26
IZ DANTEJEVE BOŽANSKE KOMEDIJE, prevedel Andrej Capuder (161)
PAVLE ZIDAR: ŽETEV (177)
RUDI MIŠKOT: RDECA GLINA (192)
HERMAN VOGEL: ZASLEDOVANJE JITRA (19л)
JAROSLAV NOVAK: OTROŠKI DODATEK (200)
TOMAŽ SALAMCN: STVARI (212)
MARIJA GORSE: PENELOPA II. (216)
BORIS PATERNU: POVOJNA LIRIKA ANTONA VODNIKA (220)
VLADIMIR KRALJ: SLOVENSKA DRAMATIKA ZADNJIH DVAJSETIH
LET (254)
LADO KRALJ: DOLINA NEŠTETIH RADOSTI (262)
POSVETOVANJE O SOCIOLOŠKEM RAZISKOVANJU KOMUNE
V JUGOSLAVIJI (268)
ZDRAVKO MLINAR: KOMUNA KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA
RAZISKOVANJA (270)
JOSIP ŽUPANOV: PODJETJE IN LOKALNA SKUPNOST (283)
Inž. VILKO PLESNAR: NOVA ETAPA V RAZVOJU SOVJETSKEGA
KMETIJSTVA (290)
BRUSENO OGLEDALO:
JOLKA MILIC: APOTEOZA DEJANJA
LIKOVNA PRILOGA:
FLORIS OBLAK: DVOJICA 1964; CINIJE 1964; NENA 1964;
PREPROSTOST III 1964 (OLJA)
— MAJ 1965 —
REVIJA ZA KUITURO IN DRUÍBENA VPRAŠANJA
PROBLEMI
revija za kulturo in družbena
vprašanja, maj 1965, leto III.,
št. 26
Ureja uredniški odbor: Vinko
Blatnik, Barbara Brecelj (se-
kretar redakcije), Božidar De-
benjak, Janez Dokler, Ervin
Fritz; ing. Jože Guaelj, Tine
Hribar, Ivan Hvala, Savin Jo-
gan, Vladimir Kavčič (glavni
urednik), Marko Kerševan,
Andrej Kirn, Viktor Konjar,
Milan Kačun, Zdravko Mlinar,
Janez Pirnat (odgovorni ured-
nik), Franci Polak, Stane Sa-
ksida, Ratko Ščepanovič
Lektor: Janez Gradišnik
Uredništvo: Ljubljana, Tomši-
čeva 12. Telefon: 20-487. Nena-
ročenih rokopisov ne vračamo.
Naročila pošiljajte na CK ZMS,
I.jubljana, Dalmatinova 4, te-
lefon: 31 00 33, tekoči račun:
600-14-608-28 z oznako: za Pro-
bleme. Celoletna naročnina
1200 dinarjev. Za študente in
dijäke 900 dinarjev. Cena po-
sameznega izvoda 150 dinarjev
Izdajata CK ZMS in UO ZŠJ
v Ljubljani. Tisk, izdelava kli-
šejev in vezava: tiskarna »Jože
Moškrič-« v Ljubljani
Iz Dantejeve Božanske komedije*
Pekel: 3. spev
Vrata v pekel — Predjama: Nepridni
omahljivci — Peklenski brodnik Haron.
1 TU SKOZI POT GRE V JOKAJOČE MESTO,
TU SKOZI POT GRE V VEČNE BOLEČINE,
TU SKOZI POT MED LJUDSTVO GRE ZLOČESTO.
4 PRAVIČNOST VNELA JE BOGA VISINE,
IZ BOŽJE SILE VSTAL SEM ZMAGOVITE,
IZ LJUBEZNI PRVE IN VEDNOSTI EDINE.
7 PRED MANO USTVARIL BOG LE VEKOVITE
STVARI JE IN MENI VEČNO TU JE STATI,
O, VI, KI VSTOPATE, VSAK UP PUSTITE!
10 Te mračne črke mogel sem razbrati
vrh nekih duri in vprašam brž poeta:
»Besede trde, mojster, so nad vrati!«
13 A on, kot vso modrost imel bi svéta,
tako mi dé: »Tu naj ti dvoma sila
umolkne in stráhu naj ho moč odvzeta!
16 Kot sem dejal, sva v kraje se spustila,
kjer videl tako boš ljudi trpeti,
ki duša njih Boga je izgubila.«
* Konec maja bo poteklo 700 let, odkar se je rodil veliki italijanski
pesnik Dante Alighieri. Kulturnemu slavju v Italiji in po vsem svetu se
pridružuje tudi naša revija. Objavljeni trije spevi so vzeti iz antologije
Božanske komedije, ki bo izšla v prevodu Andreja Capudra pri založbi
Mladinska knjiga letos v jeseni.
161
19 Z roko za mojo moral je prijeti
z veselim licem, da pogum zašije
mi iz oči — in že sva v skrivnem sveti.
22 Tit se vzdihuje in jokaje vpije,
odmevajo v brezzvezdnem kraju viki,
zato iz oči mi sprva solza lije.
25 Strahotne govorice, vsi jeziki,
boleči vzkliki, v besnosti kletvine,
dlani udarci in hripavi kriki,
28 vse to se zliva v hrušč, ki tja v temine
brezčasne dviga se, kot čez planjavo
v vrtincu pesek vzdigne se v višine.
31 In že bojazen mi je zmedla glavo:
»O mojster,-11 dèm, »odkod ta hrup krog mene?
Kdo v mukah vije se?"" — «-Pod to postavo,^
34 mi dé, "^živijo duše užaloščene,
ki brez sramote so bile, ne hvale
na svetu niso uživale nobene.
37 Vmes trume angelov so se zmešale,
ki niti uporne niso Bogu bile,
ne zveste — v sporu so ob strani stale
40 Da bi lepote raju ne kazile,
izgnane so, pekel pa se jih brani,
da pogubljenih ne bi pro slavile."i
43 A jaz mu dem: »Le kaj tako jih rani,
da takšen krik vzdiguje v višine?«
Le toliko v odgovor mojster hrani:
46 »Brez upa so, da jim življenje mine-,
■ ki bedno je tako, da zaslepljeni
zavidajo vsem drugim bolečine.
49 Spomina o njih v deželi ni nobeni,
luč božje jim pravičnosti ne sije,
dovolj o njih, poglej in dalje kreni!«
52 Tedaj zagledam prapor, ki se vije
okoli s tako naglico in silo,
da zdi se, kot da nikdar ne počije.
55 Za njim jih drlo takšno je število,
da komaj je verjel moj um strmeči,
da jih je v grob že toliko omahnilo.
162
58 Ko sem spoznal jih nekaj v hudi gneči,
oko mi senco njega je odkrilo,
ki storil je, slabič, umik sloveči.
61 Nemudoma se mi je razjasnilo,
da v družbo rev nepridnih sva prispela,
' odvratno Bogu in peklu nemilo.
64 Ta čreda, ki ni nikdar zaživela,
bila je gola, a na njej brenčale
so ose in komarjev zlih krdela.
67 Obraz so s črno jim krvjo brazdale,
ki jo s solzami vred na skalni čeri .
kraj nog, pijavke gnusne so sesale.
70 Ko moj pogled za tem drugam se usmeri,
uzrem ljudi, kraj črne reke zbrane,
pa vprašam: »Mojster, kdo so, ne zameri,
73 in kakšne sile so nad njih poslane,
da vsi tja čez bi radi prebežali,
če prav v temi razločim njih nakane?«
76 A on mi dé: »Izvedel vse boš kmali,
ko doli najin se korak ustavi
na Aheronta žalostni obali.«
79 Oko povesil sem v zadregi pravi,
misleč, da govor moj mu odveč postaja,
тоШ do reke šel sem po planjavi.
82 In glej, že z ladjo tu sem čez prihaja
orjaški starec, z glavo posivelo,
ici vpije: »O, gorje ti, grešna raja!
85 Nikdar neba ne bo vam zreti uspelo,
na drugi breg vas peljem zdaj, ki skriva
v somraku večnem mraz in ognja vrelo!
88 A ti, ki tam stojiš, o duša živa,
od mrtvih proč, ki semkaj so pregnani!«
In ko zapazi, da še tam stojiva,
91 mi dé: »V pristanu tam na drugi strani,
ne tu, na bregu drugem se ustavi,
čolnič naj lažji zate sedež hrani!«
94 »Ne jezi, Haron, se,« mu vodja pravi,
»božanska vsemogočnost to zahteva,
da se zgodi, vprašanj zdaj več ne stavi!«
163
97 Ohraz kosmati že ne kaže gneva
več zdaj brodniku v tej močvari sivi,
ki mu oči ognjeni žar odeva.
100 V goloti bedni obraz bojazljivi,
povsod škripanje zob — vse to sledilo
besedi kruti je in presunljivi.
103 Boga vse kolne, očeta, muter milo,
človeški rod in kraj in uro dneva
s semenom vred, ki jih je zaplodilo.
106 Jokaje zgrinja se ta bedna reva	"
na kraj, kjer ob prekleti tej obali
bo^vsak, ki ne boji Boga se gneva.
109 V demonskem ognju Haronu sijali
očesi sta, ko v barko jih rmklada
in z "veslom tolče nje, ki so zaostali.
112 In kot''v jeseni list za listom pada,
dokler ne vidi veja tam pod sabo,
da'-ji ves plašč odvzela je livada,
115 tako to'Adamovo seme slabo
zapušča drug za drugim zdaj obalo,
na sam poziv, kot ptič, ki gre na vabo.
118 Tako čez divjo jih vodo je grmla,
da preden ladja šla je iz pristana,
na bregu spet jih je že mnogo stalo.
'Lf ■
121 »Sin moj,« mi mojster vljudno dé, »tu zbrana
iz vseh dežel je množica nešteta,
ki svet je zapustila neskesana.
124 Cez reko to na moč hiti razvneta,
ker božja jih tako pravičnost žene,
da iz strahu vzbudi se želja vneta.
127 Tu čez pravične duše ni nobene,
zatorej, če nad tabo Haron vpije,
boš ¡razumel teh besedi pomene.«
130 Ted,aj viharjev temne domačije
se zatresó tako, da strah ne mine
še'zdaj me, in z obraza pot mi lije.
164
133 Vihar izbruhne iz solzne te doline,
zabliska rdeče se, da strah prevzame
mi ude in mi vsa zavest premine,
136 in zgrudim se kot ta, ki sen ga objame.
' <
Vice: 1. spev
Obrežje Gore vic — Pogled na južno
nebo — Katon, varuh vic — Vergil Dante-
ju umije lice in ga prepose za pot.
1 Za pot čez mirnejše sedaj gladine л
bo jadro barka mi duhá razpela, ^
ki je priplula iz morja bolečine.-,,
4 Zdaj drugo bo kraljestvo pesem pela,
kjer duša greha daje proč opaše,
da se v nebesa bo lahko povzpela.
7 Tu mrtva poezija spet naj zrase
saj vaš sem. Muze svete ve, premile,
Kaliopinih strun naj slišim gláse^ ,
10 pesnitvi da naj tistih zvokov sile)
ki nekdaj Pikam, polnim vsem prezira,
so upanje na milost pogubile.
13 Presladka barva vzhodnega safira,
ki zlita z etrom v čiste harmonije,
svoj lèsk do prvih nébes razprostira,
,r
16 v oko veselja znova mi nalije,
brž ko prispela sva iz mrtve zarje,
ki radi nje mi v prsih žalost klije.
19 Planet, ki nam ljubezni vžge viharje,
smehljaj bleščeč izvabi vsemu vzhodu,
ko Ribe v svojem spremstvu s sijem varje.
22 Tedaj pogledam k desnemu obodu
in štiri zvezde uzrem, ki jih očesa
le prvemu so nekdaj zrle rodu.
25 Njih leska se radujejo nebesa:
kak severno nebo si zapuščeno,
ker južnih ti zvezda ne vidiš kresa!
165
28 Od njih odvrnil oko sem vzradoščeno
in ko pogledi sever so mi iskali,
kjer Voz že izginil v zarjo je rumeno,
31 uzrem kraj sebe starca na obali:
bil vreden je, da čast bi ga odela,
kot .staršem je še otroci niso dali.
34 Ze brada dolga mu je posivela,
enaki tudi so lasje mu bili,
spuščeni v dvojnih kodrih do odela.
37 Z luči presvetih štirih osvetlili
so žarki ga s svetlobo žarovito,
kot sonce bil njegov ohraz je mili.
40 »Kdo sta, ki sta, vodo to mrakovito
sledeč, iz večne ječe pribežala?«
zakliče in strese grivo .prečastito.
43 »Katera luč je vaju popeljala,
da noči sta lahko ušla globoki,
ki v večno je temó pekel vkovala?
46 Sta mar ušla zakona trdi roki?
Je-li nov zakon gori nad zvezdami,
' da za preklete zdaj so moji oboki?«
49 In že vodnik poprime me z rokami
in s kretnjami, z besedo in z migljaji
v poklon koleno in glavo ravná mi.
52	»Po svoji volji nisem v tvojem kraji,«
mu dé, »z neba se je gospa spustila
in njena prošnja je združila naji.
53	A ker želiš, da bolj hi razložila
kdo sva midvá in kam v resnici greva,
ne bom ti zdaj odklonil pojasnila.
I!
58 Ni on preživel zadnjega še dneva,
norost pa ga tak blizu je speljala,
da kmalu hi dopolnil ga bil, reva.
61 Kot sem dejal, mi ona je ukazala,
da naj ga rešim; druge steze rešne
bilo ni razen te, ki sva jo ubrala.
166
64 Pokazal sem že vse ljudi mu grešne,
zdaj mu še te iz tvojega bom reda,
ki čistijo od zmote se poprejšnje.
67 Kako sva šla, predolga je beseda,
nebeška milost mi na poti sije,
kjer vodim ga, da čuje te in gleda.
70 Odpri mu vrata svoje domačije,
zakaj on išče tiste si prostosti,
ki ceni jo, kdor zanjo kri prelije.
73 Ti veš to, ker si pustil brez bridkosti
zanjo telo, ki v Utiki počiva,
in vstalo bo na sodni dan v svetlosti.
76 Odlokov večnih midva ne kršiva,
saj on je živ, a Minos mi ne sodi.
Iz kroga sem, ki očesi čisti skriva
79 Marcije tvoje, ki jo, zdi se, vodi
še misel, mož presveti, da je tvoja.
Pri njem žaru, zdaj nama ugodi!
82 V kraljestva nama daj sedmera svoja,
vse dobro njej o tebi bom govoril,
če ceniš hvalo .4podnjega tam roja.«
85 »Tako ugajala,« je odgovoril,
»mi Marcija je, ko sem bil na sveti,
da, kar hotela je, sem vse ji storil.
88 Kar ločena po reki sva prekleti,
me več ne gane; to prepoveduje
mi zakon, ki mi dal je ven se vzpeti.
91 A če gospa z neba vama kraljuje,
kot praviš sam, ni boljše besedi je,
da njeno ime začujem, zadostuje.
94 Poskrbi zdaj, da on si pas ovije
tam z gladkim trsom in opere lice,
da čisto bo in brez umazanije!
97 Ker ne bilo bi prav, da sled meglice
oko zastira mu, ko smel bo stati
pred angelom, ki straži duri v vice.
100 Tam na otočku doli, prav pred vrati
morja, ki vanj z valovi se zaganja,
trstike rastejo na mehkem blati.
167
103 Vse drugo, kar trdi in list poganja,
ne moglo v tem okolju bi živeti,
ker se udarcem morja ne uklanja.
106 Od tam ne bo šel semkaj pot presveti;
sonce, ki vstaja že iz zarje blede,
vodnik bo, kje rmjlaže se je vzpeti.«
109 In je odšel; jaz vstal sem brez besede
in se privil k vodnikovi postavi,
upirajoč v njegov obraz poglede.
112 »Za mano hodi zdaj,« vodnik mi pravi,
»nazaj greva do tamkaj, kjer obala
morja konča pobočje tej planjavi.«
115 Somrak noči je zarja že pregnala;
in zbežal je, tako da do obzorja
gladina morska je že trepetala.
118 Sama svd' šla po pustem bregu morja,
kot ta, ki spet stezé ubira prave
in prejšnja pot zazdi se mu najgorja.
121 Ko sva do tja prišla, kjer rosa trave
bori se s soncem in se zbog hladeče
svežine senc upira brez težave,
124 vodnik roke prek trate zeleneče
položil je razprte; doumelo
srce mi je, kaj hoče, in hrepeneče
127 ponudil lice sem, od solz zardelo.
In on mu spet povrnil je svežino,
ki jo gorje pekla bilo je vzelo.
130 Zatem prišla na pusto sva brežino,
kjer morje ni še videlo mornarja,
ki bi od tam se vrnil v domovino.
133 Prepasal me po ukazu je čuvarja.
Glej čudo! Ko ponižno je trstiko
utrgal, steblo zopet je iz barja
136 na mah pognalo, kakor prej veliko.
168
Raj: 27. spev
Osmo nebo: Apostol Peter obtoži pa-
peža Bonifacija VIII. — Vzpon v deveto
nebo ali Prvo Gibalo — Beatrice razlaga
red vesolja in človeško naravo.
1 Očeta, Sina in Duhá Trojici
je glorija po raju zadonela,
da so opijanili me sladki klici;
4 da se nebesa smejejo vesela,
sem mislil, kajti vid in sluh sta srečna
opojnost milo piti mi hitela.
7 O sreča, o radost ti neizrečna,
življenje, polno mira in ljubavi,
o blaženost, ki brez željd si večna!
10 Žarele štiri bakle so v višavi
tam pred menoj, in ta, ki prisijala
je prej, se v večji vžgala je bleščavi
13 in taka je nenadoma postala
kot Jupiter, če on in Mars rdeči
bila bi ptici in perje zamenjala.
16 Previdnost, ki deli tej višnji sreči
dolžnosti, blaženim • je odredila,
da vsi obstali so tedaj molčeči,
19 in čujem: »Ce me barva zdaj oblila
je druga, se ne čudi, vsem iz raja
ob mojih rekih se bo spremenila.
22 Ta, ki na zemlji s silo si prisvaja
moj tron, moj tron, moj tron, ki brez pravice
pred Sinom božjim prazen zdaj ostaja,
25 kraj mučeništva je v odtok gnojnice
spremenil in krvi, tako da sije
v veselju doli satanovo lice!«
28 Kakor zvečer in zjutraj zor oblije
oblakov trope, od sonca razsvetljene,
tako v škrlatu zdaj nebo zašije;
31 kot deklici, ki je nravi poštene
in v srcu trdna, a pregrehe tuje
poslušanje ji v lica kri požene,
169
34 tak Beatrici kri v obrazu pluje;
vesoljni svod ogrne se v mrakove,
ko takrat, ko je Krist trpel najhuje.
37 Nato začujem mu iz ust glasove,
ki jih tako je jeza spremnila,
kot videz prej dobil je barve nove.
40 »Nevesta Kristova se ni rodila
iz krvi moje. Lina, Anakleta,
zato, da bi cekinov pridobila,
43 temveč da duša v raj bila bi vzeta,
Kalistu, Sikstu, Piju in Urbani
je v bolečinah lila kri presveta!
46 Nismo hoteli, da ob desni dlani
se papeževi so zgrnile jate
proč od kristjanov tanit na levi strani;
49 mar sem zato dobil jaz ključe zlate,
da bi s tem svetim znakom na zastavi
z vojsko nad krščene hodili brate;
52 mar vam zato stojim v pečatni glavi,
da vi časti prodajate lažnive
in me škrlat obliva v tej višavi!
55 V pastirski halji mi zveri grabljive
od tukaj vidimo na zemski paši:
o strele božje, ste li sploh še žive!
58 Ze Caorsini in Guaschi h krvi naši
se sklanjajo: lepo ste mi začeli,
le kam zdrčali boste samopaši!
61 Vendar pri njem, ki s Scipia je deli
pomagal Rimu čast sveta braniti,
kot vem, pomoč našli boste veseli.
64 A ti, moj sin, ki moral se vrniti
boš zbog telesa, spodaj spregovori!
Ne skrivaj, česar jaz ne morem skriti!«
67 Kot sneg, ki usiplje se mehak po gori,
ko se nebesna koza z rogom glave
dotakne sonca, ki nam sveti gori,
70 tako tedaj so preko vse širjave
navzgor se usule radostne meglice,
ki prej so z nama bivale bleščave.
170
73 Za njimi sem obračal svoje lice
tak dolgo, dokler prostor mi zagrnil
ni zbog daljave z nemočjo zenice.
76 Ko videla gospa je, da odvrnil
pogled sem iz višav, mi dé: »Povesi
oko in glej, kako si se obrnil!«
79 Odkar sem prvič dol uprl očesi,,
sva pot po tistem loku naredila,
kjer se sredina tropov v kraj prevesi;
82 kraj Gada doli se mi je odkrila
Uliksa nora pot, tam spet obala,
kjer je Evropa sladko breme bila.
85 In ta gredica bi mi pokazala
še več, a obla pod menoj ognjena
že več kot za en znak je odbežala.
88 Ljubezen do gospe, ki ji plamena
nikdar ne zmanjka, vnela me je vdana,
da sem oči obrnil v lica njena:
91 in kar natura je v telo zemljana,
ali umetnost v slike položila,
da paša je očem in srcu hrana,
94 vse to le bleda bi podoba bila
lepote rajske, ki mi je vzsijala,
ko v lica nje zamaknil sem se mila.
97 Krepost, ki njen pogled mi je poslala,
me vzela je od tam, kjer Leda biva
in me v najurnejše nebo pognala.
100 Ta sfera, najbolj vzvišena in živa,
povsod je ista in ne vem imena
za kraj, kjer z Beatrice zdaj stojiva.
103 Videč, da želja me teži iskrena,
mi dé z obrazom, ki ga svit obdaja,
kot bi se Bog naselil v lica njena:
106 »Narava, ki sredini mir poraja,
vse drugo giblje pa z močjo neznano,
počelo svoje v nebu tem nahaja.
109 In svodu tem za drugi »kje« ni znano,
kot za Boga, kjer si ljubezen vzema,
ki ga vrti, in pa krepost za mano.
m
112 Ljubezni in luči ga pas objema,
kot sam vse druge; in ta krog v širjavi
le On, ki opasuje ga, zajema.
115 Nihče ne daje mer njega naravi,
on je merilo gibanju povsodi,
kot se deset na dve in pet razstavi.
118 Da čas'si korenine v tej posodi
zakriva, svet pa liste zre njegove,
— to ti odslej povsem razvidno bodi!
121 O poželenje, ki zemljé sinove
tako potapljaš, da ne more glave
nihče rmd tvoje vzdigniti valove!
124 Saj ljudska volja vzcvete brez težave,
vendar nenehna čestokrat dežnica
z gnilobo uniči vse plodove zdrave.
127 Nedolžnost najdeta se in resnica
le pri otrocih in še tam zbežita,
še preden prvi puh pokrije lica.
130 Ko še jeclja, posti se; ko razvita
pa i jezik sta in um, nažre jestvine
na^jKÌek ali svetek se do sita.
133 Ko še jeclja, posluša opomine
in ljubi mater; ko je vešč prepira,
pa hoče, naj mu hitro v grob izgine.
136 Tako črnina belo polt zastira,
ki sprva hčer krasila je očeta,
ki nosi zor in pušča mrak večera.
139 Naj se ne čudi duša ti prevzeta,
naj zmisli, da na zemlji ni vladarja:
odtod zabloda in slepota svéta.
142 A preden še pomlad bo januarja,
ker za stotinko šepa dan zemljana,
nebo zarjulo bo z močjo viharja
145 in Roka, tak težko pričakovana,
zamenjala bo kljun in krmo ladje,
tak da brodovju prava smer bo dana —
148 — in cvet tedaj rodil bo dobro sadje.-»
172
KOMENTAR
Pekel — 3. spev
1—9: Napis na večno odprtih vratih pekla.
4—6: Perifraza, ki označuje sv. Trojico: Božja sila je Oče, vekovečna
modrost Sin in ljubezen sv. Duh. — 7: pred mano: Pekel je ustvaril Bog, ko
je pregnal iz nebes uporne angele z Luciferjem na čelu; angeli so večni, človek,
kot prva stvar, ki ni večna, pa je bil ustvarjen šele po tem dogodku. — 9: O,
vi: Orig: Lasciate ogni speranza voi ch'entrate! — Kazni v peklu so večne in
človeku od tam ni več vrnitve. — 14: modrost: Vergil je uganil Dantejevo bo-
jazen zaradi skrivnostnega napisa.
22—69: Ze v preddverju pekla udari Danteju na uho kričanje in prekli-
njanje v vseh jezikih, s katerimi pogubljeni dajejo duška svojim bolečinam.
Sèm dol so obsojeni pridaniči, ki na svetu niso išili deležni ne hvale ne graje.
Za strastnega in prizadetega pesnika je to greh, ki sodi v pekel. Poleg njih
so tukaj tudi angeli, ki se pri Luciferjevem uporu proti Bogu niso izrekli ne
za ne proti. Vsi ti obsojenci se otepajo strupenih os in komarjev, pri tem pa
neprenehoma tekajo za nekim praporom. Ker se v življenju niso priključili
nikomur, jih tu doli tepe nasprotna usoda. Dante odmerja večino kazni po
židovskem zakonu povračila (poena talionis — zob za zob).
39: v sporu: Lucifer, najlepši med angeli, sé jê'v svojem napuhu uprl
Bogu; le-ta ga je z njegovimi pristaši vred treščil v pekel. 40—42: Raj — po-
polna lepota jih ne mara, sam pekel pa tudi ne, ker bi se sicer tisti, ki so se
odločno opredelili, čeprav za zlo, hvalili, da so več od njih in se ponašali
z enako usodo. (prim. Pek. III. 63) — 46: brez upa: kot sicer vsi v peklu, a ti
bi si smrti zaradi svoje brezpomembnosti še bolj ztíeli. V zavesti lastne niče-
vosti zavidajo vsem drugim njihove muke. — 60: ki storil je: Verjetno papež
Celestin V., ki se je po nekaj mesecih odpovedal papeški tiari. Za njim je
bil izvoljen Bonifacij VIII., papež, ki je bil — po pesnikovi presoji — kriv
Dantejevega izgnanstva, pa tudi takratnega žalostnega položaja Cerkve in
Italije. Ker je bil torej Dante mnenja, da je Bonifacijevo oblast omogočila
slabost destina V., je le-tega vrgel med slabiče v preddver pekla. Zgodovina
pa poroča, da se je Celestin umaknil iz skromnosti.
70—136: Prehod preko Aheronta.
71: črne reke: Aheront, prva od peklenskih rek, ki jo opisuje v Eneidi že
Dantejev vzornik Vergil. Pogubljene duše se zbirajo na njenem obrežju in
čakajo brodnika. — 83: orjaški starec: Haron, peklenski voznik, ki s svojo
barko prevaža množice na drugi breg (prim. Prešeren, Gazele I ... onstran Ha-
ronov'ga broda). — 88—93: Ko vidi pred seboj živega Danteja, ga skuša odgnati
in mu svetuje, naj gre na breg, kjer ga čaka lažji čolnič. Mišljeno je ustje
Tibere, odkoder prevaža angel duše do Gore vic. 103—105: po sholastični
doktrini pogubljeni tem bolj preklinjajo Boga, čim huje so kaznovani (Tom.
Akv.) Poleg tega letijo njihove kletve na ves človeški rod, posebej pa še na
starše, ki so jih, nesrečnike, zaplodili. 126: želja vneta: Obsojenci kljub strahu
čutijo neogibnost svojega večnega pogubljenja. — 128: Haron vpije: prim.
Pek. III. 88—93. 136: in zgrudim se: Zaradi silnega potresa in bliska Dante
omedli; ko se prebudi, je že onkraj Aheronta, ne da bi vedel kdaj in kako.
Vice — 1. spev
1—28: Na obrežju Gore vic.
3: morja bolečine: Iz pekla; sedaj bodo za njegov pesniški duh nastopili
mirnejši časi. — 4: drugo kraljestvo: Vice, kjer se duše čistijo svojih grehov.
— 5: greha opaše: Vendar ne smrtnih grehov, zakaj zanje je pekel. — 6: v ne-
besa: Ko dopolnijo svoje očiščevanje, se povzpnó na vrh gore, v zemeljski raj,
r.j
od tam pa v nebesa, v Empirej. — 7: mrtva poezija: Ki opeva kraljestva mrtvih.
— 8: vaš sem: Pesnik se pred pričetkom speva priporoči Muzam in jih prosi
varstva pri pesnitvi. — 9: Kaliopinih strun: Kaliopa je ena od sedmerih Muz,
zaščitnica epske poezije. Dante se zatelta k njej, ker je bila najbolj spoštovana,
glede na to, da so bili največji antični pesniki epiki. — 11: Pikam: Tesalske
kraljične in sloveče pevke, devet po številu, ki so se v svoji ošabnosti hotele
meriti z Muzami. Kaliopa, ki je tekmovala v imenu svojih vrstnic, jih je sijajno
premagala in jih nato za kazen spremenila v srake. — 13: vzhodnega safira:
Safir iz Medije, znan po lepi modri barvi; Dante nam z njegovo barvo naslika
nebo, ki ga je tedaj ugledal nad sabo. — 14: 2 etrom: Tu zrak. — 15: prvih
nebes: Po Dantejevi kozmografiji je to nebo Lune. — 17: iz mrtve zarje: Iz
teme pekla. — 19: planet: Venera. — 21: s sijem varje: Njen svit je zatemnil
ozvezdje Rib, ki so v njeni bližini. — 23: štiri zvezde: Južni križ, viden samo
na južni poluti. — 24: prvem rodu: Adam in Eva, ki sta živela v raju. Po
Danteju je bil raj vrh Gore vic, ki leži osamljena v vodah južne poloble, zato
pravi, da sta ono ozvezdje gledala samo prva človeka.
28—112: Katon Utičan.
31: starca: Katon Utičan, rimski senator <915—46 p. n. š.). Ko je Cezar pre-
mega! vse republikance, si je Katon v afriškem mestu Utiki sam vzel življenje,
ker ni hotel gledati propadanja ciljev, za katere se je on, vnet republikanec
in zagovornik svobode, bojeval. Dante ga je postavil za varuha duš v vicah;
s tem, da se čistijo grešnosti, ki jih še oklepa, se tudi one bojujejo za notranjo
moralno svobodo, ki je pogoj vsake resnične in zdrave prostosti. — 37: z luči:
Južni križ; njegove štiri zvezde so za Danteja simboli kreposti. — 40: vodo:
Potok, ki ju je popeljal iz notranjosti zemlje. 46: zakona: Ki ne dovoli nobe-
nemu pogubljencu rešitve iz pekla. 48: za preklete: Grešnike v peklu. — 51:
v poklon: Dante — pregnanec — nam z Vergilovim ravnanjem kaže vse svoje
veliko spoštovanje do tega bojevnika za svobodo. — 53: gospa: Beatrice. — 58:
ni on: Dante še ni umrl; tu je mišljena bolj duhovna smrt, ki jo povzroči
greh. — 59: norost: Grešnost, simbolizirana z goščavo v 1. spevu Pekla. ■— 61:
ona: Beatrice. — 69: da čuje te: Nebo mi je pomagalo, da sem ga pripeljal do
tebe. — 74: v Utiki: Glej kom. v. 31. —■ 75: vstalo bo: Na sodni dan bodo duše
znova oblekle telo. Katon se bo takrat preselil v nebesa, zakaj vic bo konec
in nastopila bo večnost. — 77: je živ: Dante je živ, torej ni prebivalec pekla
in sme semkaj; tudi Vergila peklenski sodnik Minos ni obsodil, on sodi v Limb,
preddver pekla (prim. Pek. IL). — 79: Marcije: Katonova žena, od katere se
je bil Katon ločil in jo dal v zakon svojemu prijatelju Hortenziju. Po Horten-
zijevi smrti je prosila Katona, naj jo znova sprejme, in ta je to storil. —• 82:
sedmera: Gora vic ima sedem krožnih planot, ki se vijejo okoli nje. — 88:
reki: Aheront, onkraj katerega je Limb (prim. Pek. IIL). — 89: več ne gane:
Sedaj je nad strastmi, torej tudi nad njeno ljubeznijo. — 90: zakon: Kristus
je po svoji smrti odpeljal v nebo pravičnike iz Stare zaveze, ki so bili do tedaj
v Limbu. Tudi Katona je ta zakon vzdignil iz pekla in ga za vekomaj ločil od
obsojenih onstran Aheronte. — 91: gospa z neba: Beatrice. — 94: pas ovije:
Znamenje ponižnosti, ki je pogoj vsake duhovne obnove. — 97: meglice: Stvari,
ki jih je videl v peklu. — 106: pot presveti: Pot, ki vodi k svetosti.
112—136: Vergil umije Danteju lice in ga prepaše.
120: najgoria: Zdaj, ko ve, da je na pravi poti, prej pa, da je hodil zaman,
se mu zdi prejšnja pot odveč. — 128: in on mu spet: Umije mu lice z roso. —
131: mornarja: Nihče se še ni od teh bregov povrnil v svet ljudi.
Raj — 27. spev
1—67: Sv. Peter obtoži papeža.
Vesoljni zbor blaženih, ki spremlja Kristusov vnebohod, se zdi Danteju
najprimernejši trenutek, da zadosti svojemu silnemu sovraštvu do papeža
Bonifacija VIII., ki je bil kriv njegovega izgnanstva. Apostolu Petru položi na
174
jezik najostrejše besede, in jeza, ki bi morala biti blaženosti tuja, oblije duše
in vse vesolje s škrlatno barvo; zdi se nam, kot da bi plamen pesnikovega
sovraštva zajel vse nebo.
10: štiri bakle: Trije apostoli, Peter, Jakob in Janez, ter Adam. — 12: prej:
Apostol Peter je prvi prišel k Danteju. — 13—15: Pesnik hoče reči, da je Peter
poškrlatel. — 22: ta: Papež Bonifacij VIII. — 23: moj tron: Peter je bil prvi
papež; trikratni vzklik kaže razkačenost. ki Petra spreletava ob misli nanj,
ki si »s silo prisvaja« njegovo mesto. Pred božjimi očmi je torej papeški pre-
stol prazen, (vacat), nebo ne priznava takega nevredneža. —• 36: ko takrat:
Nastopil je mrk kot ob času Kristusove smrti. — 40—45: Jaz in moji nasledniki:
papeži Lin (67—78?), Anaklet (78—91?), Sikst (117—127?), Pij (142—149?), Kalist
(217—222) in Urban (222—230), nismo zato pretrpeli mučeniške smrti, da bi si
Cerkev (»nevesta Kristova«) pridobivala zemeljslie zaklade, temveč zato, da bi
priborila dušam večnost. 46—48: Namig na strankarstvo (Gibelini in Gvelii),
ki se ga udeležuje tudi papež. — 49: ključe: Znak vrhovne oblasti v Cerkvi, ki
ga je Peter po izročilu dobil od Kristusa. — 52: u pečatni glavi: Papežev pečat;
z njim so potrjevali listine o cerkvenih službah, s katerimi se je takrat veliko
prekupčevalo in ki so bile često neosnovane (>>lažnive«). — 55: v pastirski halji:
Papeži in škofje. — 58: Caorsini in Guaschi: Papeža Klement V. iz Gaskonje in
Janez XXII. iz Caorsa, ki naj bi bila s papeškim položajem .stregla svoji ambi-
ciji in pohlepu. — 61: pri njem: Kot je Bog poslal Scipiona takrat, ko je bil
Hanibal pred vrati in je bila stiska najhujša, tako bo pomagal tudi vam, krist-
janom. — 65: zbog telesa: Ker si še živ.
67—99: Vzpon v deveto nebo.
69: dotakne sonca: Ko je sonce v ozvezdju Kozoroga, kar se zgodi ob zim-
skem solsticiju. — 71: meglice: Duše blaženih. — 74: prostor: Med njimi in
pesnikom; dokler mu niso izginile iz vida. — 79. dol: Na zemljo. — 80: po
tistem loku: Prej je bil navpično nad meridijanom Jeruzalema, sedaj pa je nad
meridijanom Cadixa (»Gade«), kjer je bil po takratni geografiji konec prvega
klimatskega pasu (»tropi«), ki se je začenjal pri ekvatorju. Jeruzalem je bil na
sredi tega pasu, torej je pesnik napravil lok (nebesa se gibljejo okoli zemlje)
od njegove srede do konca, ali 90" po takratnili predstavah, kar ustreza času
6 ur. — 82: Kraj Gada: Cadix na španski obali, mimo katerega je Odisej odplul
na »noro pot« (prim. Pek. XXVI) — 83: obala: Feničanska obala, kjer je Jupiter
v podobi bika ugrabil lepo Evropo; zlezla mu je na hrbet in tako jo je prek
morja odnesel do zemlje, ki ji je dal potlej ime po njej (prim. Ovid, Met. II.
832—875) — 85: gredica: Zemlja. — 87: en znak: Pesnik je bil v ozvezdju Dvojč-
kov, sonce pod njim pa v ozvezdju Ovna, med njima je torej Bik (»znak«);
vzhodna stran zemlje je morala biti že v senci. — 98: kjer Leda biva: Ozvezdje
Dvojčkov; njuno mater Ledo je zapeljal Jupiter v podobi laboda.
100—120: Beatrice razlaga naravo devetega neba:
100: ta sfera: Deveto nebo ali Prvo gibalo. — 106—109: Mirujoča sredina
je tu zemlja. Krožno gibanje se na splošno začenja in črpa hitrost iz sredine,
ki miruje, pri vrtenju Dantejevih nebes pa ne izvira iz centra, temveč iz naj-
hitrejšega neba, to je Prvo gibalo. 109—111: Vse nebešlie sfere so koncentrične
krogle in torej krajevno določene, Prvo gibalo, ki vse objema, pa to determini-
ranost zgubi in »ve« le za Boga. Nepremični Empirej, sedež Boga, kateremu se
Prvo gibalo s svojo hitrostjo najbolj približuje, daje temu nebu ljubezen, ki ga
vrti, in krepost, ki jo Prvo gibalo »dežuje« na vse druge nebeške sfere (»mana«)
— 112—114: Kot to nebo vsebuje druge, tako »pas ljubezni in luči Empireja«
vsebuje njega; nebo Empireja pa »zajema« le on, ki ga »opasuje« — Bog. (Dio
che non circonscritto tutto circonscrive.) — 115—117: Nihče ne meri gibanja
prvega gibala, ono samo je merilo drugim gibanjem (kot se zemeljski čas ravna
po soncu) in sistemom: tako kot iz desetice izhaja dve, pa tudi pet. — 118—120:
Gibanja mu ne moremo izmeriti, pač pa merimo gibanja planetov, ki izhajajo
iz njega, in po njih uravnavamo čas: drevo časa ima torej korenine skrite,
liste pa lahko vidimo.
