dr. Remca v osebi Andreja Poljanška, kako je doživljal naše mesto: "Diplomirani filozof Andrej Poljanšek se je zbistril. Pred njim je rastlo visoko pročelje cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju. Portal -balustrada pročelnega okna - sv. Peter na levi - sv. Pavel na desni - prvi z mogočnimi ključi, drugi z mečem v roki - više nad njim Madona v plašču, posutem z rožami - visoko gori na vrhu mogočen križ na krogli, iz katere švigajo plameni...Pročelje med najlepšimi v Sloveniji. Barok. Gašper Dieti, zasnovatelj vsega tega. Konec sedemnajstega stoletja. - Fej, kako se mi vrti v glavi, prekleto vino! - je pomislil in se ogledal. Sedel je na enem od štirih vogelnih kamnov ob Marijinem stebru sredi trga. Goste platane so se vrstile kot pošastne sence vzdolž samostanskega pročelja proti parku. Ali se ne gibljejo, kakor vrsta menihov v procesiji? " (dr. Alojzij Remec, Opustošena brajda, 1. del, zgodba iz temnih dni, Slovenske večernice, zvezek 98, Celje 1946). Opiral se je na moderno, vendar njegova dela preveva mehkoba Vipavske doline in verjetno tudi Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Župan v mestu z malim obsegom in številnimi problemi v času velike gospodarske krize Mestna občina Ptuj je leta 1935/36, ko je dr. Alojzij Remec postal župan (uradni naziv predsednik mestne občine) obsegala 345 hektarov in štela 4261 prebivalcev (Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937). Ptuj je bil v tem času tudi sedež sreskega načelstva. Tik pred razpadom monarhije od leta 1896 do 1918 je bil župan josef Ornig. Ob razpadu monarhije je z ženo ostal v Gradcu, upravo Mestne občine Ptuj pa je do konca vojne vodil podžupan Steudte. 12. decembra 1935 je prevzel občinsko blagajno dr. Alojzij Remec. Predajo je izvršil jerše. 6. junija 1940 je dr. Alojzij Remec predal posle novo postavljenemu mestnemu predsedniku dr. Vladimirju Brezniku - do 17.9.1940. Ugotoviti bi bilo potrebno, zakaj je banska uprava za Ptuj v pičlih štirih mesecih zamenjala dva predsednika občine in nato postavila nazaj dr. Remca? Ko je dr. Alojzij Remec leta 1935 prevzel posle predsednika mestne občine, je mestni svet (MS) sestavljalo 26 svetnikov: Fran Alič, josip Berlič, Anton Brenčič, dr. Sikst Fichtenau, Ferdo Fras, lakob Gačar, Andrej Hernja, Herman Kersche, Dragotin Koren, Lovro Krajnik, Matija Križan, dr. Aleksander Kuhar, Franc Mahorič, Ivan Marinček, Blaž Pihler, josip Pinter, Albert Primc, Ivan Rupar, Ivan Steudte, Ognjeslav Skaza, Franc Stiplovšek, Albert Scharner, Franc Širec, dr. Alojz Visenjak, jakob Zavrnik in Martin Vrabl. Mestni ravnatelj Mihael Zavadlal je bil zapisnikar. Na sejah sta prisostvovala tudi sreski načelnik dr. janko Vidic in Magistrat, leta 1936, Zgodovinski arhiv Ptuj 27. MAREC/SUŠEC 2002 27. MAREC/SUŠEC 2002 IZ PTUJSKE ZGODOVINE podpredsednik mestne občine Ivan Cvikl. Seje mestnega sveta so se odvijale mesečno ob 18. uri popoldan, v prostorih mestne posvetovalnice. Seje MS so bile skoraj na las podobne današnjim sejam in problemom. Oglejmo si nekaj primerov. Na prvi seji MS 9.1.1936 je predsednik dr. Remec prisotne člane MS seznanil z vsebino čestitke za rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice matere Marije, čestitke ob izvolitvi novega češkega predsednika dr. Beneša in tihem slovesu od dolgoletnega in požrtvovalnega borca za pravice našega naroda Franca Grafenauerja. Nato so svetniki razpravljali o koncesijah za gostilne, o dodelitvi stanovanja ravnatelju meščanske šole, zniževali so najemnine stanovalcem v občinskih stavbah, pokrili primanjkljaj kmetijsko obrtne razstave, za predsednika obrtno nadaljevalne šole so določili mestnega predsednika, odpisali pogrebne stroške zaradi siromašnosti umrle, športnemu klubu Drava so odpisali najemnino za igrišče, tovarni Pihler Nande so prepustili del dominikanskega samostana, obravnavali so socialne probleme cestnih pometačev, dovolili napeljavo dimnika v mestni hiši in sprejeli sklep o honoriranju cerkvene glasbe ob državnih in narodnih svečanosti v cerkvi sv. jurija. Pod 5. točko so pod vodstvom podpredsednika, dr. Remec se je odstranil, obravnavali Remčevo vlogo, da njega in njegovo družino - ženo Anico in nedoletne otroke Ljuba, Vero in Mihaela vpišejo v seznam članov mesta Ptuja. Vloga je bila pozitivno rešena in tako je dr. Remec skupaj z družino postal meščan mesta Ptuja. Zanimiva je bila druga seja, 30.1.1936, ko so člani MS obravnavali proračun, ki je vseboval sredstva za elektrifikacijo žage, mlina, klavnice, mizarskih strojev. Znižali so ceno elektrike za javno razsvetljavo. Mestna godba je prišla pod upravo Glasbene matice. Stroške vzdrževanja trgovsko nadaljevalne šole so si delile vse občine glede na število učencev. Sprejeli so tudi pobudo o oblikovanju spomenice, s katero bi bilo mesto Ptuj in ptujski srez primerno dotirana in upoštevana pri projektiranih javnih delih iz državnega fonda. Iz seje v sejo sledijo obravnave vlog ljudi, ki dobijo status mestnega reveža. Socialna stiska kot posledica gospodarske krize je bila jasno razvidna. Potrebo po razširitvi bolnice so naslavljali na bansko upravo. Finančne probleme v dijaškem domu so rešili tako (3. seja, 3.4.1936), da so dijaški dom s pogodbo prenesli na minoritski samostan za dobo 15 let. Samostan se je ne glede na sprejeto pogodbo obvezal, da bo še naprej nudil posteljna prenočišča za Ferialni savez. Gledališče je imelo v najemu Dramatično društvo in slednje naj po sklepu MS samo poskrbi za znižanje elektrike. 