IZ LISTOV IN BiLTEN OV NEPOTREBNO ZATISJE »PobJeTla«, glasilo Socialistične srveze fleloviiega ljudstva Crne gore, ,ie objavlla v Številki z dne 1. scptembra članek z na- slovora: »Dva meseca po I. kongresu delav- skih svetov — nepotrebno zatišje«. V eianku objavlja list poročila svojih dopisnikov Iz Plevlja, cetinja in Ivangrada, v katerih je govora o prema.ihni aktivnostl delavsklb svetov v obdelovanju kongrcsnUi materia- lov. Objavljamo ta eianck v izvlečkili. »Ko so se pred avemi meseci vrnili s prve- ga kongresa delavskih svetov v Plevljo Miloš Rakič, DjemBo Djebhanid, Radomlr Mlnič ln Mehraed Vlahovljak, so ' bili pred delikatno '¦olžnostjo. Nad 2000 delavcev in uslužbencev, : so izvolili skupaj 14 delavskih svetov na iodročju plevaljskega okra.j.i. je i živim za- nimanjera pričakovalo vrnitev sv.ojih zastop- nikov, posebno tisto, kar so jim raorali dele- gati povedati s kongresa. Neposredno po vrnitvi so delegati v svojlh volllnih sektorjih imeli krajše sestanke, na katerih so povedali svoje vtAse s kongresa, pri ^^rner so pondarjali, da bo kmalu dospel koti-trresni materjnl. Zatem je zavladalo nepotrebno zatlšje. To npravičujejo s čakanjem na kongresni material, ki mora priti sleherni dan. Bes so delno na scstankih delovnih kolektivov obdslali tisto, kar je bilp v zvezi s kongresom objavljenega v tlsku. Vsaj tako pravijo v okrajnem slndi-kalncm svetu. Zanimivo pa Je, da prar reso-Hirija kongresa, ki je bila prav tako objav-Ijfnc, ni bila obdelana«. Skoraj enak je položaj tudi na Cetinju, vendar s to razliko, da so tu iraeli vsaj 5estanck ohCinskcga slndikalnega sveta, na katerem so pravočasno sklenill, da se Je treba lotiti obflelave kongrcsnega materiala. »Na sestanku plenuma občinskega sindikal-nega sveta, ki je bil 25. julija letos na Cetlnju in kateremu je prisostvovaJo tudi vcC predsed-nikov in seRretarjev sindikalnib podružnic v podjctjih in ustanovah, je bila poudarjena po-trbea, da se podrnžnice lotijo obdelave mate-riala s kongresa, da se seznanljo z nadal.injlml sraernicami dclavskega sarooupravljanja itd. PraktiCni del tega vprašanja, kako so blH sklepi uresničeni, in kaj pravijo k temu po sinrlikalni liniji odgovorni funkcionarji v pod-jetjih, pa je takle. V industriji elcktričncga materiala in pre-ciznih instrumcntov »Obod«, k]er račnnajo, da je sedaj približnio tisoč delavcev, so nam rekli: »V zvezi s tera nismo napravili Se ničcsar. To nam je nekako otežkočcno. Nimamo prostora, kjer bi zbrali ljndi. V kakšni tovarniSkt dvora-ni, to je ncprlmerno. Zuna.j, na dvoriSču tovar-ne, to bi bilo videtl »partizansko«. ¦V živilskem podjetju: »Kako na,i seflaj orga-niziramo sestanke, ko so ljudje na Ictnih do-pustih, dobrSen del pa ,1ih je vedno na poto-vanju.« V tiskarnl »Obod«: »Nismo 5e, toda imamo čas tndi za to.« Ostane Se nekaj podjetij kot PoStna direk-cija in druga, kjer so vzrok, da ne sklifejo sestankov, lctni dopusti.« Ivangrajski dopisnik »Pobjede« pi§e: »Po-ročila o obdelavi resolucijc prvega kongresa delavskjh svctov ni mogoCe napisati, ker se v zvezi s to stvarjo ni ni« napravllo. Po izjavi predsednika obfinskega slndlkalnega sveta ]e vziok tega odsotnost vodlteljev sveta.«