175
121—148: Človeški greh, vzroki in obljubljeno zdravilo.
Beatrice preide sedaj na človeško naravo, ki da premalo stori za dosego
nebeških ciljev. Ostro napade poželenje, težnjo za zemeljskimi dobrinami, ki
je vzrok vsemu grehu.
124: volja: »Duh je voljan, ali meso je slabo«. — 125: dežnica: vsakdanji,
kvarni vpliv okolja. — 136—138: Tako počrni človeška narava, ki je bila v
začetku vsa bleščeča in vredna svojega očeta sonca (tu je mišljeno bolj duhovno
sonce — Bog). — 140: vladarja: ne cerkvenega ne posvetnega. — 143: za sto-
tinko: Po julijanskem koledarju;' to napako je popravil papež Gregor ХШ.
(1582). Smisel: Preden bo zaradi te napake januar pomladni mesec (to naj bi bilo
v kakih tisoč letih), ali, to niti ni tako daleč, kot mislite, ko... — 145: Roka:
Usodni red, s katerim bo Previdnost posegla na zemljo. — 145—147: Primerjava
človeških teženj z ladjevjem; človek bo tedaj ugledal pravi cilj.
Prepesnil in komentiral
Andrej Capuder
176
žetev
(Odlomek iz romana Sveti Pavel)
Pavle Zidar
Bel plamenček karbidovke je zasesal in se prelil v kovinsko modrega.
Debevc je odložil orodje na ambus, pretresel karbidovko ter odvil vodo.
Iz cevi je zasigal za nož visok plamen in se ukrivil kakor lunin krajec.
Plamen je po robovih pozelenel kot nebes in se nekje v sredini pretrgal.
Vrhnji del se je še nekaj hipov razgoreval, potem pa se je kot zračni
mehur razpočil.
Debevc je podržal luč blizu obraza in poslušal enakomerni šum.
Apnenčasto bel plamen je nanovo razsvetlil prostor. Odrinil je temo daleč
za njegov hrbet. Sele pri svinjakih se je spet začenjala.
Zanesel je karbidovko nazaj na hlevsko okno in izpulili iz trama srp.
Sel je s prstom po sklepanem rezilu, preskušajoč novi rez. Zamahnil
predse, da bi ujel zven, pa zašantal do poda in porinil srp v vrečo.
Ob ambusu je potem pobral še enega, rjastega in zaraženega od
toposti. Nihal je z obrazom nad njim, ko da mu ni pomoči. Podrsal je
s prstom po rjavini, jo razil z debelim in črnim nohtom, da bi videl, kako
globoko ga je odjedlo. Narahlo je potolkel s kladivom, da je rja odpadala
v kosih kakor garje. Rezilo je nato ožel s cunjo. Dal si ga je znova na
ambus in ga ogledoval. Cele plasti so bile odžrte. A zvenel je še kovinsko,
če je udaril po njem. Se je bil znotraj zdrav.
Prijel je kladivo in začel udarjati; hitro in na drobno, drug za drugim
so šli udarci od sredine k vrhu ali dnu. Ce bi udarci pomenili zloge in bi
te zgladil v besede, bi bilo težko kaj drugega od teh: — Zaa... zaaa ...
kaj? Siii... siii... ga! Puu ... puu ... stila! Nadežjii! Nadežjii! 2ju! 2ju!
Zju! Zaa ... zaa ... kaj!
Ostri in drobni udarci so zasekovali v kovino sive brazde. Debevc je
potrkal z nohtom po vročem rezilu, a še ni zvenel, kot bi moral. Se je
spustil nanj nekaj ostrih udarcev in jim pritrjeval z glasom in glavo.
Zadihan je potem ogledoval srp z obeh strani in si grizel ustnico.
Poskušal je s palcem čez ostre škrbine. Narahlo jih je otipal. Zdele
so se mu v redu. Pobral je zmečkano slamo in jo podržal proč od sè in
zamahnil. Rez ni bil najboljši. Slamo je bolj raztrgal kot odsekal. Zmignil
je z rameni, povlekel za sabo nogo in odšel k podu. Spustil je srp v vrečo.
2 Problemi	I"??
Vedel je, da bo odrezal trdo pšenično steblo, žilnati in oveli plevel pa
bo trgal. Kaj more za to!
Postal je in premišljeval, če je vse za v roke, ko bo čas; vol in konj
— sta je prikimal, voz — obrnil se je h kozolcu, vrvi so tudi, snopnik je
pred hlevom, srpa tu, je pogledal pod noge. Vse je!
Iz kuhinje pa je bilo že slišati ženske. Z dolgimi glasovi je ena nekaj
dopovedovala. Ko ji je zmanjkalo glasu, je planilo iz vseh. Ko da so se
zapodile miši. Pa spet dolg molitveni glas, ki se je nagibal v jok, prav
na robu je bila z njim, a ga je še vlekla na dan, še je brlel iz nje kot
iz luknjice mol.
Debevc je podržal karbidovko in čakal, kaj bo. Ženske pa so obmolk-
nile, zmerom daljši je bil molk, in ni vedel, ali bi šel v kuhinjo ali postal
pred hlevom.
Vzdignil je luč, ki je spet zasigala z dolgim plamenom. Po dvorišču
so se zazibale sence. Rinile so za njegov hrbet in se zgubljale v temi.
—	Jejo! mu je zadišal ocvirkov kruh. Moral je biti še topel, ker je
skorja hrstela, ko so jo lomile.
Podrsal je po travi pred hišo. Skozi okno jih ni mogel videti, ker je
karbidovka zarisovala okoli njega premočno mejo in je bil ves ujet vanjo.
Sele ko je odložil luč na okensko polico, jih je zagledal. Z njegovo vred
so sedele za mizo pred olupljenim hlebcem in ga trgale kakor ujede.
Iz sredice se je še kadilo.
Glasno se je oddrsal na stopnicah in sklonjeno vstopil, ko da je nad
njim že strop.
—	Dober večer! je rekel in postal.
Ženske so se odmikale druga drugi, da bi ga bolje videle. Prenehale
so žvečiti in ga vabile: — Zan, glej!... Na, semle, semle!... Na!... Na!
—	Saj je še prostora! je kazala žena na stol zraven sebe.
Debevc se je štorkljaje primaknil. Na nerazločen smeh mu je bilo,
ko je sedel.
—	Blažen med ženami! je rekla Strgarka, raztegnila usta in jih
pokazala vsem.
Debevcu je šlo samo na videz na zadrego in sram. Počasi je segel po
ocvirkovki, in kot vsak gospodar odtrgal le nekaj sredice.
—	Ne gre ti, vidim! je rekla Strgarka s piskajočim glasom. Zasopla
je z razžrtim nosom in ugriznila v nov, večji kos.
—	I, kaj boš! jo je pogledala Grdenka očitajoče in se prijela za mizo,
ko da se pripravlja na zamero. On bi že, če me ne bi bile tako potrebne.
—	Ja, ja! je hitela Božička in grabila Stihlo za roke. — Potreba
je velika, po ...
Toda Stihla je zmaknila roko in ga čez Božičko vprašala, kaj je klepal
toliko časa, da je Reza kar medlela medtem.
Vse so pogledale v Debevko, ta pa je vsaki samo oddrobila z očmi
kakor muha in se pogreznila predse.
Ženske so jenjale segati po kruhu. Pikale so s prsti po drobtinah,
ali pa jih z dlanjo drsale na tla. Site so se prijemale za pas in podirale
178
krade. Phale so druga proti drugi in s prsti segale v zobe ali naglas
izsesavale iz njih ostanke.
—	Nu, jejte še pa pijte! je zrivala Debevka prednje kruh.
Pa so ga samo gledale in gledale tudi druga drugo, ko da so naveli-
čane. Ali pa, če boš ti, bom še jaz, sama pa ne bom.
—	Pa pijte! je porinila glaž na sredo h kruhu. — Zcjne ne boste
zmogle. Piti? so se gledale.
Strgarka je zapestovala roke, se izšobila pod zdicastim nosom, s
pijansko podrastjo sivkasto rdeče, in se naredila še bolj sito in odžejano.
Tak tako! jo je ošinila Grdenka!
Pijanka stara!
Grdenka se je še sama skušala zamotati s prsti, stiskala jih je v pest,
ko da jo bole.
Božička pa se je naslonila na mizo. Prav zdajle se je domislila svojega
pogorelega hrama. Se nekajkrat si mora reči, da ima štiriinsedemdeset let,
pa bo zajokala, da bodo vse te site babe, ki se zdaj tu delajo...
Sami Stihli se pa tudi ni dalo piti. Poznala je Rezo, kako ujeda.
Zato se je previdno izmikala babam, ki so kresale s pogledi po prstih.
—	Teta! je zaklicala Debevka. Strgarka se je stresla, ko da jo je za
lase iz dremeža. Zagledala se je v Rezo in po ženskah, odprla usta, da ji
je jezik ves žareč zamolel iz smeha.
—	Sem, sem, je dihnila, spala?
In ženske so se šele zdaj smele zdramiti, če so hotele zadržati videz
in jim Reza ne bi mogla do živega. Zdehale so in s polnimi usti zraka
bolj tulile, kot se ogovarjale, da so res že skoraj zaspale. Prijemale so se
za križ in lomile otrdelost, ki se jih je lotevala. Nasmihale so se druga
drugi, ali pa zgubljeno pogledovale v okno.
—	Teta, nu! se je našobila Debevka.
—	Sem samo jaz! je pogledala Strgarka na Grdenko, češ, ona naj
začne, ki toliko ve o njeni pijanosti, o sebi pa, ki se ga do mrtvega
nažre...
Grdenka je vrnila pogled krmežljavim očem, ki so vedele vse.
Strgarka jo je res že pobirala pijano. Postavljala jo je na noge kakor
mokro cunjo, pa ni šlo.
—	Pa daj, Grdenka! ji je rekla še Stihla. Ta, ta smrdljiva prežgan-
karica!
—	Kaj pa je zdaj to? se je zjezila Božička. — Kogar se prosi, ni
vredno, da ga svet nosi! Daj sem!
—	Tako, ja! se je smejal Strgarkin život.
—	Nu te, Božička! je Debevka polivala po drobtinah. Za to je, da se
ga spije! Tole moramo še, ženske, preden gremo!
—	Pa bomo! se je zganila Strgarka.
Božička pa ga je vlekla iz glaža kot cunjo. Prijemala ga je s tistimi
belimi čeljustmi, bog moj, ko da je v jaslih in ne v glažu.
—	Naa! je požvečila in porinila glaž od sè. — Ali je to smrtni greh
ali kaj, ^a se ga tako otepate?
—	Eh! je prehitela Stihla Strgarko. — Saj res, teta, ko da bi bil greh!
179
Debevka ji ga je nalila, in da ne bi rekle, da ji je za vsako kap, je
zlila še čez, da so vse zavpile in stisnile kolena.
Stihla pa se je branila vpitja in smeha in pokazovala z rokami, da je
že mimo, ko je vlačila na svet otroke.
—	Kaj boš tisto! Blblbl! je zajezikala Strgarka in podila z roko njen
pogled. — S sedemdesetim se je zgonila. Vprašaj sestro! Z osemdesetim
pa je imela še vse svoje stvari.
—	Z osemdesetim?
—	Z osemdesetim! je pribila z brado. — Ko jo je Mrkučev za god
in je še s šestdesetimi in nekaj čez rodila, se je nosila kot nobena od nas
s tridesetim.
—	Marija pomagaj! se je polotil Debevke čuden smeh. Pa saj je
Mrkučev France še fant!
—	Fant je, ja! je zanergala Božička. Takrat pa je bil še pobe in je
rad pohajal in pil. Zagarca pa ne bi bila Zagarjeva, če ne bi od jutra do
večera v hramu oprezovala za dedci. Tisti, ki so jo poznali, p>ohoto staro,
so se tudi z lastno senco ogibali hrama. Markučev pa, i najbrž je tudi
poznala ta ritnik, je zalezel k njej. Baba pa, je pogledala k Strgarki, ki ji
je pritrjevala. Saj si jo poznala tudi ti!
Vse so pogledale k Strgarki pa spet k Božički in si popravljale lase.
—	No, baba, hočem reči, se je Božička počasi odtrgala od Strgarke,
napije najtaprvo sebe, poj pa še pobca. In tako je ratal tisti holajdrijo.
Se so gledale Božičko, prisluhnile so pa že Strgarki.
Strgarka je pol odpila in raztegovala usta, ko da si jih je zaparila. Potem
so obvisela pod nosom vsa kriva in izpita.
—	Tako je bilo! je rekla z glasom, stisnjenim od pijače. — Govore pa
še druge reči. Zaradi nje bi jih še povedala, pa zaradi Franceta ne morem.
Kaj pa je pobe kriv? Baba je, sem že tisočkrat rekla!
—	Ampak tožila je in dobila je! je hotela Grdenka zbezati iz Strgarke.
—	Tožila! Dobila! ji je narasel život. Kaj pa packa ne dobi? Mene bi
bilo sram, pokazati se iz hiše, kaj šele po sodišču tožariti otroka, ki bi
ji bil lahko vnuk.
Dohitela sem jo takrat, ko je šla iz mesta.
Ni prav, teta, kar počnete, sem ji rekla.
Ona pa: Moram, moram! Kdo bo pa Francitu ate? Jaz? Mama in ate?
Saj nočem drugega. A noče priznati.
1 saj ga je sram, teta, ji rečem.
Sram? Popred ga pa ni bilo! A?
Sele v tretjo je stožila očetovstvo. In nemarna, kot je bila, se je spom-
nila še zadnje packarije. Nobena ženska, naj bo še taka, je ne bi prala
pred sodnikom.
Vse je kazalo, da fanta ne bo ugnala, tudi sodniku je že pošlo in je
menda, da bi naredil križ čez vso reč, vprašal le še, da bi bilo bolj spo-
dobno, če ima še kaj. Ce se še kaj spomni.
Ona pa, da ima še.
Kaj, vpraša sodnik.
Pa pravi: Hlače mi je raztrgal.
180
—	Sveta nebesa! To je rekla?
—	To, to! jih je pogledala Strgarka po vrsti. — Sodnik pa nad fanta,
če je res. Fant pa, da je.
—	Marija .. .! so zavpile.
—	Ja, jaz sama nisem verjela! Drugi so pripovedovali, da piše tako na
sodniji. Grem teden po tistem v mesto pa stopim na sodnijo, kje piše
tisto. Gledam po tabli, kje. Cisto na vrhu je bingljal listek. Berem. Berem
imena, obrazložitev, sodbo ... Slabo mi je prihajalo.
»MATI OTROKA NEUGOTOVLJENEGA OCETA,« je dvigala Str-
garka glas, »JE UGOTOVILA ŠTIRINAJST DNI PO OBČEVANJU Z NE-
UGOTOVLJENIM OCETOM, DA JE IMELA STRGANO ELASTIKO PRI
HLAČKAH IN LE-TE TUDI STRGANE. TOZENI JE DEJANJE PRIZNAL
IN SE GA ...
Ženske so bile en sam pogled in ena sama usta.
—	To, da je... ni hotela reči do konca Grdenka.
—	Pisalo, pisalo! je rekla namesto nje Strgarka.
Debevka, ki je mimogrede ujela tudi moževo hojo z dvorišča, je počasi
vstala, ko da hoče samo do praga... Da bi videla, če je nad hosto že
svetlo. In če je morda že čas. A so vstajale tudi ženske in segle po jopicah
in srpih. Pogledovale so proti mizi, da bi še kaj rekle, a so se samo še
zamišljale v zbujene in rdeče misli.
Druga za drugo so se potem nagnetle na prag, pogledovale v ozki
izsek neba nad hlevom in hišo, otipavale dvorišče, kjer je šaril Debevc
s karbidovko, in se počasi spustile nanj kot v vodo.
Debevc je vzdignil luč k obrazu, da bi jih videl, da bi jini posvetil,
ženske pa so zadrhtele in se začele ovijati v jope.
—	Lepo bo, je rekla Strgarka izpod oreha. Od tam se je že videlo
v ozki dol, kjer so bile njive.
Ženske so stopile naprej in se ognile vejam, ki so štrlele vanje. Po-
drsale so po gladki skorji orehovih vej in se še same glasno zagledale
v dol. Hosta, ki ga je zapirala odspred in s strani, se je že polnila z luno.
Lezla je izza nje kot odmev velikega požara. Brez tistega hrstenja, ko
načne ogenj ostrešje. Nobenega poka zaradi vročine, ko se napne in raz-
kolje tram. Samo žar je odmeval s pogorišča in klical v nebo.
Ogenj je vstajal kakor lev. Stal je tam in se oziral ves samoten. Upiral
je svoj rumeni pogled v puščavo, ki je dihala v potajenem strahu. Leno
in zmedeno se je vzpel še više in poslušal, kaj diha iz puščave. Ujel je
šume ptic.
Zlati in čisti rob lune je začel poskakovati izza drevja.
Dol, so videle ženske, je bil ves zadušen z meglicami. Megle so se
stiskale okoli jelš, vrb, vijugale so se nad potočkom. Redkejše plasti pa so
kot prah, ki ga je vzdignil voz, ležale nad njivami in travniki in čakale
na veter, da jih poleže.
—	Pojó! je rekla Strgarka.
Grdenka je nastavila pol obraza, da bi slišala: — Pojó?
—	Pojó, ja! jo je jezno pogledala nazaj Strgarka.
181
—	Pa res! je slišala že tudi Božička, — Bodo, ali Žagarjevi ali pa
Furlančki.
—	Markučev je tudi zraven.
-— Furlančki so! se je odtrgalo Stihli.
—	Markučev že je! je rekla Strgarka. — In še Zagarjevi so!
Grdenka se je pomaknila k ženskam. Zdaj jih je tudi ona čula.
Žalostno in zateglo so peli. Vesela žalost je bila to, iz njih pa jo je
trgala divja moč.
Glas, ki je vodil, bi bil težko speljal do konca, če ga ne bi bili odnesli
naprej basi.
Bom vprašal kelnarce,
ki sladko vince točijo,
če one kaj vedo,
kam je veselje šlo ...
Basi pa so poprijeli:
Veselja ni nikjer,
nikjer, nikjer, nikjer,
veselja ni nikjer,
nikjer, nik — jer.'..
Melodijo je bilo sem in tja še ujeti, a ne več tako od blizu.
—	Zagarci so! je rekla Debevka, ki je medtem stopila med ženske.
—	Zagarci! Zagarci! je pojamrala Strgarka. — Jih že hudič spet kam
nese.
—	V Gorenji dol voglarit.
—	H komu neki! se je zadrla Stihla nad Grdenko. — Kdo pa naj se
ženi zdaj!
—	Saj res! se je zasmejala Strgarka. — Tepst se gredo, kot pribito!
Počasi so se odmajale na pot. Spredaj sta šli Strgarka in Debevka,
za njima pa one tri.
Od hleva in poda je zavaloval topel vonj po čebeljnih panjih, po
nekaj korakih pa spet* rezki, duh zemlje.
Debevka je stopila na stezo, ki je spremljala kolovoz, Strgarka pa je
še švedrala po kolovozu in se zaletavala v mokre in trde kepe zemlje. A se
je nazadnje vdala; stopila je še sama na stezo, jainraje in počasi.
Sle so druga za drugo. Po nogah jih je lizala mokra trava. Odrivale
so jo močno z nogami, da je šumela, ko da jo obvohuje volovski gobec.
—	Kaj pa je? je postala Debevka in počakala Strgarko, ki se je
smejala.
Strgarka je počakala še na druge. Takoj so zabegale z očmi.
—	Smejem se..., je rekla in se še enkrat na dušek odsmejala. —
Poprej vam nisem povedala, da sem brala na sodniji tudi, da so, kaj vem
koga, obsodili, ker ni imel »pravilno osvetljenih volov«.
Ženske so zafrlele z lahkotnimi glasovi, kot listje, ki ga je pocukal
veter.
182
—	Pa se obrnem, prigovarja sebi Strgarka, — če me kdo posluša na
sodniji, ko sem brala tisto tam. In zagledam portir j a, resnega dedca, ki
moli pol obraza izpod kape. Kaj, mu pokažem na sodbo, je treba vole
osvetliti, če greš s sejma ponoči? Odkar sem na svetu, še nisem slišala ne
brala kaj takega.
Ženske so veselo jamrale in se pomikale v gruči. Gledale so v dol, ki
je bil ves zajet od host in svetal od lune. Velika je odskakovala od vrhov
hoste. Nekaj lis rojstvene krvi ji je še kalilo čisti pogled. Povsod so že
tudi sence našle svoje zglavje. Dramile so se, hodile ena k drugi in si dolgo
nekaj govorile, čez čas pa kar naenkrat polegle.
Ženske, ki so hodile med sencami in po njih, so molčale. Otipavala
jih je megla in po laseh in obrveh so se lesketale kaplje. Včasih je katera
otrla s čela hlad.
Travnik, po katerem so hodile, je bil počez zasekan s črno stezo, Na
obeh straneh steze je negibno ležala sinjkasta meglica. Cul se je oves, ki
je podrhteval. Svetloba na nemirnih resah je valovala kakor voda. Pšenica,
suha in obrnjena k tlom, pa je mrmrala od zrelosti. Vsak klas je pokal.
Debevka je započasnila hojo. Pred njo se je razprostrla njiva -kot
rumena luža.
Letos sta jo zasejala prav na dnu dola. Njiva je bila budna kot vse
pšenične njive nocoj.
—	Tale je! je stegnila roko in se ozrla po ženskah.
Te so gledale, merile navzgor in počez in si jele odpenjati jope in
pričvrščevati rute. Sklonile so se tudi k nogam, k obutvi, ki je bila vsa
opita od rose, in si jo na tesno privezovale. Prijele so za srpe. Božička in
Stihla sta jih poskusili v travi, druge pa so se že spustile k njivi. Strgarka
in Grdenka skup, da bosta po levi pobirali njivo, Debevka v sredi. Božička
in Stihla pa sta hoteli po desni navzgor.
—	Ženske! jih je pogledala Debevka. — Pa v imenu Boga očeta!
Sklonile so se. Srpi so posekali prve poležance. Sop za šopom so jih
zdevale za sabo. Bil je bila suha in je hrstelo, kot bi drobil les. Srpi
so prijemali nizko. Ostra strniščnica jim je že bodla v roke.
—	Ljuljke imaš pa tudi dosti! je sopla Božička in pestovala snop.
Debevka se je vzravnala.
—	Kaj je, teta?
—	Da je ljuljka! sem rekla.
—	Saj! je ovijala Debevka okoli roke vez za snop. — Pajklali smo pa
pa j klali, a je snet j e le še prišlo zraven. Jaz ne vem kako!
—	Kot makovka diši! se je oglasila Strgarka.
—	Oves je tudi vmes!
—	Oves, ja! je Debevka nagnila šop pšenice. — Pa drek in ti, je mi-
slila na tihem.
Ce bi jih pripeljala podnevi, bi re..., re..., rekle, je šla z mislijo
za srpom... da žanjejo peso in repo.
Odtegnila se je tlom in povezala snop.
—	I, snetava je, da le kaj! je rekla Stihla in pripravljala snop.
183
—	Je! je odgovorila Debevka z jezo, ki pa se jo je dalo občutiti tudi
kot jezo zaradi snopa, ki se ji je razvezal.
Sne-sne-tava ! je sekala s srpom in odložila šop. Hu-hu-dič naj te,
jezik!
—	Zdaj naprej pa ni več taka! je zajokala Strgarka proti Stihli.
Nalašč. Mislila je z njo žeti. Žanje dobro. Potegnili bi naprej, tako se pa
ubada s tem Grdenčevim ...
Stihla se je sklonila in odrezala velik šop. »Zdajnaprejpanivečtaka« jo
je oponašala z mislimi skozi nos. Vezala je snop.
Res sta z Božičko potegnili. Debevka, ki je žela po sredi, je priskočila
Strgarki in Stihli.
—	Glej no! je zapela Strgarka. — Debevka je prišla v vas.
—	Ne daj Bog! se je vzravnala Strgarka. — Božička! Božička! je
zavpila. Kaj pa vlečeš jarem?
Debevka je gledala, za koliko kasné. Zaščegetal jo je znoj, da je
nehala zvijati vez in se začela brisati s koncem rute.
—	Kaj vpiješ? je podržala Božička snop in se smejala z očmi.
—	Vpijem? je zavpila nazaj Strgarka.
—	Poješ! je posopla Debevka.
—	Ja kaj pa! Saj si nekaj rekla! je dregala Božička.
—	Rekla sem, je povezovala Strgarka, — rekla sem, da jarem vlečeš.
•— Jarem, da vlečeš! ji je pošepetala Stihla.
—	Jarem, ja, ji je tiho odgovorila Božička. On pa špago.
Odmaknili sta glavi in Božička se je vzravnala.
—	Jarem, praviš? je še enkrat vprašala.
Strgarka je odžela šop in pogledala k njej.
—	Ko je prej ni bilo, bo pa zdaj medalja! je zavpila in se hahljala.
—	Daj ji no reci! se je primaknila Stihla Božički.
—	Ah! je ta zamahnila z roko.
—	Teta?
—	Jo!
Stihla je odnesla snop in se v zadregi nasmihala. Zdaj je bilo pre-
pozno, ko jo je bila poklicala. Strgarka jo je že čakala.
—	Ali ste res zaklali packa?
—	Packa? so se Strgarki zažrli prsti v suho bilje. — Pa kdo to čenča?
Ti si že tretja, ki me je vprašala. Kako? Kje pa naj ga vzamem?
—	Pa se res govori, teta! Tisti iz okraja, da je bil zraven, je poprijela
Grdenka jokavo. Jaz ne vem drugega, kar ljudje govore. Laže se pa danes
več, kot poje in popije.
—	Kristus nebeški! Kateri iz okraja je bil zraven?
—	Tisti Anzeljcev! je rekla Debevka in drsala vez. — Ta plešasti!
Na! je zazijala Strgarka. Vsi vedo. Sami trije so ga vrgli na stol, sami
zaklali in razsekali, pa ponoči. Na, videlo se je pa ko podnevi!
—	Bog moj, Debevka! si je dala roko na život. — Ti me poznaš!
Kdaj sem kaj tajila?
184
Debevka se je sklonila in zasekala v nov val klasja. Bil je zašumela
in polegla. Súmelo in hrstelo pa je tudi pri Božički, Stihli in Grdenki.
Strgarka je potrkljala s srpom po pšenici in čakala Debevko, ta pa se
je kar plazila med pšenico.
—	Povej, Reza, če sem kdaj lagala! je vlekla na jok.
—	Teta, je vrgla Debevka predse snop. — Sem mar kdaj kaj takega
rekla?
—	Ja Bog moj! je zatacala k nji Strgarka. Zdaj pa še to... Tole s
packom.
—	Teta!
Pa je kar tacala in razvlekovala usta.
—	Kaj je, Fani? se je ustavila.
Grdenka ji je stopila nasproti: — Markučev, je zašepetala — pravi,
da je videl in slišal. Zjutraj je šel za Anzeljcem in so bile sledi.
—	Markučev! se je zadrla. — On, ja, je videl, in slišal in držal in iz
kože dajal! Trapa!
—	Anzeljcu je bil res naš boter. Pa tisti pob sonca ni vreden. Tako
sem ga prosila, naj mi puste svinjče. Dvakrat se je šele obrejila. Nak!
Ne boš ga, sem vpila. Pobral si, kar si. Kar tj ele pojdi, sem mu pokazala
gredo. Tam kopiji in kar boš nakopal, nesi svojemu Sešlju. Ta pa, kurbir
plešasti, se samo smeji in se mi odkriva. Gol je kakor bikova mošnja.
Pa štrikec, teta, mi boste tudi dali, se sladka. Lepo jo bom gnal.
Nič, sem se drla.
On pa kar v hlev. Naj grem za njim, naj se bodem s takim dedcem?
Prignal jo je ena, dve, tri. Daj, da crkne, sem prosila. Anzeljc pa se mi
odkrije spet in gre.
Kaj pa naj žrem? vpijem za njim.
Samo skomizne.
Ti! se zaderem.
Obstoji, ko da sem ga s kamnom v hrbet. Nisem se več mogla dreti.
Sla sem noter in jokala, jokala. Tako svinjče!
—	Ja, tisti je od vraga! je zlomil Božičko sveti glas. — Kar stoji, ko
ga kolneš, in se smehlja. Prav narahlo odvezuje žival, kot bi razvezoval
ameriški paket. Vodi pa, ko da je žival njegova.
—	Našemu je govoril, se je vmešala Stihla, — da ima rad krave in
kmete. Cim več hrupa, čim bolj ga devljejo v nič, raje jo odveže in goni.
—	O, se bo že zgonil! je zagrozila Strgarka. — Je pa tako s tem
pobom. Nobenega dela ni znal prijeti, kriva pa sta stara dva. Ze za mlada
je samo poležaval za kako mejo in se smehljal onim na njivah. Odkar
pa se je ogolil po glavi, je kar podivjal. Samo da vidi skrb na človeku,
se že smeji.
—	Ali ni zanosila z njim Hacljeva iz Gorenje Stabrge? je vprašala
Debevka.
—	Sliši se že tako! je Stihla odbrcala snop.
—	Ne samo sliši! se je oglasila iz pšenice Strgarka. — Zdaj je pa noče.
—	Meni se zdi, je zahripala Grdenka, da tisto ni dedec.
—	Ni dedec? se je obrnila Strgarka. — Plemenjak, kaj dedec!
185
—	Pa ti pride na večer iz Stabrge. In vraga ni niti strah. Lahko bi
ga kdo z metrskim kolom poravnal. No, kaj bo, Ruda, ga gledam. Veste,
»tjata« se smehlja, kako se pa tisto proč spravi. Saj so za to rožce? Rožce!
se smejem še jaz. So, so! Ti si jih daj za klobuk, ona pa v kranceljček.
In brž, brž v cerkev. Aha, se smeje, vi se norčujete. Nič se ne, mu pravim.
Star si zadosti. Družino, družino! Ne pa krave! Ko pa nimam še pravega
veselja, me gleda žalostno. Pa nič, mu pravim. Rože pa takih ni, ki bi jih
ti rad. In se nakremži, dedec! Ja, mu rečem, Ruda, prej bi bil mislil.
Babje hlače pa kače niso igrače.
Uf! si je obrisala Grdenka čelo.
—	Ja, zagrele smo se! se je vzravnavala tudi Debevka in se prijela
za pas.
—	Pa je še več kot polovica! je gledala Božička in popravljala ruto.
—	Je že čez! je merila z roko Strgarka. — No, za dva srpa manj.
—	Več! sta pogledali Grdenka in Debevka. Tri bo.
—	Je!
Nagnile .so se vse naenkrat. Srpi so zašumeli, ko da so živi in bodo
vsak čas pomigali s kovinskimi repi nekje spredaj.
Megle so se zbirale in se trgale in se čez čas spet zarivale z belimi
glavami v eno samo. Luna pa jim je metala luč že visoko z neba. Bila je
tenka in tako ïiatanéno okrogla kot novec. Le tista čma usta v njej
niso izginila. Bogve kaj se pogovarja tam gori sama s sabo! Ce jo gledaš,
vidiš, da govori. Samo kaj? Kaj, jo sprašuješ? Ona pa, ko da ji gre na
smeh, malo počaka, pa spet vse znova.
Potok, ta jo je morda čul. Večkrat ga je zabolel srebrn hrbet in se je
na ves glas prelegel.
Oglasil se je zvon.
Nekje spodaj.
Ženskam je obstalo delo. Srpi so odsekano obmolčali. Vezi, ki sta jih
zvijali Debevka in Božička, so se razlezle.
Trikrat je udarilo. Prvikrat močno, drugič in tretjič pa ubito, kot
da bi nekdo lovil kembelj, a mu je Se vseeno dvakrat zdr.snil iz rok.
Pogledale so se, ko se je spet vrgla mednje tišina. Božička je lovila
zrahljano vez in še prisluškovala. Debevka pa je stiskala usta, da se je
ja ne bi slišalo, kaj misli.
—	Je bil od Pavla? je tiho vprašala Strgarka.
—	Ko da bi bil, je v strahu izdihala Grdenka.
—	Jarc jih maže! je rekla naglas Božička.
—	Zdaj? se je začudila Debevka.
—	Kdaj pa? je spet razgibal Strgarko smeh. — Podnevi ni časa, ko
pije. Žolna! Ponoči pa k oltarju.
—	Prejšnji teden je pa plat bil! je potegnila z oslo po srpu Stihla. —
Gre, vrag pijani, k zvonovom, jim nalije šmira, poj pa poskuša.
—	Daj no! se je zarežala Grdenka.
—	Pa to ni prvič. Povsod ponoči maže. Na Marijinem vrhu, v Spod-
njih Lazah...
—	Bog nebeški!
186
—	Ja, pa kakšen odbornik je! je zašumela Strgarka z velikim snopom.
— Gremo na sestanek, se je oddihovala in gledala po njivi, da bomo
volili neki OF. Saj ne vem več. Kadé tam in pijó in poslušajo tiste resnice,
ki jih je neko mlado fante zapovedovalo. Kar naprej je gledalo v tiste
listke in se mu je še zatikovalo. Da boljše živimo, ko v stari Jugoslaviji
in tako naprej. Revež smrkavi, si mislim, ti pa veš!
—	Včasih, je jecljal fante, včasih je moral kmet prašiča prodati, da je
davke plačal...
Jarc pa: — Ni res!
—	Ja kako, ga pogleda fante. Včasih je moral packa kupiti, če ga ni
vzredil sam, in ga prodati za davke.
—	Ni res! spet Jarc.
Pa se še sama oglasim. Ja smrka smrkava, je bil že tak s tistim jeclja-
njem, da nisem več strpela. Zdaj, mu rečem, pa odpeljete živino in še
davke moram plačati.
Pa spet fante: — Tovariši in tovarišice! Delavski razred nima še
zadosti kruha. Naš delavski razred vse to tudi plača. Je tako?
Se sam predsednik mu ne pokima.
Falotov Jošk pa: — Kakšen razred smo pa mi? Delamo od štire
zjutraj do enajste zvečer, v tovarnah pa ôd šestih do dveh. Greh je,
tovariš, da delavski razred za tako majhno delo požre toliko dobrega!
Pobe pa: — Tovariši in tovarišice! Bum, po mizi. Pa se zlije krigel
po pisanjih. Veselo, da le kaj. Kaj zdaj? Gledajo, pihajo v papirje, mahajo
z njimi... Pa se le domislijo. Predsednik stopi po vrv za perilo in razobe-
sijo tiste »polulane pleničke«.
Pobe pa še ne neha: — Tovariši in tovarišice. Tovariš Jarc pravi, da
ni res tisto o davkih. Iz arhivov, tovariši, je razvidno, da ste morali pro-
dati packa.
Spet: — Ni res!
—	Ja, pogleda v Jarca. In samo njemu: — Tovariš, si plačeval davke?
Jarc: — Ja.
—	Si vzredil packa, ga zaklal in nesel v Mokrolog?
—	Ne!
Zdaj je bilo že nam zadosti.
—	Ni res! zavpije in pobobna s palico. Packa sploh nisem imel.
—	Križ božji! so se zarežale ženske.
Božički so se zasvetile čeljusti kakor ribe. Strgarka pa se je udarila
z rokami po krilu, obstala zaprepadena kot, na, pa imaš, in se šele čez
čas spet zarežala tako naglas, da je bila pred vsemi.
—	Od vraga je! je ponehavala Debevka.
—	Ziv vrag!
—	Ziv, živ! je pritrjevala Stihla. — Da zjutraj lahko vstane, mora
popiti liter. Da najde palico, mora imeti že dva v vampu: Liter, da lahko
spregovori, liter, da vidi, liter, da' sliši, in čez deset jih mora biti, da
lahko hodi.
—	In s kaplanom sta si dobra.
—	Ko mu daje piti! je rekla Grdenka.
187
—	Ne, o ne! Jamra. Je rekel in zaškrtal z zobmi, da so gospod trdi
z njim, je luščila s srpom Božička blato s čevljev. — Ve pa vse o njih.
Tudi, kako so soldate služili.
Ženske so se započasnile z žetvijo. Pšenice pred njimi je bilo še za
dvajset, petindvajset čevljev. Za manj kot uro žetve. Dajali so jih že hrbti
in vratovi.
—	Da... si je zaslonila z rokami boke Božička. Pravi Jarc, da so
služili nekje v Macedoniji. Vojaki, da so bili dobri, le spreobračati se niso
pustili tistim Macedoncem. Kapetan so jih imeli vseeno radi, čeprav niso
hoteli postati Macedonec. Enkrat pa gredo na marširanje. Marširajo, mar-
širajo, pa srečajo enega tistih raztrgancev. No, berača! Kapêtan pa: Ceta
stoj! Tonček Zalokar! pokličejo gospoda. Ja, rečejo gospod. Ovde stopi!
ukažejo kapêtan. Vidiš tistega revčka tam, pokažejo gospodu berača.
Vidim, reko gospod. Zakaj, zakaj, Zalokar, mu bog ne pomaga? se pod-
smiha kapêtan. Gospod kapêtan, reko kaplan, zakaj mu pa država ne?
Saj mu, reče oficir. Potem pa ni treba, da mu bog.
—	Marija sveta! so se smejale. In od utrujenosti in zaspanosti jih je
začelo kar zanašati.
—	Ja, pa to zna Jarc drugače povedati! je posrpala Božička nov šop.
— On to po macedonsko povê.
—	Meni je pa Jarc drugo povedal o kaplanu. Tudi ta se je godila pri
soldatih. Da so ga, seveda tudi ti Hrvatje, zaradi boga prijemali.
Si videl boga, so spraševali vojake oficirji. Pobje so rekli, da ne.
Vidiš stol? vpraša oficir tam enega. Vidim. Vidiš svinčnik? Vidim.