14.5.1936 je bil dr. Remec izvoljen v upravni odbor mestne hranilnice. Na isti seji je priporočal članom MS, da se naročijo na Kroniko slovenskih mest. Muzej je dobil dodatne prostore v dominikanskem samostanu. Seja 25.6.1936 je izzvenela v smislu pomanjkanja denarja za vodovod in kanalizacijo po mestu. Namesto vodovoda so namestili v obstoječe studence po mestu električne črpalke, za kanalizacijo pa je naprej skrbel možak s konji in smrdljivim sodom za vsebino greznic. Zupan dr. Remec je na začetku vsake seje poročal o svojem delu, o udeležbah na slavnostih, o rešenih problemih, itn. 5.11.1936 so se meje mestne občine razširile, in sicer so priključili del občine Grajena in Rogoznico, Zgornji in Spodnji Breg, Brstje, Budino, Krčevino, Novo vas in Dražence. Mestna občina se je tako povečala na 1.811 hektarov in število prebivalcev se je povečalo na 7.145. Razen dveh pripomb je pripojitev tako glede pristojnosti kot glede financ uspela. Na koncu zapisnikov, vezanih v knjigo, so dodani zapisniki tajnih sej, na katerih so v glavnem reševali disciplinske in personalne zadeve. Leta 1937 se je spremenila sestava in število članov MS, predvsem zaradi razširitve ozemlja mestne občine. Dr. Remec je k obstoječim odborom predlagal odsek za mestna podjetja, člani MS so predlog potrdili. Dr. Remec je na isti seji 21.1. 1937 postal tudi član gradbenega odbora. Tega leta so uvedli nekatere nove davke, prepovedali nove zaposlitve, posredno vključili okoliške občine za plačevanje stroškov gimnazije, poslopja sreskega načelstva in za vzdrževanje gasilske čete. Vse občinske nabave so se opravljale preko razpisov, prednost pri izbiri je bila kakovost, domače podjetje, domači materiali. Na seji 22.3.1937 so razpravljali o potrebi novega mostu in državne ceste. Sprejet je bil sklep o preureditvi kopališča po načrtih arhitekta Vurnika. Na seji 4.5.1937 so ugotovili potrebo za tujsko prometno pisarno. Odprta je bila 12.6.1937 v prostorih Mestne hranilnice Ptuj. Sprejet je bil sklep o razširitvi cestne razsvetljave na priključena območja, začel se je boj za zdravstveni dom in delavski dom. Obupen socialni položaj kaže dejstvo, da sta Privatna iniciativa in Vincencijeva družba odprli javno kuhinjo in razdelili 150 obrokov dnevno. Župan si je prizadeval za razširitev avtobusnih zvez predvsem proti Halozam, kjer je tudi uspel. Razbremenitev mestnega proračuna je dosegel s prenosom gimnazijske stavbe na Dravsko banovino. Tega leta je občina dala cerkev sv. Roka v upravljanje Društvu za vzdrževanje cerkve sv. Roka. 25.5.1937 je predsednik dr. Remec poročal o veličastnem slavju ob 20. letnici Majniške deklaracije na Ptuju. 16.9.1937 je MS imenoval delegacijo, ki je bila zadolžena, da pri ministru dr. Kreku opozori na nujnost regulacije Pesnice, na nujno potrebni novi most na Ptuju, zagotovitev pogojev za novo industrijo ter potrebo po novem kopališču in vodovodu. 19.11.1937 je dr. Remec na MS poročal, da je uspel rešiti pritožbo gimnazijskega ravnatelja prof. Aliča o vožnjah dijakov z vlakom, in sicer je dosegel uvedbo dodatnega vlaka na progi Ptuj-Ormož za potrebe dijakov. 19.11.1937 je najbolj zanimiva točka na seji MS pobuda Muzejskega društva, da bi skupaj z Vinarskim društvom začeli akcijo za ustanovitev vinarskega muzeja. Svetniki so pobudo sprejeli in dali na razpolago Vodni stolp, današnjo Miheličevo galerijo. 12.12.1937 so svetniki sklenili, da se na mestnem pokopališču uredi vojaško grobišče. Remec je torej bil župan v mestu z majhnim obsegom in številnimi problemi v času velike gospodarske krize. Bil je izredno širok, svetovljanski, spremljal je dogajanje tako na Ptuju, v banovini, v jugoslaviji kot tudi po Evropi in se nanj odzival - smrt Masaryka, smrt škofa jegliča, smrt pravoslavnega patriarha v Beogradu, smrt ptujskega direktorja dijaškega doma. Mag. Kristina Šamperl Purg Zgodovinski arhiv Ptuj Skupinska fotografija slovenskega katoliškega društva Kres; A. Remec prvi v tretji vrsti z desne, druga v drugi vrsti z desne Anica Ratej, bodoča soproga. Fotografija je last družine Remec. NARODI V RAZCVETU NA PTUJU *20. stoletja. Štiristo let stara hiša, prenovljena, nekje blizu Londona. V njej deluje svetovalna služba, ki se ukvarja predvsem s finančnimi zadevami, investicijami, skratka služba, ki 'eluje na področju ene najbolj donosnih in natančnih dejavnosti moderne dobe. V pisarni direktorja sta še njegova tajnica in sodelavka. Kljub zidarskim delom, ki potekajo v sosednji sobi, se vsi trije trudijo, da bi čim bolj zbrano delali za svojimi računalniki. Saj vedo, da če želijo prenoviti notranjost hiše tako, kot si želijo, morajo za to zaslužiti tudi nekaj denarja. Kmalu se zgodi, kar so vsi pričakovali in si želeli, med drugim tudi zato, da bo hrup pojenjal - vmesna stena pade. Vse tri glave v direktorjevi pisarni se komaj opazno obrnejo proti porušeni steni, da bi si vsaj za hipec ogledale novo pridobitev, ko se v istem trenutku luknjač, ki je na mizi, z vso silo sam od sebe požene preko mize in se v isti višini z neverjetno močjo zaleti v steno. Menda je tam še zmeraj luknja. In bo tudi ostala, kajti to je naredil duh, ki straši v tej hiši in se pojavi vsakokrat, ko v stari stavbi potekajo obnovitvena dela. Duh se namreč zelo razjezi, če se karkoli v hiši spremeni. Direktor v zgoraj opisani stavbi je Alan Smith, predsednik združenja "Nations in Bloom" (Narodi v razcvetu) ali na kratko NiB. In to je le ena izmed zgodb o duhovih. Na razmišljanje o njih so ga napeljali prostori Knjižnice Ivana Potrča v Malem gradu. Zgodbe je pripovedoval direktorici knjižnice Tjaši Mrgole jukič in kar ni mogel zapustiti njene pisarne, saj se mu je kot pravemu Angležu zdelo nemogoče, da v Malem gradu ne straši. Alan Smith je študiral v Oxfordu, po poklicu pa je finančnik, ki svetuje velikim priznanim angleškim podjetjem. V vlogi predsednika NiB pa svetuje mestom širom po svetu, kako in kje urediti zelene površine, kako izboljšati pogoje za življenje v mestnih središčih in podobno. Združenje NiB je še mlado, saj je bilo ustanovljeno leta 7 996. Leta 7 997 je združenje organiziralo prvo mednarodno srečanje štirih ali petih mest, ki so se takrat bolj za šalo kot zares potegovala, katero