Vidiš sonce? Vidiš zvezde, njive, luno, prijatelje? Vidim. Pa kako moreš
verjeti v nekaj, kar ne vidiš?
Zdaj pa se oglase kaplan. Tovariš kapêtan, rečejo, jaz vem, da ste vi
pameten človek. Ce ne, ne bi bili oficir. Tudi vi sami veste, da niste
neumni. Dobro veste! Pa ste že kdaj videli svojo pamet? Najbrž samo
verjamete, da niste brez nje.
—	Kristus! so se spet razgnale na vse strani s smehom.
—	O Marija! je sedla na snop Grdenka. O Marija!
—	Ja, ja, je cvilila predse Strgarka in ni mogla zadrgniti snopa.
Božička pa je kazala, kazala svoji dve ribi v ustih.
—	Voz gre! je zavpila ena.
Minil jih je smeh. Oči, roke in usta so onemele in še zadržale svoj
prvotni gib. Ko bi jih bil kdo zagledal, bi bil mislil, da so se iztulile šele do
pol, da pa se bodo zdaj, ko je že tu, do konca.
—	Zan je! je prisluškovala Debevka.
Grdenka ji je s snopa globoko prikimala.
Žensk se je lotil mir. Od smeha razgubani obrazi so se polegali kakor
vimena. Počasi so se ulegale gube za gubo. Požeta njiva je zadišala po
sladki slami. Strnišče se je vrtinčilo v velikih in čudnih kolobarjih. Snopi
so ležali kot pobiti. Tihi. In vel je veter.
Nebes je bil že svetlo mračen. Pepelnat. Tiste globoke sinjine, tiste
gotske brezmejnosti ni bilo še nikjer. Sam pepel, od vzhoda k zahodu!
Luna, tako čista prej, je kopnela kot umazan sneg.
188
Ženske so posedle in si zaslonile hrbet s snopi. Grdenka in Božička
sta skušali zamižati, druge pa so skušale do nekih misli in do besed.
A se jim je misel zadevala kot pijana roka v temi. Ženske so samo tipale.
Hodile so in tipale okoli loncev doma, ti pa so trskali po tleh.
Ja, kam pa, so se se hotele vprašati, pa so samo nekaj žvečile namesto
vpraševale!
Debevc z vprego je bil že blizu. S konca njive bi ga bilo morda že
videti. Grdenka in Božička, ki sta tiščali skup oči, sta hoteli pogledati,
a pogled ni prebil vek. Utripal je pod njima kot kaplja vode.
Zemlja pod njimi je zabobnela. Bližal se je voz. To jih je še bolj
priželo k snopom. Sele zdaj bi zares zaspale.
—	Oh ja! se je lovila na noge Debevka.
Dvakrat, trikrat je poskušala nanje, a jo je vselej vrglo nazaj. Ko se
je le uprla nanje, so bile težke in razbolele.
Bobnenje pa je naraslo, ko da prihaja velika voda. Ženske so se
pogledale vse hkrati in se začele še same postavljati na noge. Pretegovale
so se naprej in nazaj, da bi si razmehčale križ.
Debevc je že miril z vajeti konja, ki je kimal in bahaško razkazoval
zobe. Konj je še enkrat močno potegnil, da je Debevca zaneslo na rob voza,
potem pa obstal. Potresel je z glavo, da mu je zavihrala dolga griva, po-
kopal s prvima dvema in udaril z gobcem po muhah.
—	Sšššš! je skočil Debevc z voza in začel zatikovati vajeti v komat. —
Mej dunaj, pa ste! je pogledoval k ženskam, ki so se čistile dolgih res
slame.
—	Ja, pa smo! je zajamrala Strgarka in ga ošinila strmo, ker je
stopila na razbolelo nogo.
Debevka je odšla k vozu, kjer je bil za lojtrnico privezan nahrbtnik.
Debevc je ркзтоШ roko Božički, ker se ji je vdiralo.
—	Ooo! ga je lovila. — Hrbet! Hrbet, Zan!
—	Ja Zan, pa rit! je rekla tudi Strgarka.
Stihla in Grdenka pa sta se sezuvali. In Grdenki so se od nestrpnosti
kar sline ucejale.
—	Ženske! je zaklicala Debevka in razpostavljala po travi kruh, meso,
glaže. — Alo!
—	Sveta Marija! se je skremžila Grdenka.
—	Si se, kaj? jo je pogledala Strgarka in se še sama skremžila.
Grdenka je nekaj hipov zvijala nogo in usta in se začela počasi na-
smihati.
—	Oh, kako bode! je zahripala.
—	Bode, ja! Kaj si pa mislila, da te bo žgečkalo? je zapela Božička.
Stihla pa je gledala predse in stopicala kot po zrahljanem gartelcu.
—	Ženske! se je razgledovala po njih Debevka. Bom že spet prosila?
—	Kdaj si pa že! se je zarežala Strgarka in šla k nji.
—	Vsi svet... je spet zadržala nogo Grdenka.
—	Ze spet? jo je oplazila Strgarka z jeznim glasom.
—	Nnee! se je olajšala nazaj. — Koliko je pa že ura, Zan?
—	Ura? Tri bo že. Nekaj čez.
189
Ena po ena so prihajale in sedale na seneno rjuho. Potegovale so čez
kolena kiklje in gledale k prvi, ki je že jedla.
Debevka je razrezovala belorumen hlebec z razpenjeno sredico, in k
vsakemu kosu natrgala še dišeče svinjine. Od prstov ji je zakapljala mast.
Ženske so zacmokale. Velikanske grižljaje so naglas razmečavale s
slino. Sunkovito so vdihavale in izdihavale, ko da se parijo.
Debevc pa je bil pri konju in ga izpregal. Konj je odnašal glavo kot
pri britju. Ce je izpregal na levi, jo je vrgel na desno in milo pogledoval
k ženskam in se branil muh samo z vekami. Ko ga je Debevc docela rešil
jermenja, se je lahkotno zaril v tla z gobcem in zaprhal v travo. Naredil
je nekaj nesmiselnih korakov. Gobec se mu je stresal, ko da grozi. Naen-
krat pa je občutil, da je ves prost. Ves lahak je odgalopiral na travnik.
Tam se je sunkovito zaustavil, in izvil se mu je dolg, zmagovit krik. Zako-
pal je glavo naprej, ko da meče s sebe jezdeca, in zaprdel v širokih in
dolgih valovih.
—	Ej! je kazala nanj Strgarka.
—	Vso otavo bo končal, ga je gledala tudi Debevka.
—	Naj se spreleta! ga je z odprtimi usti lovil Debevc. Otava bo že
zrasla.
Izza hoste je že pritisnil dan. Vrhovi smrek in bukev so zašumeli.
Močan jutranjik jih je nagibal drugega k drugemu. Njive so zašumele.
Srebrni valovi vetra v ovsu so se metali naprej in nazaj.
—	Na, umazanka! je ponudila Strgarka Božički glaž.
—	Ja, je stresala z roko Božička, ti si prav lepa.
Strgarka je vrgla glavo k Debevki in se zasmejala.
—	Sem jaz tudi? je vprašala Debevka.
—	Taka si, kot bi bila vso noč prejokala.
Debevka se je začela tipati.
—	I, saj smo vse! je hripala Grdenka. — Potán si, pa z roko po
obrazu, ko nimaš časa za robec, in si že črn.
—	Tako je! je rekla Srtgarka in vzela ponujeni kruh. — Naj bom
svetnica na njivi, ko še v postelji nisem.
—	Ja, saj res! je pritrdila Božička.
—	Pijte, nu! je ponujala Debevka glaž.
—	Ja, je kimala Strgarka in gledala v glaž, ko da ga ne vidi. Na
pamet mi je prišlo od Pajkovke ...
Stihla se je nagnila, da bi slišala.
—	Tudi jaz sem slišala, da je bilo takole po žetvi, je rekla Debevka.
—	Sama da je ostala na njivi...
—	Vêm, vêm, je kimala Strgarka. Zanjice so odšle. Iz kapele pa je
zazvonilo.
—	Ne, iz cerkve!
—	Pa iz cerkve, če je tako bolj prav, je kimala Strgarka.
Da je pokleknila in se ji je prikazalo.
—	Naši materi je takole povedala: Vse so že odšle, ona pa je čakala
Hlebetovega Korelna, da pride z vozom. Kar naenkrat, je rekla, pa jo
je nagnal čuden glas k molitvi. Ni se mu še čisto vdala, tistemu glasu,
190
ko zazvoni. Pa pokleknem, pravi, kar potegnilo me je dol. Pomislim,
pravi, kdo naj zdaj zvoni. Pa že molim. Izmolim Ceščena bodi in pol
Očenaša, pa vidim, da nekdo stoji zraven mene. Je Korel ali ni? Je, ni?
Preblizu je. In se pogledata. Ona hoče od strahu vstati, pa ne more. Kdo
ste? ga vpraša. Na vekomaj, reče tisti. In čisto svetlo je bilo, kot opoldne.
O Marija sveta, reče ona, pa se spet stemni in zazvoni...
—	Ah, odžene strašljivo tišino Strgarka. — Včasih so več pile kot
zdaj, pa so videle vse sorte. Ena to, druga drugo. Znale so coprati, delati
dež. To so bile babe! Ne pa zdaj! Narediš škodo, te že imajo sodniki.
—	Le norčuj se! je grozila Stihla s skrivnostnim glasom. — To je bilo
res. Naša mama niso nikoli lagali.
—	I saj se ne! je zapela Strgarka. — Zakaj naj bi se norčevala? Samo
verjamem ne. Včasih sem bila že tako pijana, in na takih krajih, da bi
se mi bilo lahko kaj prikazalo. Pa veš, kaj se mi je? Cesta! Tako sem
ogrebla po njej, da sem imela ves razkrampan nos.
—	Teta! Teta !
—	Kaj? Ni res morda? Klicala sem hudiča, kugo, živa duša se ni
zmenila zame. Pa sama, pa na takih grebinah. Pijana pa tako, da je bilo
res svetlo kot opoldne.
—	Pajkovka je bila sveta žena!
—	Ja, vem! se je režala Strgarka. Samo pozabila si povedati, kje.
Boš ti?
—	No ja, se je vdala Stihla in pomenljivo zamolčala.
—	Pa kaj bi rekla, če bi se ti res kaj prikazalo? jo je zbodla s strani
Božička.
—	Kaj, kaj, se je pozibavala Strgarka. — Saj se mi ne bo!
—	Pa če bi se ti?
—	I kaj, se je režala, prosila bi ga, naj mi gre s pota, ker sem že pre-
stara za takšne reči. In prenerodna ... Pa saj se starim nič več ne pri-
kazujejo. Starim se prikaže le še kak košček mesa.
—	Prav imaš! je rekla Božička in potresla z roko.
—	Se vi! je zagrozila Stihla.
Božička se je nagnila in zajamrala: — Kaj pa ti je? Ko bi bila moja
mati živa, bi rekla, da vprašaj njo, kaj vse se ji je prikazovalo. Rdeča
jajca, bele ribe, rumen veter. Kaj ni videla! Svetniki so bili vsako noč pri
nji. Z njimi je spila na litre, zjutraj pa' vstati ni mogla. In jo vprašujem,
če bo šla v mesto. Kaj, jamra, v mesto, danes, ko je Štefanovo. Danes je
Pavlovo! rečem. Aja, Pavlovo, in se obrne in zaspi.
—	Saj sem rekla, je pritrjevala Strgarka, piti so znale.
—	Piti, piti! je vstajala Božička.
—	Na, čas je pa le minil! je zahripala Grdenka in se tudi pobrala.
—	Minil! je rekel Debevc.
—	Ja, je vstala Stihla, pa bo minilo še kaj drugega tudi.
—	Tudi! je odsekala Strgarka.
—	Vse bo minilo! je rekla Debevka.
—	Oja! je iskala srp Božička. — Vse!
191
RUDI MISKOT: RDECA GLINA
Skila io Karibda
Nasmeh borove veje v vetru
in umirjajoči šepet drevja
vselej ne izbriše disonance
v boju preživelih src.
Popotniku marčevega dne si dejal, da ob dežju
ne boš več hodil po stezah rdeče gline,
da oblačila in obutve ne zamažeš. —
Pa si molčeče me zapustil med dvema vzpetinama
brez trave in drevja. Bilo je na večer.
Na enem bregu demon pojoč, z glavo orla
in sijočimi očmi.
Krog njega ples grozljivih senc.
Vrh drugega moloh grivast,
z žoltim smejočim se obličjem.
Iz žrela glas zlata zveni. —
Lakaja smrti, ki prêté v globel prežita.
Utihnil si. Plašno cvrkutne mimo naju ptič.
Ko že ne slišim korakov tvojih, se ozrem.
Tedaj obstanem kot vkopan — in vidim
kako se tik pod -vrhom vzpenjaš
v razprte roke demona z obličjem zlatim.
Zaklical tvoje sem ime, da bi te rešil...
Nisi me slišal več.
Pod robom si izginil v nič.
Smeh, podoben vreščanju krokarjev
je stresal oba bregova.
Sel sem dalje po poti rdeče gline
in se nisem več ozrl.
192
Bajka
Nekje živi volk, upognjen in siv,
kot resa mu dlaka štrli.
Na prsi si trka, k nebu zavija,
iz ran mu teče kri.
Curki rdeči v mahu zelenem
v čudne podobe se zlivajo;
črni zobje sočnato praprot
v gnevu tesnobnem grizejo ...
In kakor iz bajke divja zver,
kot beli nočni strah,
med praprot visoko, v ščip strmeč
spet vstaja na tenkih nogah.
Sanje
»
Ležal sem v naročju vile,
matere dveh otrok —
in bil spet majhen
otrok, vdan in srečen
v njenem varnem objemu.
Milovala mi je čelo in lase.
V njene sinje oči sem se zazrl,
pa je z dvema prstoma
priprla moje veke, rekoč:
Sinko, ne glej v moje oči,
kajti nekoč si utapljal sanje
v enake oči, a žejnemu
ti ni bilo dano
piti živo studenčnico!
3 Problemi	193
Hotel sem ji odgovoriti,
a ona je položila desno dlan
na moja usta, in v momljanju
mi zastala je beseda.
Z radostjo v igri utešenega otroka
sem se privil na njene grudi.
Spustila je prste in dlan
z mojih ust ter oči...
Tedaj sem spoznal,
da ne vidim — in
ne morem več govoriti,
da sem sredi šumečega gozda, sam.
V mah sem zakopal svoj obraz.
Spev
Postoj še malo,
blagi majski dan!
Pod skorjo molka vklenjene
besede si odprl.
Nadel si mi peruti,
da v sončni bi zaplul
pristan radosti tvoje.
I
Ob zarji pevce že pozval si
k belim mizam
svojih zelenih gradon.
Jaz pa še nisem zapel
o vdanosti trave in rož.
O pticah pod strehami drevja,
srečnih v pesmi
in ljubezni svoji; v smrti,
ki jo komajda slutijo.
194
Zdaj vem, zakaj
tako so težke mi peruti.
Ne zatoni,
moj dobri majski dan,
postoj še malo in prisluhni!
S tvojim srcem zapojem
pesem neizpeto.
lERMAN VOGEL: ZASLEDOVANJE JUTRA
Orač
Prihajam.
Brez strun na lesenem telesu.
Sumim omrtvelo
in komaj da se zganejo zasute
stopinje pod makovo rušo —
gotovo mislijo,
da se vrh osivelih smrek
poljubujejo razsušeni storži.
Jutri pojdem orat.
Tako me žeja po zadahlem
vonju ovdovele prsti,
da mi ne ubrani nihče:
ne razcepljeni kačji jeziki
rožnega ognja,
ki sekajo v zrak;
ne veter, ki odnaša brazde
spod ostrih rezil;
ne grivasto lice komaj odraslega žita.
3«
195
Bom oral!
Na obraz se bom vrgel
v zemljo in ji pogledal
v oči in v žrelo.
Jedel jo bom
z zobmi steklega psa
in s slastjo sestradanega volka.
Vračal se bom z njenih nedrij
s prstenimi očmi,
s travo na glavi
in poln težke rjave prsti.
Potem šele,
šele potem
bom krenil na zadnjo
stezo iskat drobnih
pogumnih semen.
\očni komedijant
Lučke vise na črni dlani
nočnega mira.
Vesela pesem je v mojih rokah
in prsti so nabrane niti
kristalov.
Tiho in poredno
pleše
v njih
dolga
palica
iz neizrečenih
želja
in s krono
spominov
na vrhu.
196
Kakor komar
se zaletava v svetilke.
Zvenijo.
Ubrano in tožno.
Veselo.
Vem, kaj je njihova pesem,
vi pa ne veste
niti ne čujete,
dragi ponoćni nekomedijanti.
Plešem,
nočni komedijant,
po njenem taktu
in so me polne ulice
in krošnje dreves
in travna semena
in jutrišnja zarja.
A sem le nočni komedijant.
Jutri bom točil solze
in se bom skril.
Nekdo mi je strgal
nabrane niti kristalov.
Pridejo viasih Irenulki
Pridejo včasih trenutki,
ko se ti za deveto steno
nejasnega pogleda
prikažejo drobne
in žgoče zvezdice.
V otroški prepričanosti
vržeš hrepeneče roke
skozi sivo zaveso
in prsti
iščejo plahih pravljic za njo.
197
Potem vidiš,
da se ti je na nepripravljene prste
ovila pajčevina
najtemnejših kotov.
Ribiške vrvi nočejo več stran.
Lezejo proti grlu in proti nogam.
V grozi jim hočeš uiti,
pa obvisiš z glavo navzdol
sred belega dne kot buba na murvi.
In čakaš spet novih trenutkov.
Groza v naravi
Mrtvi orehi pred žetvijo
padajo sami od sebe z opoldanskih vej.
Počrneli trepetlikavi listi
si ne upajo stresati svojih skrepenelih žil;
obstali so mrtvi v nenavadnih držah.
Mravlje so pozabile svoje
nepogrešljive tovore sred zbrisanih cest.
Vračajo se v tropu,
in noče nobena biti prva v vrsti.
Bronasti liki ogoljenih ptičev
so obstali v zraku.
Krila so sitasta in ne morejo zajeti opore.
Kljuni so se jim povesili do tal —
radi bi srkali mehko vsebino oči iz votlin.
Groza v naravi umika svoje
lovke v neznane votline.
Za njo pridem jaz skozi okameneli dan
pa začnem postavljati križe:
po cestah, po drevju,	,
po zraku.
198
Iz dneva v noč in nazaj
Greš iz dneva v noč.
S težkim bremenom na ramah.
Po sledovih,
ki so jih zgubili okameneli ptiči
v pogrebnem sprevodu.
Upaš, da boš pod baklo svoje duše
našel črno rakev
in v njej zmrzlo truplo,
ki so ga okameneli ptiči
odvlekli iz dneva v noč.
Prihajaš iz noči v jutranji dan.
Imaš krvave roke.
Z njimi brišeš sledi
za seboj
in okamenelimi ptiči.
Nočeš, da bi kdo našel
črno rakev
in v njem tvoje truplo.
199
Otroški dodatek
Jaroslav' Novak
Klupa
Nobeden od njih ni vedel, kdaj so se seznanili. Sedeli so vsak dan
v velikem prostoru, kakor da so tu že od vekomaj. Vendar nobeden od
njih ne bi bil vedel povedati o drugem nič takega, kot ve človek na primer
povedati o prijatelju. Niso se menili, kako kateri od njih stanuje, kakšno
mater ima ali kaj počenja. Najmanj pa si je mogel kdorkoli od njih pred-
stavljati, kaj bi utegnil premišljevati vsak posameznik, kadar se razidejo.
Ce hočeš živeti, ne smeš premišljevati, si je dejal vsak posameznik. Nji-
hove predstave o drugih niso bile v imenih. Predstavljali so si vsakogar
le po tem, kaj bo storil jutri — kaj je rekel, da bo storil jutri. Tako so
se vsak dan našli v velikem ekspres lokalu, prehodni postaji in zbirališču
vsega tistega velikega dela mesta, kateremu je dom pomenil samo preno-
čišče. Ponoči so se pritipali vanj in se zvalili na postelje, ki so jih drugo
dopoldne, brž ko so se zbudili, skoraj miže zapuščali, da ne bi videli tistih,
ki spe z njimi pod istim stropom.
Ko takole ves dan sedijo v velikem lokalu, jih imenujejo klapa. Ce
je klapa to, kar je povezano med seboj zaradi obrazov, na katerih se
razodeva čakanje, potem so klapa. Zato tudi sedijo tukaj. Edinole tu,
kjer gre vsak dan vse njihovo mesto skozi, se lahko zgodi. Občutka, da
se nekaj zgodi, nikoli niso poznali, a moral je biti najveličastnejši občutek
v življenju. Zgodilo se je pač že davno. Nekdo pred njimi je vse zgodil.
Poznajo ga. Tudi on sedi v svoji družbi, nekaj razdelkov od njih. Tam
vsi zelo veliko tolčejo po mizah. V svojem mestu poznajo le nehvaležnost
sveta, v katerem živijo. Shajajo pa se vsak dan, kakor klapa. Toda kadar
njihov pogled zadene nanjo, je poln mržnje: Negodniki!
Tu, na tej strani, ni ne mržnje ne ljubezni. Tu samo čakajo in se
ne menijo za nič. Prvi se zjutraj pri blagajni pokaže tisti, ki bo jutri
nesel zaslužek v hranilnico. Naroči si vrček piva, gre k točilni mizi in
nato odnese vrček na mizo, odkoder je ves dan videti oba vhoda. Za
njim kmalu pride tisti, ki bo jutri prijavil izpit. Tudi ta gre isto pot —
od blagajne k točilnici in od nje k njihovi mizi. Tako tudi vsi naslednji:
tisti, ki bo jutri ostal pri mami doma, tisti, ki bo jutri začel pisati roman
o njihovem življenju, in naposled tisti, ki bo šel čakat in bo spremil
Bebo — jutri. Toda tu je tudi Tomi. Nekakšen novator, še bolje anar-
200
hist. Ta je edini zmožen reči tudi NE. Potem ga po ves dan ni mednje.
Takšen človek je zmožen reči tudi DA in počakati Bebo...
Spočetka vsi molčijo in polagajo izpraznjene vrčke drugega poleg
drugega v dve vzporedni vrsti na mizo. To je edini zunanji cilj celodnev-
nih popivanj. Servirko bi prav gotovo pred vsem lokalom oklofutali, ko
bi jim odnesla te dve vrsti, preden bi prilezli po vsej dolžini mize do
nasprotnega roba. Tedaj je imel navado reči tisti, ki bo jutri nesel za-
služek v hranilnico:
»Jutri bom nesel denar v hranilnico.«
»Preden bo nocoj polnoči, ga boš zapil,« so rekli skoraj vsi in hkrati.
»Pustite ga, pustite,« je zarotil tisti, ki bo jutri prijavil izpit. »Morda
pa bo jutri vendarle. Jaz pojdem jutri prijavit izpit.«
»Ko se boš prebudil, bo ura poldne,« so menili vsi, a zdaj ne več
glasno, da ne bi pokvarili molitve. Morda pa bo vendarle!
»Jaz bom jutri ostal doma pri mami,« je dejal tisti, ki bo ostal jutri
doma pri mami.
»Pri kozarcu,« je mislil vsakdo od drugih.
»Jutri bom pričel pisati roman o našem življenju,« je rekel tisti, ki
bo jutri pričel pisati roman o njihovem življenju.
»Jutri bodo pisali o tebi — na telefon 92.«
Za tistega, ki bo šel čakat Bebo, se ni zmenil nihče. Gledal je skozi
veliko šipo po ulici in na stolp, kjer so kazalci prekoračili dve popoldne.
»Zdaj je že v šoli,« je mislil.
Dopili so se drugič do roba mize. Tedaj je bil »jutri« še močnejši.
»Nihče več mi ne bo mogel doma ukazovati, naj živim in mislim
kakor oni in vsi tisti od Kristusovega rojstva naprej. Sam bom služil
kruh in jim molil pod nos hranilno knjižico.«
»In jaz bom nesel staremu na komite indeks: Tudi brez tvojih po-
sredovanj in ,mazanj rok' in telefonad opravljam izpite. Ne vohaj več
za menoj.«
»Jutri bom odločno stopil pred mamo in bom rekel: Mami, vem, da
imaš samo mene, zato bom ostal pri tebi doma. Le da se ne boš spet
cmerila, kadar bom hotel malo ven.«
»Jaz pa bom pisal o našem življenju, kakor je v resnici. Prav gotovo
mi bodo tiskali, če bom resnično prikazal naše čakanje.« Tako je rekel
tisti, ki bo pisal o njihovem življenju jutri. Izpil je največ piva.
Tisti, ki bo šel čakat Bebo, pa je gledal na stolpno uro. Večerilo
se je že in v zadnjem soju sonca sta se zableščala kazalca na uri.
Bila je sedem.
»Zdaj je morda že čaka drugi,« je mislil.
»Jutri pojdem po Bebo,« je udaril po mizi, se vzdignil in brez besed
odšel tisti, ki bo jutri počakal Bebo. Na stranišče? Ne, ni se vrnil. To je bil
Tomi, anarhist.
Zdaj si niso imeli ničesar več povedati. Sedeli so in gledali v prazno,
dokler jih ni zdramil davno znani glas.
»Dovolj za danes, tovarišija! Jutri je še en dan.«
Potem so bile ulice dolge, samotne in vlažne ...
201
Tudi ta dan ni bil usojen tistemu, ki bo jutri nesel denar v hranil-
nico. Zjutraj se je na.šel pred blagajno prav v trenutku, ko je že naročil:
«Malo pivo.« Nato je sledila stara pot k točilni mizi in do njihove mize.
S tem je bil odbit njegov dan. Kateri od njih bo prvi? Pi-vi, ki nekoč
ne bo pri.šel in jih bo za vedno zapustil? Nihče si ni tako želel, da bi bil
prvi, kakor si je želel, da ne bi bil poslednji. To bi pomenilo revolver
ali reko.
Tudi tisti, ki bo jutri prijavil izpit, ni bil izvoljenec. Kmalu je sedel
poleg prvega. Nato je prišel še tisti, ki bo jutri ostal pri mami doma, in
tisti, ki bo pisal o njihovem življenju.
»Kje je tisti, ki bo šel čakat Bebo?« so se spogledali, ko je bila ura
poldne.
»Danes ne bo strmel na uro ...«
»Zapustil nas bo ... ta ... ta Tomi...«
Nenadoma se je eden od njih vzdignil.
»Denar nesem v hranilnico.«
»Prepooozen! Ob рк)1 dvanajstih zapirajo.«
»Cas za izpit pa je ...« je dejal drugi.
»Danes so bili samo zjutraj.«
»Zdaj bo kmalu večer...« sta se odločila zadnja dva.
»Sami smo«, so si rekli in si naročili še piva.
Minilo je nekaj tednov in ko je neki večer prilezla tretja vrsta vrčkov
do roba, je kliknil tisti, ki bo pisal o njihovem življenju:
»Glejte ga!«
»Beba je z njim,« je dejal nekdo.
»Kaj se vsiljuje med nas?« je zagodmjal tretji.
»Tudi on ni več naš,« je menil četrti.
»To bomo še videli,« je dejal tisti, ki bo jutri nesel zaslužek v hra-
nilnico. »Pridi, Tomi, ga boš zvrnil vrček,« je zaklical.
»Se vedno sedite tu?« je pristopil Tomi ves podjeten.
»Kaj si mislil, da nas bo vse razneslo, če si se nam ti izneveril? Sedi
pa pij,« so rekli vsi in Tomi je sedel.
Bebe ni pogledal nihče. Vsi so opazili, da je lepa, toda zamrzili so jo.
Edinole ona jim lahko vzame njega, ki pripada samo njim. Pustili so jo,
da je stala tam nema in čakala. Naposled se je plaho oglasila: »Ne greš
z menoj?«
»Saj menda vidiš, da je komaj prišel med kolege, pa bi že bežal
z Bebo?« je dejal tisti, ki bo jutri nesel denar v hranilnico.
»Greš ali ne greš?« se Beba ni zmenila za opazko. »Vstopnice imava.«
»— Greš ali ne greš! — Kaj pa se to pravi! Takole si daš ukazovati,«
je rekel tisti, ki bo jutri prijavil izpit.
>l-Tu bo ostal,« je dejal tisti, ki bo jutri ostal pri mami doma.
»Razumeti ga moraš navsezadnje,« je dejal tisti, ki bo jutri pisal
roman o njihovem življenju.
»Poslušaj, Bebica, oprosti...« je rekel Tomi.
Beba se je že obrnila, a je še rekla: »Dobro, izbral si. Zares moško
voljo imaš. Zbogom!«
202
»Moško!« so pribili vsi.
»Beba, Bebica!« Toda Bebe ni bilo več.
»Vrag nosi Bebo,« je rekel Tomi in v istem trenutku so se pred njim
znašli štirje vrčki piva.
»Pa smo spet vsi,« so si rekli in se udarili po ramenih.
»Kadar se bo kaj zgodilo, se mora vsem!«
Potem so spet pili.
Naposled, čez nekaj dni, so ugotovili:
»Dolgčas je, fantje.«
»Kaj bi?« so se spogledali.
»Parčkom nagajat,« je bil predlog.
»Torej na Grad!«
»Na Grad, na Grad,« je sledilo kakor odmev četvero glasov.
Naslednji dan ob enih popoldne so skupaj koračili proti mestu. Za-
puščali so »Havaje«, kjer so jih prejšnji dan porinili v celico.
»Dva cela dneva smo preživeli skupaj! Smo kolegi ali nismo?«
»Vsi skupaj!«
»Naposled se je le nekaj zgodilo.«
»Vsem.«
»Vsem.«
»Kam pa zdaj?« so se vprašali.
»Kam pa drugam? — I, proslavit!«
In spet je naročil pri blagajni tisti, ki bo jutri nesel zaslužek v
hranilnico:
»Pet velikih piv.«
Nato se je z vrčki v rokah napotila od točilnice k mizi mala procesija.
Sedli so in so zaključili:
»Fantje, jutri bo treba končati.«
Nato so se začudeno spogledali in se vsi hkrati zasmejali.
\a robu
Ali ste že kdaj takole zjutraj iskali po časopisih svojo osmrtnico?
Jaz sem jo čakal neko leto skoraj vsak dan. Ne smete zdaj takoj povpra-
šati po razočaranjih. Teh sploh nikoli ni bilo. Jaz nimam zgodbe kakor
običajni samomorilci. Jaz sploh nimam nobene zgodbe. Oprostite, malo
sem že pijan. Priznam tudi, da sem huligan. Vsa moja zgodba je ravno
v tem, da se nič ne zgodi.
Ali ste si že kdaj omislili revolver? Pod roko seveda, kakor se temu
pravi. Najprej ste ga pestovali, jemali v roko naboje in jih spet vlagali.
Ko ste šli v mesto, ste ga vzeli s seboj in ste se počutili vami. Ne morebiti
pred napadalci. Zaradi onega drugega občutka varnosti, ko je človek
gospodar nečesa. Predstavljajte si zdaj, da obesite ta revolver nad svojo
203
posteljo, v kateri spite vsako noč, tako da cev meri natanko v vaše čelo.
Nato speljete in napnete vrvico od sprožilca na kljuko vrat. Potem ležete
in čakate in se smehljate. Veste sicer, da nihče ne prihaja v vašo sobo,
da k vam še nikoli nikogar ni bilo, ki bi ga zanimalo, kaj počnete v svoji
samoti. Tudi ženske, ne takšne ne drugačne, še niste mogli zvabiti v to
sobo. Pa vendar vas veseli misel, da bo nekoč, ko boste ležali v postelji
prav pod cevjo, nekdo potrkal na vaša vrata. Će se oglasite, bo pritisnil
na kljuko. Le oglasiti se je treba. Vidite, v tem je vsa moja zgodba:
nikoli se ne oglasim. Pa vendar je v tistih trenutkih nenadomestljiva
slast: biti gospodar in ne biti ter izzivati.
Nekoč ste morda vi, ki niste huligan, srečali dekle, za katero ste bili
prepričani, da je ni rodila mati, temveč da je otrok vašega hrepenenja,
čakanja tako rekoč. Takrat ste sklenili, da je naposled treba nekaj storiti.
Prejšnje čase ste opazili kako dekle, ki ga še niste poznali. Dekle je bilo
lepo, a tuje. Namesto da bi pristopili in se seznanili, ste skoraj stekli v
prvi lokal in tam za blagajno bruhnili: »Deci konjaka!« Recimo da ste
pri tem še huligan, morate prenesti še pomilovalni pogled ženske za bla-
gajno in one za točilno mizo. Toda to ni tako pomembno. Pomembno je
to, da zagledate žensko, primete pa steklenico. No, s tistim dekletom,
otrokom vaših sanj, kot sva ga menda imenovala, pa je bilo drugače.
Čutili ste popolno pravico do njega, kot nezakonski oče. Naposled ste
zares nekaj storili. In glej, opazili ste tudi tisti pogled. V njem je vsa
vdanost ženske, ki vas je nenadoma odkrila v vsem, kar je v vas ubogega.
Poznate ta pogled? Toda potem se je zgodilo, da ste se ga vi ob njej
napili od sreče. Prvič od sreče vi, ki ste bili vajeni piti samo zaradi
čakanja. Ko ste že bil pijani, je prisedel nekdo, ki ste ga od davno po-
znali. Ne človek, šema. Niste opazili, kako je šema nenadoma sedela med
vama, in tudi ne, kako.se je tisti pogled preselil z vas nanj. Pili ste
dalje in se niste zmenili zanju. Kajti šema za vas sploh ne šteje. Komaj
ste še utegnili opaziti, kako sta se odpeljala ven za rokco. Ona, dete vaših
sanj, in šema. No, vidite, včasih tudi akcija nič ne koristi pri nas, ki smo
huligani. Sicer pa je to že filozofija, ki ostane potem, ko je že vse drugo
šlo k hudiču. Ste opazili, kako smo prav huligani veliki teoretiki žensk
in ljubezni? Toda tisti večer ni bilo nobene filozofije. Tisti večer je
bolelo. Prvič v življenju je nekaj zabolelo in se podrlo. Tisti večer so
me prijatelji odpeljali v stranišče pod lokalom, kjer bi bil med jokom
skoraj z glavo razbil straniščno školjko. Še danes bi tulil zaradi tistega,
toda tule znotraj se nekaj krčevito zagozdi, zadrgne se kakor kepa pelina
v goltancu, in solza ne pride in ne pride. Takoj bi vas zapustila grenčina,
pa je znotraj zavozlano in gloda, gloda, gloda. Prekleto, pijan sem. Vidite,
preslab sem še za huligana, preveč sentimentalen. Sicer pa sem zdajle
tudi trd. — Takšen trenutek, ko vam gre s šemo, je podoben fotografiji
nekega otroka v izložbi na Ulici lokalov. Ste si jo že kdaj ogledali? —
Dete sedi in ima v rokah razdrto igračko. Žaganje se usipa iz nje. Pogled
je brezupen kakor čmo morje. Na Mcu, samo na enem licu, dobro pomnim,
pa težka solza... ena sama, prva... No, pa to je bolj za sentimentalne
ljudi.
204
Potem ste nenadoma dobili popadek optimizma. Saj tisti človek-šema
ne more priti v poštev pri njej, ki je rojena za vas. Zato ji samo mimo-
grede omenite tisti njen odhod zadnjič.
»To je edini človek, ki sem ga kdaj ljubila.«
Na... Pa ste videli tisto šemo s hojo nagačenega pava in z gobcem,
ki se je kar naprej slinil. Kadarkoli je govoril, se je neprenehoma samo
opravičeval in slinil. Ko ste ga na cesti ustavili in mu očitali lopovstvo,
se vam je scmeril pri belem dnevu, če se mu je zdelo ravno potrebno in
učinkovito. Toda videli so ga še vedno z njo. Prav ta »edini človek, ki
sem ga kdaj ljubila«, je postal vaš odločilni trenutek, če lahko tako re-
čem. Saj poznate? Natanko veste, kdaj pride poslednje, dokončno spo-
znanje o življenju. To je tisti trenutek, ki nekatere ljudi naše vrste pri-
vede do neumne misli, da se naselijo pod revolversko cev ali na ograjo
mostu.
Tistikrat bi bili tudi popolnoma z lahkoto odšli po gazi, ki vodi iz
mesta v hrib. Alkohol bi vas grel in sedli bi bili pod tisto tepko. Zjutraj
bi snežak sedel tam in strmel z mimim obrazom proti mestu, kjer se
jih še vedno toliko tisoč in tisoč žene sem ter tja. Samo eden zgoraj nad
mestom je sfwznal.
No, vidite, poznali ste ta trenutek. Jaz na primer bi vas zdajle
mnogo bolj spoštoval, ko bi ležali na Žalah ali na dnu reke. No, ne
zamerite, pijan sem že, precej pijan. Pa veste, zakaj niste tam; zakaj ne
ležite? Ker niste prav nič več vredni kakor jaz. Ker ste obviseli na
ženski kakor gate na vrvi za perilo. Še mnogo drugih gat visi levo in
desno od vas na isti vrvi. Nobeden pa se ne upa odločiti, ker bi bilo
potem treba leteti po zraku. Tu pa samo ptice najdejo nazaj v svoja
gnezda. Oprostite, zašel sem v monolog. Zelo, zelo sem potrjen.
No, povem vam, zaradi česa niste šli takrat, po tistem »edini, ki sem
ga ljubila«, na Zmajski most in se vrgli v brezoblično šumenje, ki ste
se zazirali vanj. Pravzaprav ste že splezali na ograjo. Bilo pa ni nikogar,
ki bi vas bil dregnil. Kajti lepo je spati pod cevjo in nikoli reči: »Naprej!«
Samo toliko, da se človek ščegeče po razveseljivem mestu. No, modra sem
oseben. Priznam lahko tudi to, da posplošujem. Ne zamerite. Ali pa še
bolje: Nikogar ni bilo mimo, ki bi vas bil opazil na ograji in zakričal,
da bi vas ustavil. Stali ste tam in gledali. Nihče ni prišel mimo. In takrat,
ko ste zrli v temne gmote spodaj v strugi, pa ni bilo nikogar mimo, ste
se nenadoma obrnili. Nekaj vas je strahovito prijelo, da ste se zakro-
hotali. Krohotali ste se še potem, ko ste šli skozi mesto, in tudi še doma,
ko ste spet legli pod tisto cev in jo zagugali kakor pajaca, da vam je
nihala nad glavo. Tako sem jaz takrat kupil tisti revolver. Na skrivaj,
se razume. Toda šel sem takoj prvi dan in ga pokazal — skrivaj — vsa-
kemu prijatelju posebej in še pristavil, da nameravam, nekoč seveda,
storiti nekaj takega, no... Pa veste, da me nobeden ni prijavil niti za
nezakonito nošenje orožja? Tako malo ljudje hodimo mimo mostov, na
katerih stoje, človek pri človeku, in čakajo, da bo prišel nekdo mimo,
ki bi jih videl strmeti v valove. Nič več ne bi bilo treba. Vidite, človek
se ga tudi napije večkrat samo zaradi tega, da bi prišel kdo za njim, ga
205
podprl, on pa bi mu spotoma pripovedoval o tistem, kar se podnevi in
spodobnemu človeku ne spodobi. Povedal bi mu na primer tole:
Nekega dne ste se odločili, kot se temu pravi. Zato ste šli najprej pit.
Kajti huligani vedno pijejo, zlasti pred pomembnimi opravki. Potem
ste šli k njej.
Ne verjamem, ali bi mi lahko zatrdili, da ste šli po dokonč-no rešitev,
po da ali ne. Za to vam tudi konjak ne daje moči. Sli ste natanko po
tisto, kar se je potem zgodilo:
»Zakaj te nisem spoznala pred tem človekom? Tako bi bila srečna...-«
No, ta čudni vrstni red kakor za vstopnice vam je udaril na živce,
pa ste ponevedoma rekli nekaj o absurdu in vaši rešitvi. Ali pa vam
morda tudi ni ušlo in ste v svoji pijanosti natanko preračunali tisti njen
zgroženi »NE«, ki je sledil. Tako ste si izbrali tistega, ki bo pritisnil na
vašo kljuko, ko boste ležali pod cevjo. Na vrata pa ste nabili listek: Ce
pritisneš, boš kriv smrti, četudi bom sam zaklical: »Naprej.« Prav zaradi
tega tisti večer niste izbrali svoje gazi. Samo zato, ker vam je popoldne
planila v jok in v naročje. Morda je bil jok tudi igran. Vendar priznajte,
da vam je bilo navsezadnje vseeno, kakšen. Ves popoldan ste potem po
potrebi ponavljali tisto o absurdu. Sledili so poljubi in solze pa spet po-
ljubi in spet solze. Kajne, da je bilo zato? No, ne glejte me grdo! Pri-
znajte, da ste to počeli z neznanskim zadoščenjem in da ni bilo ravno
prazno v vas, ko ste odšli od nje z besedami: »Oh, kakšen revež si ti,
kakšen revež!« — Oprostite mi, nisem nameraval podtikati. Drži, drži,
vsaka stvar ima svoje meje. Pozabil sem, da vi niste huligan. Trd sem
že in postajam nadležen.
Ko ste potem šli od nje, ste se igrali s tisto gazjo. Sli ste po njej do
tepke, ker ste vedeli, da ni nevarno, da bi danes tam obsedeli.
Ko ste se naslednje jutro vzdignili, ste vprašali tudi mater po vaši
osmrtnici. Ker vas je ozmerjala zaradi dveh prekrokanih noči, ste bili spet
zelo zadovoljni, da se ji je skalil pogled. Potem ste šli v mesto in pri-
sluškovali po vseh telefonskih celicah njenemu glasu, če bo zajokala. No,
oprostite mi. Cinik sem, priznam. Veste, to je od huliganstva.
Pa veste, zakaj niste našli svoje osmrtnice? Naj vam povem? Ker ste
imeli ta dan mnogo mnogo zelo pomembnih opravkov. Navsezgodaj zjut-
raj že je bilo treba poiskati dekle s tistim, ki ga je edinega ljubila. Treba
jo je bilo enkrat videti s tisto šemo. Ne veste sicer zakaj, toda treba
je bilo. Morali ste, kakor mora človek v hudih sanjah po tistih stopnicah,
na vrhu katerih ve, da ga čaka nekaj tujega in črnega...
Najprej je bilo treba pogledati v lokal, za katerega je vedela, da
vam je najbolj zoprn in da greste raje trezni mimo, kot da bi stopili
vanj. Ob tisti uri je bilo čisto mogoče, skoraj gotovo, da ju najdete tam.
Doma pravi, da gre na trg. Do trga ima pol ure, kot ste zračunali. Re-
cimo, da se pol ure — to največ — mudi tam, nato ima do Ulice lokalov
četrt ure. Vse skupaj ura in četrt. Do enih ji ostane še natanko uro in
pol, če računate, da ima do doma še četrt ure. Priznajte, da ste mislili
206
tako, čeprav ste pripravljeni vsakomur zanikati in vsakomur že kar vna-
prej pripovedovati, da iščete Matjaža in Dareta, in celo povprašati, če
so ju kaj videli. Priznate lahko, da Matjaž in Dare nikoli ne sedita v
tistem buržujskem lokalu kakor šema.
Ali ste kdaj premislili, kaj bi storili, če bi ju našli tam? Niste, kajne.
Pa če bi tudi premišljali, ne bi mogli za gotovo reči, kaj bi ukrenili. Vse
je odvisno od trenutka in pa od tega, koliko konjaka ste prej popili.
Morda bi bilo odvisno samo od tega, kakšna bi bila svetloba v lokalu,
koliko in kje bi sedele družbe. Morda bi se odločili drugače, če bi tak
in tak plašč visel tako in tako na takem in takem mestu in drugače, če
bi viselo kaj drugega kje drugje. Lahko bi bili prisedli, se jima prilepili
in ju morili. Toda za to bi bila potrebna neznanska količina konjaka.
Vse je odvisno od konjaka. Tudi če bi vas poklicala, še danes niste pre-
mislili, kaj bi storili. Morda bi celo prisedli, najbrž pa bi samo prezirljivo
vzdignili glavo in rekli, da potrebujete samo Matjaža in Dareta, ter odšli
ven. Toda ko bi prišli iz lokala na cesto, bi obstali. Kam? Zdaj ni ničesar
več pred vami. Tako se človek včasih na strmi skđlni steni zapleza in ne
more več ne naprej ne nazaj. Najbrž bi šli v sosednji lokal in se tam
napili konjaka.
Toda če ju niste našli v tistem lokalu, vam preostane še mnogo mnogo
življenja. Treba je pregledati najprej vse lokale te vrste. Ko zmanjka teh,
so na vrsti kavarne. Ko zmanjka kavarn, so še dražji lokali. Ko zmanjka
še teh, so še skrivalnice — slaščičarne. Tja vi prav gotovo ne hodite,
razen morda kdaj pa kdaj z njo. In tako se morda nekoč prevarata. Ce
se ne prevarata, je pred vami še vedno tisti dan. Dan, ko se boste zakro-
hotali pod svojim revolverjem, na svojem mostu in na gazi. Tisto bo vaš
veliki dan odrešenja.
Sli boste takole spomladi, ko jug omehča zrak in je vse polno tistih
sapic, ki razmečijo nekaj bolnega v vas, da bi tavali po poljih, na katerih
izginjajo zaplate snega. Sli boste, takole ob štirih popoldne, po Ulici
lokalov. Od daleč boste zagledali majhno žensko, še manjšo kakor je bila
prej. Majala se bo počasi proti vam. Plašč bo imela do vratu tesno zapet
in prsi bodo izginile. Zaradi teže, ki jo ženska nosi, se težko premika.
Primaje se bliže, in ko ste ji iz oči v oči, ji pogledate naravnost v trebuh
in pristopite.
»Te smem p<jvabiti na kavico?«
Ko pije kavico, vsa majhna, jo ves čas gledate — takšno, debelo in
zabuhlo, čeprav tudi shujšano. Majhna je in usužnjena in vi se naslajate.
Cez pol ure bo že morala domov. Caka jo pomivanje posode in dolg večer,
ko bo krpala nogavice in čakala s toplo vodo, da pride on in si umije
noge. Heine j eve pesmi leže pozabljene. Ostalo je le še krpanje nogavic in
pranje posode. Ko se {»tem nerodna spet odmaje čez prehod za pešce,
se za trenutek zamislite nazaj. Nenadoma vam plane zrak v pljuča, nekaj
v vas se ргетдкпе, in tedaj se zakrohotate, da odmeva po vsem velikem
mestnem križišču. Potem zavijete z odločnim' korakom v lokal in si pre-
mišljeno po dolgem času spet naročite obilno večerjo in poleg pol litra
cvička. Nato čakate svojo natakarico.
207
Saj ste se že kdaj seznanili s kako natakarico? Tako, zaradi zabave.
Ce bo, bo, če ne, pa ne. Zaradi flirta, maščevanja vsem ženskam nasploh
in iz želje po umazaniji. Radi bi ugotovili, kje na dnu ste že; ali že po-
polnoma ali manjka še kak korakec. Sli ste z njo in jo zvabili ven iz
mesta. Ko ste ji med kostanji v samoti predlagali tisto, vam je ta
nata... tisto dekle nenadoma dejalo:
»Bi šel jutri z menoj na Žale?«
Spet sentiment, večna ljubezen, grobovi, zvezde... Vse enake so te
natakarice. Menda ne misli, da bom skakal v vodo, če bo to slučajno
prijelo njo.
»Seveda bi šel.«
»Potem se dobiva jutri ob devetih pred pošto. Lahko noč.«
In ni je bilo več. Prekleto! Se vam je že kdaj zgodilo kaj takega?
No, dobro, ste si mislili. Ženske muhice, ki jim je treba nakloniti ugod-
nih sapic. Jutri pojdete vi z njo na Zale, pojutrišnjem pa ona z vami
v posteljo.
Prišli ste tisto jutro pred pošto. Tam vas je brez besed prijela za
roko in vas odpeljala na trolejbus. »Dva listka,« je rekla in ju plačala,
ne da bi kaj spregovorila z vami. Ko sta na Žalah izstopila, vas je spet,
ne da bi kaj rekla, prijela pod roko in vas odvedla med grobove na levi.
»Tule,« je rekla in pokazala majhno gomilo. Ni bilo še ne okvirja
ne plošče. Mali grob je bil še pokrit z vencem, ki ni bil več svež, še manj
pa star. Pogledali ste napis: '
»Bojančku od mamice.« Ta je bil tudi edini.
»Čigav je ta grob?« ste pričeli spoznavati.
»Moj, moj grobek.«
Obmolknili ste. Stala je poleg vas; ne tako lepa, da ne bi bila samo
natakarica — za po njenem poslu in v pijanosti. Zato ste le napol po-
slušali zgodbo nekega očetovstva in materinstva:
Bile so kavbojke in čmi lasje in bilo je punče, ki je zbiralo slike
Paul Anka. Bili so neki starši, ki so pognali »barabo«, in bila je sama
deklica s sobo. Bila pa je še neka druščina, ki je za zabavo živela ponoči
na mostovih in pod cevmi revolverjev. Nekoč so šli in zadavili neko
žensko. Pet jih je bilo in kavbojke med njimi. Sodili so jim in sodili tudi
kavbojkam tlako za vrati, ki se bodo pozno odprla. Ostalo je punče z
Bojančkom, pozabljeno in samo. Tri mesece po svojem prihodu se je
Bojanček spet poslovil od mamice. Punče pa je dobilo obvestilo, da je
lastnica nepremičnine na Žalah.
Pogledali ste ji v obraz. Zdaj ni bila več samo natakarica. Zato ste
jo povabili na kosilo, potem pa se poslovili od nje. Kajti vi ste hoteli
samo natakarico, ta pa je bila lastnica grobka. Vi niste še imeli premo-
ženja, zlasti ne nepremičnin. Sicer pa ni imelo pomena. Pozneje nekoč
ste jo videli v baru. Odšla je zjutraj, pijana, z osivelim, lepo zalitim
gospodom...
208
FLORIS OBLAK:
Dvojica 1964; Cinije 1964; Nena 1964; Preprostost III 1964 (olja).
Neko popoldne pozneje ste morda vi, ki niste huligan, šli in kupili
rože. Bilo vam je pač težko in nerazložljivo pri duši, pa ste se napotili
proti Žalam. Sonce je sijalo in zelenje se je razbohotilo v pozni pomladi.
Sli ste daleč okrog po pokopališču in šele pod večer prišli na levo stran
med tiste grobke. Daleč v mrak je segalo polje malih gomil. Na eni ste
odložili rože. Ne veste sicer, ali je bila ravno tista, pa saj je vseeno. Po-
tem ste se napotili v mesto. Tisti večer niste pili — ali pa še bolj...
Snežak
Potem nekoč pride tista zima. Saíno trenutek je; dobro ga spozna
vsakdo, ki živi samo še od tega, ker se zaveda, da kadarkoli lahko konča
— tiho in brez efektov za tiste, ki vsaki stvari pripisujejo neznanski
pomen. Trenutek je kot enkratna priložnost, in natanko se ga zave
vsakdo, kajti zorel je v njem od tiste ure, ko je prvič podvomil in se
prvič uprl. Ta trenutek ni obup, je samo dopolnjeno zorenje. Hladen je in
jasen, kot so hladne in jasne zvezde na zimskem nebu ...
Nekoč si stal z njo sredi noči v veliki cerkveni ladji. Cemu in kako
sta zašla tja, še zdaj ne bi vedel povedati. Pred tedni si jo spoznal —
jasne oči in topla usta — pa si začutil bližino brezimnega, ki je nad to
deklico in teboj. V pobožni sreči in nevrednosti zanjo si se zalotil v želji,
da bi molil. Nisi znal ne »očenaša« ne »glorije«, niti besede kateregakoli
obreda, vse v tebi pa se je vzdignilo za tisto pesmijo, ki se je to noč
izvila izpod visokega svoda. Bila je pesem svete noči — tista pesem, ki
napolni v trenutku vso ladjo, zavalovi čez brezbrežne planjave zasnežene
zemlje, jo združi v občestvo miru in jo vzdigne k nebu kakor eno samo
srce tavajočega človeštva ... Vsa tvoja družina je tako stoletja hodila
po mir in pozabljenje. Ti, ki si huligan, si se moral vrniti v svoji nemoči
nazaj v to ladjo. Polovico svojih znancev iz lokalov si to noč našel tam.
Nekateri so resda razgrajali, kajti odpadniki so povsod, vsi drugi pa so
prišli tako kakor ti. Stal si med njimi in z njo: jasne oči kakor luči na
lestencih, usta topla kakor soba za razsvetljenim oknom... Pesem vaju
je vzela vase in postala sta del brezimnega ... Stal si tam... Kdaj je
bilo? Morda nikoli in nikjer.
Pozneje nekoč si jo pospremil proti domu — za en poljub ... Kaj je
to njej — zate, ki bi bil storil vse za ta poljub, nič pa na primer za avto?
»Poljub? Si zato šel z menoj?« In v jasnih očeh ni bilo ne resnobe
ne ljubezni. V tistem trenutku te je zabolela sreča one noči in zaslutil si,
da ti je bila poslana kakor govedina in kozarec vina na smrt obsojenemu.
»Nekoč boš razmislil o tem. Videl boš, da sem bila dobra s tabo.«
Takrat si se spomnil deklet, ki si jih že ljubil. Vse so bile dobre s tabo.
Tudi vdala se ti je katera, ker je bila dobra s tabo. Kdaj pa si videl oči,
ki bi medlele v ljubezni? Morda enkrat ali dvakrat. Vse drugo je bila tista
4 Problemi	209
velika ženska dobrota in usmiljenje — skorja kruha na smrt žejnemu.
No, na koncu ti je še obljubila, da se najdeta jutri, da se te je znebila...
Ko si se naslednje jutro opotekel k umivalniku, si poslušal mater:
»Tako mlad, pa tako zlumpan! Gnusiš se mi. Nikar ne misli, da boš
takšen v življenju kaj dosegel. Toda ne krivi pozneje drugih; sam si si
ga zapravil..Vse to si že davno vedel; le mislil si, da mati še verjame
vate. Tvoja mati je, pa se ji gnusiš — kako se tedaj ne bi drugim?
Tvoja ura je blizu — tudi sneg se že pripravlja — toda šel si še, da
poiščeš prijatelje.
Srečal si enega iz prejšnjih let. Skupaj sta se v nekem komiteju
bojevala za raj na zemlji, ker sta si rekla, da ljubita človeka in da je
ubog. Zdaj pa pravi, da je bral tvoj esej ...
»Kaj poziraš in se greš mučenca? Ali si bil morda poleg, ko so gradili
to družbo? Tedaj nimaš pravice ničesar kritizirati. Kaj pa si ti storil
zanjo? Si ti koga ustrelil? Raje poglej svoj moralni profil — pijanec in
ženskar...-«
To ti je rekel nekdo, ki si ga imel za pol norega...
Na koncu ulice zaviješ v svoj lokal. Tvoja ura prihaja, zato naročiš
žganje. Sneg zunaj se je usui v debelih kosmičih. Vendar še čakaš prija-
telje.
Pride star znanec. Nekoč je govoril, da vse stavi nate, zdaj pa se
obregne, ko sede k sosednji mizi: »Kaj delaš tu? Tvoja sedi v sosednjem
lokalu z onim tipom.«
V lokalu, mimo katerega greš raje trezen pa bolan, kakor da bi stopil
vanj, in s človekom, ki ne pomeni več kot stara neumna baba.
Zdaj čakaš poslednje prijatelje.
Zunaj sneži. Jutri ga bo cel meter. Žganje! Žganje!
Potem pridejo. Niti plaščev ne odlože.
»Randi imam,« pravi prvi. Kje je zdaj tvoje dekle?
»Mama ima rojstni dan,« se opraviči drugi. Kdaj ga ima tvoja?
»S kolegi slavim izpite,« se pohvali tretji. Ti ne delaš nobenih izpitov.
»Prijatelj me je povabil,« se poslovi četrti.
Obsediš in se zaveš, da nihče ni opazil, kako si ostal tu.
Tvoja ura je prišla. Zdaj piješ samo še žganje. Do zadnjega dinarja.
Potem prevrneš kozarec, kajti slabo že razločiš svet.
»Vi pa vedno razbijate,« se i'azjezi natakarica. Nekoč si ji plačeval
maraskino in vodil njeno hčer v teater.
»Pa prinesite še enega, Tončka.«
»Saj veste, kako! Ničesar ne dobite. Bog me varuj takšnega sina.
Domov, k mami pojdite ... Jutri...«
Domov? — Kam je to? Jutri? — Kaj je to?
Zdaj je dopolnjeno. Počasi se vzdigneš — le počasi, nikamor se ne
mudi. Najprej je treba sneti šal. Glej, jutri bi ga moral dati prat, tako je
že umazan. No, zdaj še plašč. Kolikokrat si ga že oblekel! Gumb mu
manjka. Jutri bi odletel še zgornji. Nato stopnice... Pravzaprav čudno,
da jih šele zdajle tako vidiš — zelene, malo zaokrožene in obite z mede-
nino. Tako si jih najbrž doživel samo prvič. Danes je vse tako kakor
210
prvič... Koliko se jih je že zvalilo po teh stopnicah prav do dna, ko so
se ga nažrli zaradi Taje ali Barbare ali Nataše ali Eve. Toda ti so prišli
samo do tal lokala. Ali bi zdajle pozdravil Tončko? Morda bi se ji jutri
to zdelo posebno znamenje, tej ženski... Nič ne pozdraviš.
Prav karakterno sneži. Ti čevlji ne bi vzdržali niti teden več.
Tudi denarnica ne. Iz sobe bi prav gotovo letel...
Gaz je, ki drži iz mesta v hrib; med klopcami parka, kjer sta hodila
nekoč z Bredo, mimo drevoreda, kjer se ti je scmerila Nataša, skozi gozd,
kjer sta hodila s Heleno v živalski vrt. Kjer se gozd razmakne, je travnik.
Dobro si si ga zapomnil. Zdaj je velika kopa snega. Vse, kar bi lahko
spominjalo na neimenovano, jo pokrito z belim blagoslovom. Na vrhu
stoji cerkev. Komaj opazno se boči potka pod njo. Za obronkom je sa-
motno rogovilasto drevo; tepka ali kaj... Sama in črna stoji sredi ne-
skončne beline, ki je izgladila dolino s hribi, zemljo približala sivkastemu
nebu ...
Deblo tepke je nekoliko nagnjeno od smeri, v kateri se blešči morje
lučic. Tam nekje zdaj spi Eva, lepa Evica. Kdo ve, ali bo zaječala v sanjah?
Sedeš in gledaš v tisto smer za gozdom pod teboj. Iz neba sipa, sipa, sipa.
Toplo ti je. Ce iztegneš nogo, je še topleje. Kako prijetno, prisloniti jo
k pečki. Ne, ni potreba luči. Dovolj sveti ta rdeča žareča pečka. Tudi kavč
je ravno prav visok. Zares utrujen si že bil... Potem odpreš oči: Pred
tabo v soju pečke kleči...
Kdo je? Bel, rahlo zabrisan obraz; plemenito urezane ustnice; pogled,
tako ljubeč, mameč, medleč... Nekoč si že videl ta obraz. Toda kje, kje?
Ne moreš se domisliti.
»Veš, kdo sem?« se nasmehne in čaka.
Ne veš. Ne moreš vedeti. Se pomisliti si ne upaš.
»Jaz sem, ki te ljubim. Veš zdaj, kje si?«
Ne veš. Zunaj je premračno, da bi razločil ulico.
»Pri meni si. Nikamor te ne pustim. Ničesar si ne smeš storiti...«
Toda rekla je, da te ne more ljubiti...
»Saj ni tako. Nisi prav razumel. Vseskoz sem te ljubila. Tudi piti
ne smeš več.«
Toplo je od pečke in mehko na kavču. Spati, samo spati. Vse je rešeno.
Glava ti klone v njeno naročje, njene dlani poiščejo tvoje čelo. Njene prsi
so tople, prijazne in domače. Vse postaja belo, belo, rešeno.
Ob jabolko zvonika zadene jutranji svit. Pod potjo je rogovilasta
tepka in pod njo sedi snežak. Sedi in strmi v mesto. V tem mestu vse hiti
in bega za pomembnimi, bolj pomembnimi, najbolj pomembnimi opravki.
Nekam hite tudi beli škorenjci... Le on sam sedi tu zgoraj, visoko nad
mestom...
211
TOMA2 ŠALAMUN: STVARI
Med dvema točkama v prostoru
zmeraj lahko potegneš ravno črto
in kje je pot med istim krajem
Xovonibcr 1963
Padel je
kot pade sonce na nebo
a ni opravljal take funkcije
motila ga je gladkost
vlažne kože prisesanega Moloha
zato je z malim zlatim strojem
oddelil olupke
olupke z dlako na notranji strani
Svojo strast je po nekem
ključu iz višje matematike
razdelil na štiri grupe
in vsako grupo dal v škatlo iz lepenke
Potem je dolgo časa urejal to svojo biblioteko
le predstavnike je pustil za spomin
obešene kot ure
Včasih ko je sonce zunaj zahajalo
s tistim mirnim načinom umiranja
se je priplazil
in z belimi nitkami
prisluškoval eksplozijam
v škatlah iz lepenke
212
Kako različen glas je imela
grupa A od grupe B
in grupa C s svojim mehkim utripom
Tega ni razumel
Nekega dne je prišlo
kar se je moralo zgoditi
nerodno se je obrnil
in strgal je štiri bele nitke
Odgovornost
Ali ste že videli boga
kako teče da bi prišel pravočasno oh pol treh
odgovornost odgovornost
ne začetku ne koncu ne približaš
nepremična privezana
namesto da hi hingljala z nogami kar tako
odgovornost odgovornost
svet brez narave
svet brez pogovarjanja
neodgovorna so drevesa dokler rasejo
in kaj naj beseda z njo počne
ne rabi je sonce pri svojem zahajanju
ne nebo ki je samo modro in nič drugega
v začetku je bila prosojnost
svet stvari in pravega jezika
besede so bile stvari
stvari so bile besede
koga je vprašal bog
ko je ustvaril metulja takega kot je
ko hi mu pa lahko naredil noge s 15 cm v prerezu
odgovornost odgovornost
barok prehrana naroda
213
Roka
Nekega dne se zaveš da je roka
da je že davno navajena da je roka
nabrekla od svoje ročnosti
gleda te motna, navajena da je roka
vendar kaj zdaj in kakšne bodo posledice
divje odmetavaš kar ni tvojega
in prosiš, zakaj si ravno roka
bodi pesek ali voda
ali prehod iz svetlobe v temo
ne maram reče roka, predolgo nisi vedel
nisi ti ampak sem roka
vendar kaj zdaj in kakšne bodo posledice
kdo bo določil nove meje
nisi dobro razumel reče roka
nisi ti ampak sem roka ki se širim
potem sem rama
bled sem in pojem glasno pojem
in delam posteljo
Nehaj že enkrat s to svojo majhno porumenelo mislijo
nisi bled nisi pel nisi glasno pel
ne delal postelje
zakaj NISI TI AMPAK SEM ROKA
svet je razpad sveta
vendar kaj zdaj in kakšne bodo posledice
Križ
Narisal bom križ
vijuge na mojem gugalnem stolu
kako otožno visi srajca
ko jo je zapustilo telo
vendar je še vedno srajca
in tu je ključna točka našega poraza
214
in kovček in ravnilo T
Ali ste že videli stol
ki bi tekal od kopalnice proti kuhinji
ali pa v obratni smeri ker to ni važno
in histerično spraševal
kaj bo z mojim posmrtnim življenjem
ali ste že videli balkonsko ograjo
ki bi rekla dovolj mi je
dovolj mi je
dovolj mi je
tudi jaz ljubim svoje majhno življenje
tudi jaz moram imeti nekaj od tega
in če ste šli po glagoljaški ulici
in zagledali med hišo številka tri
in vodnjakom star škorenj ki leži tam
od tistega leta ko so bile
zadnje nočne regate in je zmagal Mario
ali vas je vprašal škorenj
dober dan oprostite
da vas kar na cesti nadlegujem
ali se vam ne zdi
ali se vam ne zdi
ali se vam ne zdi
Nedoumljive so stvari v svoji prekanjenosti
nedosegljive besu živih
neranljive v nenehnem odtekanju
ne dohitiš jih
ne zagrabiš jih
nepremične v strmenju
215
• Г
MARIJA CORSE: PENELOPA II.
Pride dan, ko odvržeš črnino,
poiščeš v skrinji belo oblačilo,
preperelo od časa.
Zažgeš tančico čakanja.
Duh po gorečem predivu
napolni hišo.
Dim sili solze v oči.
Veter odpira okna,
vrtinči,
igra se
z zoglenelimi vlakni.
Zgroziš se in zbežiš.
Veter zapira za tabo vrata
mrtvega doma.
imi ptič
Dolgo blodiš po pusti pokrajini.
Mrak te dohiti na obrežju.
Skala ti ponudi plosko rame
za zglavje.
Poslušaš valovanje vode.
Prvič spoznaš,
da je tudi morje ujeto.
Sredi noči prileti velik črn ptič,
ki mu ne veš imena.
Z ostrim kljunom ti razpara prsi
in izkljuje srce.
Potem ti z mehko perutjo hladi
rano,
zjutraj je samo temna sled
brazgotine.
Zjutraj ne najdeš svojih rok
ne kretenj.
Ko se skloniš nad gladino,
uzreš obraz tujke.
Srec
Ustaviš se na obrežju.
Skalo prepoznaš po ploskem ramenu.
Sedeš.
Ne veš, zakaj obsediš.
Mrmraje prepevaš starodaven otožen
napev.
Potem strmiš v šumečo temo.
Včasih se ti zazdi,
da morje tožeče ponavlja:
Vrni ji srce,
vrni ji srce.
Sredi noči prileti ptič.
Od daleč spozrmš prhutanje kril.
Dolgo kroži nad tabo.
Potem ti s kljunom razpara prsi.
Z mehko perutjo hladi rano,
zjutraj je samo temna sled
brazgotine.
217
Zjutraj najdeš svoje roke,
kretnje,
svoj obraz.
Najdeš svoje čakanje.
Odhajaš.
Smehljaš se, ko slišiš
mrmranje morja za sabo:
Nič te ne more rešiti, ženska.
Srečanje
Zakrnel pomarančevec.
Creda ovc za sivo ogrado.
Hiša iz kamna.
Modrikast dim nad ostreškom.
Lakota te tira do vrat.
Mož v pastirskem oblačilu te povabi
k ognjišču.
Na glinastem pladnju prinese
pečene ovčine.
Dolgo te gleda.
Hiša potrebuje ženske roke,
pravi.
Ostani... Rodi mi sina.
Plaho stiskaš tkanino na prsih.
Sredi noči je priletel čm ptič ...
ne morem roditi sina.
Svetlo oko potemni.
Vstaneš in greš.
Za tabo se po stezi kotali
kamen.
218
v krogu
■ Veter.
Iztegneš roko in pomisliš:
Gnezdi na zapuščenem hodniku,
zapira okna mrtvega doma.
Nekoč ti prinese vonj
tlečega prediva.
Prinese žvenket oken —
slepe oči iščejo sled
ubeglih stopinj.
Cemu se vračaš?
Ne veš.
Stopinje uravnavaš po soncu
in zvezdah.
Morje ti odmerja čas.
219
Povojna lirika Antona Vodnika
Boris Paternu
Pred nedavnim je Anton Vodnik (1901) izdal novo zbirko lirike pod
naslovom Srebrni mlini (1964). Knjiga pomeni spet neko vidnejše zna-
menje Vodnikove pesniške prisotnosti v slovenskem kulturnem prostoru..
Na to svojo prisotnost je avtor tokrat opozoril tako, da je z obsežnim
izborom predstavil lastno pesniško pot skozi cela štiri desetletja poetičnega
snovanja. Zbirka je torej take narave, da daje pobudo k obravnavi, ki
mora poseči v širši kompleks Vodnikove lirike in njenega mesta v naši
novejši poeziji. Tu naj se omejim na pozornejši pregled njegove povojne
lirike.
*
Vodnikov prvi vidnejši povojni nastop je še iz leta 1948, ko je pri
Slovenskem knjižnem zavodu izdal nenavadno obsežno pesniško zbirko
Srebni rog. Ta najizrazitejši predstavnik religioznega ekspresionizma v
slovenskem pesništvu dvajsetih in tridesetih let (Žalostne roke, 1922; Vigi-
lije, 1923; Skozi vrtove, 1941) se je tokrat predstavil tudi s celo vrsto
pesmi, ki ga vključujejo v tok povojne družbeno angažirane poezije.
Hkrati pa ima velik del njegove zbirke táko obeležje, da pomeni že zelo
viden odstop od vodilnih teženj naše lirike prvih povojnih let, mestoma
celo poudarjeno idejno, pa tudi slogovno opozicijo zoper njo. Prav ta
globoka notranja dvojnost pomeni najbolj viden problem Vodnikove
prve povojne pesniške knjige. Pojav zahteva pozomejšo analizo, če ho-
čemo razumeti smer avtorjevega kasnejšega snovanja in določiti mejne
možnosti, do katerih je to snovanje zmoglo seči v petdesetih in šest-
desetih letih, torej v našo neposredno sodobnost.
Razmerje omenjenih dveh idejnih prvin Srebrnega roga je na prvi
pogled zapleteno.
Vodilna kompozicijska črta zbirke kaže neko zelo očitno avtorjevo
voljo. V prvo polovico knjige je uvrstil pesmi svoje izrazito spirituali-
stične ali celo religiozne odmaknjenosti od stvarnosti (razdelki I do VH).
Hkrati so to dela, ki teže v očitno dematerializacijo pesniške besede. V
drugi polovici Srebrnega roga pa slede teksti postopnega približevanja
življenjski objektiviteti, trganja iz verskega mita, vključevanja v narodno-
osvobodilno misel in v povojno družbeno zavest (razdelka IX do X). Po-
220
javljajo se tudi primeri znatno bolj opredmetenega, materializiranega
izraza. Vsebinska razporeditev gradiva je torej taka, da želi izpričati korak
iz spiritualizma v neposredno zgodovinsko resničnost. Poudariti hoče v
nekem smislu podobno idejno dejanje, kot sta ga že dolgo pred vojno
tako dramatično in daljnosežno opravila oba vodilna pesnika iste ekspre-
sionistične generacije, Srečko Kosovel in Miran Jarc. V pesmi Manom
Mirana Jarca (obj. že v Novem svetu 1946) se Vodnik res deklarativno
vključuje v njun krog in želi svojo notranjo usodo približati njuni duhovni
poti, ki je vodila v revolucijo.
Toda Vodnikova pot v povojno družbeno angažiranost je vendarle
zelo drugačna. Njeno posebnost nam odkrije ravno primerjava obojih
idejnih plasti, ki strukturirajo zbirko iz leta 1948, to se pravi onih plasti,
ki izhajajo iz avtorjeve predvojne pesni.ške preteklosti, in pa nekih
novih, ki so se tako očitno uveljavile že v sami kompozicijski zasnovi
zbirke.
Ze prva pesem Preludij kaže globoko in zavestno zakoreninjenost v
lastno pesniško tradicijo, saj je to le rahlo spremenjena uvodna pesem iz
Žalostnih rok. V nadaljnjih dveh razdelkih sledi nato cela vrsta besedil
iz obeh ekspresionističnih zbirk dvajsetih let. Čeprav so ti teksti mestoma
močno spremenjeni (razširjeni in včasih bolj dekorirani), izražajo Vodni-
kovo zvestobo nekdanjemu doživljanju in oblikovanju sveta. Docela ne-
okrnjeno kontinuiteto s predvojno ekspresionistično tradicijo, pravzaprav
njen podaljšek v povojni čas pa kažejo tudi novejše pesmi, kot rečeno,
tja do zaključka VIII. razdelka. Vse to je namreč poezija, ki teži k veliki
osebni oddaljenosti od tvamega sveta, ki je že znano Vodnikovo iskanje
harmonične lepote, eterične tišine in čiste duhovne svetlobe. Moto v prvi
del knjige bi bili lahko verzi:
Oblak na vas, na polje
kakor mreže, kakor dim
dolge sence meče —
Za njimi kot pastir hitim,
roké stegujem v sinje,
kot da segam v inje
sladko skeleče... (V zlatem krogu)
V skladu s to poglavitno težnjo je njegova nenehna dematerializacija
sveta in dematerializacija osebne eksistence, pa naj gre za ljubezensko,
krajinarsko ali kakršnokoli drugo doživetje. Vodnik tudi zdaj ne gleda
sveta, narave, predmetnosti ali človeka v njihovih objektivističnih mejah
ali odnosih, temveč mu je vsa ta stvarnost samo stopnišče k nekemu
duhovnemu, metafizičnemu središču vsega. Zato se mu lirski prostor še
vedno najčešče razširi v vizijo. In zato se njegov pesniški jezik izogiblje
realističnega izrazja, ostaja izbran, skrbno gojen ter svečano odmaknjen,
še posebej estetiziran v likovnih in muzikalnih predstavah. Tudi njegova
znana epitetoneza — bela, srebrna, zlata, sinja in kristalna — ki mu je
tako značilno obarvala predvojno poezijo, še vedno vztrajno živi ter
opravlja svojo razpoloženjsko in duhovno dematerializacijo resničnosti.
221
Seveda bi bilo vse to lahko samo nekakšno idilično poetiziranje
življenja in bolj ali manj nezanimivo estetiziranje — daleč onstran
resničnega ekspresionizma — če ne bi nosilo v sebi tudi temnega na-
sprotja, neke posebne notranje napetosti, ki priča, da pesnikovi apolinični
vrtovi tišine ne obstajajo sami zase in samo zaradi sebe, temveč je včasih
zadaj človeška stiska, tesnoba in muka. Prav tu pa drži most, čeprav ozek
in večkrat zelo zakrit most od Vodnikove svečeniške začaranosti v »zlate
kroge« k odčarani, dinamični, ne samo zlati življenjski "resničnosti.
Narava teh disonanc, njih razsežnosti in mej, smer njihovih sproščanj
in ukinjanj, vse to zelo bistveno določa idejno osnovo pa tudi zmogljivost
Vodnikovih pesmi. Ze Senca odpre globljo razglašenost v avtorjevem
osebnem svetu, in sicer znotraj njegove ljubezni. Ljubezni, ki se opoteka
med velikimi nasprotji: med vizijo krčemskih pocestnic in vizijo svetniške
Veronike, med krikom telesa in krikom duše, med senzualizmom in misti-
cizmom. Seveda gre za problem, ki je v naši poeziji znan že od deka-
dence naprej, pa tudi pri Vodniku ni več nov, saj je bil eden izmed
motivnih krogov njegove prve in druge pesniške zbirke (npr. pesem Bolnik
v Žalostnih rokah in On, ki pred njim jecljamo v Vigilijah). Tudi tokrat
seže doživetje do razmeroma ostre samoodtujitve:
Kakor da sem brez oči,
kakor da sem senca
iz noči... (Senca)
V novi zbirki so se pomnožili motivi, ki presegajo zgolj zasebno in-
timnost in odpirajo disonance tudi v razmerju do sveta sploh. Pesem
Prošnja je na primer polna mučnih slutenj in tesnobe pred katastro-
falnim uničenjem sveta.
Nekje me temen veter čaka,
črne vislice dreves
preden so bo zemlja
kakor zvezda utrnila,
kot kristal se zdrobil svet. (Prošnja)
Podobno občutje časa prinaša v enostavnejši lirski pripovedi Zlati
curek:
Ne morem spati —
Roka se mi trese,
ko s tesnobo
odstrem zavese
in stopi mrak v sobo.
Glej, tam zunaj
med vrbami na trati
srebrn šotor pri šotoru,
pred njimi sence
nepremične
kakor temni bori.
222
Seveda je tudi doživetje tesnobne osamljenosti sredi družbenih doga-
janj in ljudi znano že iz njegove mladostne lirike. Od tam ga v prvo
povojno zbirko neposredno prinaša npr. pesem Zapuščenost (obj. v Vigi-
lijah), kjer so mu ljudje bratje, toda »bratje, ki govorijo tujo govorico ..
Sunki razglašenosti posežejo naposled tudi v pesnikov religiozni svet.
Pesem Skozi noč prinese tele verze:
Gol sem, ves ubog
in brez sijaja ...
Ne znam skleniti
trudnih rok,
stopiti v zlati krog,
ki vanj prihaja
med oblaki Bog.