se bo najbolje predstavilo v petih različnih kriterijih, ki zaobjemajo celotno življenje lokalnih skupnosti. Ti kriteriji so: olepšanje naravnega in kulturnega okolja, zaščita in obnova kulturne in naravne dediščine, vključevanje vseh ljudi v prizadevanjih za višjo kakovost življenja, okolju prijazen razvoj in načrtovanje za prihodnost. Mesta so se morala predstaviti z vsemi napakami, problemi in rešitvami. Rezultat je bil presenetljiv, kajti po končanem srečanju, kjer so bile nagrade zgolj simbolične, so se vsi zavedli, koliko so si pravzaprav imeli povedati in koliko so se naučili eden od drugega. Sprevideli so, da dejansko ne gre za to, kdo dobi katero nagrado, ampak kaj nekdo odnese nazaj v svoj kraj na drugačen način, v obliki novih spoznanj, izkušenj drugih in osebnem zadovoljstvu, da so drugi izvedeli nekaj novega. Kajti to je edino mednarodno srečanje-tek-movanje, kjer sodniki ne hodijo iz kraja v kraj in "se imajo lepo", ampak se predstavniki lokalnih skupnosti srečajo med seboj, si izmenjajo znanja, izkušnje, ideje. Tako bo na primer ena največjih lokalnih skupnosti v Angliji, Westminster, prihranila do 800.000 EUR na leto, saj so se povezali s finskim mestom, ki uporablja veliko boljši, predvsem pa cenejši način ocvetličenja mesta. To je le primer, kajti ime "Narodi v razcvetu" ne pomeni, da gre zgolj za cvetlično tekmovanje. Tekmovanje NiB se je v pičlih petih letih razvilo v najpomembnejše tovrstno mednarodno tekmovanje, kjer se o pomembnih okoljskih vprašanjih pogovarjajo ljudje, ki niso politiki. Več kot dvesto mest je samo lani poslalo prijavni pisni dokument, ki mora zajemati vseh pet kriterijev in ne sme imeti več kot 4.000 besed. V finalno tekmovanje sprejmejo le 40 mest. Ptuj se je trikrat zapored uvrstil v finalno tekmovanje in je do zdaj še edino mesto, ki je prvič poseglo kar po dveh najvišjih odličjih hkrati. Alan Smith je prišel v Slovenijo in na Ptuj na povabilo predsednika Turističnega društva Ptuj in Mestne občine Ptuj. Njegov glavni namen je bil predstaviti NiB v" tem delu sveta, saj je razen Ptuja ta del jugovzhodne Evrope popolna neznanka v svetu, če izvzamemo članke o vojnah in rasno-verskih nemirih. O Ptuju je že veliko vedel in videl tudi fotografije ter filme, a si ga je želel osebno ogledati. Grad, knjižnica, vinska klet, Čisto mesto, reka Drava, vse ga je prijetno presenetilo, kajti slika in beseda ne moreta pričarati resničnega mestnega vzdušja. Razumel je težave, s katerimi se sooča mesto, saj noben problem ni edinstven in obstaja tudi v drugih mestih. Na obisku v podjetju Čisto mesto, ko smo se mu opravičevali za smrad, je rekel: ’Smeti nikjer na svetu ne dišijo. Mogoče pa lahko ravno to vzpodbudi ljudi k bolj ozaveščenemu ravnanju z odpadki. " Pogrešal je le nekoliko bolj turistični izgled mesta, kot so manjše trgovinice s spominki in drobnarije, ki v starih mestih pričarajo prijetno vzdušje utripa preteklosti in hkrati vabijo v' najbolj skrite kotičke, ki niso v nobenem turističnem vodniku in jih vsakdo odkrije le zase. Na Ptuju se je srečal s štiričlansko delegacijo z Ohrida (Nikola Naumov, župan občine Ohrid, Džuradin Džuradin, tajnik občine, Dimitrij Martinov, direktor Komunalnega podjetja in Branko Anoudovski, pomočnik direktorja) ki jo je vodil župan M. Luci in je bila na obisku v podjetju Eko-les. Ohrid se želi vključiti v tekmovanje NiB in Alan Smith jim je ponudil pomoč pri izpeljavi tega projekta. Prav tako je bil navdušen nad Mariborom in Izolo, ki se bosta vključila v NiB, saj imata po njegovem obe mesti veliko za pokazati ostalim in se hkrati tudi veliko naučiti. ZRS Bistra bo tem mestom nudila strokovno vodstvo in tako bo Ptuj postal nekakšna podaljšana roka NiB za to področje. V Izoli se je potrdila ena od usmeritev Narodov v razcvetu: med sprehodom po ulicah so mu razložili, da je občina Izola različnim umetnikom dala v brezplačen najem 30 lokalov v pritličju, ki tam ustvarjajo in razstavljajo. "Kako to, da vi na Ptuju tega nimate?", je vzkliknil. "To je še en dokaz, da se morajo mesta med seboj srečevati, ne pa da sodniki hodijo od enega do drugega. Le tako lahko pride do resnične izmenjave izkušenj, idej in mnenj. " Tanja Ostrman Renault Fotografije: Črtomir Goznik Mitja Mrgole, Simona Kašman iz ZRS Bistra Ptuj, Miroslav Luci, Alan Smith, Tanja Ostrman Renault Ptujski župan je Alanu Smithu, predsedniku združenja Narodi v razcvetu, iz Velike Britanije, podaril protokolarni kelih MO Ptuj. ŠPORTNIK LETA 200 V NAJBOLJŠA POISKALI MED MOJSTRI BORILNIH VEŠČIN IN KOLESARJI TO STA NADJA ŠIBILA, ČLANICA KBV PTUJ, IN GREGOR GAZVODA, ČLAN KK PERUTNINA PTUJ rje v najstarejšem slovenskem mestu zanimanje za šport r izjemno, je nazorno pokazala prireditev Športnik leta '001. Mestno gledališče je bilo pretesno za vse tiste, ki so želeli spremljati podelitev priznanj ptujskim "naj" športnikom v lanskem letu. Navzoči so toplo pozdravili slovenskega nogometnega reprezentanta Marinka Galiča in skupaj uživali v pestrem spremljevalnem programu. Nastopili so plesna skupina OŠ Olge Meglič, plesni center Mambo, Miran Tetičkovič in folklorna skupina OŠ Ljudski vrt. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj Miroslav Luci: "Ptuj je ponosen na svoje športnike in njihove dosežke, s katerimi promovirajo mesto. Čutim obveznost, da se vsem, ki v kakršni koli obliki prispevate k dosežkom na področju ptujskega in slovenskega športa, zahvalim v upanju, da boste tudi naprej vztrajali pri vaših plemenitih ciljih, " je poudaril. Predsednik odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj Vlado Čuš pa je povedal: "Kar 25% prebivalcev naše občine se ukvarja s športom. V občini deluje več kot 80 športnih kolektivov. Letošnji občinski proračun upošteva tudi eno od prioritet v okviru športne infrastrukture našega mesta, posodobitev atletskega stadiona s spremljajočimi napravami in nogometnim igriščem. Pri ptujski gimnaziji je biia zgrajena nova športna dvorana in upam, da se bo v najkrajšem času odprla tudi za potrebe ptujskega športa. " Ob vsakoletni športni inventuri imajo člani strokovnega sveta in Športnega zavoda Ptuj nadvse težavno delo, saj morajo iz velikega števila nominirancev za najuspešnejšega športnika in športnico leta ter najboljši športni kolektiv izbrati tiste, ki s svojimi športnimi rezultati izstopajo daleč od povprečja. To pa ni vedno lahko. "Izbira je bila opravljena v skladu s kriteriji mednarodnega in slovenskega Olimpijskega komiteja. S tem je bil dan večji poudarek panogam olimpijskih športov. Končni vrstni red je bil opravljen na osnovi pravil pri izbiri športnika leta s točkovanjem uvrstitev na uradnih tekmovanjih, * utemeljuje strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenartič. Napetost je bilo čutiti že pred 18. uro, napovedanim začetkom letošnje proglasitve najboljših. Govorice, ugibanja in dovtipi so si sledili kot izdelki na tekočem traku. Čeprav je bilo v zraku pričakovanje, da utegnejo najvišje priznanje podeliti svetovnemu prvaku v kikboksu Davorinu Gabrovcu, se je zgodilo drugače. "Nad dogajanjem sem ogorčen. Takšen izbor odločno zavračam, javno sem izrazil nestrinjanje z načinom glasovanja in kriteriji za izbor športnika leta, " pravi prvo ime slovenskega kikboksa. Najprej so podelili priznanja srednješolcem, kjer so bili v obeh konkurencah najboljši dijaki in dijakinje ptujske gimnazije. Najboljšim osnovnošolcem bodo priznanja podeljena na posebni slovesnosti. Priznanja zaslužnih delavcev v športu so prejeli: Branko Brumen, TK Ptuj, Tone Čeh, KK Perutnina Ptuj, Zlatko Čuš, Aeroklub Ptuj, Ivan Gomilšek, RK Drava, Franc Grlica, NK Podvinci, Roman Grm, BK Ptuj, Francka Hojnik, SK Ptuj, Franc Ivančič, PD Ptuj, Aleš Kokol, KMN Poetovio, Ljubo Kokol, Karate DO Ptuj, Boris Petek, ŠD Grajena, Irena Prelog, Modelarsko društvo Aviotech, Jakob Rajh, D TV Partizan Ptuj, Franc Slodnjak, KBV Ptuj, Peter Šilak, PD Ptuj, Miran Tajhman, JK Drava, Stanko Zebec, PD Ptuj, Tamara Zenunovič, ŽOK Ptuj, Daniela Petrovič, Vrtec Ptuj. Posebno priznanje kot zaslužni športni delavec pa je prejet Milan Zupanc. Priznanja državnih prvakov v mladinski konkurenci so prejeli: Aldo Ilešič, KK Ptuj, Jurček Horvat, Robert Simonič, Andrej Bezjak in Maja Volgemut - vsi KBV Ptuj, Matevž Božičko, PK Terme Ptuj, Ivan Pučko in Albin Novak - oba BK Ptuj, Davorin Sluga, Maja Mlinarič in Bojan Zemljarič - vsi Atletski klub Ptuj. Priznanja državnih prvakov v članski konkurenci so prejeli: Sebastijan Kristovič, Andrej Vindiš, Matjaž Vindiš - vsi KBV Ptuj, Igor Kolarič, Aeroklub Ptuj, Oton Velunšek, Modelarsko društvo Aviotech, Jasmina Vojsk in Uroš Flajs - oba JK Drava, Petar Makovec, BK Ptuj, Denis Marasovič in Danijel Dugi - oba Akademija borilnih veščin Ptuj. Pokale za najuspešnejše trenerje so prejeli: Robert Pintarič, KK Perutnina Ptuj, Andrej Petrovič, Atletski klub Ptuj, Vladimir Sitar, KBV Ptuj, Zoran Krajnc, TK Ptuj, Tanja Rozman, PK Terme Ptuj. Najuspešnejši ženski ekipi sta bili Aeroklub Ptuj - članice in Teniški klub Ptuj, v moški konkurenci pa Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, Klub borilnih veščin Ptuj in Strelski klub Ptuj. Za najboljšo športnico MO Ptuj v letu 2001 je bila proglašena Nadja Šibila iz KBV Ptuj, sledijo: Ajda Brumen, TK Ptuj, Tanja Žuran Putora, JK Drava, Renata Polanec, KBV Ptuj, Petra Podgoršek, Aeroklub Ptuj, in Aleksandra Bezjak, Strelski klub Ptuj. Za najboljšega športnika je bil proglašen Gregor Gazvoda iz KK Perutnina Ptuj, sledijo pa: Davorin Gabrovec, Matej Šibila -oba KBV Ptuj, Nikola Seničič, JK Drava, Mirko Vindiš, Atletski klub Ptuj, in Mitja Mahorič, KK Perutnina Ptuj. Vrhunec prireditve je bil seveda izbor športnice in športnika 2001. To sta Nadja Sibila in Gregor Gazvoda. Podoben pristop, podobna energija, podobna karizma, tudi podoben način borbe. Pošten, odprt, do zadnje kaplje znoja, dokler je pot še za milimeter vidna. Samo taki ljudje osvajajo najžlahtnejša odličja na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, evropskih in svetovnih pokalih ter ostalih mednarodnih tekmovanjih. "Osvojiti zlato na svetovnem prvenstvu je nekaj, česar ne moreš načrtovati. Enostavno se zgodi, če si dober. Dober pa si le, če trdo treniraš. Kdor išče vzrok uspeha, najde vztrajnost. Naj moje ambicije dobijo krila, sicer pa so tudi moji vizionarski načrti visokoleteči. V meni tli želja po plovbi v profesionalnih vodah, saj mi dekletu, predanemu športu, pisarniško delo prav nič ne diši, " odgovarja prva dama svetovnega kikboksa Nadja Šibila. Najzaslužnejši za slavje, Vladimir Sitar, prof., pa dodaja: "Vodim rod, ki sprva ni veljal za posebej nadarjenega, njihovi odlični rezultati pa so postavili na ŠPORT glavo vse napovedi o njihovi prihodnosti. Zaupam fantom in dekletom, ki me že dolgo niso razočarali. " "Z mirno vestjo lahko zapišete, da so zmagovalci vsi, ki so se danes predstavili tukaj, v ptujskem gledališču. Izredno dobro vzdušje številnega občinstva pa je lahko zgled vsem športnikom, saj je vsak pozdravil vsakogar; zmaga enega je bila le pika na i vsem prizadevanjem med letom, saj so tudi manj uspešni prizorišče zapustili polni optimizma, " je pospremil dogajanje Gregor Gazvoda. Prizadevanja organizatorjev velikih slavij, kajpak tudi športnih, vedno vsebujejo željo, da bi po koncu dogodka o njih ostalo kaj trajnejšega. In v športu so rezultati in rekordi, ki so na očeh še dolga leta, seveda prava stvar. Izbor Športnik Ptuja 2001 ne bo ostal v prijetnem spominu zgolj po tekmovalni plati, ampak tudi po organizacijski. Tako gostje kot športniki so pohvalili izvedbo prireditve in bili navdušeni nad gostoljubnostjo ljudi iz Športnega zavoda Ptuj, kar bo nov, seveda majhen, a vendarle dragocen prispevek v prid ptujskemu športu. In s tem, kar so številni mladi dosegli v športni areni, se bomo lahko hvalili nekaj časa, četudi bi se z bolj načrtno in dolgoročnejšo usmeritvijo v ekipnih športih dalo doseči veliko več. Kaj svetovati klubom? "Zavzeto in skupno delo za razvoj ptujskega športa, brez pretiranih in bolestnih ambicij ter veliko strpnosti. Urediti je treba finančna stanja v posameznih sredinah in okrepiti delo z mladimi. Delo z nadarjenimi zahteva več kot navaden trening, tega pa se v klubih še premalo zavedajo. Kajti le če jim zagotovimo vse potrebno za napredek in nato tudi nastope, lahko od njih zahtevamo načrtovane rezultate. Obveznost je torej obojestranska. Kdor ne daje dovolj, bo tudi malo žel, " je mag. Stanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj, sklenil nič kaj optimističen pogovor. Ivo Komik MILAN ZUPANC - 70 LET LE MfiLO JE LJUDI Nfi PTUJU, KI ŠPORT TOKO DOBRO POZNfiJO KOT ZUPANC alo je ljudi na Ptuju, ki 'i šport tako dobro poznali se z njim poosebili kot Milan Zupanc. Posebnež svoje vrste je in taka je bila tudi njegova doslej prehojena življenjska pot. Zupanc, ne samo pronicljiv in vsestransko razgledan, ampak tudi trmast, je tako izpeljal do zmagovitega konca domala vse, kar si je v življenju zamislil. Šport je bil za mladega Milana usoden. Našel ga je že v šolskih klopeh, ko je z druščino prijateljev igral nogomet. Na zelenih poljanah se je vedno počutil kot v raju, v varnem naročju. Njegova poglavitna ljubezen ostaja rokomet (v njem je bil vse: aktiven igralec, nadvse uspešen trener, funkcionar na različnih ravneh, poročevalec in kronist), a je njegovo poznavanje športa še mnogo širše, skorajda enciklopedično, kar velja tudi za številna druga področja človekovega udejstvovanja. Kar znatno število bodočih mladih plavalcev je učil abecede športne misli. Razkrival in osvetljeval jim je stvari, za katere si prizadevajo v šolah plavanja. Nikoli ni skrival, da mu godi pozornost, veliko več pa mu pomeni delo. Prav neverjetno je, kako se loteva nalog, ki si jih zastavi sam. Resnično neuničljiv, večni mladenič Milan Zupanc vse svoje sposobnosti in moči že dolga leta zastavlja v AMD Ptuj, s svojim delom pa je bil prisoten tudi v drugih društvih in organizacijah, je dolgoletni organizacijski sodelavec ptujskega festivala narodno zabavnih melodij in kurentovanja. Kot upokojenec se je povsem posvetil športnemu novinarstvu. Njegov znameniti podpis anc je vedno zagotovilo za poglobljen prispevek, ki se ne omejuje zgolj na poteke tekem in rezultate, marveč je tudi velik promotor športno-etičnih vrednot. Še posebej dragoceno je njegovo publicistično delo pri številnih zbornikih in drugih športno naravnanih izdajah, s katerimi ostaja nepogrešljiva priča našega športnega razvoja. Odgovorni so znali vrednotiti prispevek Milana Zupanca k razvoju ptujskega športa nasploh, je prejemnik številnih priznanj (Bloudkova zlata, srebrna ter bronasta značka, pozneje še plaketa, zlata plaketa Boksarske zveze Slovenije, bronasta plaketa Rokometne zveze jugoslavije in plaketa Rokometnega kluba Drava ob 50. letnici ptujskega rokometa, srebrna plaketa Zveze telesnokul-turnih organizacij Ptuja, zlati znak AMZS in DPMS ...), zato tudi utemeljitve predloga za zadnje, ki ga je dobil na prireditvi ob proglasitvi najboljšega športnika MO Ptuj, ni bilo težko napisati. Njegov delavnik je v zadnjem obdobju razpotegnjen od zore do KI® 5^MJp iiMLKIp Hndvajseti marec je bil ' svetovni dan zaščite voda. Zato želimo člani Kajak kluba Ptuj v tem mesecu sporočti vsem, ki še ne veste, da v Ptuju od marca 1997 aktivno deluje Kajak klub, ki se lahko pohvali z vedno večjim številom članov in vedno večjim številom prireditev in aktivnostmi, ki jih izvaja čez celo leto. Le v neokrnjeni naravi se res zavedamo svoje lastne, človeške narave. Zato si z različnimi gibanji in akcijami prizadevamo obvarovati naravo. Vodi nas misel "nazaj k naravi". Na področju kajakaškega športa se razumevanje in pripadnost tej misli kaže predvsem v odnosu do vseh športov v naravi in v stiku z vodo ter našimi rekami. Visoke civilizirane družbe šport v naravi zelo cenijo in ga imajo za kulturno vrednoto. Zato bi radi, da se vsak občan zaveda svoje odgovornosti do narave, preden karkoli odvrže vanjo, kar tja ne spada, naj se zaveda, da je narava od nas vseh. mraka, navkljub peklenskemu tempu pa še najde čas, da z ženo Štefko skoči na kakšen eksotičen košček sveta, očetovsko pokramlja s hčerama in vzame v naročje vnukinji in vnučka. Redko se dogaja, da se tudi ob tako častitljivi obletnici lahko vprašamo, kakšne načrte še ima jubilant za svoje delo. Toda med značilnostmi na življenjski poti športu predanega Milana Zupanca sta prav njegova izjemna vitalnost in svežina njegovega duha, ki se ne pusti vkleniti v zemeljske spone ali v navdušenje nad opravljenim delom. Mišljenjska odprtost daje Zupancu zagnanost pri njegovem športno-raziskoval-nem delu in mu hkrati omogoča pozitivno življenjsko naravnanost. Iskrenim čestitkam znancev in športnih prijateljev jubilantu, ki s sedmimi križi na ramenih še kosi in veže trto v svojem vinogradu, se pridružuje tudi uredništvo Ptujčana. Ivo Kornik Kajak klub Ptuj, Peršonova 19, tel.: 041 893 329, http://www.kajak-klub-ptuj.com S pomočjo kajaka si lahko ogledamo predele rek, ki so nedostopni za avtomobile in tako uživamo v njihovi lepoti. Zato je naša dolžnost, da skrbimo za vode, da bodo še dolga leta ohranjale svojo naravno lepoto in sijaj. S skupnimi močmi in skrbjo za čisto naravo se bomo še naprej lahko spuščali v soteske in uživali vse čare neokrnjene narave, uživali v drsenju po slapovih, skakanju v tolmune in plavanju po kristalno čistih potokih. Aleksandra Štromajer ZANIMIVOSTI POMEN ZDRAVE jftgfc PREHRANE **** V ek in celotna družba ostajata navkljub vsem novodobnim pridobitvam del fizične