Se močnejšo in mnogo globlje razjedajoče depresijo verskega čustvo-
vanja srečamo v ciklu Pesem o smrti, ki končuje prvi del knjige. Toda
religiozne krize pri Vodniku prav tako niso nič novega, njegovo pesem
spremljajo že od nekdaj, najizraziteje v zbirki Skozi vrtove (cikel Žalostne,
Pogovor s smrtjo).
Take so disonance, ki jih Srebrni rog prinaša v precej drugačno slo-
vensko pesništvo prvih povojnih let. Toda zanje je značilno, da so vselej
omejene in same sebi vendarle nezadostne. Avtor namreč v nobeni izmed
naštetih pesmi ne obtiči v stanju odprtih ali celo razkrajajočih protislovij.
Neprestano išče pa tudi nahaja svojo idealiteto, ki vedno znova spet umiri,
obvlada ali celo odpravi notranjo dinamiko njegovega doživljanja sveta.
Ta idealiteta je pri Vodniku izrazito abstraktna, saj obstaja docela zunaj
objektivnih, družbenih kategorij in se v tem bistveno loči od običajnih
idejnih perspektiv, h kakr.šnim je bila obrnjena takratna poezija na
Slovenskem.
Vodnikova abstraktna idealiteta živi in se pojavlja v različnih ob-
likah. Včasih v takih, ki mu ne trgajo živega, osebnega razmerja do
sveta in ne uničujejo možnosti umetniškega oblikovanja, včasih pa tudi
v takih, ki s svojo statiko zapirajo pot obojemu.
Iz obsežnega pesniškega gradiva lahko razberemo tri vidnejše oblike
ali stopnje Vodnikove »odrešujoče« idealitete.
Njegovo napeto in vedno prisotno hotenje prebiti se iz vsega »mot-
nega« in »kalnega« v popolno katarzo daljnih tišin, v presvetljeno, brez-
težno eksistenco, se včasih izživlja še znotraj narave.
Svet je kot zelena struga,
jaz sem pod srebrnim valom
žejni mah na njenem dnu — (Pomladni dih)
Ze v zbirki Skozi vrtove (še posebej v ciklu Nove pesmi) se je Vodni-
kova metafizika začela približevati zemlji in otipljivi predmetnosti, naj-
brž tudi pod Kocbekovim vplivom. V prvi povojni zbirki je postala natura-
lizacija njegovih predstav na nekaterih mestih še bolj očitna. Toda vedno
223
znova porojeno hrepenenje k »zlatim krogom« mu ne dopušča, da bi
obstal v njej. Z ekstatič-nim zagonom razmika stvarne obrise naravnih
prvin, jim jemlje težnost in odpira njihove globlje, tudi kozmične raz-
sežnosti.
O čudežna pot
do svetlobnih vodá
v zadnjo globino
svetá
na zvezdnati prod... (Sleherni dan)
V Pesmi o dežju (obj. tudi v Novem svetu 1946), ki spada med njegova
pomembnejša dela, se mu je klaviatura narave res nenavadno razširila.
Saj sega od skrajno oprijemljive, vizualno in avditivno izpolnjene kon-
kretnosti vse do zadnjih meja pesnikovih daljnih duhovnih središč. Pre-
hode od stvarnih obrisov v abstraktno duhovno ekspresijo obvladuje
z virtuozno lahkotnostjo.
O dež, svileni dež,
kako se lesketajo ti zenice!
Zdaj godeš kakor mačka,
žametna in topla,
drhteča, vsa zasopla.
Zdaj gruliš, golobica,
na strehi sij prebel.
O dež, nevidna ti predica!
Iz bisernih niti
predeš in predeš,
doklèr ne zamedeš
nam praga in veže
s podleski in plavicami.
Ta skrajno subtilna lirska simfonija o srebrnem dežju je v resnici
oda zmagujočemu, svetlemu principu življenja znotraj narave same.
Seveda principu, ki ga pa Vodnik vrže iz materialnih tečajev, ga poduhovi,
dematerializira.
Prisluhni, veter, čuj,
kako je zvok svetá
globok in čist
in nič več tuj --
Nalahno
ziblje me zeleni val
više in više me nosi
med žareče otoke
zvezdnih koral.
Tudi Vabilo je zanosna pesem sončnemu vetru (ki bo »siv pepel...
razvel na vse strani« in »motno žalost presi j al«, da bo svet spet »kakor
biser« čist), je oda lepoti in obilju zemlje, njenemu harmoničnemu duhu.
224
Glej klas pri klasu!
O neprestani šum
šibečega se silja,
kb zvonki glas
se tajno bliža glasu
v trepetu tisoč strun
in tone vate
kakor v zlat tolmun.
Toda prav v tej pesmi se široka, panteistično odprta klaviatura na-
rave postopoma zapira in se naposled izteče v tradicionalno predstavo
iz krščanske mitologije:
Preljuba, glej —
angel že kleči pred nami!
V rokàh prosojnih
mu žarijo ključi,
ki z njimi se odprejo
naši zadnji hrami.
In tu smo pri drugi, zelo pogostni obliki Vodnikove idealitete, ki
se giblje že v bolj strogo začrtanih religioznih mejah. Najčešče gre za
osebna doživetja narave ali ljubezni, ki pa preko obrednih ali biblijskih
simbolov nenadoma preidejo v krščanski mitos. Preidejo na področje,
ki avtorju postopoma zožuje možnosti docela individualnega doživljanja
in izražanja, ker ju začne podrejati znanim podobam ali sistemom krščan-
ske verske pomiritve.
Med najizrazitejše pesmi, ki kažejo take premike, sodi Pomladna
noč. Ekspresivni pejsaž se tu nenehno preveša v religiozno obrednost in
v biblijske podobe. Večerno zvonjenje po poljih in gričih se npr. nena-
doma spremeni v sinje kadilo, človeški domovi v starodavna svetišča,
zemlja v preprogo pred oltarjem, svet v katedralo, zelena dolina v raj z
Marijo, srno in angelom ob belih rožah; besede postajajo tihe, svete,
še veter med topoli sklonjen moli. Skratka, vsa resničnost izgublja svojo
realno težo, postaja »daven obred tega kraja«. Podobnih primerov bi
lahko našli pravo množico. Celo izrazito erotična Pesem, ki nosi v sebi še
mnogo naturalizirane metaforike, se izteka v podoben konec: doživetje
srečne ljubezni, ki mu je kot »rož lesketanje«, (kot »valovanje trav in
žit«, kot »ptičje krilo« ali kot »snežnobel metulj« — v hipu odvrže lupino
vsega zemeljskega in osebnega, postane mistična daritev, ki jo prinaša
»skoz zlato tišino Gospod na oltar«. Torej spet mistična erotika, kakršno
smo srečali že v njegovi poeziji dvajsetih let.
Cikel Pesem o vodnjaku I—IV (Novi svet 1947) prinaša najbolj celovit
lok Vodnikove poti iz naturalizirane v denaturalizirano idealiteto. Zazrt
v globočine samotnega vodnjaka za vasjo, se najprej s polno, žejno čut-
nostjo potopi v zemeljske prvine sveta, nato sprošča svoje duhovne sile
in z njimi razmika materialno resničnost:
5 Problemi	225
kakor medico
(bi) pili in pili
zemljo in nebo,
oblake in zvezde,
prst, korenine —
globoke jasnine,
čiste kot sneg
vrh planine ...
Ze v drugi pesmi istega cikla se neomejene razsežnosti tega očišče-
vanja ob vodnjaku prvin začno krčiti v privid krščanskega obreda, v
idejo obhajila:
Kakor da sveto darilo
nemo sprejemamo,
z vedrom kovanim
pobožno zajemamo
živo vodó-srebrnino,
ki v zarji spreminja
v zlato se vino —
in jo podajamo
kot obhajilo
mrtvim in živim ...
Čeprav se Vodnik še vrača v »globoko omamo« zemeljskih sokov,
se njegova vizija človekove presvetlitve v nadaljnjih dveh pesmih istega
cikla vse bolj osredotoča v pobožno obrednost pred »portalom neznanega
svetišča« (Pesem o vodnjaku IV).
Skrajni preskok iz naturaliziranih, mestoma celo senzualističnih
stanj v mistično ekstazo pa lahko opazimo v pesmi Katedrala. Vodnikov
mit svečeništva, ki se s presledki pojavlja skozi vso njegovo peozijo
sploh, se tokrat — med Icatedralskimi svetniki — povzdigne v osebni
religiozni titanizem.
Zaliva me svetlpbe val.
Stojim, blestim
kot sredi zlatih skal.
Trepečem, strmim —
izvoljenec božji,
maziljenec, kralj,
ki se slehferna stvar
v rokàh mu spreminja
v prozoren kristal.
blisk ognjen me nosi
neznanokam.
Pod mano krožijo
temine, globočine...	^
Tvegana spiritualistična tekma z nekdanjim Zupančičem?
Naposled najdemo v prvi polovici Srebrnega roga še celo vrsto pesmi,
kjer je Vodnikova religioznost izgubila poslednjo notranjo dinamiko
in se bolj ali manj scela jxjkrila z običajnim verništvom in s tradicional-
nimi obrazci krščanske simbolike. V tej tretji obliki njegove idealitete
226
skoraj ni več prostora za izrazito osebno doživetje, niti ne za izviren
pesniški slog.
Prehod iz gibljivega religioznega doživljanja v konvencionalni verski
kult kaže pesem Srebrni rog, po kateri je zbirka celo dobila naslov. Za
zgled zadošča začetek in sklep pesmi.
Skoz hram tišine
z zvezdnimi svodi
in sinjimi vhodi
Marija, naša sanja,
mene, tebe vodi.
Iz jasnih noči
na ustih angelov
srebrni rog zveni.
Vodnikov vzpon k »zlatim krogom«, njegovo iskanje odrešitve ali
očiščenja je obtičal v negibni statiki, ki ima samo še na zunaj različne
podobe. Obtičal celo v idili domačijske pobožnosti (Hčerka moja, Kol. MD
1950), v mitu betlehemskega odrešenika (Ob jaslicah, Kol. MD 1947), v
mitu Marijinega oznanjenja (Oznanjenje, Kol. MD 1948), v mitu čudežne
spremembe vode v vino (Zenitnina v Kani, Kol. MD 1948), v mitu angela
odrešenika (Pesem o angelu) ali v kultu svetniškega mučeništva (Sveti
Doroteji).
Brez tebe moja sanja
bilà bi mračna, revna —
O sveta Doroteja ...
Te pesmi v resnici niso kaj prida več kot anahronistični podaljšek
konfesionalno programskega, katehetičnega pesništva »za ljudstvo«, že kar
nerazumljiv podaljšek v sredino revolucionarnega 20. stoletja. Toda v
kompoziciji prvega dela zbirke jim je avtor dal obsežno in presenetljivo
vidno mesto. Postavil jih je zvečine celo v vrh prvega dela knjige (VI. raz-
delek) in z njimi opravil pomiritev vseh prejšnjih tesnob.
Ta idejno kompozicijski postopek pa ni slučajen in tudi ni nov. Nje-
gove Žalostne roke so na koncu prav tako prinesle pesmi Sveta Cecilija,
Sveti Frančišek Asiški, Ave Marija; ljubezenske Vigilije so se iztekle
v besedilo, kot je npr. O večnost-grombeseda; pot Skozi vrtove pa ga je
pripeljala do Večnega psalma. Ideja vztrajanja v krščanski verski iluziji
in njeni tradicionalni mitologiji je torej tudi v pesniški knjigi iz leta 1948
ostala nepopustljivo prisotna.
Naposled jo potrjuje še cikel sedmih Pesmi o smrti (VII. razdelek), ki
končuje prvi del knjige, tako da stoji v njenem kompozicijskem središču.
V ciklu je strnjeno zajet ves pesnikov doživljajski razpon, ki smo ga izlu-
ščili iz prvih šestih razdelkov. Izhodišče te lirske meditacije o smrti je spet
globoka notranja kriza, je doživetje osamljenosti, tesnobe in izvrženosti,
ki razkraja njegovo svetlo idealiteto: smrt — nekoč »zlati val od svetlih
obal« — mu zdaj počrni v privid stare, hladne in krute kraljice; angeli —
5.	227
nekoč «-prozorni kot kristal so zdajci potemneli« in vanj se »tuje zastr-
meli«; tudi njegovi svetniki so »z glave sneli svoj zlati sij«; ves svet se
mu je spremenil v »noč brez oči«. V tretji in črteti pesmi cikla se ta razgla-
šenost najbolj stopnjuje:
Svetla mi roka
je omahnila,
kakor bi ptici
se krila zlomila.
Kakor tempelj
se ruši
nad mano tišina,
zvezde ugašajo — (Pesem o smrti III)
Nosnice zaliva
duh mi trohnobe. (Pesem o smrti IV)
Toda v peti pesmi, ki jo uvaja vzklik »Zakaj si me zapustil, Bog?«, se
začenja odločen obrat v nekakšni razsvetlitvi in pomiritvi. In kje se kon-
čuje njegov pohod iz odtujitve?
Nad mano
novo se nebo razpnè (Pesem o smrti VI)
Vse višji, vse svetlejši
poprej je nizki strop — (Pesem o smrti VII)
Med svetnikov gnečo,
kot ogenj žarečo.
Mati Marija
priplava z nebes. (Pesem o smrti VII)
Vodnikova >4)drešitev« se je spet končala med »svetnikov gnečo«, v
starodavnem krščanskem mitu, v togi, docela konfesionalni in konven-
cionalni katarzi. V katarzi, ki je taka, da ustavi njegovo notranjo inspi-
racijsko gibljivost, jo razosebi in zacementira. Sicer pa tudi oni prvi, diso-
nančni, življenju odprti pol opisane pesnitve ni nikoli res do kraja odprt.
Vselej se namreč obrača proti iluzijskemu središču, samo bolj oddalje-
nemu, a vedno prisotnemu in vse osmisljujočemu središču Vodnikove du-
hovne eksistence — proti Bogu. Najbrž ni samo naključje, da je v Sre-
brnem rogu ponatisnil iz Vigili] svojo Zapuščenost, ki se končuje takole:
•
le eden še bedi
pri bledi zori —
Jezus
Le eden še bedi,
na Oljski gori.
Živa protislovja sodobnega človeka imajo v njegovem pesništvu
omejen prostor, saj se nenehoma izravnavajo v harmonično iluzijo. Pre-
prosto, njegove disonance imajo vedno v rezervi tradicionalnega Boga.
228
Opisani idejni ustroj Vodnikove lirike določa tudi njeno stilno struk-
turo. To je pesniški jezik, ki ga še vedno lahko vključimo v pretežno
ekspresionistični stil; vključimo zato, ker je označevanje predmetov,
stvari, bitij in odnosov med njimi najčešče táko, da močno razpušča nji-
hovo objektivno, realno pa tudi individualno obstojnost in jo spreminja
v duhovno bistvo avtorjevega lastnega jaza. Pri Vodniku poteka to spre-
minjanje predvsem v smer abstrakcije, in še naprej v metafizično ali
religiozno vizijo (npr.: »kraji bleščanja»; »vsak grm je ogenj, vsak kamen
kristal«; »jutro... in zarja večerna... kot dvoje kerubov žari«; »veter-
angel čmi«). Ekspresionistična je tudi njegova barvna epitetoneza, saj je
brez odtenkov, je močno skrčena, stilizirana in polarizirana. Giblje se med
poli: temno, čmo, rdeče, sivo-sinje, belo, srebrno, zlato itd. Drugi, svetli
del epitetoneze prevladuje, se zelo pogosto ponavlja in daje pesmim
osnovno barvo, ki jo uvaja že sam naslov zbirke Srebrni rog. Kot drugi
ekspresionisti tudi Vodnik barva predmete in pojme večkrat docela sub-
jektivno, neodvisno od naravnih barvnih zakonitosti (npr.: »srebrni
mrak«; »sinji domovi«; »zlat tolmun«; »ustnice snežne«; »golobji mrak«;
»svileni dež«). Tudi metafore, komparacije in personifikacije često snuje
na osnovi presenetljivih zvez (npr.: »dan je šotor«; »svet-katedrala«;
»veter-angel čmi«; »smrt... roka kristalna«; smrt... noč brez oči«; zvo-
njenje kot sinje kadilo«; stene so »kakor trate ognjene«; tla »kot vroča
preproga«; rjuhe »so vroče kot v soncu čeri«; »breza sije«; »sanje so zasi-
jale«, »veter je svilena jadra zvil«, svetniki se »gneto kakor grozd ob
grozdu« in »kot otrple bube vase so se stisnili«, da »nekoč iz njih metulj
bo zletel, spreminjast kot dragulj«).
Cim bolj je avtorjev duhovni svet gibljiv in odprt, tem bolj je giblji-
va tudi njegova metaforična domišljija. Pesem o dežju je primer prefinje-
nega in skrajno svobodnega korespondiranja metaforičnih predstav. Dež
se v virtuozni lahkotnosti Vodnikove fantazije spreminja v celo vrsto čisto
drugih pojavov: postane mu »zastor iz srebrnih šib, ki zveni kot flavta,
poje kot kristal«; spremeni se v »svetle, hladne kite«; v žival, ki »lesketajo
(ji) zenice«; v »mačko, žametno in toplo«; v golobico, ki gruli na strehi
»sij prebel«; v predico, ki prede iz »bisernih niti«, dokler ne zamede »nam
praga in veže s podleski in plavicami« itd.
Vendar so vsi ti pojavi ekspresionizma oziroma modernizma, ki raz-
pu.šča metaforično logiko klasične poetike, pri Vodniku precej zadržani.
V ekstazi Žalostnih rok je še čutil potrebo, da bi radikalno razbil stari
pesniški izraz, ko je zapisal:
Ne znamo govoriti,
le kot rogovi mogli bi v noč tuliti--
(Ob vodah babilonskih)
Toda tega niti takrat ni storil, še manj pa v Srebrnem rogu. Njegova
ekspresionistična metaforika in epitetoneza sta ostali nekje pripeti na
tradicionalni jezikovni racionalizem. Zelo očiten znak te zveze so npr. ne-
navadno pogostni »kot« in »kakor« — mostovi v metaforične menjave
229
predstav (prim. Pomladna noč, Pesem o dežju. Katedrala, Pesem o smrti).
Sistem komparacij se včasih spusti na še bolj racionalna tla in uporablja
celó zvezo »podoben« (Skozi zarje; Vabilo):
O smehljaj
na ustnicah snežnih,
podoben preletu
sapic bežnih
iz gaja v gaj!
Zemlja podobna
je težkemu satu.
Vodnikova vizija se kljub lahkotnemu poletu velikokrat ne more
odlepiti od razumsko določenih časovnih zvez, ki so tako vidno označene
s pogostimi »ko«, »kadar«, »preden«, »naenkrat«, »nenadoma«, »tedaj«,
»odslej« (prim. Pomladrm noč. Pesem o dežju. Zadnji hram). Njegovi stavki
so močno speti v-razumske, hipotaktične zveze, tako da mu lirska iz-
poved teče še skozi razumarsko mrežo odvisnikov. Vodnikova sintaksa je
v bistvu še vedno opisujoča in pripovedna. Njeno težo skriva le bogata
vizualna in muzikalna ponotranjenost.
Toda bogata glasbena spremljava je velikokrat onstran pravih ekspre-
sionističnih disonanc, saj je pretežno harmonična in melodiozna. Sistemi
dvozložnih in trizložnih rim, dopolnjeni še z notranjim korespondiranjem
samoglasnikov in soglasnikov, so izredno pogostni (npr. Pesem o dežju.
Pesem o vodnjaku). Pesnik Srebrnega roga v tem pogledu nadaljuje Gre-
gorčičevo in Zupančičevo tradicijo. Celo sredi »najhujše« notranje raz-
klanosti poje v skrajnje uglašenih verzih, ki se prevešajo že v čisto glas-
beno liriko:
O da blazina
bila bi meglica,
rahla in hladna
kakor pomladna
sapa nenadna ...
(Pesem o smrti III)
Kot na likovno vizualnem tako tudi na muzikalnem področju Vodni-
kov izraz mnogokrat prehaja že v dekoracijo. Kačasto dolge rime niso
redke (npr. v Pesmi: sijanje-sanje-lesketanje-spanje-valovanje-pomlada-
nje; ali pesem V zlatem krogu: sanja-panja-pozvanja-kotanja-sklanja;
cvet-svet itr.). Na meji dekoracije so tudi pogostni jezikovni arhaizmi.
Sicer pa likovna, glasbena in »folklorna« estetika Vodnikove poezije
odpira vprašanje neogotskih, neobaročnih in neoklasicističnih variant eks-
presionizma.
V pesmih, kjer se avtorjevo doživljanje sveta zapira v konfesionalni
kult, doživlja tudi njegov izraz očitno estetsko krizo. Živa vizija okrni
v znane biblijske šablone, osebna metaforika v verske alegorije, svobodni
glasbeni ritem v okorno, gostobesedno verzifikatorstvo. Skratka, tu nekje
se mu zapirajo možnosti resnične umetniške tvornosti (npr. Hčerka moja.
Ob jaslicah. Oznanjenje, Ženitnina v Kani itd.).
230
v drugo polovico Srebrnega roga je Vodnik uvrstil liriko, ki kaže
neke opaznejše premike ali celo odmike od njegove tradicije.
Ze sami naslovi pesmi, zbranih v VIII. razdelku, opozarjajo na vidno
spremembo zunanjega izpovednega medija: Faraon, Ehnaton, Hvalnica
Atonu, Orfej in Evridika, Hegeso. Krščansko mitologijo nenadoma izpod-
riva »poganska« mitologija starih Egipčanov in Grkov. Toda ne samo v
podobah, tudi v vsebini so vidne spremembe.
Faraon je vizionarna pesem na tèmo človekove neomejene moči in
volje; je ekstaza človekovega telesnega in duhovnega »faraonstva«; je
himna osebnemu titanizmu, ki suvereno vlada zemlji, nebu, vesolju, smrti,
času in samemu sebi, gnete ves svet v svojo voljo. Tudi izraz je postal trši,
bolj opredmeten, manj eteričen.
Jaz sem lok napet,
ki iz njegove tetive puščica
noč prevrta, zapiči se v svet
in novo mejo zariše .. .
Orjaške pesti sem udar,
ki zmelje in zdrobi
najdražjo stvar,
da na novo svet zgradi
iz najtršega granita ...
Moja duša nadletava
Oriona ozvezdje
kot goloba orel...
Vsa zemlja je moj krog.
Jaz sem faraon —
sem kralj in bog.
Pri Vodniku bi bila ta pesem težko kaj drugega kot individualistični
upor zoper vsakršno utesnjenost, najbolj pa zoper uklenjenost v meje
lastnega verskega mita. Faraon je ena izmed bistvenih stopnic njegovega
sestopa z višin udobne religiozne iluzije. Pri tem koraku mu je — komaj
opazno — segel pKjd roko tudi nekdanji Zupančičev pogum.
To Vodnikovo stanje pa je bilo, kot vse kaže, samo prehodno. Ze
takoj v naslednji pesmi Ehnaton (NS 1947) je ovrgel vizijo individuali-
stične idealitete.
O, nisem faraon,
ki le z bogovi govori.	,
Nisem večji od ljudi.
Njih tegobe in skrbi
me tarejo kot peza ...
Sledi odločen obrat k ljudem, k ženi, k ljubezni, skratka, sledi člo-
veško in socialno čuteči del njegove dume. Glavni idejni ritem drugega
dela zbirke je s tem že jasno nakazan.
Toda Vodnikov človeški in socialni eros ne vzdrži na realnih tleh,
temveč spet seže po metafizični opori. Zdaj, ko je, kot pravi sam, stare
231
bogove pahnil » v temine«, išče »nove hrame«, novo »nebo«, novega boga.
Novo luč najde v sončnem bogu Atonu. Hvalnica Atonu je himna zma-
govalcu teme, vseosvetljujočemu in vseoživljajočemu soncu, bogu življe-
nja, rasti, dela, večne katarze.
Svetla je zemlja,
kadar slovesno
se dvigneš na vzhodu,
presiješ temine
in kamne, rastline
medleče vzravnaš,
kot bisere oči prižgeš
živalim in rodu
človeškemu, Aton!
Noč je zbežala
kot kača strupena.
Temà je pregnana.
Najbolj skrita rana
ne skeli več v duši.
Odpirajo se usta
in oči, zasute
s prstjo mraku.
Kdo, povej, se upira
tvoji ljubezni, o Aton,
kdo se obotavlja?
Možje, ki jim koža
je kot kostanj zagorela,
pridno kot mravlja
v svetlobi, v pripeki
opravljajo dela
na polju, na reki.
Težko se ziblje klas
v sapicah srebrnih,
ribe se leskečejo
v mrežah črnih ...
Optimistično ubrano sožitje s svetom in z življenjem se je izvilo iz
krščanskega mita, toda ohranilo je metafizične razsežnosti in se preselilo
le v nove, tokrat »poganske«, nekoliko svobodnejše in času morda ustrez-
nejše mitične oblike. Vodnikovo presvetljevanje stvari, njegova dema-
terializacija in harmonizacija sveta obstajajo, le da vse to zdaj gledamo
v drugem mitološkem gradivu. Sem sodita prav tako pesmi Orfej in
Evridika ali Hegeso. Seveda tudi tu opažamo doživljajska zožen j a v znane
mitološke vzorce in obrazce, preočitno okrasnost, gostobesedno pripo-
vednost, verzifikatorstvo.
V pesmih naslednjega, IX. razdelka je doživela Vodnikova abstraktna
idealiteta daljnosežne spremembe.
Napoveduje jih najprej motiv vračanja iz daljnih »globin« in »sinjih«
k domači zemlji.
232
Med deteljo in ajdo
naskrivaj se vrni,
pobožno približaj
vodnjaku se sredi vasi
in tiho počakaj,
» da v izbah luč zagori.
(Na svetlem pragu)
Svetla, očiščujoča ubranost se je prestavila iz abstraktnih in mitičnih
daljav spet v stvarnejši svet kmečke predmetnosti. Notranji zanos je postal
bolj utišan, izraz pa — kljub nenehnemu iztekanju v abstraktno — znatno
bolj opredmeten, naturaliziran.
O, zdaj je svetlo
pod našimi krovi,
ki so kakor novi
in prosojno beli
Kot ribje luskine
zdaj šibe zableste
iz temine...
(Mesec na vasi)
Včasih pesnik zapusti prefinjeno mrežo podob in bogate zvočne in-
strumenacije ter pristane v preprosti pripovednosti.
Vem le to, da si mi drag
da imam te srčno rada ...
(Kot pečat)
V pesnitvah Tamar in Pesem o loku je domača pokrajina že kar
zemljepisno določena. Kljub temu v resnici ni kaj več kot pobuda ali iz-
hodišče za ekspresijo pesnikovih notranjih stanj. Doživetje Tamarja se
je namreč iz realne pokrajinske reliefnosti razmahnilo v notranjo ekstazo
uporne, pokončne človečnosti, ki se nato poganja nekam navznoter, v
»brezdanjo globino« sveta. Toda zagon v »zlate tišine« je tokrat ves spojen
z elementi narave.
Vse više in više
nam strele bodo pot kazale
med gole, razbeljene skale,
ki sonce in vihar
jih brusita v kristale.
Njegovo »novo nebo« se trga iz tradicionalnih mitov in dobiva pan-
teistično obeležje.
Izginil davni je oltar.
A dim daritev žgalnih
še polni nam nosnice,
ko se kakor čez stopnice,
izsekane za velikane,
vzpenjamo v oblakov žar ..
233
Doživljajska odprtost in pa izraz, ki kaže polno, zares močno in zbrano
udeležbo pesnikove metaforične in muzikalne instrumentacije, uvrščata
to delo med najboljše dosežke njegove lirike.
Tudi v Pesmi o loku se realistična krajevna oznaka (»S poti na Vršič«)
povezuje z zanosno notranjo idejo. Le da ta ideja že razklene pesnikov
osebni lirski prostor in preide v aktualno politično misel, v globoko skrb
nad usodo neosvobojenih Slovencev onstran meje, »sester in bratov«,
ki »niso še stopili v naš svetli krog«. Tu se lirika Srebrnega roga vključu-
je v »bojni spev« časa, v družbeno angažirano, programsko, celo gradi-
teljsko poezijo prvih povojnih let.
Najtežje skale naložite
nam na mlade rame!
Kot orjaki bomo jih nosili
in s sanjami gradili
nove svetle hrame,
ki nihcè jih ne poruši.
Nih6è nam več ne vzame
ne enega sladkega zrna
domače prsti — !
Vodnikovo iskanje »novega neba« in »novih hramov«, ki je šlo toli-
kokrat v metafizično ali celo konfesionalno smer (prim, iste izraze v
Pesmi o smrti VI, v Ehnatonu, Mesecu na vasi, Tamarju), se je tokrat
izteklo v zgodovinsko perspektivo bodočnosti. Skozi sinjo lino v visokih
pečinah je uzrl pesnik »novi svet«, ne več novega boga. Pojavil se je
tudi pojem »novih svetlih dni«.
Tudi stari Vodnikovi izrazi, kot npr. »sestre«, »bratje«, »svetli krog«,
»srebrna vrata«, »novi svetli hrami« itd. so v tej pesmi spremenili svoje
simbolne vrednosti. Namesto z abstraktno, metafizično ali mitično vsebino
so zdaj napolnjeni z zgodovinsko idealiteto, so aktualizirani, po svojem
učinku pa so celo spolitizirani.
Tudi ta Vodnikov korak v »bojni spev«, ki nad Trento »od srda tuli«,
ni bil brez Župančičeve opore. Vpliv pesmi Veš, poet, svoj dolg je ne-
utajljiv.
Nastavi rog, ptastir,
zatrobi — od ljubezni
kot od burje gnan —
na ono stran,
da bodo v Trenti čuli
naš bojni spev,
ki od srda tuli.
Njegov odmev
se kakor kragulj
bo divje žaganjal
od skale do skale...
Toda hkrati, ko Vodnik lovi korak z Župančičem, mu s svojim pa-
stirskim rogom ljubezni tudi že očitno nasprotuje!
Pohod v aktualistično poezijo avtorju Srebrnega roga ni bil vedno
lahak. Estetsko stilne krize so ugotovljive v okornih epskih odmikih, v
234
razvlečeni opisnosti in še kje drugje. Vendar je Vodnik v svoji notranjosti
nosil toliko zmožnosti za ubrano razmerje s svetom, da je ujel korak
z optimističnim pesništvom časa. Tudi on je pogledal na svet
nenadoma
brez sanj in bolečin.
V tem kristalnem času
tiho, pretiho zorimo
kakor zrno v klasu,
kakor sad
v noseče žêne pasu ...
(Kakor zrno)
Vodnikova idealiteta se je spustila še na neko drugo področje sodobne
realne vere. Hvalnica kruhu je tenko prečustvovana himna delu, mlademu
jutru sveta, bodočnosti in poeziji, skratka, do kraja očiščeni podobi živ-
ljenja, ki se steka v takrat popularno rimo »svet« — »cvet«. Pesem se
mestoma prevesi celo v programsko tezo:
Bodimo kakor svatje,
ki zarje so jih ogrnile
novih svetlih dni,
pozabimo bolečino!
a srcé o mladem jutru
vsem bo pelo, pelo, pelo.
Torej tudi pri njem zdaj misel na pesem za vse ljudi! Zato tudi želja
po novi, sočni, živi in jedrnati besedi:
nestrpni, vroči, smeli,
napeti kot tetiva,
brneči kot puščica,
a vendar čudno mirni.
Sleherna beseda
bilà je kot sredica
sočna, kakor ptica živa.
Zadnji, X. razdelek nato prinaša Vodnikove vojne in partizanske
teme. Osrednji motiv te njegove lirike je smrt. Kot se je prvi del zbirke
končal s ciklom Pesem o smrti, tako se tudi drugi del končuje ob isti
temi. Vendar so vsebinske razlike med tema dvema kompozicijskima vzpo-
rednicama zelo bistvene. Tokrat ne gre več za spiritualistična razmišljanja,
ki bi bila omejena v prostor čisto osebne duhovne stiske in odrešitve.
Gre namreč za realno, vojno, nasilno smrt najbližjih, za pojav, ki je
trdno spét v mreže resnične zgodovine, bolj točno, v spopad okupatorje-
vega uničevalnega nasilja in ljudskega upora v letih 1941—1945. Pesmi
so bile objavljene v 1. 1946—1947 in pomenijo najvidnejši del Vodnikovega
sopotništva s splo:šnim tokom povojne lirike.
Smrt je pesnik nekoč doživljal kot spiritualističen pojav, ki mu ni
pomenil konca človekove eksistence, temveč celo njeno višje, svobodnejše
stanje. Bila mu je »zlati val... od svetlih obal«, »soj in nasmeh« itd.
235
Zdaj jo doživlja kot izrazito tragično dejstvo, doživlja jo namreč z bregov
človekovega življenja in narodnega obstoja, skratka, z vidika objektivnih
vrednot. Pretresljivost' balade Kurirju Janezku raste prav iz kontrasta
med grozovitimi slikami ubitega otroka borca in sanjskimi prividi njego-
vega radoživega otroštva — če bi ga mati lahko še enkrat rodila!
Pri njej bi se moral spočiti,
ogreti, na novo roditi.
Telo bi se kot breskev ti napelo,
koža bi kot svila te ovila,
kot divja roža zadehtela,
v votlinah pod čelom
sladka bi luč ti zatlela ...
Ves moten od nočne omame
kos kruha bi hlastno odrezal —
pri tem bi si prste obrezal —
oprtal si šolsko torbo čez rame,
po bliskovito odhitel
kar čez travnike in trate
med svoje mlade brate
novo pomlad praznovat,
kot šel bi rdeče jagode brat.
v
Napetost raste iz nedoumnega nasprotja med principom življenja in
principom smrti; iz nasprotja, ki kolje Vodniku svet na dvoje.
Utihnil je rafal.
Svet se je razbil,
razklal,
kot oko razlil.
Vendar ta razklanost ni obtičala v grozljivi, uničujoči tesnobi. V ku-
rirjevi tragediji je našel Vodnik tudi opogumljajoče točko. Našel jo je
v moralni veličini »malega heroja« in v nadosebni funkciji žrtve.
Zdaj je tišina
krog tebe in v nas,
zdaj v tebi kali
domovina.
Ne da bi ji odvzel življenjsko tragiko, človekovo smrt osmisli, najde
njen namen. Toda namen, ki ni več mističen, temveč zgodovinski, saj
se steka v pojme »domovina«, »novi svet« itd.
V Mrtvem bataljonu, posvečenemu padlim pohorskim junakom, je
Vodnik smrt docela napolnil s heroizmom, ki jo v resnici premaga in
spremeni v večno živo, zgodovinsko delujočo silo.
Zdaj skala smo, ^anit,
ki v njem se lomi svit
vekov bodočih--
Med zobmi tiščimo ekrazit,
da se znova kakor kače
tuji ne priplazijo biriči...
236
Vodnikovo omejevanje človekove smrti pred popolnim uničenjem,
natančneje, njegovo postavljanje mostov med smrtjo in nadaljnjim živ-
ljenjem, pa ni oprto samo na novo zgodovinsko oziroma družbeno perspek-
tivo. Ima še neko drugo, bolj filozofsko zaledje. V pesmi mrtvim pohor-
skim borcem naletimo tudi na tele verze:
Trideset nas je ostalo.
Ko sneg tu gori bo skopnel,
sonce bo na nas sijalo,
iz srcá pognal bo teloh bel...
Ne gre samo za slučajno pesniško domislico in podobo. Tudi v drugih
pesmih namreč često srečujemo podobne metamorfoze. Človekovo smrt
pesnik dojema kot prehajanje v novo klitje »dišeče prsti (Veter nočni,
Mrtvi sin), kot vračanje k čistim zemeljskim prvinam (Kurirju Janezku)
ali celo kot vrnitev v kozmos.
Lepó je v tej vsemirski školjki,
v prosojni višnjevi lupini...
Obraz ti mesec je svetal,
srcé ti je zveneč kristal...
(Mučenici)
Vodnikovo doživljanje človekovega obstoja, boja in smrti se je torej
odločno premaknilo v stvarni zgodovinski prostor in se napolnilo z aktual-
no idejo, toda hkrati je ohranilo tudi neke nadrealne, panteistične in
kozmične razsežnosti.
Se več. Čeprav se je pesnik z vojno in partizansko tematiko skrajno
oddaljil od svojega religioznega mita, se s presledki vendarle vrača vanj
(Na njenem grobu-, Manom Mirana Jarca, Talcu Alešu). Celo v njegovem
najbolj bojnem in aktivističnem spevu Mrtvi bataljon ostajajo vrata v re-
ligiozno idealiteto odprta.
Tu stražimo mejó.
Kot kovači nad goro
smo sklonjeni —
nad črno nakovalo.
Nov čas žari nam izpod rok...
Tako
je zapovedal Bog.
Tako tudi njegovo najboljšo »partizansko pesem« spremljajo še se-
stavine krščanskega mita:
Na zlatem griču,
ki ga jata ptic
(o njih zategli klic!)
je temno preletela,
ko tanko bilko
te pokosil je rafal.
237
Angel,
ki je poleg tebe stal,
s krvavimi dlanmi
zakril si je oči —
V skladu z idejnimi razponi Vodnikove vojne slike sveta je tudi
njegov pesniški slog.
Naturalizacija izraza je očitnejša. Eterično svetla epitetoneza se močno
preveša tudi na temno stran in ustvarja ostrejša razpoloženjska nasprotja.
Nad poljem in vasjo
oblaki prhutajo
kot ranjeni golobje,
obrizgani s krvjo.
V biserni sinjini šip
nenadoma
škrlatno potemnijo
kot v večerni vodi
senco gomazečih rib.
Kot volčje jagode
so črne mi zenice.
(Mučenici)
Vodnikove srebrne vode postajajo zdaj črne, rože suhe, hoste gluhe
in vasi mrtve (JVa njenem grobu). Verzi se začno včasih zgoščevati v rezke,
ostro obrobljene slike resničnosti in predmetnosti, ki močno spominjajo
na Borove partizanske balade.
Kot pepel je trpek molk,
mraz grize kakor volk —
a kaj nam mar je burje?
dež kosti bo naše pral,
iz lobanj lisice bodo pile..