orirode. Skrb za ohranjanje naravnega okolja je hkrati skrb za zdrav način življenja, katerega sestavni del je tudi vsakodnevna prehrana. Hrana, pridelana na biološko neoporečen način, vsebuje veliko t. ». živih makromolekul (ŽM), ki so potrebne za učinkovitost presnovnih procesov. ŽIVE MAKROMOLEKULE V NAŠIH ŽIVILIH Ali vsebuje naša hrana manj živih makromolekul kot prehrana ljudstev, ki živijo v pred civilizacijo obvarovanem naravnem okolju? Industrijska družba proizvaja hrano, kot je bel riž, konzerve, beli sladkor, bel kruh idr., kjer praktično ni prisotnosti ŽM. Celo sadje in zelenjava, pridelana na intenziven način, s pomočjo umetnega gnojenja, sta osiromašena z živimi makromolekulami. Umetno gnojenje je porušilo naraven rastlinski sestav. Najboljša alternativa obstoječemu stanju je naravno biološko pridelana hrana. Prisotnost ŽM v živilih lahko izmerimo na osnovi energetskih sledi, ki so posledica fotoresonance. Tako na primer divje rastline vsebujejo 12-krat več ŽM kot rastline, ki jih pridelujemo za prehrano na konvencionalen način, in 2-krat več kot živila, ki so pridelana na biološko naraven način. Meso in ribe spadajo k živilom, ki je revno z živimi makromolekulami. Ko žival umre, hkrati umrejo tudi vse živalske celice. Že po nekaj urah se prisotnost ŽM v mesu zmanjša za polovico. Žita, sončnice, soja, prosena kaša ..., lahko, če so pravilno skladiščena, ohranijo daljši čas visoko vsebnost živih makromolekul. Prav tako semena, ki jih pravilno skladiščimo, lahko ohranijo sposobnost kalitve še po več letih. Živih makromolekul je največ predvsem v kalečih semenih žitaric, v korenju, krompirju, zelju, v sveži in doma pridelani zelenjavi, doma pridelanih jabolkih ipd. Ptujsko okolje je kljub prisotni industriji še sorazmerno dokaj ekološko obvarovano. Pogoj za ohranjanja naravnega ekosistema, potrebnega za biološko naraven način pridelovanja hrane, je zagotovo v prvi vrsti primerna ekološka zavest ljudi. Celotno Dravsko polje z okolico je naravno-pokrajinska enota, ki omogoča tukaj živeči populaciji ljudi pridelovanje in oskrbo z dovolj pestro, predvsem pa zdravo, to je na biološko naraven način pridelano hrano. To je pa že tema za kakšno prihodnjo številko revije. POVZETO PO: Chistian Opitz (1993): Fit und Gesund, mit Lebenden Makromolekülen. Verlag Bewusstes Dasein, Turmstr. 6, CH-8952 Schlieren. Lovro Beranič POMEN ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA DOJK POZOR - PORAST RAKA NA DOJKAH NA PTUJSKEM ~dijfO v prvih dveh mesecih tega leta smo na ptujskem odkrili skoraj ilovico vseh primerov te bolezni na leto. Takšen izreden porast novih 'primerov rakaste bolezni na dojki, celo v napredovalem stadiju, je zelo zaskrbljujoč. Vse ženske so se prvič oglasile na pregled v Ambulanti za bolezni dojk. Na Ptujskem zboli letno 25 do 30 žensk za rakom na dojki. V Sloveniji beležimo 700-800 novih primerov na leto. Dejavniki tveganja so: • starost žensk (pogostejše pri starejših od 45 let), • hormonski: • pogostejše pri ženskah s prvo menstruacijo pred 12 letom starosti ali z zadnjo po 50 letu starosti, • pri uporabnicah hormonske nadomestne terapije v menopavzi, in sicer po 7-10 letih jemanja, 0 družinska obremenjenost (5% je dednih - podedujemo nevarni gen od svojih staršev), 0 način življenja (debelost, uživanje živalskih maščob, prekomerno pitje alkohola). dojk in glede na napotno diagnozo ste na vrsti najkasneje v enem tednu. Po strokovnih priporočilih se preventivni pregledi izvajajo: 0 pri ženskah starih 20-40 let enkrat na 3 leta, 0 pri ženskah nad 40 let vsako leto (običajno ob rednem ginekološkem pregledu). Preventivna slikanja (mamografije) dojk se izvajajo: 0 pri ženskah starih od 50 do 69 let na 2 leti, 0 pri ženskah starih od 40 - 49 let po lastni presoji zdravnika glede na tveganje- SAMOPREGLEDOVANJE DOJK Z rokama, spuščenima ob /2\\ telesu si oglejte obe dojki. /'"'--'"N Pazite na spre- /}■ membe v obliki \ \I \ dojk, na vdolbinice ali gube v koži dojk in na spremembe oblike bradavic. Dvignite roki nad glavo, morda se katera od sprememb pokaže šele tedaj. Pri tuširanju, ko je koža vlažna in drsi, dvignite roko in z drugo roko, z iztegnjenimi prsti s krožnimi gibi pretipajte celo dojko na nasprotni strani. Lezite na blazino podloženo pod hrbet. Dvignite eno roko in jo podložite pod glavo. Z drugo roko nežno z dlanjo in stisnjenimi prsti '/rji* postopoma pretipajte celo dojko s krožnimi gibi na nasprotni strani. Danes je rak dojk ozdravljiva bolezen. Petletno preživetje je več kot 67%. Čimprejšnja diagnoza pomeni boljše preživetje. Zato je zelo pomembno samopregle-dovanje dojk vsaj enkrat na mesec. Če odkrijete bulico ali zatrdlino ali kakšno drugo spremembo v dojki je potreben obisk in pregled pri svojem izbranem zdravniku ali ginekologu. Ta vas bo po potrebi napotil v Ambulanto za bolezni Postopki za preprečevanje raka dojk: 0 hrana z veliko sadja in zelenjave, 0 vzdrževanje normalne telesne teže, 0 primerna telesna dejavnost, 0 omejevanje pitja alkoholnih pijač. S temi ukrepi se pri odraslih ženskah zmanjša obolevnost za rakom dojk za 10-20%. Veselin Šučur, dr. med., spec. ginekologije in porodništva OBVESTILA FOTOGRAFSKI NATEČAJ USPEŠNO ZAKLJUČEN NASLOVNICA PTUJČANA 2001 / s lovnico Ptujčana v letu ^7/2001 so bralci izbrali novem-■ \brsko naslovnico (Ptujčan, št. 9/2001), na kateri je bila objavljena fotografija labodov na Dravi z naslovom Vračamo se k prijaznim ljudem avtorice Staše Cafuta. Zanimivo in hkrati presenetljivo so prav vsi bralci, ki so glasovali in poslali dopisnice do konca februarja, brez izjeme glasovali za isto, to je novembrsko naslovnico. Iskrene čestitke mladi fotografinji Staši Cafuta in zahvala vsem, ki so sodelovali na natečaju. Uredništvo ''•« “ "V,, «r . 7^ r POVfiBILO NA DRUŽINSKI IZLET otfbke i ^ J na družini r za družen in starše vabimo družinski izlet! Povod za druženje je svetovni dan družine, ki ga uradno praznujemo 15. maja. Za cilj letošnjega potovanja smo si izbrali ljubljanski živalski vrt. Ker pričakujemo veliko družbo, smo za prevozno sredstvo izbrali vlak. Na izlet se bomo odpeljali v soboto, 11. maja 2002, ob 6.45, vrnili pa se bomo popoldan. Izlet je za vse otroke brezplačen. Informacije in prijavnice dobite na sedežu Društva prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5, vsak delavnik od 8. do 11. ure in od 12. do 14. ure ter na telefonskih k___________________________________ številkah 774 2 7 81 in 031 356 845. Kontaktna oseba je Mojca Bezjak. Udeleženci dosedanjih izletov in tisti, ki so izrazili željo po sodelovanju v klubu družin, bodo vabilo in prijavnico dobili po pošti na dom. Prijave sprejemamo do 26. aprila 2002. Otroci brez spremstva staršev se izleta ne morejo udeležiti. Tudi tokrat vabimo čisto vse in se veselimo vesele družbe! CID Ptuj Društvo prijateljev mladine Ptuj ______________________________-A UREJANJE DOKUMENTACIJE ŽRTEV PADLIH IN POGREŠANIH VOJAKOV, MOBILIZIRANIH V NEMŠKO VOJSKO V 2. SV. VOJNI io četrt jezero je februarja na 42. Iji sveta četrti obravnavala dopis, ki ga je prejela od Poizvedovalne dejavnosti Kumer & Kobra, d. n. o., iz Prebolda, in predlagala, da se v celoti objavi v Ptujčanu. Vsebina dopisa družbe Poizvedovalne dejavnosti Kumer & Kobra, Šešče pri Preboldu 45, 3312 Prebold, je naslednja: "Obveščam vas, da urejam dokumentacijo pogrešanih in padlih vojakov iz časa 2. svetovne vojne. 1. Uredim mrliški list v originalu. 2. Pridobim vam dobo služenja vojaškega roka. 3. Posredujem vam podatke, kaj vam pripada kot dediču padlega oz. pogrešanega. 4. Uredim vso potrebno dokumentacijo iz arhivov 2. svetovne vojne ter vam v Nemčiji uveljavljam vaše zahtevke, ki pa so zagotovljeni, če so vaši podatki točni. Seznanil bi vas, da je to proces, ki traja tudi do pet ali več mesecev. Odgovor na vlogo pa vam posredujem z garancijo, da sem uredil oz. posredoval že uspešno. Kontaktni tel.: 031/774-730, g. Danilo. " Marija Cvetko, predsednica sveta Mestne četrti Jezero SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC ladna, nepridobit-humanitarna organi-cija in ima status ki deluje v javnem interesu na področju umiranja, smrti in žalovanja. Društvo izvaja mednarodni program celostne oskrbe umirajočega bolnika in svojcev, organizira skupine za samopomoč žalujočim in z različnimi oblikami izobraževanja prispeva k detabuizaciji umiranja, smrti in žalovanja. Ena izmed osrednjih nalog hospica je tudi pomoč in opora zdravstvenemu osebju. Izdaja tudi literaturo s področja umiranja, smrti in žalovanja. Slovensko društvo hospic, Območna organizacija Maribor, organizira v petek, 19.4.2002, od 16.00 do 20.00 v prostorih Centra za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5/a, Ptuj, delavnico z naslovom "Moj odnos do bolezni, umiranja in smrti". Informacije in prijave zbiramo na tel. št. 02/25 25 570 na sedežu društva Gosposvetska c. 27, v Mariboru, v času uradnih ur: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00, razen v torek med 14.00 in 17.00. Delavnica je brezplačna. Vljudno vabljeni Nada Wolf KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ IN PERUTNINA PTUJ BOSTA ZDRUŽILA POTENCIALE •dnji pridelovalec perutninskega mesa in izdelkov v Sloveniji •rutnina Ptuj in Kmetijski kombinat Ptuj kot največje kmetijsko todjetje v državi sta v minulih mesecih odkrila nove priložnosti za uspešen skupni razvoj. Vodstvi obeh podjetij sta se že odločili za tesnejšo organizacijsko povezanost. Določili sta izhodišča za združitev in jih potrdili s pismom o nameri, to pa pomeni, da bosta delniški družbi s sedežem na Ptuju združili svoje potenciale na področju pridelovanja kmetijskih pridelkov, vzreje in predelave mesa in izdelkov, ki sta jih že doslej razvijali sami, obe po standardih zdrave in varne slovenske hrane. Več informacij bosta upravi obeh družb posredovali javnosti na tiskovni konferenci, predvidoma konec marca. Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Mag. Alojz Erlač, generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj 17 GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE • RAZNO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 74 9 32 50 Faks: 02 749 32 51 E-mail: GP@gledalisce-ptuj.si blagajna@ gledalisce-ptuj. si http: //www.gledalisce-ptuj.si April 2002 PRIPOROČAMO 0 PREDSTAVE ZA OTROKE 5. april ob 9.30 in 17.00 - Društvo lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana: METULJČEK IN METULjČICA 11. april ob 9.30 in 11.00 - KD Španski borci: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA 0 PREDSTAVE ZA MLADINO 9. april ob 9.30,11.30 in 13.30 - Gledališče Koper: ENAJSTA ŠOLA 0 PREDSTAVE ZA ODRASLE 11. april ob 19.30 - Drama SNG Maribor: ČAj ZA DVE 23. april ob 19.30 - Gledališče Ptuj: MARJETKA, STR. 89 0 GOSTOVANJA PO SLOVENIJI 7. april ob 15.30 - gostovanje v Pliberku: MARJETKA, STR. 89 17. april ob 10.30 in 16.00 - gostovanje v Celju: PRINCESKA IN ČARODEJ 17. april ob 20.00 - gostovanje v Šentjanžu: MARJETKA, STR. 89 18. april ob 11.00 - gostovanje v Celju: PRINCESKA IN ČARODEJ 20. april ob 20.00 - gostovanje v Šentprimožu: MARjETKA, STR. 89 25. april ob 10.30 in 17.00 - gostovanje v Novem mestu: MARjETKA, STR. 89 KLUB OBZORJE V NOVIH PROSTORIH kovalce kluba Obzorje in Središča za samostojno učenje na krčevi 34 obveščamo, da smo celotno dejavnost premestili v orostore podjetja Animacija na Aškerčevi 1. Vse aktivnosti potekajo nemoteno naprej, zato vabimo stare in nove obiskovalce, da se nam pridružite. Program aktivnosti v marcu vključuje naslednje krožke: 0 vsak ponedeljek ob 10.00: ročna dela (kvačkanje, vezenje...) 