>	(Mrtvi bataljon)
Apolinična vizija se mu razkraja, vanjo vdirajo čisto novi izrazi:
bombe, bajoneti, puškomitraljezi, tanki, avioni, armade, ekrazit (Kurirju
Janezku, Mrtvi bataljon). Pokažejo se prizori zločinskega mučenja: izti-
kanje živih oči, žganja prsi itd. (Mučenici).
Toda to novo, čmo začrtano stvarnost še vedno spremlja pesnikovo
starejše, že znano izrazje, ki teži v svetlo abstraktnost: »sestre«, »bratje«,
»nova pot«, »pomlad«, »svetli griči«, »zarja«, »svit«, svetlejši hram«, »viš-
njevi mir«, »rajski sad«, »nebesa«, »oznanjenje« itd. Le da se ti izrazi,
kot smo videli, zdaj polnijo z novo, bolj ali manj aktivistično vsebino, z
idejo zgodovinskega boja in upanja. Tudi besedi »skala« in »granit« tokrat
ne nosita več ideje osebnega titanizma kot v Faraonu, temveč idejo ko-
lektivnega upora delavcev in kmetov (Mrtvi bataljon). Svoj srebrni rog
je Vodnik vzel od ust mističnim angelom in skozenj zapel spev osvobo-
jenih množic.
238
Sedaj
ne čutiš moje več samo dlani,
zdaj čutiš vroči stisli
sto tisoč rok
mož, žena, deklet, otrok.
S srebrnimi rogovi
pomlad je zmagoslavno prihrumela
s svetlih gričev, iz gozdov .. .
(Talcu Alešu)
Tudi pri njem se je razklenil krog nekdanjega razboljenega indivi-
dualizma v zavest odrešujoče skupnosti.
Nihč0 ne sme več biti žalosten
in sam--
(Mrtvi sin)
Nekdanja subtilna instrumentacija besede je otrdela in postala glas-
nejša, izpoved prehaja v obliko kolektivne recitacije (Mrtvi bataljon). In
tudi njemu prihaja pod pero optimistična rima: »cvet« — »svet« (Ku-
rirju Janezku).
Toda obsežna plast abstraktne ali celo religiozno alegorične meta-
forike kljub spremenjeni vsebini, kljub vsej odprtosti aktivizmu ni docela
pretrgala vezi s svojimi prvotnimi idejnimi izhodišči. Te vezi so ponekod
čisto očitne (Na njenem grobu. Talcu Alešu), drugod zastrte ali celo ne-
vidne.
Neutajljivo je še eno dejstvo. Nikoli in nikjer Vodnikbva vojna
resničnost ne obstane v' mejah realističnega doživljanja in oblikovanja.
Njegov lirski prostor je zdaj res mnogo bolj kot kdaj poprej napolnjen
z objektivno resničnostjo (pesmi imajo celó epsko prigodniški okvir z
resničnim dogodkom in resničnimi osebami), toda Vedno se mu ta realnost
razširja Se v neke druge, daljnosežnejše dimenzije. Celo v glavnih dveh
pesmih na partizansko temo je ritem prostorninskega valovanja skrajnje
razsežen. Od realnih situacij se vedno znova žaganja v vizijd: od dejstev
v sanje, od sedanjosti v bodočnost vekov, od zethlje v kozmične daljave,
od človekove samoodločitve do ukaza, ki ga je zapovedal »Bog«. Ko npr.
partizan Janezek opravlja svoja kurirska pota, nenadoma z njim kot zVOh
zapoje vsa zemlja in nebo. în ko pohorski bdt-fci branijo svojo zemljo, ne
ostane pri tem. Oni postanejo pogumen drobec vesolja, neuničljivi »prah«,
ki së bojuje sredi pošastnega kolobarja »hudournikov-plahetov«.
Mi branimo zemljo,
hoste in planine,
vodé in tiširie,
zvezde, temine
in zadnje globine ...
Tako
je zapovedal Bog.
239
Pregled avtorjeve prve povojne pesniške zbirke je pripeljal torej do
naslednjih sklepov.
Vodnikova lirika je prav ob vojni in partizanski tematiki razklenila
svoje »zlate kroge« religioznih daljav in tišin, stopila na resnična življenj-
ska tla in našla dejavni stik z usodnim zgodovinskim dogajanjem. Ta
premik je potegnil za sabo tudi njen izraz, ki se je zelo opazno odprl pro-
cesu naturalizacije oziroma materializacije. Nekdanja eterična abstraktnost
in krščanska alegorija se polnita z novo, aktualno idejo zgodovinskega
upora, žrtve in upanja, hkrati pa dajeta prostor nazornim, rezkim slikam
krute resničnosti. S temi postopki se je Vodnik vidno približal Zupančiče-
vi in Borovi partizanski baladi ter se vključil v splošni tok slovenske
poezije prvih povojnih let.
Toda Vodnikov prehod v družbeno angažirano liriko je potekal na
poseben način in segel samo do neke meje. Svoje metafizične ali religiozne
idealitete, v katero so se stekala in kjer so se razreševala pesnikova no-
tranja protislovja že tam od začetka dvajsetih let naprej in v njem ohra-
njala svetlo, harmonično razmerje do sveta, ni zavrgel. Vanjo je vključil
le novo, bolj realistično, bolj zgodovinsko misel, to se pravi: narodno in
socialno osvoboditev ter optimistično vizijo njune bodočnosti. Zato tega
zgodovinskega dogajanja in usod ljudi nikoh ni doživljal samo z zemeljske,
realistične ravni, temveč skozi svojo panteistično ali krščansko religiozno
duhovnost, preprosto, skozi takega ali drugačnega »Boga«. Tako se tudi
njegov lirski prostor nenehoma izteka iz zemeljskih v kozmične in re-
ligiozne razsežnosti. Njegov jezik kljub racionalistični strukturi ostaja
odprt abstrakciji in alegoriji, njegova optimistična ubranost z družbenim
razvojem pa odprta harmoniji z naravo, vesoljem in bogom.
Skratka, Vodnik je svoj predvojni religiozni ekspresionizem, ki je
imel poleg notranje razglašenosti ali odtujenosti vselej tudi izrazito har-
monične sklepe, približal realistični, družbeno angažirani, optimistično
ubrani liriki časa. Približal tako, da se ni docela odpovedal niti svoji
nekdanji idealiteti niti svojemu nekdanjemu ekspresionističnemu slogu.
Se več, v letih 1947—1948 je v Koledarju Mohorjeve družbe objavljal
tudi svojo najbolj konservativno versko verzifikacijo in jo v celoti po-
natisnil v prvem delu Srebrnega roga. Tako zbirka nosi ne samo znamenja
Vodnikove organske sinteze med njegovo pesniško preteklostjo in so-
dobnostjo, med religioznim ekspresionizmom in angažiranim realizmom,
temveč že tudi očitno ideološko opozicijo zoper sodobno liriko. Seveda
opozicijo iz brezupne preteklosti.
Toda Vodnikov prehod v družbeno angažirano liriko je potekal na
kazala v bodočnost. V epilogni pesmi Hvalnica jutru srečujemo program,
v katerem pesnik napoveduje odločen obrat tudi od lastne poezije prvih
povojnih let.
Srcé, kar je bilo, pozabi
in prisluhni glasu,
ki te vroče vabi...
Svoj »srebrni rog«, ki tu znova zapoje, zaobrne zdaj spet v subjektivne
in iracionalne daljave, pod »neba oboke« in v »vesoljstva globočine«:
240
stopil bom skozi zarje
v neurje luči
pred kozmične oltarje ...
Koliko je ta pot vodila v novo smer in koliko nazaj v avtorjevo pre-
teklost, kažejo njegove nadaljnje pesniške zbirke.
*
Naslednja Vodnikova knjiga Zlati krogi (1952, Slovenska Matica) pri-
naša obsežen izbor pesmi iz prejšnjih dveh zbirk Srebrni rog in Skozi
vrtove, med njimi pa je še cela vrsta besedil iz precej bolj zgodnjih Ža-
lostnih rok in Vigili). Zlati krogi nosijo jubilejno obeležje avtorjeve pet-
desetletnice, vendar niso samo to. V takratnem položaju pomenijo dokaj
očitno opozorilo na pesniško tradicijo ekspresionizma, do katere je Vodnik
tudi v docela drugače usmerjenem času ohranil najbolj viden most kon-
tinuitete. Spremna beležka na koncu knjige poudarja Vodnikovo pri-
zadevno skrb za »nove motivne in izrazne možnosti v slovenski poeziji«,
opozarja na njegov »skrajno poduhovljeni izraz«, njegovo sliko sveta pa
prikaže kot »ponotranjeno, vase obrnjeno stvarnost«. Vse naštete lastnosti
so takratno, precej drugačno slovensko pesništvo hote ali nehote opozar-
jale na odmik od realistične poetike.
Izboru iz prejšnjih zbirk je Vodnik na koncu dodal tudi skupino
novih pesmi. Zanje je spet značilen odmik od objektivne resničnosti, volja
po razpustitvi sleherne zemeljske teže v vsem, kar ga obdaja, hotenje po
brezbrežni razklenjenosti stvari, prostora, časa, samega sebe; in preko •
vsega tega' — hrepenenje v zadnje tišine svetle, osvobojene, harmonične
eksistence. Zato so najbolj pogostni motivi pomladi, prebujanja, razsvet-
litve itd. (Sončni veter. Pomladni sli. Pomladni spev, Sneguljčica, Vrnitev,
Nočni jezdec). Za moto njegove nove poezije bi lahko bili verzi:
Svet se kakor pav je
razblestel na vse strani.
(Prebujenje)
To prebujanje sveta v omamno »godbo« v »melodijo flavt«, v »slavje
luči«, v čisto jasnino in blesketanje spremljajo zelo gibljive preobrazbe
vsega naravnega. Pesnikove oči in njegov sluh grade nove, čisto subjektiv-
ne slike sveta.
Potihoma pojoč
srebrnega konja
jezdim skozi noč.
Vse bolj in bolj
bleščijo mi zenice,
odstira se mi svet.
(Nočni jezdec)
vse je trepetanje,
žareče in brezdanje,
mojega srcá--
(Pomladni sli)
6 Problemi	241
Njegov najbolj opazni izrazni prijem postaja svobodna komparacija,
ki med stvarmi razpušča naravne in ustvarja nove odnose.
Okrog mene vse stvari,
drevje, ptiči, skale,
na tihem so se zbrale
kakor zvesta čreda,
ki z mirnimi očmi
iz dna svetá me gleda —
(Pomladni spev)
Prevzet, razvnet
sem od žarenja,
nočnega bedenja
neznanih stvari.
(Nočni jezdec)
Metaforika se mu je bolj kot kdaj prej osvobodila statičnih obraz-
cev tradicionalne krščanske alegorije. V njegove komparacije prodira
lahkotna, skoraj igriva, včasih tudi pravljična fantastika.
Pod teboj
sijala je, plesala trata.
Kot preproga samoleta
skoz jasnine te je nesla,
bleščečo od škrlata,
pred ognjena vrata
sončne katedrale.
(Vode so pele)
Toda vse te prizadevne novosti Vodnikovega stila še nimajo globljega
zaledja v kakršnikoli bistveni spremembi doživljajskih ali idejnih osnov.
Obrat od družbeno zavzete poezije časa je sicer zelo viden, ugotovljiv celo
v prenarejanju nekdanjih bolj ali manj »aktiVističnih« pesmi (npr. Hval-
nica kruhu, Orfej in Evridika). Toda ta odmik je tak, da se Vodnik v
resnici vrača v smer svoje nekdanje abstraktne idealitete in notranje
harmonije. Zato stilne novosti niso dosegle bistvene kakovostne preobraz-
be, temveč so ostale na ravni pretežno kvantitetnih sprememb. Zato so
v teh pesmih tudi tako pogostne izpovedi hotenja, volje, cilja, preveva
jih skoz in skoz programska nota. In zato nosijo — kljub vsej sprošče-
nosti domišljijske igre — tako trdno racionalno osnovo, ugotovljivo pred-
vsem v sistemu komparacijske metaforike in v tradicionalni sintaksi.
Končno lahko enake pojave ugotovimo tudi v samih figurativnih plasteh
pesniške besede. Komparacije se namreč nenavadno močno raztezajo in
kopičijo druga poleg druge. Tako se njih učinek pogosto preveša iz ekspre-
sije v dekoracijo (npr. Vode so pele. Pomladni sli, Vrnitev). Edina pesem,
ki kaže nekoliko več obetajoče, nove kvalitete, je Nočni jezdec.
Skratka, z novimi pesmimi, ki jih je Vodnik leta 1952 vključil v svoje
izbrano delo, je opazno izpovedal programski odmik od povojnega pesni-
škega toka. Toda ta odmik od »objektivizma« k »subjektivizmu« je uresni-
242
čil tako, da je najprej naravnal korak nazaj proti idejnim in stilnim
možnostim, ki mu jih je dala že njegova predvojna ekspresionistična
lirika, zlasti njen harmonični, apolinični pol. Odmik v novo smer torej ni
mogel biti in tudi ni bil razburljiv. Takratni poeziji je pomenil predvsem
opozorilo na neke bolj subjektivne izrazne možnosti, toda možnosti bolj
ali manj nekdanjega tipa.
« * *
Vodnikova tretja povojna zbirka Glas tišine je izšla leta 1959 pri
Mohorjevi družbi. Prinesla je obširen izbor pesmi, ki so nastale med le-
toma 1952 in 1958. Tako šele ta knjiga daje dokončni pregled Vodnikovega
deleža pri preusmeritvi slovenske lirike petdesetih let.
Tokrat se je avtorjeva literarno programska volja omejila predvsem
na uvodni moto iz Lorcovih misli o poeziji: »Poesía es amargura... Po-
ezija je trpka, nebeški med, ki curlja iz nevidnega satja, ki so ga naredile
duše..S tem geslom je Vodnik zaznamoval svojo dokončno vrnitev
v liriko lastne »duše«, ki naj bi jo predstavila knjiga samih novih pesmi,
urejenih v šest razdelkov.
Zdi se, da je Vodnik svoj obrat k lirskemu intimizmu opravil v ne-
kem pogledu podobno kot večina pesnikov na prelomu štiridesetih in
petdesetih let, še posebej pesnikov takratnega srednjega rodu. Opravil
ga je namreč preko ljubezenske téme. Tako vsebuje prvi razdelek erotično
liriko, ki je izrazito osebna, včasih tudi zasebna, v javnosti pa jo je prvič
objavljal med leti 1951 in 1956.
Vodnikovo izpovedovanje ljubezni obnavlja celo vrsto lastnosti, ki
so znane že iz njegove predvojne poezije. Sem spada predvsem težnja k
tenkočutni poduhovljenosti ljubezni in k nje polepotenju. Eros mu je
spet čustvena pobuda, preko katere zapušča svet tegob in se vzpenja v
neka privzdignjena, razpoloženjsko in estetsko prečiščena stanja. Ta sta-
nja so se na skrajni točki osvobodila vsega razen avtorjeve duhovne spro-
stitve in estetske zadostitve, osvobodila so se celo erotike same. Ljubezen-
ska doživetja se iztekajo npr. v takele sklepe:
Na topolih in zvonikih
se zabliska novi dan,
po poljih zažari pšenica,
v jasninah kakor plamen
zaiskri se prva ptica--
(Prebujenje)
Ali pa:
Ko stopim skozi vrata,
me kot senco presvetli
jutranja svetloba zlata.
(Pomladni veter)
Vendar se njegovo ljubezensko doživljanje kljub vsej svoji obrednosti
tokrat ne steka več v metafiziko, kot se je nekoč, temveč ostaja, tudi kadar
je najbolj abstraktno, v mejah čisto osebnega sveta. Celo motiv smrti, ki
R.	243
včasih spremlja novo ljubezensko vsebino, pušča nekdanjo Vodnikovo po-
slednjo dimenzijo ob strani.
Opuščanje metafizičnega reda, ki je nekoč tako močno zoževal pro-
stor Vodnikovega lirskega navdiha, ni ostalo brez nekaterih ugodnih po-
sledic. Vsebinski razpon ljubezenskega doživljanja mu postaja širši. Očit-
neje in bolj neposredno kot nekoč se zdaj uveljavljajo tudi pesnikove
čutne plasti. Te že same po sebi včasih zavirajo eterizacijo čustva in vežejo
nanj nekaj zemeljske teže, kar v Vodnikovem tipu poezije lahko pomeni
le osvežitev. Čeprav je treba dodati, da je ta osvežitev razmeroma bleda
in za današnjega bralca najbrž že kar neopazna ali v opaznosti rahlo
sladka. Mnogo bolj pomembno kot zunanja razširitev erotičnega registra
pa je nekaj drugega: nekakšna notranja okrepitev doživljanja in v zvezi
z njo vidnejša individualizacija dojemanja. Vodniku se večkrat posreči
ujeti pod pero nenavadno subtilna, lirsko do kraja stanjšana, zares en-
kratna osebna razpoloženja. In ta razpoloženja kljub pogostnim abstrakt-
nim formulacijam dajejo nekaj več prostora opredmetenemu sporočanju.
V najboljših primerih Vodnik zmore svojo notranjost prenesti v prefi-
njeno govorico narave, njenih stvari, bitij, barv, zvokov in vonjev. Toda
kot je ta utrip narave v besedilu pesmi čutno oprijemljiv in zato v nekem
pogledu lirsko opisen, ga avtor hkrati suvereno pretaplja v enkratni medij
zgolj lastnega jaza. V medij, ki realnost razvezuje njenih naravnih nuj-
nosti in jo večkrat spreminja v čisto fantastiko ali vizijo, preoblikuje jo
v nekaj, kar je zgrajeno le še po zakonih pesnikove notranje ekspresije.
Začetni odlomek iz pesmi Spomin (Obzornik, 1954) je izrazit primer takih
postopkov :
V lahni modrini
iskrim se
na zlati blazini
večernega sonca.
Srcé kot curek
mi cingljá v tišini.
O — kobilice v travi,
ki z murni mi iz tal brni,
kako vas zrem z velikimi
otroškimi očmi
kot konje prosojno zelene
z nevidnimi jezdeci--
So torej mesta, kjer Vodnik prepričljivo uresničuje novo »poetiko«
petdesetih let, se pravi, poetiko ekspresivno svobodnega »orkestriranja«
z zunanjo predmetnostjo. V novi slog se je kot nekdanji ekspresionist
najbrž celo laže vključil.
Vendar mu preteklost ni bila samo v pomoč, temveč tudi v breme.
Tradicionalni obrazci njegovega nekdanjega ekspresionističnega slovarja
(najbolj opazni v znani epitetonezi vedno enih in istih barv) ga ne spuste
z vajeti. Naporen boj za novi slog postaja neutajljiv in velikokrat pre-
haja v pretirano dekoracijo. Ugotovljiva je v vsestranski preobloženosti
izraza: npr. v pridevniški gostoti; v nakopičenosti že omenjenih barvnih
244
šablon (ki ne le zajemajo pridevniška in prislovna področja izraza, temveč
prodirajo prav tako v samostalniške ali glagolske strukture); v kačasti
množičnosti rim; v včasih vse pregosti mreži fantazijskih montaž; v
dobesedni ocvetličenosti besedila (marjetice, trobentice, vijolice, perunike,
ciklame, anemone, enei j an); v izbiranju arhaičnih izrazov itd. Hkrati ostaja
sintaksa do togosti okorna in težka.
Skratka, ljubezenski »cikel« na nekaterih mestih kaže viden korak k
sproščanju osebnega doživetja in novega sloga, obenem pa ni mogoče
prezreti mest, ki pričajo, da je ta korak močno negotov in nekje hudo
obremenjen.
Pesniku Vodniku ni stal na poti ves čas. Spoprijeti se je moral z
nečim mnogo težjim, z resnično človeško in umetniško zmogljivostjo svo-
jega jaza.
Drugi razdelek zbirke je posvečen smrti. Tudi ta motiv je dobil opri-
jemljiva doživljajska izhodišča, saj je zelo pogosto oprt na konkretne
smrti avtorjevih najbližjih ljudi (mati. Srečko Kosovel itd.). Vendar Vod-
nik nikoli ne ostaja v mejah opisne ali lirsko prigodniške obravnave téme,
temveč jo vedno razvija v ontološke razsežnosti, bolje rečeno, v svoje
globlje razmerje do vprašanja človekove smrti sploh. Problem smrti, po-
stavljen v taki obliki, pa je zahteval od avtorja mnogo bolj totalno opre-
delitev do sveta kot ljubezenska čustvenost. Na ostrejšo preizkušnjo je
postavil tudi vprašanje, kako je s pesnikovo poslednjo »rezervo«, z nje-
govo metafizično iluzijo.
Nekatera znamenja pričajo, da je skušal Vodnik v petdesetih letih
tudi vprašanje smrti reševati zunaj metafizičnih kategorij. Tako se nje-
govo tesnobno srečanje s »temnimi vrtovi nevidnosti« in z »zadnjim,
najbolj hladnim spanjem« včasih nenadoma sprevrže v prvinsko slo ali
vsaj domotožje po življenju.
Kakor deček bi švignil
v zelenkasti mrak
najvišjega kostanja,
da bil bi blizu ščebetanja
toplih ptic,
budečih se iz spanja--
(Zelena dolina)
Pod škrlatnimi oblaki
kakor zelene košute
planine v noč hité —
ognjeno
obrizgane s peno
večernega sonca.
(Kristalni brod)
V takih primerih je njegovo doživetje odprto notranji drami člove-
kovega obstoja. Izrazni register postaja obsežnejši, obenem pa enkraten
in bolj osvobojen obrazcev preteklosti. Prav omenjeni pesmi imata take
lastnosti, zato spadata med vidnejše dosežke obravnavane skupine.
91
Toda ob vprašanju smrti Vodnik ne vzdrži na krutih bregovih re-
sničnosti in take človekove preizkušnje. Kot nekoč začne predstavo smrti
polniti z neko njej sami tujo vsebino. Glas iz groba mu spregovori:
Ne boj so temine!
Pridi, razgrni
kakor v svetišču
zavese tišine--
In tako začenja Vodnik človekovo izničenje postopoma spreminjati v
obredni misterij. Smrt mu postaja spet zadnja luč in tišina, poslednja
presvetlitev, odrešilni pohod nekam na »vesoljstva tihega otoke daljne,
zlate« (Pomladni triptih). Vračanje v panteistično idealiteto je očitno.
Z njo skuša osmisliti tudi smrt. Spreminja jo celo v nekakšno višje, traj-
nejše življenje. Tako se je smrt spremenila v Tolažnico, ki človeku pri-
naša čarobni dar večnosti.
O smrt — tvoj glas
kot grlica me vabi
v vigredno začarani
smaragdni gaj ...
Onkraj temne meje
višnjevo sneži sijaj
in večnost
vse svetleje veje--
(Tolažnica)
Kot prej doživetje ljubezni, tako zdaj tudi doživetje smrti prestopa
svoj lastni krog in se mu izteka v čisto osebno presvetlitev in estetsko
zadostitev.
Naposled je Vodnik pustil za sabo še to poslednjo možnost svobodne,
panteistične idealitete. V sklepni, že čisto programski pesmi Introitus
(obj. v Kol. Mohorjeve družbe 1955) se je zatekel spet v tradicionalni
krščanski mit. Dilema življenje—smrt se končuje v alegorič-ni viziji
Device—Matere, ki mu edina lahko podari »venec nesmrtnosti«. Tako se
njegova tesnoba navsezadnje razrešuje v najbolj konvencionalnem ob-
razcu verniške tradicije.
Ob vprašanju smrti je Vodnikov poskus, da bi našel novo osebno
razmerje do življenja in samega sebe, pokazal še manjšo odpornost kot
v erotiki. Klonil je v trpno podreditev tradicionalnemu krščanskemu
mitu. V skladu s tem tudi njegova modernistična poetika izgublja živo
podlago in prehaja v golo estetiziran je. V estetiziranje, ki je lx)lj ali
manj umeten navržek, včasih samo še dodatek k programskemu, ale-
gorično racionalističnemu verzifikatorstvu. Prvi dve kitici Introitusa sta
precej prepričljiv dokaz za to kritično stanje stvari.
Že kopne temine,
ki jih angel iz sinjine
kakor ogenj je poslikal
z mesecem in zvezdami,
z iskrečimi se ptički —
ametisti in rubini —
v viticah srebrnih trt.
246
o, kmalu zacvetel bo vrt!
V bujni zelenini
studenci bodo zazveneli,
škrjančki živo zažareli,
v lapuhu rose se napili,
iz listja temnega zleteli
in nevidno žvrgoleli
v prozornem gnezdu
kakor sij v nebá globeli.
Tretji razdelek zbirke prinaša ljubezensko Svatovska pesem (I—IV),
ki zanikuje spopad med življenjem in smrtjo, kakršnemu smo lahko
sledili skozi prva dva razdelka. Svatovska pesem, zapeta »prijateljici
Esteri«, je ekstaza Vodnikove privrženosti vitalizmu, ne več principu
smrti. To svoje hotenje ohranja in krepi tako, da se z njim prebija v
neko nadresničnost, namreč v apolinični svet, ki je onstran »vsake te-
snobe« in onstran »sleherne teže« (V), skratka nekje, kjer »ni temè in
ne zidu« (IV). To pot imenuje »globočino neznanih sanj«, njena sled
pa se končuje v kozmičnih prostorih »brezmejnih jasnin«. Jasnin, ki
triumfirajo, kot se zdi, nad vsemi mukami človekove stvarne eksistence.
•
Kako se nad vama
vse više in više
strinjajo svodi
neskončne modrine,
škrlatno poslikani
z novimi sonci,
ki se utrinjajo
kakor rubini
v mraku--
(Svatovska pesem VI)
Duhovni umik v vizijo lepotno ubranih stanj pri Vodniku ni nič no-
vega in nepričakovanega. Novo tudi ni to, da je pobuda ali vsaj izho-
dišče takih zagonov ljubezensko doživetje. Pač pa je novost Svatovske
pesmi v tem, da avtorjeva kozmična ekstaza v presledkih lovi ravnotežje
s čutno ljubezensko ekstazo, in ravno ob koncu izpovedi se obe zlijeta.
Pojav je tak, da pesnitev do neke mere razbremenjuje abstraktnega este-
tiziranja in ji daje nekaj sunkov vitalizma, ki prepričljivo potrjuje pesni-
kovo privrženost življenji!, vsaj na področju ljubezni. Na področju, ki
se je doslej pokazalo kot najbolj osebno in najmanj podvrženo udobju
metafizičnega mita. Toda kot se mu je v obravnavani pesnitvi posrečilo
obiti to idejno čer lastnega jaza, tako mu ni uspelo zatreti nekaterih
pretiranih nagnenj k zunanjemu lepotičenju izpovedi. Njegovo besedje
je nenavadno polno bele, sinje, srebrne, zlate, jasminaste, hiacintne,
alabastrne, brokatne, biserne, rubinaste in celo porcelanaste dekoracije.
Četrti razdelek pomeni spet očiten odklon od sproščenega in neveza-
nega osebnega doživljanja. Bogomila je opisna lirska pe.snitev na temo
Bogomiline ljubezni, ki združuje v sebi ljubezen do boga in ljubezen do
Črtomira. V drugem delu se ta dvojnost religioznega in človeškega erosa
247
za hip razkolje v obetajoč konfhkt, ki pa ga Vodnik naglo zapre ter
naravna spet v notranjo ubranost. Naslednja pesnitev, Romarska pravljica
(obj. v Kol. MD 1955), še bolj zožuje prostor doživljanja. Delo sodi že
v tisti krog nepomembnih in dolgoveznih verzifikacij, kjer se avtor do
naivnosti podreja tradicionalnim verskim zgodbam in podobam. Tu sre-
čujemo tudi takele stihe:
Marija — ali mati? —
me za roko je vodila,
da se mi nožica
ne bi spotaknila ...
Kompromis s konservativno miselnostjo in hkrati s konservativnim
slogom je tu dosegel stopnjo, ki je nikakor ni več mogoče uskladiti z
Vodnikovim programom pesniškega modernizma.
Peti razdelek prinaša nato v zbirko nekaj zares novih in nepričako-
vanih tonov. Osrednjo tèmo predstavlja nenadna izvrženost iz ljubezenske
sreče, ki je bila vse do tod najbolj vidna vzmet pesnikovih vzponov v
daljne, presvetljene in pomirjujoče jasnine duha. Ta vzmet se tokrat
lomi in zlomi. Ljubezen kot glavno pa tudi skoraj edino izhodišče res-
ničfto osebnega razmerja do sveta doživi globoko krizo in notranji raz-
kroj. Z njo vred pa se zdaj spreminja ali celo podira, čeprav obotavljaje
podira tudi njena polepótena duhovna vrhnja stavba, segajoča vse tja
do daljnih vesoljskih ubranosti ali metafizičnega iluzionizma. Vodnikova
svetla vizija sveta temni, vsa zemlja se mu »kakor ječa zmrači«, stvari
postajajo »tuje«, mrzle« in »slepe«, sam pa utrujen, v srcu »razcefran«
in »izvotljen«.
Ta preobrat k disonancam sam po sebi ni nov, saj bi podobne črne
postaje zlahka ugotovili tudi že na njegovi prehojeni pesniški poti. Nova
je le neka posebna zaostritev razglašenosti in njena doživljajska daljno-
sežnost, ki povzroča vidne stilne spremembe; Tokrat mu ne zadoščajo več
obzirne podobe »potemnelih angelov«, temveč sega tudi po bolj rezkih,
bolj naturaliziranih vizijah. Samo nekaj primerov:
Okoli prebodêne glave
mi senca kroži kakor netopir ...
(Samotna pot)
Prežeča, črno ždeča noč
kot pasji gobec se odpre,
da mi v tesnobi dih zamre.
(Zadnji krik, NO 1957)
Kot val brzice se gubim
med hladne, zelene čeri,
v črni, kačje spolzki mah ...
(Nokturno, NSd 1957)
248
Prazen sem od tvojega objema.
Brez sijaja ... Kakor sad črviv ...
(Temni mesec, NRzgl 1957}
v sijaj, ki ni ga več, strmim.
(Nokturno)
Vse to so položaji, ki ukinjajo tako subjektivno kot objektivno pes-
nikovo idealiteto in odstranjajo njegova nekdanja iluzijska zatočišča.
Odnos do resničnosti postaja sredi takih pretresov intenzivnejši in ne-
posredne jši, hkrati pa bolj poln, saj se izvija iz apolinične statike, odpira
tudi nasprotni pol avtorjeve človeške eksistence. Zato se Vodnik prav
tu najmočneje osvobaja svojih nekdanjih lepotnih stilizacij, oziroma jih
razkraja ali dopolnjuje z vizijami »nelepe« resničnosti. S takim doživlja-
njem in slogom se vidno vključuje v neoekspresionizem petdesetih let, ki
ga radikalno uveljavlja mláda generacija prav v tem času, saj je Vodnik
večino omenjenih pesmi objavil leta 1957.
Toda taka stanja in taki slogovni postopki pri Vodniku ne pomenijo
nič trajnejšega. So pravzaprav le izjemni koraki, ki se takoj nato spet
obrnejo k iskanju izgubljene idealitete.
Ah, senca moja, brž od tod!
Proti zarji, na neznano pot...
(Zadnji krik)
Ni pesmi, kjer ne bi bilo vsaj rahlo naznačenega obrata k tisti ideali-
teti, ki se trdovratno upira pesnikovi odtujenosti, brani njegovo notranje
ravnotežje in hoče za vsako ceno ohraniti subjektivno harmonično, znosno
podobo sveta. V skladu s tem poglavitnim vsebinskim ritmom zbirke se
tudi sklep petega razdelka izteče v svetal, spodbuden ukaz:
Globoko spati, spati, spati
in s plamenom zadnjih sanj
nekomu v skriti mrak sijati!
(Temni rhesec)
V zadnji, šesti razdelek je avtor uvrstil pesmi, ki teže k suverenemu
obvladanju obeh skrajnih inspiracijskih polov njegove izpovedi — živ-
ljenja (ljubezni) in smrti. Oba motiva sta nenehno prisotna, toda njuno
razmerje tokrat ni spopad in ni izločanje drugega z drugim, temveč
ubrano prelivanje. Vodnikov radoživi zagon v prečiščene kozmične pro-
store, njegova volja prodirati »vse dalje in dalje v zvezdno globino^< do-
biva spet nov zamah, toda ta zagon redno spremlja tudi občutje smrti
in mu daje svojevrstno elegično obeležje. Disonanca teh dveh polov pa
se postopoma umirja. Smrt postaja bolj in bolj lahka, svetla, vse bolj
osvobojena »trohnobe«. Spreminja so mu v poslednjo, najglobljo, do kraja
prečiščeno »tišino« bivanja. Prav tu, na zadnji, poduhovljeni stopnji se
mu je princip smrti ubrano strnil z nasprotnim, prav tako poduhovljenim
249
vitalističnim principom. Prostor in pojem »tišine« je točka, kjer se di-
leme in protislovja njegove notranje eksistence združujejo v harmo-
ničen krog.
V zadnji pesmi, ki jo je pesnik štel za toliko bistveno, da je po njej
naslovil celotno zbirko, srečujemo verze:
ti ogenj si, ki vzpne se,
sine —
goré najvišje preleti,
noč pod sabo razsvetli
in nenadno se pogrezne
v svoje spet tišine--
Kot je bila v prejšnjem razdelku črta življenje—smrt razlomljena,
ponekod celo v popolno razglašenost, tako je tu sklenjena in skladno zlita,
hkrati pa dokaj dinamična. To harmonijo omogoča Vodniku ponovna
okrepitev abstraktne idealitete, ki ima v večini pesmi šestega razdelka
panteistično obeležje. Tako se je avtor dokopal do ravnotežja vseh polov
svoje notranje eksistence, ki zdaj ni več samo kozmična in tudi ne zgolj
zemeljska. Svoje skrajnosti — uklenjenost in svobodo, smrt in življerije,
telo in duha — sprejema kot neizogibno, celo smotrno danost.
Mar nisem
drobcen žužek črni
A kot blisk in orel
preletim
najgloblje brezno,
divji slap srebrni!
(Glas tišine)
Uravnovešanje skrajnosti povzroča, da se Vodnikov patos znižuje
v čistejši, subtilnejši in prepričljivejši lirizem. Tudi njegova fantastika
se iz abstraktnih shem prebija na raven osvežujoče predmetnosti. Meta-
forično in muzikalno estetiziranje se je razredčilo ter uklonilo resnični
izpovednosti. Tako na koncu knjige nahajamo celo vrsto pesmi, ki po-
menijo dognan uspeh Vodnikove zrele umetniške zmogljivosti (Sončni
mlini, Žareči val. Zlata vrqfa, Večerni ohlak. Ognjena ptica, Glas tišine).
Naštete pesmi so bile prvič objavljene v letih 1954—1956, torej pred
tistimi iz prejšnjega (petega) razdelka, na katere smo posebej opozorili.
Vpdnik je torej v sklepni vrh zbirke raje uvrstil nekoliko bolj zgodnje
pesmi, se pravi tiste, ki so osrednji problem zbirke (življenje—smrt) ka-
zale še v izrazito harrt^onični podohi- Ta kompozicijski postopek dopušča
domnevo, da avtor sam ni hotel postaviti teže na tisti del svoje poezije,
ki se je hote ali nehote pribljževal alenativnemu toku moderne, predvsem
mlaiše slovenske lirike.
Pregled Vodnikovega glavnega pesniškega dela iz let 1952 do 1958,
zbranega v knjigi Glfis tišine, omogoča naslednje sklepe. To je poezija, s
katero se je avtor — v skladu s splošnim razvojem takratne slovenske
lirike — spet zaobrpil v izrazito subjektivna področja svoje pesniške
inspiracije. Most vanjo pomenijo motivi ljubezenskega intimizma in smrti
250
pesnikovih najbližjih ljudi. Motivna kroga pa se postopoma poglobita
v ontološko dilemo življenja in smrti, ki daje zbirki poglavitno vse-
binsko obeležje. Srečanje teh dveh principov se včasih zaostri do skrajriih
disonanc, ki načenjajo Vodnikovo apoliničnost in njegovo liriko vklju-
čujejo v radikalni tok novega ekspresionizma, rastočega iz notranje od-
tujenosti in rezko opredmetene ekspresije. Toda sem lahko štejemo samo
posamezna, bolj ali manj izjemna mesta Vodnikovih izpovedi (peti raz-
delek).
Trajnejše in prevladujoče plasti njegove nove lirike so mnogo bolj
pogojene z avtorjevo pesniško preteklostjo. Skozi celotno zbirko namreč
lahko sledimo že dobro znanemu ritmu Vodnikovega doživljanja, ritmu,
ki kaže: od teže v breztežnost, od zemeljske uklenjenosti v brezbrežje
prostora in časa, od vsega temnega v čisto svetlobo daljav, od razglaše-
nosti v ubranost, in v skladu s tem, od materializiranega izraza v de-
materializirano in estetizirano lirsko besedje. Tako se tudi spopad živ-
ljenja in smrti naposled končuje v njunem harmoničnem zlitju, v du-
hovno odmaknjenem in presvetljenem glasu tišine.
Toda opredmetenost pesniških slik je tokrat v splošnem močnejša,
fantazijska dinamika omejena v strožjo izpovednost, lirizem subtilnejši in
sugestivnejši. Zbirka (predvsem šesti razdelek), prinaša vrsto pesmi, ki
jih lahko postavimo v vrh Vodnikove lirike. Lirike, ki je v petdesetih
letih pri njem doživela nekakšno prenovitev oziroma dopolnitev z novo
dimenzijo ekspresivne predmetnosti.
Vendar to ni bil premik, ki bi v jedru menjal ali celo razdrl Vodni-
kova predvojna idejna izhodišča. Njegov pesniški svet ostaja večidel
znotraj abstraktne idealitete, znotraj harmoničnega iluzionizma, znotraj
panteizma. Nekatere pesmi pričajo, da je njegovo omejevanje pred polno
dialektiko življenja včasih še ožje, saj se je tu pa tam spet podredil
konvencionalnemu krščanskemu mitu ali pa se zatekel v nasprotno smer,
v golo estetiziranje.
Skratka, Vodnikov korak v novo smer sodobne lirike je bil močno
zadržan in hudo obremenjen s tradicijo. Pomemben je bil predvsem z
vidika te tradicije, saj jo je mestoma razvil in dognal do polne izbru-
šenosti.
* * *
Naslednja Vodnikova knjiga Sončni mlini nosi letnico 1964 (DZS) in
z izjemo treh besedil predstavlja obsežen avtorjev izbor iz vseh njegovih
dotedanjih pesniških zbirk, od Žalostnih rok do Glasu tišine. Gre torej
za Vodnikovo antološko bilanco nad več kot štirimi desetletji njegovega
pesniškega ustvarjanja.
Knjiga ima sedem ciklov ali razdelkov, ki v približnem zaporedju
izhajajočih zbirk povzemajo vse tisto, kar se pesniku danes zdi naj-
boljše. Zgodovinska kronologija mu pri tem ni kdove kako bistveno me-
rilo, zato se je velikokrat tudi ne drži. Isto velja za besedila pesmi, ki
jih tu pa tam spreminja (z naslovi vred), čeprav je glavne »korekture«
opravil že v Zlatih krogih. Vendar nam taki Vodnikovi posegi v lastno
251
pesniško preteklost povedo razmeroma malo, saj z redkimi izjemami
(npr. ob pesmi Med gorami) ne pomenijo kaj več kot rahlo stilistično
variiranje. Vprašanje, koliko je pričujoča antologija »aktivna« in koliko
»pasivna«, to se pravi, do kolikšne mere je v njej zaživelo zares novo
ustvarjalno dejanje ob gradivu lastne pesniške preteklosti, je treba načeti
po drugi poti.
Na uvodnem mestu stoji pesem Preludij, ki je ločena od »ciklov« in
pomeni usmerjevalno intonacijo v svet njegove poezije. Za ilustracijo
zadošča nekaj verzov:
In bil sem luč na zlati vodi sanj.
In bil sem v vetru belih perutnic
nemiren plamen, bil sem klic,
ki skoz daljine šviga kot puščica,
a je slajši kot cvetlica.
To isto pesem, ki jasno, skoraj programsko znamuje poglavitno mi-
selno pa tudi slogovno smer Vodnikove lirike, nahajamo že na uvodnem
mestu Žalostnih rok leta 1922 (čeprav tam še v nekoliko drugačni stilni
varianti). Nato jo beremo kot uvod v prvo povojno pesniško zbirko
Srebrni rog, zatem spet kot začetno besedilo Zlatih krogov in naposled
še tu, v antologiji iz leta 1964. Isti tekst z isto idejo o pesniški dema-
terializaciji sveta in o duhovni ter lepotni zadostitvi, ki je onstran
realnosti, v prostorih »zlatih sanj« in kozmičnih »daljin«, se torej vztrajno
ponavlja. Se več, ostaja Vodnikovo programsko geslo tudi na bistvenih
prelomnih točkah naše povojne lirike, saj ga je vrgel v svet leta 1948
in 1952, končno pa zapisal še na prvo stran generalnega obračuna z
lastno pesniško potjo, dolgo dobrih štirideset let.
Drugo zelo opazno mesto njegove ' antologije kažejo sklepi vseh
sedmih razdelkov. Prve tri končujejo pesmi Senca, Psalm in Katedrala.
Vse tri pomenijo poskus ali uresničitev krščanske religiozne katarze, ki
je zamejena v biblijske ali obredno fantazijske simbole. Sem se stekajo,
povzpenjajo in se umirjajo nemimi ritmi pesnikovih doživetij, ki polnijo
prvo polovico antologije. Naslednje štiri razdelke končujejo pesmi Hval-
nica jutru, Glas tišine. Žareči val in Val daljine. Njih skupna lastnost
je, da avtorju prav tako pomenijo nekako dokončna, vrhunska in po-
miritvena stanja notranjih iskanj. Le da so se ta stanja zdaj razbremenila
krščanske določenosti pa tudi biblijske simbolike in se odprla panteistični
širini ter dinamiki. Seveda Vodnikov notranji iluzionizem pri tem ni
doživel bistvene kakovostne spremembe. Sklepni verzi zbirke, zapisani
v pesmi Val daljine (izšla v NSod 1963), ubrano korespondirajo z uvod-
nim Preludijem:
Iz biserne skodele
prelivam v skodelo
tvojih sanj sijaj —
kar je zablestelo
na tvojem dnu
in se iz temine
kakor curek vzpelo,
v sinjini zazvenelo.
252
Ta kompozicijska dejstva kažejo, da se Vodnikov pesniški program ni
bistveno spremenil, temveč je tudi ob velikem obračunu s preteklostjo
ostal zvest lastnemu izhodišču.
Do podobne ugotovitve bi nas privedlo pozomejše opazovanje sa-
mega izbora pesmi. Značilno je že to, da je največ pesmi izbral iz dveh
knjig, iz Glasu tišine (pri tem je najmočneje zastopan šesti, umirjevalni
»cikel«) in pa iz zbirke Skozi vrtove (1941). Vojne téme, vsaj tiste, ki
so bile bolj neposredne, je tokrat docela opustil. V knjigi kot celoti kljub
nekaterim disonancam prevladuje izrazito apolinični pol njegovega ek-
spresionizma, prevladuje res tisti del Vodnikove poezije, ki pomeni bolj
ali manj čisto uresničitev Preludija. Končno tudi naslov antologije
Srebrni mlini govori isto, saj med vsemi naslovi njegovih povojnih zbirk
z največjo gotovotjo in umirjenostjo sporoča avtorjevo filozofijo pes-
ništva.
Hkrati pa prav ta napis že sam po sebi izdaja Vodnikov princip
vztrajanja pri vedno znova posrebrenih, vedno znova polepotenih vizijah
življenja, ki teče skozenj. Seveda se njegov princip vztrajanja pri večno
srebrnih mlinih razkriva tudi kot nekaj, čemur smemo reči statika. Nam-
reč statika ponavljanja istih stanj, istih gibov, istih doživetij, istih hotenj,
ki si iščejo le še novih estetsko stilnih variacij:
Iz biserne skodele
prelivam v skodelo
tvojih sanj sijaj —
VodnikQva antologija potemtakem pomeni bolj pogled nazaj kot
iskanje naprej, pomeni pritrjevanje lastni pesniški preteklosti, predvsem
tistemu njenemu delu, ki je bil najbolj oddaljen od konfliktov z živ-
ljenjsko danostjo.
Srebrni mlini nam naravnost vsiljujejo opredelitev, ki kaže bolj v
preteklost kot v bodočnost. Ob tej antologiji se je težko ubraniti vtisa,
da je Vodnik na svoji dosedanji poti izvirno in do kraja izčrpal tiste mož-
nosti ekspresionizma, ki so mu jih dopustila Sardenkova in Zupančičeva
izhodišča, od katerih se v svojem jedru ni nikoli do kraja poslovil. Iz teh
izhodišč je poskušal in deloma tudi znal razviti novo varianto moderne
religiozne lirike. Nove in moderne seveda toliko, kolikor je zmogel zapu-
stiti tradicionalni krščanski mit in vsaj preko svobodnejšega panteizma
najti bolj osebno in bolj neposredno razmerje do sveta. Na tej poti pa je
moral skozi celo vrsto ustvarjalnih kriz, ki jih je poskušal izpolniti s čistim
estetiziranjem pesniške besede.
253
Slovenska dniniatika zadnjih dvajset let
(Predavanje v Društvu avstrijskih književnikov na Dunaju
27. novembra 1964)
Vladimir Kralj
Problem nekega časovno določenega literarnega ustvarjanja se ne da
izolirati od problema družbe in njenih idej, v kateri je nastalo in za
katero je bilo napisano. V tej zvezi govorimo o tako imenovanem »climat
moral«, s katerim razumemo neki za določeni čas pristojni svet idej in
temu svetu idej odgovarjajočo ali nasprotujočo družbeno strukturo. In
takega snovno bogatega »climat moral« na začetku obravnavane drama-
tične tvornosti gotovo ni manjkalo. Bilo je to uporniško gibanje sloven-
skega ljudstva, njegova rekonkvista proti fašistični in nacistični okupa-
ciji, torej domovinska vojna, v kateri se je pod vodstvom komunistične
partije izvršila tudi preobrazba poprejšnje razredne v novo, brezrazredno
družbo. Na to štiri leta trajajočo rekonkvisto sta se na področje literature
navezali dve veliki pričakovanji, ena bolj domoljubne, druga vseskoz
politične narave.
Slovensko pripovedništvo in dramatika predvojnih let, obravnavajoča
tematiko iz kmečkega in mestnega življenja, sicer ni bila nikoli brez
zanimivih konfliktov in problemov, vendar je bila zaradi svoje oddalje-
nosti od velikega svetovnega dogajanja vedno nekoliko alpsko provin-
cialna. Od heroične, krvave rekonkviste, ki se ni borila samo za svobodo
svojega ljudstva, marveč tudi za svobodo vsega človeštva, se je vodilna
literarna kritika nadejala »velikega besedila«, v prozi romana kakor
Tolstojev Vojna in mir, v gledališču velikih zgodovinskih dram po načinu
Shakespearovih histories. Pri tem je seveda pozabila, da je za tako veliko
podjetje potrebna ne samo prava pesniška genialnost, marveč tudi dolo-
čena časovna razdalja. Ko je v prvih povojnih letih v krogu hrva.škega
pesnika in dramatika Miroslava Krleže prišel razgovor na možnost takega
velikega dramskega teksta, je Krleža menil, da si more tako odrsko delo
zamisliti samo v Shakespearovem stilu, kot boj na življenje in smrt dveh
velikih antagonistov, v kralja verujočega Mihajloviča na eni in v socia-
lizem verujočega Tita na drugi strani. Krleža sam se tega sujeta nikoli ni
lotil, izkušeni umetnik in politik je občutil tesnobo pred to še vedno
ognjeno-tekočo zgodovinsko snovjo.
254
Kaj pa, če se te potrebne časovne razdalje neče počakati in se hoče
za vsako ceno spraviti veliko dogajanje na oder? Tedaj se je pač treba
zadovoljiti s časovno dramo v črno-beli maniri, z ono odrsko zvrstjo,
ki je bila v Sovjetski zvezi že dolgo en vogue in je kot agitka obvladala
celotno sovjetsko pisanje za gledališče.
Na tem tiru so startali Raztrganci pesnika in dramatika Mateja Bora,
pač najboljša stvar, ki jo je Matej Bor sploh napisal za gledališče. Ta
igra je izrazito frontno delo, napisana sredi na fronti in za ljudi fronte,
umetniško nezahtevna, vendar z vseskoz neapriorističnim slikanjem člo-
veških značajev in kriznih situacij vseskoz blizu resničnosti in daleč od
vsake črno-bele pisarije. Vse poznejše, že po vojni napisane tezne igre
Mateja Bora se vzlic spretnemu dialogu ne morejo meriti s to dramatično
napeto in svežo odrsko sliko slovenske rekonkviste.
Po vojni je dobila tako imenovana časovna dramatika v črno-beli
tehniki številne posnemalce in uporabnih konfliktov očitno tudi ni manj-
kalo. Na eni strani meščanski svet, tisti, ki se je rekonkvisti odmikal,
z okupacijskimi silami uganjal črno borzo ali pa celo ostal v službi so-
vražnih sil, in na drugi strani bojaželjni pristaši OF, tako imenovani novi
človek. Vendar razen okupacijske situacije, ki je bila nova, marsikaj
v teh časovnih dramah ni bilo bogvedi kako novo, saj že v slovenski pred-
vojni dramatiki, celo pri klasiku Ivanu Cankarju, tako imenovani me-
ščanski človek ni imel najboljšega moralnega slovesa in docela nov tudi
ni, ta »novi človek« na odru, on je pravzaprav že v predvojni dramatiki
obstoječi levoliberalni intelektualec in levoliberalni so skoraj vsi avtorji
teh časovnih dram. Tako tudi ni prav nič čudno, da se skozi te drame
vzlic njihovi očitno revolucionarni uravnavi le prepogosto prebija neka
meščanska, da celo malomeščanska sentimentalnost.
Na tem sentimentalnem humanizmu laborirajo tudi drame levolibe-
ralne pisateljice Mire Miheličeve. »Svet brez sovraštva«, prvenec te pisa-
teljice je kot naslovno ime uporabljen čustven krik neke meščanke, ki
jo z drugimi jetnicami vred muči fašistična policija, krik po čustvenem
humanizmu in to še v času akutno bojevitega socializma.
Na razumevanje med ljudmi, na splošno človekoljubje apelira tudi
druga drama Mire Miheličeve »Veverica ne more umreti«. V neki zbom-
bardirani vili, v kateri si najdejo zastopniki starega in novega sveta "za-
silno stanovanje, grenijo meščani, pravzaprav malomeščani novemu člo-
veku življenje. V prvem in zadnjem prizoru skaklja preko odra veverica,
simbol splošnega človekoljubja. S sentimentalnostjo so prešite in obšite
tudi ostale igre Mire Miheličeve — Ogenj in pepel in Operacija.
V toku takih časovnih dram v črno-beli maniri in s sentimentalnimi
obšivki vodi tudi levoliberalni pisatelj Ivan Zmavc svojo dramsko pro-
izvodnjo. V svojem prvencu, »V pristanu so orehove lupine« se kaže avtor
še vseskoz revolucionar, čeprav že tu skozi značaje in dejanje predira
njegov izrazit sentimentalni humanizem. Junak te drame, Veljko, reven
študent in nezakonski sin proletarskega porekla, vrhu tega še obremenjen
z enako revno in že nosečo ženo, zavrača ponudbe svoje matere, naj bi si
v udobni hiši njenega moža, nekdanjega meščanskega podjetnika, spletel
255
svoje zakonsko gnezdo, materino ponudbo zavrača v imenu svoje prole-
tarske vesti in zavesti. Za Veljka je namreč ta od meščanskih predsodkov
okužena hiša — pristan, kjer mu ni obstanka. Dozdevno tako revolu-
cionarni junak pa svojo socialistično občutljivost ne dolguje nemara no-
vemu času, pač pa sentimentalizmu že davno minule findesiècleske lite-
rature.
Se bolj opazna je sentimentalnost v njegovi naslednji drami »Rok in
Lea«. Lein mož Rok je od dela preobremenjen menager nekega socialistič-
nega podjetja in osamljena žena se tolaži z Rokovim prijateljem Petrom,
ki izgradnjo socialističnega gospodarstva očitno ne jemlje tako resno. Ko
doseže Leino ljubezensko razmerje s Petrom svoj višek, in ji njen mož
zastavi vprašanje ločitve, se Lea spomni svojih otrok in se skesano vrne
k svojemu možu. Morala drame je jasna kot beli dan. Nikoli in v nobenem
imenu ne razbijaj družine! Toda ta morala se zdi vzlic vsemu nekoliko
stara, tako rekoč ,out of date'.
Tudi njegovo naslednje delo »Jubilej« boleha na konkretnem času
tuji sentimentalnosti. Je melodramski hommage neki veličini iz pretek-
losti, nekdanjemu partizanskemu komandantu, ki se v ekonomiki novega
časa, v družbenem samoupravljanju, ne obnese.
Meščanska sentimentalnost prevladuje tudi v igrah Igorja Torkarja,
dramatika, ki je tako rekoč obseden od pisanja za gledališče, od gledali-
škega ekshibicionizma za vsako ceno, čigar dela v odrsko tehničnem po-
gledu pa niso nezanimiva. Tudi Igor Torkar pripada levoliberalni smeri,
vendar zna v nasprotju z naivno sentimentalnim Ivanom Zmavcem senti-
mentalnost pri svoji publiki dobro vnovčiti. Njegovi dve partizanski igri
»Velika preizkušnja« in »Pisana žoga« sta zanimivi tudi po tem, ker
razkrivata Ahilovo peto slehernega militantnega intelektualca v totalni
vojni, namreč v bistvu neheroično čud mestnega, duhovno usmerjenega
človeka.
»Velika preizkušnja« kaže na odru dva neenaka partizana, ki čakata
v policijski ječi svoje negotove usode. Eden od njiju, robustnejši in
ljudskejši, veliko preizkušnjo opravi, drugi, mestni intelektualec pa iz
strahu pred mučenjem izda svoje tovariše. Vendar njegovo izdajstvo,
in to je avtorjeva ljubezniva uslužnost do svojega občinstva, nima nobenih
posledic. Ujetnikom pride pomoč od zunaj, policijsko ječo naskočijo in
ujetnike rešijo. Predvsem odrsko tehnično zanimiva drama Igorja Tor-
karja »Pisana žoga«, delo, ki je bilo po vsej Jugoslaviji uprizorjeno z
velikim uspehom pri občinstvu, je pravzaprav sentimentalno humanistična
kritika tako imenovane nagle sodbe v partizanih. Nekemu partizanu,
Renku po imenu, je naloženo, da likvidira partizanko, osumljeno vo-
hunstva in sodelovanja z okupatorjem. Izvršitev kazni je junaku Renku
tokrat tem težja, ker spozna v svoji žrtvi nekdanjo šolsko tovarišico
Gašo, ki se ji ima vrhu tega zahvaliti za rešitev iz KZ. Po daljšem
razgovoru med obema se likvidator Renko docela prepriča, da je dekle
brez krivde, toda njegovo spoznanje pride prepozno. V gozdu je sovražna
patrulja že opazila dekle, ta ona se zruši v ognju njenih rafalov, Renka
pa doleti v naslednjem trenutku ista usoda. V smrtni agoniji pa ima
256
likvidator vizijo. Mrtvi Gaši izpove, da ga je prepričala o svoji nekrivdi
in da je ne bi bil likvidiral. Ta vizija pa ni edina vizija v tej drami,
kajti vsa drama je samo grozljiv privid, moreče sanje nekega mladega
abiturienta na predvečer bodoče totalne vojne.
Tudi Mirko Zupančič, ki pripada drugi mlajši pisateljski generaciji, je
pričel svoj start s čiste sentimentalne pozicije, toda kmalu si je utrl novo,
dramatično bolj obetavno pot z ibsenovko »Hiša na robu mesta«.
V	tej hiši gospoduje v meščansko tradicijo zaverovana mati, katere
mož je bil zaradi kolaborantstva pobegnil čez mejo. Njuna otroka pa sta
že drugega duha in zlasti sin Vid, junak te drame, za nekdanjo meščansko
moralo nima dobre besede. Ima se za žrtev očetovih grehov, kot sin po-
beglega kolaboracionista ne more upati na štipendijo in se mora zato
visokošolskemu študiju odreči in kljub nadarjenosti opravljati nižja urad-
niška dela. Ko se nazadnje oče kot havariran emigrant vrne domov, ga
neljubeznivi sin s svojimi očitki požene v samomor. Vrhu tega je mladi
mož izrazit novodobni »homme révolté« in mu tudi nova družba ni prav
nič po volji. Prav od srca mrzi te notranje nesvobodne in zlagane karie-
riste, ki zdaj na novih položajih vedrijo in oblačijo.
Vse drame, o katerih je bil doslej govor, najsi obravnavajo parti-
zansko ali pa novo družbeno tematiko, so skoraj vse izdelki mestnih
levoliberalnih pisateljev. Kmečke probleme iz tega kritičnega časa prinaša
na oder pisatelj Ivan Potrč, ki je že pred vojno obravnaval kmečko tema-
tiko. Ni levoliberalen, marveč partijec in vrhu tega kot pravi kmečki sin
niti malo sentimentalen. Od njegove kmečke trilogije je najbolj zanimiva
tretja drama, »Krefli«. Družinsko ime Krefli se tu uporablja kot vrstno
ime za slovenske kmete svobodnjake sploh. Formalno sicer Ivan Potrč
ni posebno originalen, saj se njegova dramska kompozicija zvesto zgleduje
po sovjetski agitki, toda povsem nova je moralna vsebina te igre. Medtem
ko so v sovjetskih kmečkih igrah kulaki, nekoliko sicer bolj groba in
masivna zvrst zapadnih gruntarjev, slikani vseskoz kot brezsrčni izko-
riščevalci, pijavke svoje služinčadi in vaške revščine, so pri Potrču Krefli
tragični. Njihov padec iz tako imenovane zgodovinske nujnosti je tragično
na smrt obsojena veličina. Kot kmečki sin Ivan Potrč dobro ve, da so
Krefli vzlic vseskoz asocialnemu čustvovanju svojega klana vendarle od
ustvarjalnega nagona obsedeni garači, pri delu brez usmiljenja do samega
sebe in do vsakogar, ki ga jemljejo v službo; in kot pisatelj enako dobro
ve, da so ti kmečki svobodnjaki v nasprotju z moralno mnogo bolj labil-
nimi, prilagodljivimi, celo vetrnjaškimi meščani edini na svojih tleh uko-
reninjeni, svoj materni jezik in ljudsko svojskost skozi stoletja ohranjajoči
sloj, katerega padec in pogin usodno prerašča okvir zgolj odrske tragike.
V	zadnjih odstavkih smo se že dotaknili marsičesa, kar je v konkretni
zvezi z onim drugim pričakovanjem, ki smo ga spočetka omenili in na
katerega je nova socialistična družba trdno računala. Gre za tako ime-
novani socialistični realizem, ki se je v Sovjetski zvezi že dolgo tega
razvil v splošno obvezno normativno estetiko.
Po zmagi štiriletnega osvobodilnega boja je jugoslovansko politično
vodstvo pričelo v svojih deželah ne samo uvajati že skozi dolga leta
7 Problemi	257
utrjene izkušnje Sovjetske zveze v upravni in ekonomski politiki, marveč
uveljavljati tudi njeno politiko, njen socialistični realizem. Prav v tej
točki pa so se pökazale nepredvidene težave. Pri tem ni toliko tehtala
okolnost, da je bila vsa pomembnejša literarna tvornost jugoslovanskih
dežel v preteklosti vseskoz usmerjena na zahod, to bi niti tolikanj ne
motilo, saj je vendar sleherna velika revolucija že od nekdaj popoln
prelom s preteklostjo in je bila nova socialistična revolucija v Jugoslaviji
izbojevana vse.skoz proti volji zahoda. Tehtnejša je bila okolnost, da so
veliki pesniki in kritike te dežele bili na strani osvobodilnega boja, da
se je npr. Josip Vidmar, vodilni kritik v Sloveniji, nahajal ves čas rekon-
kviste v glavnem štabu slovenske OF, da je hrvatski pesnik, kritik in
dramatik Miroslav Krleža z vsem svojim obsežnim delom utiral pot neki
bolj humani in socialni podobi družbe in da je Koča Popovič, sedanji
jugoslovanski zunanji minister, v osvobodilnem boju militantni partizan,
pripadal v predvojnem času k prvoborcem francoskega surrealizma v
srbski književno.sti, torej neki skrajno zapadni umetniški smeri.
Kar je te politično in umetniško ugledne ljudi najbolj motilo na
brezrazredni estetiki po Stalinovem okusu in službeni vnemi Ždanova, ni
bil samo njen primitivni etatistični utilitarizem, ki je mogel tudi rojenega
pesnika zapeljati v puhlo hvalisanje petletnih planov, marveč predvsem
okolnosti, da tako imenovani socialistični realizem literarne ustvarjalnosti
ni pojmoval kot zadevo človeške in družbene vesti, marveč je mogel na-
sprotno voditi k popolni ohromitvi, onemitvi sleherne vesti.
Nova brezrazredna estetika pa je bila vendarle oktroirana in je našla
tudi .številne privržence, sicer manj v vrstah že priznanih pisateljev, toliko
bolj pa med ljudmi, ki so se odlikovali bolj s politično vnemo kot umet-
niškim čutom in spretnim peresom.
Po politično ideološkem prelomu Jugoslavije s Sovjetsko zvezo leta
1948, je z mnogimi drugimi zadevami izginila tudi estetika Ždanova v
preteklost. Po tem političnem prelomu izvršena decentralizacija v vodenju
ekonomike in di'žavne uprave, ki je kulminirala v novo ustvarjenem druž-
benem samoupravljanju, je imela logično za posledico tudi liberalizacijo
kulturne politike. Partijsko vodstvo je sedaj uvidelo, da se njihovi že od
nekdaj nekoliko svobodnjaško upomi, če že ne malce anarhoidno razpolo-
ženi državljani ne dajo tako zlahka nrešolati v »inženirje duš« po Stalinovi
želji in je popustilo vajeti tudi na estetskem področju.
Liberalizacija kulturne politike je skoraj čez noč spremenila prejšnjo
estetsko zagatnn situacijo. V nekaj letih so jugoslovanska gledališča s
svc^mi reoertoarji dohitela zahodne odre in pisatelji drugih socialističnih
Ijii'" republik k'-'-or Poljske, Madžarske in Cehoslovaške so z zavistjo
gledali na velikodu.šnost, ki jo je za krivoverskega razvpiti Titov režim
naklonil svojim državljanom. Novi, liberalizirani gledališki repertoar je
kmalu vplival tudi na domačo dramsko proizvodnjo.
Marsikaj, kar je veljalo doslej kot socializmu docela tuje, se je odslej
brez težav uprizarjajo, celo od Lukácza trdovratno preganjani Г art pour
Г art je dobil zdaj svojo prepustnico. Ves v pariškem umetniškem ozračju
se izživljajoči pesnik in dramatik Jože Brejc-Javoršek je mogel svoje
258
večidel umetniške probleme obravnavajoče komedije, kakor Kriminalno
zgodbo in Veselje do življenja brez škode spraviti na oder. Celo neka
sicer ne povsem polnoletna družbena satira je zdaj spregovorila v Admi-
nistrativni baladi mladega dramatika Miloša Mikelna in našla tudi po-
snemalce.
Prav v tem času, ko je dosegla liberalizirana kulturna politika svoj
višek, je nastopila tretja, najmlajša pesniška generacija. Zanjo je zna-
čilna predvsem okolnost, da z meščanskim svetom in njeno moralo nima
več osebnega stika, da se imajo mladi pisatelji za državljane novega so-
cialističnega internacionalnega sveta in da jim je vse malomeščansko,
provincialno purgarsko na moč zoperno. Ti vseskoz pismeni mladi pisatelji,
pesniki, novelisti in dramatiki so tako rekoč prvi pravi otroci socializma,
čeprav, kar je tudi treba povedati, nekoliko uporni, napadalni in celo
samovoljno oblastni otroci novega družbenega reda. Kar jih bistveno loči
od prejšnje starejše ali srednje levoliberalne generacije, ki si je svojo
socialistično vedoželjnost na zunaj zadostno utešila z raznimi kratkimi
kurzi o marksizmu, je ta tretja pisateljska generacija v marksizmu dobro
podkovana. Mnogi člani te literarno, filozofsko in sociološko orientirane
generacije so dokončali svoj študij na ljubljanskem sociološkem institutu
in si na studiozen način prisvojili znanje o mladem, srednjem in poznem
Marxu. Hkrati so dostopni tudi za moderne miselne tokove, predvsem za
Sartrov eksistencializem in v umetnosti za novo avantgardno gledališče.
Kakor vsaka mladina laborira tudi ta mladi pisateljski rod na kom-
pleksu oče — sin in enemu od njih Marjanu Rožancu je Osbornov Look
back in Anger s svojo problematiko očitno segel v srce in je ob tem
navdihu napisal svojo izvirno in vseskoz konkretno družbeno problemsko
igro Jutro polpreteklega včeraj.
V tesni mansardni sobi se merita v nenehnem pričakovanju dva
mlada človeka, Primož, visokošolec meščanskega porekla, ki k zmagi no-
vega družbenega reda ni prida prispeval, ki pa je prinesel v novi čas
svoj prirojeni smisel za gospodarstvo in predvsem svojo voljo, uveljaviti
se v vsakem času in v vsakem družbenem redu in napraviti kariero, in
njegov antipod Ludvik, izrazit jezljivi mladenič proletarskega porekla,
tačas ne posebno discipliniran in delaven nameščenec v nekem socialistič-
nem podjetju. Ludvik od vsega srca mrzi svojega sostanovalca. Ve, da bo
ta stremuh nekoč priplezal do najvišjih klinov družbene lestve in bo s
svojo nalezljivo, sebično malomeščansko moralo posvinjal ves njegov
socializem.
Groteskna komedija Dominika Smoleta, ki je pesniško najbolj na-
darjen v tej skupini, njegovo Potovanje v Koromandijo, je naravnost
ilustrativna za moralno duhovni razvoj te generacije.
Tone, junak te igre, se ne počuti prav nič dobro v svoji sicer mehko
oblazinjeni službi. V njem vstajajo dvomi, ali ima njegovo trenutno ura-
dovanje sploh kak smisel, ali odgovarja njegovim visokim ciljem, ki jih
goji že od otroških let. Cuti se utesnjenega v mehaničnem okviru svoje
dnevne dejavnosti, ki ga duši in mu ne da dihati. V tej duševni stiski
mu svetuje njegov skeptični prijatelj Luka, naj vendar poskusi potovanje
259
v Koromandijo. Ta svet je sicer najboljši od možnih svetov, škoda Kî, da
ne obstaja. Tone pa je drugega mnenja. Ce je najboljši od vseh svetov,
potem mora tudi obstajati. In tako se odloči za potovanje v Koromandijo.
Pred svojim odhodom pa doživi divje avanture v nekem baru, v prepiru
pobije na tla Predstojnika, v strastnega socialista maskiranega stremuške-
ga malomeščana in se nato zaplete v ostro prerekanje z nekim še bolj
čudnim gostom, s hudičem, s svojim vseskoz skeptičnim drugim jazom.
Groteskna komedija vzbuja miselne asociacije z Becketovim Čakanjem
Godota, vendar je pisana v konkretnejši bližini z vsakdanjo resničnostjo.
Smoletovo najboljše gledališko delo in najboljše, kar je bilo izza Ivana
Cankarja napisanega v klenem, poetičnem dialogu, je njegova Antigona,
pesniško domiselna parafraza Sofoklejeve enakoimenske tragedije.
Osebe, konflikt in potek dejanja so isti, bistveno nova pa je okolnost,
da je naslovna junakinja sicer vzrok vsega tragičnega dogajanja, sama pa
na odru ne nastopi. Antigona alias večno živa družbena vest je čista,
brezkompromisna akcija, katere današnji svet sploh ni več sposoben.
Antigonino nenastopanje na odru pa ima za posledico bistvene deformacije
nastopajočih oseb. Theresias, ki je v tej igri najbližji svetovalec kralja
Kreona, je oportunističen dvomi minister, pri Sofoklu nekoliko brezbarvni
in plašni Haimon je tu izrazit uživač, ženskar, pravi princ pohotnik. In
Ismena, po svoji naravi koketna in nečimrna kraljična, ne vztraja do konca
na strani svoje sestre, ko vidi, da je njen položaj in sloves na dvoru
zaradi Antigoninega vedenja ogrožen, preide na Theresiasovo stran. Naj-
bolj zanimivo je naslikan Smoletov Kreon. Ni nepopustljiv samodržec
kakor pri Sofoklu, marveč je preje moderen vladar, v čigar srcu se pre-
rekajo liberalni in iliberalni notranji glasovi. V začetku je voljan Anti-
gono, to je živo družbeno vest rešiti, ko pa njena brezkompromisna trma
povzroči na dvoru pohujšanje, jo pusti pasti.
Med problemskimi dramami te pisateljske skupine je imenovati še
dve drami: Primoža Kozaka Dialoge in Afero.
Kozakovi Dialogi so dramatična diskusija o zloglasnih Stalinovih
procesih in to v dosledno stilizirani obliki, brez vsakih historičnih aluzij,
kot potek nekega politično absurdnega mehanizma.
Od trinoške blaznosti vzpodbujeni veleizdajniški procesi se proti
koncu prevržejo v groteskno absurdnost. Nepričakovana rotacija v naj-
višjih oblastnih položajih napravi iz prejšnjih obtožiteljev jetnike in
prejšnji jetniki postaneja'obtožitelji ali pa so, kolikor so že mrtvi, na kar
najbolj veličasten način rehabilitirani.
Kozakova Afera ima za svoj sujet tragiko sleheme revolucije. Pri-
zorišče drame je neka fiktivna Zgornja Italija, in nastopajoči so poveljniki
neke partizanske bojne enote. Na videz gre za spor o pristojnosti med
političnim komisarjem Jeremijo in operativnim komandantom Simonom,
v resnici pa za mnogo večji problem, za tezo realne ali idealne revolucije.
Zagovornik idealne revolucije, Simon, skuša spraviti v sklad svojo revo-
lucionarno početje s svojim idealom revolucije, njegov antagonist, politični
komisar Jeremija, pa se zadovoljuje s tem, da more realno revolucijo,
to je polastitev oblasti, obvarovati pred vsakim samovoljnim ogrožanjem.
260
v teku ostrega prerekanja za in proti, ki dobi kmalu značaj kazenskega
postopka proti Simonu, skoči ta, da bi se rešil k svojim bojnim enotam,
skozi okno sodne dvorane in je na begu ustreljen.
Oba antagonista, Simon in Jeremija, sta v tem problemskem sporu
hkrati zmagovalca in poraženca. Simon je zmagovalec, ker pri nadaljnjem
revolucionarnem boju, ki deformira revolucijo samo, neče več sodelovati
in je hkrati poraženec, ker njegova realna predstava revolucije ne zmaga.
Jeremija je zmagovalec, ker je realno revolucijo, to je polastitev oblasti,
obvaroval pred vsako individualno samovoljo, toda za previsoko ceno,
ko podredi živo človeško misel realni revoluciji.
Kozakove drame se odlikujejo predvsem s svojim dosledno antitetič-
nim, kot britev ostrim dialogom.
Mlada pisateljska skupina dela tudi svoje avantgardno gledališče, po
zgledu lonesca, Becketta in Albeeja. Vendar je bistvena razlika med
Beckettovo metafizično svetlobno zasnovo ali med lonescovim surreali-
stičnim razkazovanjem potujevanja človeške individualne zavesti po no-
vodobni tehnificirani masovni civilizaciji. Izhodišče te avantgarde je bolj
socialno filozofske narave in išče tal za absurdno, groteskno tega sveta
pri mladem Marxu, pri njegovi misli o alienaciji vsega notranje člove-
škega po delu. Tako je igra Stavba Marjana Rožanca drama, po delu in
delovnih razmerjih odtujenih ljudi. »Jetniki« Petra Božiča prikazujejo z
ontološko vodeno dialektiko absurdnost sleherne svobode člove.ške vesti
in , dejanja in istega avtorja »Vojaka Jošta ni« absurdnost človeškega
lastništva. Torej mnogo socialno filozofske ideologije in žal zelo malo
umetniškega mesa, predvsem malo humorja, ki dela prav lonescove igre
tako atraktivne in ki celo v Beckettovih mračnih igrah blisketa kot črni
humor.
V novejši slovenski kvalitetni dramatiki prevladujejo torej resne
ali pa groteskne problemske drame, vse bolj ali manj mereče na absurd-
nost današnje eksistence. Ne navdušujem se za dramatiko smetnjakov,
vendar ne morem zanikati vzročne zveze teh groteskno pesimističnih iger
z našim današnjim svetom, s svetom brez notranjih obveznosti in vezi.
In ali ni absurdno, ki tako rado straši po današnjih odrih, zgolj hrbtna
stran nekdanjega absolutnega, svetobolna krinka za vse kozmično urejeno
in smotrno, ki ga naš čas tako pogreša, ali se ne zrcali v tem absurdnem
neko potajeno, prikrito hrepenenje po človeško individualnem in sprošče-
nem, ki ga tehnična civilizacija dvajsetega stoletja grozi uničiti. Tako je
absurdno vendarle neki možni most, zveza ne le z bodočo bolj spodbudno
podobo dramatike, marveč tudi z bodočim notranje človeško zopet čisla-
jočim človeškim rodom in temu upanju se vzlic vsemu nečemo odreči.
261
Dolina neštetih radosti
Lado Kralj-
L
To razmišljanje si bo prizadevalo, da bi ob pojavu farse Mirka Zupan-
čiča, Dolina neštetih radosti, seglo skozi pojav sam, mimo literarno
teoretične in gledališko praktične kritične odobritve ali odklonitve in se
soočilo z vprašanji, ki jih vzpodbuja to Zupančičevo delo v februarju leta
1965 in ki se zde vznemiri j i vej ša od golega kritiškega posla. Vprašanja,
ki nas tako obletavajo, so tale: kakšna splošna struktura, torej kakšna
kultumopolitična situacija, in kakšna posebna struktura dramskega
avtorja Zupančiča je ustvarila to farso? In naprej: kaj ta farsa za to
splošno in to posßbno strukturo pomeni?
Temeljna postavka, iz katere to razpravljanje izhaja, je neki poseben
odnos do sodobne literarne in še posebej gledališke ustvarjalnosti. Ta
odnos postavlja v prvo vrsto stopnjo in mero avtorjevega tveganja pri
snovanju besedne umetnosti. To tveganje je bralcu ali gledalcu pristopno
in razvidno že ob prvem neposrednem srečanju z literarnim delom in ga
ni mogoče ujeti v okvir oblikovne ali vsebinske analize.
Mišljeno je tveganje, ki ga ustvarjalec upravlja, ko s svojim snova-
njem prestopa meje, kakršne mu postavlja družbena in zasebna nujnost,
ki je njegovo življenje: pa najsi se bo lotil poskusa prevrednotiti neke
ustaljene družbene norme ali neki okameneli odnos do literarnega sno-
vanja, ali pa bo začutil neko lastno nezadostnost v odnosu do sveta in bo
šel na pot iskanja novega odnosa. Takšno spreminjanje lastnega odnosa
do sveta je še posebej tvegano, odločilno in vznemirljivo, kajti ko je
ustvarjalec ta odnos podvrgel preizkusu sveta, jo z njim podvrgel in
tvegal pravzaprav vse, kar mu je doslej omogočalo duhovno ustvarjalno
eksistenco.
Literarna ustvarjalnost, ki opušča omenjeno tveganje, ostaja v okvirih
reprodukcije sveta, kakršen se avtorju prikazuje, ponuja, vsiljuje ali
nanj pritiska. Takšna je ta ustvarjalnost bodisi zaradi pomanjkanja
ustvarjalne potence, zaradi posebnega popustljivega, spravljivega ali razo-
čaranega koncepta do literarnega ustvarjanja, ali pa zaradi zvijačnega
mešetarskega spoznanja, ki literarnemu ustvarjalcu odsvetuje prizade-
vanje po preseganju, če hoče ohraniti svoj posebni družbeni in materialni
stanovski položaj.