0 vsak četrtek ob 10.00: izdelovanje velikonočnih pisanic. Ob torkih potekata še dva študijska krožka, "Predstavimo naše mesto nemško govorečemu obiskovalcu" in "Človek in barve", vendar nove vključitve zaradi zasedenosti zaenkrat niso možne. Za obiskovalce Središča za samostojno učenje, ki se pri nas učijo angleščino ali nemščino, pripravljamo ure konverzacije v angleščini oz. nemščini, kjer bodo pridobljeno znanje lahko praktično preizkusili. V začetku aprila vas vabimo na potopisno predavanje z diapozitivi o Indoneziji. O dogodivščinah in zanimivostih s svojega potovanja bosta govorili Vitoslava in Staša Cafuta. Dan in uro predavanja bomo sporočili v medijih, za dodatne informacije pa nas lahko pokličete tudi na telefon 74 9 34 60. 2250 PTUj, Čučkova 7 Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/787 76 31 e-mail: sportni.zavod.ptuj@amis.net ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 30.3. 9.00- 13.00 Turnir- Telekom Sobota, 6.4. 9.00- 16.00 Mali nogomet, turnir, SDM ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 30.3. 8.30- 13.00 14.00- 21.00 Sobota, 6.4. 8.30- 21.00 Nedelja, 7.4. 8.30- 13.00 Sobota, 13.4. 18.00; 19.00 Nedelja, 14.4. 8.30- 13.00 Petek, 19.4. 16.00; 17.00 19.00 Sobota, 20.4. 8.00- 21.00 Nedelja, 21.4. 8.00-13.00 Rokomet, turnir, dečki, MRK Drava Ptuj Mali nogomet KPŠ, turnir "ŠKIS" Judo, pokal Ptuja, kadeti, mladinci, JK Drava Ptuj Judo, pokal Ptuja, kadeti, mladinci, JK Drava Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, ZRK Tenzor, članice Odbojka, ŽOK Ptuj, liga klubskih ekip-deklice Rokomet, prvenstvena tekma, MRK Drava, člani Rokomet, prvenstvena tekma, ŽRK Tenzor, članice Namizni tenis, državno prvenstvo, kadeti, kadetinje Namizni tenis, državno prvenstvo, kadeti, kadetinje MESTNI STADION PTUJ Sobota, 30.3. 12.45 15.00 Nedelja, 7.4. 16.00 Sobota, 13.4. 13.45 16.00 Nedelja, 21.4. 16.00 Sobota, 27.4. 13.45 16.00 Nedelja, 28.4. 16.00 Nogomet, NK Asfalti Ptuj: NK ERA Šmartno, 2. SKL-kadeti 2. SML-mladinci Nogomet, 2. SNL, Asfalti Ptuj: NK Nafta - člani Nogomet, NK Asfalti Ptuj: NK Krško, 2. SKL-kadeti 2. SML-mladinci Nogomet, 2. SNL, Asfalti Ptuj: NK Pohorje - člani Nogomet, NK Asfalti Ptuj: NK Zreče, 2. SKL-kadeti 2. SML-mladinci Nogomet, 2. SNL, Asfalti Ptuj: NK Dravograd - člani RfiZSTRVISCE V MESTNI HIŠI , ~\zpe(fo, 10. aprila, ob 12. uri bo slovesno odprta razstava /likovnih del ljubiteljskega slikarja Branka Zupaniča na J temo Vrata. Razstava bo odprta do konca aprila. Vljudno vabljeni na otvoritveno slovesnost in ogled. Renata Merc JßicjfTo vas vabimo na ogled razstave akvarelov Josefa Lipperta fiz zbirke Grafičnega muzeja Rogaška Slatina. Razstava, ki je bila odprta 4. marca, bo na ogled do 30. aprila. _____^ Galerija DRffVflN IA____________ Ptuj, Vošnjakova ulica 2. Tel.: 031 585 991 Galerija Drava Janez Žvegla s.p. Kajuhova 1, 2250 Ptuj GSM: 041 563 424 GSM: 041 710 082 tel.: 02/ 745 35 11 DOZA TEL. 02/7400-999 VRAZOVA UL.5, ORMOŽI RAČUNALNIK AMD DURON 1000 DISK 40 GB RAM 128 MB DVD ROM 16x/48x MONITOR LG 17" TISKALNIK EPSON C 20 UX ZVOČNIKI 120W MODEM + INTERNET CENA SAMO: 189.500 sit DDV JE V CENI. TEL. 02/7870-999 OB GRAJENI 1, PTUJ NOKIA 3330 - 2500 SIT* NOKIA 5210 - 25.000 SIT* NOKIA 5510 - 35.000 SIT* ERICSSON T 65 - 30.000 SIT* SIEMENS S45 - 40.000 SIT* *Ob posebnih pogojih WWW.DOZAPTUI.COM «onozimt. srmobil KURENTOVANJE2002 NA PTUJU, OD 3. DO 12. FEBRUARJA 0,0 « www.ptuj.si Hvala vam. s 'Mercator ® interexpo* Nova KraMna banka Maribor Mercator SVS. <1.4. Ptuj £ KRAFT&WERK komunala ptui 7*5’? 'INCl 12J9 O ljubljanska banka čuna «sat večer -IC E RT US f avtohjmi mover attuo* 11 PETROL p< uti tir prfcjrnr In lUltUnitt $ Mesina občina Ptuj Organizator: Lokalna turistična organizacija Ptuj ZAVAROVALNICA MARIBOR TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA, s.p. telefon: 02/ 77-85-871 trg 1, 2250 Ptuj GSM: 041/ 925 852 LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO APRIL: MAj: 1 - ponedeljek - 20.-7. ure 6 - ponedeljek - 20.-7. ure 2 - torek - 20.-7. ure 7 - torek - 20.-7. ure 3 - sreda - 20.-7. ure 8 - sreda - 20.-7. ure 4 - četrtek - 20.-7. ure 9 - četrtek - 20.-7. ure 5 - petek - 24 ur 10 - petek - 20.-7. ure 6 - sobota - 14.-7. ure 11 - sobota - I4.-7. ure 7 - nedelja - 24 ur 12 - nedelja - 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 8. aprila ob 7. uri. 13. maja ob 7. uri. LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 -14.00 dežurstvo: marec: 1 1.3.2002 - 31.3.2002 APRIL: B.4.2002 - 30.4.2002 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEONjEtjA ONE. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Prodajni center PET0YIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE ♦ GOSTINSKI TEHNIK - 3. in 4. letnik ♦ GOSTINSKA DELA - KUHAR, NATAKAR - 3. in 4. letnik ♦ STROJNI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK - 1. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ TRGOVEC - prekvalifikacija, 1. letnik ♦ TURISTIČNI TEHNIK - 4. in 5. letnik Nakupni center PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE ♦ VISOKA POSLOVNA SOLA - študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana Market SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE ♦ SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA - Vlil. izobrazbe podiplomski specialistični študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana Naročnik: PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj TERME P TUJä o o Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Slovenija t ‘% Tei: +386 2 782 7S2 I J WFax:%386 2 783 777/| [E-mail: terme.ptujtgsiol. net 9| www.terme-ptuj.si » Abonma vstopnico, Iz^žikopani^ffdrasli) TObitets teiTUkupoiioni za Vabit eniv RAZPISUJEMO PROSTA MESTA ZA JESEN 2002 PROGRAMI ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE: PROGRAM ZA PRIDOBITEV VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE: PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 749 21 50