262
Poudariti je treba, da kriterij tveganja ni istoveten s kriterijem estet-
skega vrednotenja. Res je sicer, da literatura, ki opušča tveganje, redko-
kdaj doseže omembe vredno estetsko kvaliteto, vendar se ji lahko kdaj
posreči, da ustvari bolj ali manj spodobno branje v okvirih normativne
estetike. Po drugi strani se lahko litrarno delo hvali še s tolikšnim tvega-
njem, pa vendar kot celota ni nič drugega kot torzo, nedorečenost, polom
besedne umetnosti. Pa'vendar: čeprav je takšna besedna umetnost polom-
ljena in okleščena, čeprav je skorajda poražena, je še vendar lahko močno,
pristno pričevanje o svojem avtorju in svoji dobi, še vedno omogoča doži-
vetje in ustvarja komunikacijo. Zatorej bomo na tem mestu literaturi,
ki opušča tveganje, odvzeli naslov besedne umetnosti. Ostali del pre-
kletstva bo opravil čas.
O Zupančičevi farsi Dolina neštetih radosti sodimo, da jo opredeljuje
element tveganja, ki rezultira iz razvoja avtorjevega odnosa do položaja
umetnika v družbi.
2.
Oglejmo si ta razvoj od leta 1960 do 1965, od alegorične igre Rombino,
žalostni klovn, do Doline neštetih radosti. Vmes se v letu 1962 pojavi
ibsenovka Hiša na robu me.sta, ki za naše premišljanje nima večjega
pomena, razen posameznih znakov razkroja romantično zaupljivega odnosa
do sveta.
Zupančičev odnos do umetni.štva in družbe, kakor se ta izkazuje v
Rombinu, je mogoče najbolje opredeliti z izrazom romantični humanizem.
Pri tem skuša ta oznaka zgolj kar najbolj ustrezno zaobseči Zupančičevo
ustvarjalno pozicijo in se vzdržuje namena, da bi ideološko razvrednotila
ali blagoslavljala.
Ko označujemo Zupančičev ustvarjalni odnos do sveta z romantičnim
humanizmom, imamo v mislih tisti romantifihi odnos umetništva do
družbe, ki je dediščina slovenske literature in s katerim se je najuspeš-
neje bojeval in z njim skorajda opravil Ivan Cankar. Ta odnos se je,
razumljivo, močneje spet pojavil v slovenski p>ovojni literaturi, zakaj
prav vzpodbujala ga je disonanca med revolucijskimi iluzijami in dnevno
prakso. Ta odnos podstavlja, da se v jedru pojavov in razmerij, torej
družbe, skrivata imanentna dobrota in pravičnost — saj vendar ne more
biti drugače, ko družbo sestavljajo ljudje, ljudje pa ne morejo biti a
priori slabi. Osnovno izhodišče torej -ni takšna ali drugačna, veljavna ali
zaradi popačenih medčloveških odnosov neveljavna družba, temveč ab-
straktni dobri človek. To osnovno izhodišče je tudi ustvarjalčev credo, je
po njegovem mnenju edina trdna točka, ki mu omogoča umetniško eksi-
stenco.
Tak avtor torej ne registrira družbenih odnosov neposredno, z eviden-
''o, temveč z nekim vnaprejšnjim vedenjem o sestavnih delih te družbe, tj.
dobrih ljudeh. Vendar pa se mu ta sestav prikazuje kot vseskoz nepri-
meren in nečloveški. Tu je avtor prispel do Rubicona: ali se bo zvijačno
odločil, da je nadaljnje prodiranje nevarno tako za njegovo duhovno
263
kot za njegovo materialno eksistenco, in bo zasnoval svoj umetniški svet
tako, da bodo v njem nastopali »človeški«, dobri posamezniki, ki jih ogroža
neko metafizično, nečloveško, tuje zlo, in bodo pri tem ostajali posamez-
niki zaradi pravilne zunanje ideološke usmeritve skoraj vedno zmagoviti;
ali bo prenesel princip dobrega človeka povsem vase in prepuščal ideo-
loškemu principu, naj uravnava metafizično zlo;
ali pa bo začel iskati neveljavnost, nezadostaost tako v sebi kot v
družbi.
Zupančičev Rombino, »žalostni klovn in pajac«, je »čustveno razgibana
natura«, ki pride v rodno Aretino ponudit in darovat svoje umetnistvo.
To pa je Aretincem tuje in zoprno, zakaj po besedah enega njihovih
starešin je »največji humanizem služiti domovini«. V rodnem kraju torej
Rombinu ni mesta, zato se napoti »v prihodnji svet iskat ljudi (in kos
sreče zase) in za svojo Kolombino«. Pri tem svojem romanju zaide v svet
»supercivilizacije, superekonomizacije in superstandardizacije«, kakor ga
označuje Zupančič v spremni besedi. Tudi tu ni prostora za tiste Rom-
binove humanistične prvine, ki mu jih nalaga avtor: »ljubezen, prija-
teljstvo, navdušenje nad poezijo«. Superstandardizirani svet je zelo ne-
zaupljiv do »človekovega intimnejšega, notranjega in čustvenega sveta«,
če ga njegov nosilec ni pripravljen prilagoditi in staviti v službo. Tudi na
tej postaji romanja pade Rombinov humanizem pod stražo in v zapor,
na svobodo pa se ne reši morda zaradi lastnega delovanja ali zaradi spre-
membe v zunanjem svetu, ampak mu omogoči pobeg docela romantično
naključno posredovanje Kolombine, večnega ženskega in erotičnega prin-
cipa, in celo to z dopustitvijo dveh dobrih predstavnikov zlega sveta, ne-
vojaškega vojaka Duma in vojaka Buma.
Ta rešitev romantičnega humanizma iz zlega sveta je komajda ver-
jetna in prepričljiva, še bolj utopičen pa je končni, pravi humani svet,
ki ga Rombino po napornem romanju vendarle najde: »naselje kovačev«,
svet, v katerem so ljudje »človeški zaradi blagostanja, pa ne dovoljujejo
blagostanja brez človečnosti«. Tu si mora Zupančič sam priznati: »Utopija?
Morda, Rombino se je zanjo odločil.« V tem svetu se znajdejo vsi dobri
ljudje iz prejšnjih svetov, za zle pa v njem ni prostora. Ta »svet je za
Rombinov obstoj, oziroma za obstoj humanizma, ki ga nosi s seboj, nujen.
Človek ob človeku — to je bistvo.« (Spremna beseda.)
Zupančičev romantični humanist je v iskanju sveta, ki bi našel mesto
za njegov humanizem, prepotoval dva stvarna, neustrezna svetova in jima
komaj ušel, ter si je izvolil utopični svet, »svet, v katerega verjame, a še
ni ustvarjen«. Ob soočenju romantično humanega odnosa do sveta in
realnega sveta si prvi lahko najde eksistenco le v utopiji. Da pa ta utopija,
v kateri umetnik Rombino »ni več pajac in klovn«, temveč človek, ni
Rombinova poslednja, pomiritvena postaja romanja, daje slutiti sklep
igre: Rombino ne namerava ostati v varnem zavetju tega sveta, v svoji
pesmi napove, da gre spet naprej, »v svet, v novi svet, kos sreče iskat«.
Zupančičev umetniški odnos do sveta, kakor se kaže v alegoriji o
Rombinu, smo torej imenovali romantični humanizem zato, ker temelji na
klasičnem dualizmu umetništva in družbe, obenem pa predpostavlja apri-
264
orno pravilno uravnanost sveta, ki jo je treba le prav poiskati, prav najti.
Osnovna vrednostna kategorija tega sistema je človek kot vnaprej dober
človek. Vse družbene deformacije, ki se zaletavajo ob romantičnega huma-
nista, so le začasne in naključne postaje na poti do absolutne človeškosti.
Osnovna je torej neka mistična vera v namišljenega, nebivajočega človeka,
in ta vera se ne vprašuje po vzrokih konkretnih družbenih deformacij
okrog sebe. Ta humanizem komaj vidi družbo, kakršna je, kajti ves že
živi v družbi, kakršna bo. Umetniška poštenost pa mu ne dopušča, da bi
se s to utopično, čeprav na videz eksistenčno nujno pozicijo zadovoljil
ali jo celo postavil v službo ideologije. Zato se vprašuje po ustreznosti
svoje pozicije, in preizkusi mu dokažejo, da je ta mogoča le v utopiji,
torej nična. Zaključek alegorije o Rombinu nam napoveduje nadaljnje
iskanje.
Povsem realistično zasnovana ibsenovka Hiša na robu mesta iz leta
1962 je v tem iskanju celo korak nazaj, saj se zdi, da se v celoti ujema
s slovensko povojno mešetarsko-sentimentalno dramsko produkcijo. Novo
je pri njej le neko čehovsko občutje vsesplošnega razpadanja vsakršne
življenjske vrednote in komajda pričujoč delež obveznega tributa ideo-
logiji, kakršen je sicer za tako dramatiko značilen. Na nekaterih mestih
se v dramo že vtihotaplja spoznanje, da je romantično humanistična pozi-
cija le neustrezna fikcija, ki omogoča, da z njo uspešno trgujejo mani-
pulanti resničnega, stvarnega sveta: »Tujci smo, tujci. Humanizem so vzeli
v zakup akademiki in zdaj vneto razpravljajo, kateri od vseh humanizmov
je najbolj humanističen.«
3.
Farsa Dolina neštetih radosti pa je popoln prelom s pozicijo roman-
tičnega humanizma, tragičen, boleč obračun in spoznanje o neustreznosti,
neresničnosti te pozicije. Je odprto, neposredno, zaradi bolečine groteskno
pretirano zrenje. Pogled se je iz daljne meglene perspektive zapičil na-
ravnost v bestialni mikrokozmos situacije.
Osrednje spoznanje tega kreativnega akta velja razkritju, da je bil
ves skrbno in naporno zgrajeni sistem o dobrem človeku, ki je bil vse
doslej po umetnikovem mnenju nujen in neodtujljiv njegovi socialni in
moralni eksistenci, da je bil ves ta sistem predmet in sredstvo najbolj
banalnega prekupčevanja z dušami. Vsa dolinska »elita«, vsa dolinska
»sublimacija narodove bodočnosti« terorizira in mešetari s pomočjo prin-
cipov, ki jih je posredno in nehote pomagal afirmirati on sam. In medtem
ko je Rombino, povmjenec v Aretino, propagiral in iskal »človeka«, mora
Andrej, povrnjenec v Dolino, sprevideti, da se v imenu tega abstraktnega
človeka in iz njega izvedenih abstraktnih principov dogajajo kar najbolj
nečloveške reči, cinično brutalen teror in barbarsko primitivno politi-
kantstvo. Princip dobrega človeka in princip ohranitve dobrega človeka
sta se spremenila v ljudožerskega boga, ki se mu v prid nesmiselnega
višjega principa darujejo živi ljudje, Rombinova zahteva po dobrem
človeku pa je bila cinično zlorabljena in grotekstno sprevržena v lastno
265
nasprotje: »Človek je človek samo, če je človek.« »Lahko poginejo ljudje,
ampak principi morajo ostati.« Da bi ohranila te principe, grize dolinska
»izvršna oblast« »vratove, noge, ušesa«. Kajti: »Kdo bo koga požrl, to je
dandanes narodna poezija.« Dolinska elita je »storila, kar se je dalo: nekaj
smo že pokončali, ostalo še bomo!... Potihoma vladamo, a krepko!«
Zupančičev iskalec humanizma je torej spremenil zorni kot zrenja
sveta, in tam, kjer si je bil poprej zamišljal vnaprej dobro in človeško
uravnani svet, ki ga vodi in uravnava neka višja človeška ideja, bodisi
telesna bodisi metafizična, je uzrl infernalni, groteskna spačeni mikro-
kozmos dejanskega sveta. Lirična alegorija se je sprevrgla v farso, Naselje
kovačev v Dolino neštetih radosti. Himnično sprejemanje sveta se je
spremenilo v tragično groteskno. Peter, pomočnik pri intrigi, ki ga prav
tako kot Andreja, iskalca humanizma, lahko štejemo za delnega izpove-
dovalca avtorjevega odnosa do sveta in njegovih intencij, je prišel do
grenko uporniške odločitve: »Rad bi se maščeval za nekaj, kar so zapravili
drugi. Intriga, ki smo jo skovali, je zame protest. V današnji igri sem
postranski, a zdi-žal bom v Dolini, mislil bom naprej.« In tik za tem
ugotavlja še z grenkej:šo ironijo: »Kar vidimo zdajle, je le drobec dolinske
resnice. Ta je še hujša, veliko hujša.«
Pri pogumnem in tveganem preizkušanju ustreznosti romantično
humanističnega principa o dobrem človeku je Zupančič doživel polom
tega principa, zatorej tudi prelom v sprejemanju sveta, in priče smo
avtorjevi grozi in osuplosti nad novo razkritim svetom. To je dosledno
izvedeno in tvegano ustvarjalno dejanje, ki spreminja ustaljene dimenzije
in obvezuje tako njega kot publiko, ustvarja torej v tej sferi neko močno
in prvobitno komunikacijo. Vendar je Zupančičevo reagiranje na ta svet,
katerega groteskno popačenost je razkril, ostalo še malone docela roman-
tično.
To drugo, romantično sfero farse, ki jo Zupančič zavestno in namerno
ohranja, si bomo najlaže ogledali, če farso primerjamo s Cankarjevim
Pohujšanjem v dolini šentflorjanski, kajti tu si je Zupančič ne samo spo-
sodil motivni okvir, šlo mu je očitno za nekaj veliko pomembnejšega:
nadaljevati problematsko temo razmerja med intelektualcem in vladajočo
plastjo družbe, in to v novih, socialno in ideološko spremenjenih razmerah.
Primerjava nam kaže, da je Cankar prav v tej farsi v letu 1907 skoraj
docela prešel svojo romantično uporniško pozicijo in jo prenesel na neki
višji, mnogo bolj suveren in celosten nivo. Primerjajmo Cankarjevega
Petra in Zupančičevega Andreja: oba so bili rojaki v mladosti pregnali
in oba se zdaj vračata. Cankarjev Peter se vrača zato, da bi napravil
dokončni obračun, opravil s preteklostjo, s svojim odnosom do dolinske
elite, se poslednjič suvereno spoprijel z njo, in nato za vse večne čase
zaživel v nekem drugem odnosu, mimo nje in nad njo: »Zamalo je umet-
niku, da bi nad to golaznijo kraljeval!« In še: »Sovražil sem in ljubil;
zdaj so smejem, ker sem sám!« V navodilih gledališkemu intendantu
opisuje Cankar Petra takole: »Patetičen ni nikoli, tudi ne v tistem verzu
drugega akta, ko se nenadoma zasveti v njegovem spominu srd in bolest
preteklosti (...domovina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi, ga zasme-
266
huješ! itd.); tudi v teh verzih je poleg vsega srda še zmerom nekaj iro-
nije.« Opis Petra v seznamu oseb prav tako priča, da Cankar ni imel
v mislih takšnega grotesknega spopada, ki bi bil porojen iz bolnega srca
in neutešene romantične pododbe o položaju umetnika, temveč nekaj
povsem drugega: »Redi in debeli se od akta do akta.« Gre torej za farso,
ki postavlja stvari na njihovo mesto, in umetnik Peter dobiva pri tem
uteho in zadovoljstvo, bolesti toliko kot nič, kajti ves že živi v neki novi,
pristnejši, bolj celostni človeški sferi, in v odnosu do banalno-nevarnih
običajev šentflorjanske elite je kar najbolj suveren.
Zupančičev povmjenec Andrej je drugačnega kova: ta ne bi hotel
Dolincev zgolj osmešiti, jim v zrcalu pokazati njihovo podobo, temveč se
ukvarja tudi z mislijo, kako bi jih ob tem spreobrnil. Mnogo bolj stvarna
Milena, pendant Cankarjeve Jacinte, ga pred tem poskusom svari: »Ti bi
rad pomagal Dolincem, jaz bi rada pomagala tebi. Svet ni sestavljen po
tvoji podobi. To bi ti rada dopovedala, zato se udeležujem igre... Ti si
vernik, zato boš prej ko slej končal na vislicah.« Takšna Andrejeva upor-
niška dimenzija seveda v spopadu z mikrokozmično dolinsko elito ne more
najti ustreznega suverenega mesta, zato Andrej v tekstu skorajda ni pri-
soten in se omejuje le na posamezne patetične izbruhe. Njegovo vlogo v
celoti prevzame Milena, ki pri Zupančiču ni niti simbolizirana umetnost
niti pohujšanje, temveč predvsem praktično in razumno žensko bitje, ki
se ukvarja z Dolinci »iz gole radovednosti... Ljubim igro in pustolov-
ščine.« Na Dolince je ne veže noben globlji eksistencialni odnos, zatorej
se vede kot radoveden turist in kot krotilec v cirkuški maneži obenem.
Kot nosilka realnega spopada tudi ona ni prisotna.
Docela romantično naiven nasledek tega neprisotnega spopada je
dejstvo, da se Andreju končno vendarle izpolni želja: pod bestialno pre-
kanjeno in primitivno skorjo dolinske mentalne strukture je Zupančič
vendarle ohranil kanček principa dobrega človeka, kajti ob koncu si dva
Dolinca vzameta nauk k srcu in se spreobrneta. Andrejeva romantično
humanistična misija je dosegla torej ustrezen utopično neveljaven uspeh.
4.
Čeprav nekako ne spada v okvir tega razmišljanja, pa je celotni po-
dobi v korist vendarle potrebno pridati še pridržek tradicionalno drama-
turške narave: gre za odrsko funkcioniranje dramskih oseb. Primerjajmo
še enkrat Rombina in Dolino, alegorijo in farso. Alegorija in farsa sta si
v sorodu kot pridna in objestna sestra, sta istovrsten izraz dveh povsem
različnih življenjskih občutij. Obe uporabljata izražanje v podobah, v na-
sprotju s simboličnim izražanjem pa to izražanje ne »pomeni« neke zadaj
skrite reči, temveč je- ta reč sama, prestavljena v čutno dojemljivi pred-
metni svet. Ta zvrst torej zahteva, naj bo vsaki izmed dramskih oseb
ostro določen in začrtan njen alegorizirani obseg: človeškost, nečloveškost,
ljubezen (ali v klasični alegoriji: krepost, ošabnost itd.). Pri Rombinu
se je Zupančiču to prav dobro posrečilo, in odrsko dogajanje je mikavno
267
in učinkovito. Tam je imel namreč Zupančič še opraviti z urejenim, torej
skladno diferenciranim, čeprav utopičnim svetom. Ob Dolini neštetih
radosti pa je bil prisiljen skočiti iz urejenosti v kaos, ki ga žal ni zmogel
zadovoljivo obvladati. V zverinjaku popačenih medčloveških odnosov so
se mu osebe izmuznile iz rok, izgubile medsebojne različnosti in se zlile
druga z drugo ter tako odtegnile možnost močnejšega odrskega učinko-
vanja. Vsi Dolinci so z malenkostnimi izjemami zamenljivi drug z drugim,
prav tako Andrej in Peter. To dejstvo bi samo na sebi lahko bilo imeniten
dramaturški domislek, vendar bi ga bilo treba izpeljati z docela drugač-
nimi sredstvi. Tako pa vzbuja občutek nepreglednosti, neobvladovanja in
odvečnosti oseb, in resno ovira odrsko učinkovitost.
5.
V tem poskusu kritičnega razmišljanja smo se zavestno ogibali komu-
nikativnega odnosa med avtorjevo farso in občinstvom in se osredotočili
na odnos med avtorjem in njegovim delom. Skušajmo povzeti sklepe:
—	avtor je s tveganim vdorom v lastni doživljajski svet pogumno
in pošteno izpričal svojo socialno-eksistencialno stisko, torej pričuje tudi
o stiski dobe, v kateri je delo ustvarjal;
—	avtor pri reagiranju na to stisko ohranja svojo romantično upor-
niško pozicijo, ki ni v skladu s perspektivami preraščanja te stiske, kakor
se nam kažejo danes in kakor jih je ob podobnem primeru nakazal že
Ivan Cankar;
—	obe komponenti se izražata v umetniški vrednosti in učinkovitosti
Zupančičeve farse Dolina neštetih radosti. Ta je pristna in prepričljiva
pri grotesknem, drznem bolečem prikazovanju popačene družbene situa-
cije, in docela neustrezna pri zapletanju in razpletanju akterjev te
situacije.
Posvetovanje o sociološkem raziskovanju
komune v Jugoslaviji
Ljubljana 25.-27. jan. 65
Inštitut za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani je v so-
delovanju z Inštitutom družbenih znanosti iz Beograda organiziral posve-
tovanje, ki so se ga udeležili skoraj vsi raziskovalci — in še drugi zainte-
resirani posamezniki, ki se ukvarjajo s problematiko komune v Jugosla-
viji. Namen tega posvetovanja je bil, da dobimo pregled raziskovalne de-
javnosti, ki je sedaj v toku, da vzpodbudi tesnejšo koordinacijo in sode-
268
lovanje in da nakaže tudi orientacijo za nadaljnje bolj sistematično in
teoretično poglobljeno raziskovanje komune.
Kljub temu, da komuna predstavlja enega od temeljev celokupnega
družbenopolitičnega sistema, eno od osnovnih enot socialistične demo-
kracije in samoupravljanja, dosedaj namreč njena vloga še ni dobila
ustreznega izraza tudi v znanstvenem raziskovanju in družbenoslovni
literaturi. Dosedaj skorajda nismo še imeli dela, ki bi sistematično, induk-
tivno — analitično obravnavalo komuno kot specifično družbeno skupnost
in probleme njenega ostvarjanja. Zato — po mnenju organizatorjev tudi
takšno posvetovanje lahko predstavlja pomemben korak naprej —
a)	— kot pobuda za hitrejše, odločnejše in pravilnejše pristopanje
k empiričnem raziskovanju in
b)	glede na rezultate oz. gradivo, ki ga že samo lahko nudi.
Sam potek posvetovanja, kot tudi delo, ki je sedaj v teku (sodelova-
nje šestih institucij in okrog dvajset raziskovalcev) nas v tem povsem
potrjuje. Na tem mestu lahko nakažemo le vsebinsko usmerjenost in
številnost problemov, ki so bili predmet posvetovanja.
Udeleženci so pripravili 28 referatov, ki so jih na kratko povzeli na
tridnevnem posvetovanju; na tej osnovi pa se je odvijala tudi živahna
diskusija o posameznih temah. Nekateri referati so posegli v splošno —
teoretična vprašanja raziskovanja komune npr.: dr. L. LUKiC — »Poiz-
kus teoretičnega definiranja komune«, Z. MLINAR — »Komuna kot pred-
met sociološkega raziskovanja«. Drugi so obravnavali problematiko odmi-
ranja oblasti na ravni komune npr. J. Jerovšek — »Distribucija družbene
moči v komuni«. Več referentov je obravnavalo strukturne vidike komune
kot specifične družbene skupine (M. Janičijevič, P. Jambrek idr.). Trije
referati so posegli še posebej v problematiko ekološke oz. geografske
strukture komune (dr. V. Klemenčič, dr. M. Jovičič, T. Stefe). R Marinko-
vič je osvetlil nekatere probleme, ki se pojavljajo v odnosu komune do
globalne družbe. Več referatov se je nanašalo na vprašanja, ki se po-
javljajo v zvezi z družbeno participacijo občanov (npr. M. Kroflič: »Druž-
bena participacija žena v samoupravljanju«, S. Tomić idr.) in v zvezi
z njihovo informiranostjo (Z. Tanič: »Informiranost občanov o komuni«).
Poleg tega so referenti obravnavali tudi delovanje posameznih insti-
tucij (tako kot npr. občinska skupščina — N. Jovanov, ali zborov volivcev
— T. Klemen) in njihovih medsebojnih odnosov (dr. M. Golob, J. Zupa-
nov, dr. O. Kozomara).
269
komuna kot prodmet sociološkoga raziskovanja
Zdravko Mlinar
Splošna označba komune
Marksistični klasiki so izoblikovali koncept komune predvsem z
mislijo na način upravljanja skupnih zadev, ki jih imajo prebivalci na
določenem teritoriju. Komuna kot skupnost naj bi bila tista oblika
družbenega sožitja, v kateri bi ne bilo več že tradicionalnih oblik državne
oblasti. Prav s tega vidika se tudi mi lotevamo empiričnega raziskovanja
komune.
Problem skupnosti torej povezujemo s problemom oblasti in v zvezi
s tem ugotavljamo, da državna oblast izključuje resnično skupnost, tako
kot jo samoupravljanje že predpostavlja. Glede tega smo si sicer v na-
vzkrižju z nekaterimi dokaj razširjenimi sociološkimi pojmovanji »skup-
nosti«. Bodisi da vzamemo Tönniesovo »Gemeinschaft« (vis-à vis Gesell-
schaft), bodisi Sorokinovo »kumulativno skupnost« (v nasprotju z agregati,
razčlenjenimi na »funkcionalna združenja«), ali Mac Iverjevo pojmovanje
skupnosti, nobeden od teh najbolj znanih sociologov, ki so se nadrobneje
ukvarjali z družbenemi skupnostmi, ne vključuje v svoj koncept tudi
pogoja, ki smo ga nakazali. Njihovo opredeljevanje gre v drugo smer —
predvsem označujejo širino, globalni značaj skupnosti in pa tesnejšo med-
sebojno povezanost njenih pripadnikov (kohezivnost). Iz zgledov, ki so
jih uporabljali, ali pa — kot recimo pri Tönniesu* — iz posebej razloženih
značilnosti tega tipa družbenih skupin izhaja, da so označevali s pojmom
»skupnost« tudi družbene skupine, v katerih se je kazala izrazita domi-
nacija določenih posameznikov nad vsemi drugimi.
2e Rene König** je opazil, da celo sociologi pogosto enačijo take
postavke ali nepreskušene sodbe z dejansko obstoječim, tako da si npr. niti
ne zastavljajo vprašanja, ali prebivalci določenega naselja zares sestavljajo
skupnost, temveč štejejo to že za samo po sebi razumljivo. Znano pa nam
je, da so (bile) npr. vasi kljub svojemu fizičnemu videzu (strnjeno naselje).
* Tönnies je celo idealiziral patriarhalno dominacijo kmečkih gospodarjev
v družini oz. na vasi.
** Rennóe König, »Grundformen der Gesellschaft: Die Gemeinde«, Ro-
wohlt, Hamburg 1958.
270
kljub medsebojni bližini in medsebojnemu poznanju vaščanov v druž-
benem pogledu lahko razredno razcepljene na dve povsem nasprotujoči
si skupini.
Četudi se torej strinjamo z drugimi karakteristikami, ki jih pripisu-
jejo »skupnosti«, nikakor ne moremo priznati za resnično skupnost vseh
tistih vrst ali primerov družbenih skupin, ko se kaže diferenciacija nji-
hovih članov po kriteriju oblasti. Oblast je namreč praviloma znamenje,
da so posamezni člani nepopolno integrirani y dano družbeno grupacijo.
Intenziteta integracije članov v skupino je eden izmed osnovnih podatkov
o obstoju ali neobstoju skupnosti. Sele v okviru resnične skupnosti pa
je po marksistični zamisli mogoča tudi resnična osvoboditev človeka.
V	sociološkem postopku za preučevanje komune torej komuno naj-
prej označujemo kot družbeno skupino. S tega zornega kota nam lahko
rabijo splošne sociološke ugotovitve o družbenih skupinah. Ker pa je do-
sedaj zbrano znanje o družbenih skupinah nasploh razmeroma skromno
ali presplošno, da bi lahko bilo osnova za konkretno empirično razisko-
vanje, je treba nakazati Se določnejše in bolj specifične navezave na ce-
lotni konceptualni sociološki sistem.
V	tem pogledu komuno določneje označujemo s tem, da je — kot smo
že nakazali — kvalificirana oblika družbenih skupin, tj. družbena skup-
nost. Kot skupnost se komuna razločuje tako od družbenih ustanov kot
od raznih združenj. Pripadnike komune druži ne le ta ali oni specifični
interes (to npr. velja za člane združenj), družijo, povezujejo jih osnovne
okoliščine skupnega življenja. V njej poteka ne le ena specializirana de-
javnost, temveč skorajda nepregledna vrsta dejavnosti. Komuna je torej
m.ultifunkcionalna družbena tvorba.
Ugotovitev, da je komuna globalna multifunkcionalna družbena gru-
pacija, ki relativno celovito zajema življenje svojih prebivalcev, kaže na
eno od značilnosti komune kot skupnosti; hkrati pa moramo opozoriti
še na drugo. Četudi živijo neki prebivalci pretežni del svojega življenja
znotraj določene skupine, ta skupina še nima nujno značaja skupnosti
(če so npr. med njimi velika nasprotja; če eni izkoriščajo druge ipd.).
Sele na podlagi med.sebojne povezanosti prebivalcev se izoblikuje visoko
kohezivna skupina, ki je lahko resnična skupnost. Gre torej za skupnost,
v kateri prevladujejo procesi sodelovanja in solidarnosti, ne procesi na-
sprotovanja ali boja.
Tako se torej tudi teorija in metodologija raziskovanja kohezivnosti
(integracije) vključujeta v instrumentarij sociološkega raziskovanja
komune.
Potrebni pa so nam še nadaljnji elementi (kriteriji) za določnejšo
opredelitev komune. Uvodoma smo že nakazali, da je izhodišče marksi-
stičnega razpravljanja o komuni predvsem način, kako prebivalci uprav-
ljajo svoje skupne zadeve. Gre za skupnost,.v kateri prebivalci sami, ne pa
posebni državni organi ipd., rešujejo vprašanja, ki nastajajo zaradi njiho-
vega skupnega življenja na določenem poročju. Ce je v drugem pomenu
sploh še mogoče govoriti o pravih skupnostih, se torej komuna od njih
271
razločuje po tem, da je skupnost z razvitim samoupravljanjem. Med
najsplošnejša znamenja komune kot družbene skupine lahko nazadnje
prištejemo še njeno teritorialno dimenzijo. Komuna je nujno vezana na
določen teritorij, ki (praviloma) obsega mesto kot teritorialno središče
in podeželska naselja, ki so zajeta v njegovo gravitacijsko področje.
S tem smo nakazali le najbolj približno uvodno opredelitev komune,
ki nam omogoča, da lahko razpravljamo naprej. Komuna je tip globalne
(multifunkcionalne) in močno kohezivne teritorialne družbene skupine
prebivalcev mesta in podeželja, ki samoupravno ustvarjajo možnosti za
ustrezanje skupnim potrebam in za vsklajevanje različnih interesov.
S to opredelitvijo nakazujemo glavno specifičnost komune, ki se kaže
v njenem samoupravljanju in njeni kohezivnosti (kar kaže na skupnost).
Obenem pa jo razmejujemo od »krajevnih skupnosti«, ki obsegajo ožje
področje le podeželskih ali le mestnega naselja. Prav tako je razmejena
tudi od večjih teritorialnih družbenih enot (regija, republika ...).
Značilne poti za sociološko raziskovanje komune
Gornja opredelitev pa vseeno še premalo razčlenjuje komuno kot
predmet sociološkega raziskovanja. Da bi lahko bila vodilo za empirično
raziskovanje, bi jo bilo treba »operacionalizirati«. Potrebno bi bilo na-
tančno določiti vsebino razmeroma zelo abstraktnih in nedoločnih pojmov,
kot so: globalen, multifunkcionalen, koheziven, skupina, mesto, podeželje,
samoupravljanje, potrebe, interesi ipd.
Na tem mestu se ne moremo spuščati v sam postopek operacionali-
zacije pojmov. Mislimo pa, da je treba izdelati razvejeno pojmovno
»mrežo«, ki naj bi čimbolj celovito in s sociološkega zornega kota prekri-
vala komuno kot poseben determinacijski sistem.
Zdi se namreč, da komuna kot kompleksna, globalna družbena tvorba
zajema v sebi vse družbeno dogajanje. Zato je razumljivo, da naša lite-
ratura o komuni obravnava najrazličnejše probleme (od živinoreje do
amaterskih gledališč ipd.). Ce želimo v tem konglomeratu najti tudi svoj
lasten pristop, svojo lastno vlogo, potem je očitno treba postaviti neke
omejitve, neke sociološke koncepte in kriterije.
Kot družbena skupina globalnega tipa komuna zajema vse življenjske
sfere, vsa področja dejavnosti, vse osnovne kategorije prebivalstva, vse
tipe naselij itd. Torej je vsebinsko in strukturno celovita družbena oblika.
Zato smo ob raziskovanju komune pred izbiro:
—	ali bomo raziskovali vso to kompleksno vsebino, in tedaj se lahko
vprašamo, v čem se raziskovanje komune še razločuje od vseh drugih
specializiranih poti (to pomeni raziskovati »vse mogoče«),
—	ali pa bomo eksplicirali kriterije, v čem je specifičnost razisko-
vanja komune kot pojava sui generis, in s tem določili in razmejili ko-
muno kot predmet sociološkega raziskovanja od najraznovrstnejših vpra-
šanj, ki se sicer zastavljajo znotraj komune.
272
Prvi poizkus v tej smeri smo napravili že ob samem začetku dela
s študijskim projektom »sociološko raziskovanje jugoslovanske komune«
(gl. Zdravko Mlinar: »Konstitutivni elementi za sociološko definicijo ko-
mune« Bilten br. 1, Beograd 1962). Tedaj smo nakazali 8 konstitutivnih
elementov komune:
1.	Ljudje in prostor '
2.	potrebe ljudi
3.	aktivnosti (dejavnosti, funkcije)
4.	medsebojni odnosi
5.	elementi kulture (informiranost, norme, vrednote)
6.	družbena struktura
7.	družbena mobilnost
8.	kohezija (integracija).
Prepričani smo, da v bistvu enak konceptualni prijem lahko zago-
varjamo še danes. Želeli pa bi vendarle vnesti tudi nekaj pomembnejših
dopolnitev.
Zato naj opozorimo na naslednje:
1.	Problem, ki ga niti danes še ne moremo zadovoljivo rešiti, je sama
razčlenitev vsebine »družbenega univerzuma« sploh. Zal moramo ugo-
toviti, da nam sociologija še ne daje (zadovoljivega) odgovora na vpra-
šanje, kaj je pravzaprav tisto, kar se kaže v vsaki družbeni skupini. Ali
je sploh mogoče in če je, na katere elemente moremo razčleniti vsebino
»družbenega«, tako da bi jo zajeli v celoti in da ne bi nastalo medsebojno
prekrivanje (kontaminacija)?
Pri tem ne gre za sholastično-formalistična razglabljanja, kot bi se
lahko zdelo, temveč za osnovna, »fundamentalna« teoretična vrašanja,
od katerih rešitve je močno odvisen znanstveni napredek na tem področju.
Ce bi bilo mogoče izdelati popolno konceptualno shemo komune, bi s tem
močno poenostavili raziskovanje v vsaki konkretni situaciji in podali
skupen imenovalec za sistematizacijo in posploševanje empiričnih ugo-
tovitev.
2.	Drugo vprašanje zadeva medsebojna razmerja med sociološkimi
koncepti, ki jih lahko uporabimo pri raziskovanju komune. Ne gre le
zato, da nanizamo posamezne konstitutivne elemente enega poleg dru-
gega, temveč je treba razkrivati tudi logiko njihove medsebojne pove-
zave, da bomo mogli formulirati celovite modele za kompleksno razisko-
vanje komune. Le tako lahko premagamo deskriptivno — pozitivistični
način raziskovanja lokalnih skupnosti, ki je vse doslej še prevladoval na
področju sociologije in socialne antropologije, tako pri nas kot v drugih
deželah.
3.	Tretja zahteva v zvezi s splošno konceptualno shemo sociološkega
raziskovanja komune gre za tem, da je treba natanko določiti zorni
kot tega raziskovanja, ki bo zajemal specifičnosti naše družbeno-politične
prakse in bo obenem skupni imenovalec konceptualno zajetih pojavov.
8 Problemi
273
Ta zorni kot nam nakazuje naš osnovni interes za možnosti in za ovire
osvoboditve človeka v družbeni skupnosti, v kateri poteka proces deete-
tizacije vzporedno z integracijo te skupnosti. Ze Marx in Engels sta ugo-
tavljala, da je le v skupnosti mogoča resnična osvoboditev človeka: »Sele
v skupnosti z drugimi dobi vsak posameznik sredstva, da vsestransko
razvije svoja nagnjenja; torej je šele v skupnosti omogočena osebna
svoboda.« (Prevedeno po hrvaški izdaji: Kari MARX in Friedrich EN-
GELS, »Rani radovi«, Zagreb 1961, str. 398).
S tega zornega kota torej gledamo nakazano konceptualno shemo in
izdelujemo polideterministični načrt za raziskovanje komune kot poseb-
nega družbenega sistema.
Prvotno konceptualno shemo (z osmimi konstitutivnimi elementi)
smo na osnovi omenjenih zahtev nekoliko modificirali. Obenem pa tudi
eksplicitno nakazujemo najbolj značilne analitične prijeme.
Ob prvi formulaciji konceptualne »mreže« smo le-to povezovali s pro-
cesom družbene delitve dela — kot indikatorjem družbene dinamike
(stopnje družbenega razvoja). Izrekli smo vrsto hipotez, ki nakazujejo
variiranje posameznih elementov glede na stopnjo družbene delitve dela,
in specificirajo splošno hipotezo, da »razvojna stopnja v procesu družbene
delitve dela določa način in obseg združevanja ljudi v geografskem in
družbenem prostoru«. Od načina (obsega) tega združevanja pa je seveda
odvisen tudi način upravljanja, čeprav tega v prvotnem modelu nismo
posebej razlagali.
Preden bomo nakazali druge značilne prijeme, moramo opozoriti na
neko nekoherentnost med posameznimi koncepti. Medtem ko npr. prva
točka (ljudje in prostor) zajema tipično fizične elemente, posegajo drugi
prvenstveno v »družbeni prostor« komune. Pa tudi drugi pojmi niso
enakega »reda«: kohezivnost (integracija) ali družbena struktura sta npr.
pojma višjega reda kot npr. aktivnost, odnosi, norme, vrednote ipd. Kohe-
zivnost (integracija) ni elementaren, temveč že sintetičen znak obstoja
skupnosti, ki ga dobimo na podlagi drugih (družbenih) elementov.
Po vsem tem smo prišli do modela, ki nakazuje osnovno orientacijo
v raziskovanju komune:
STRUKTURA potrebe občanov	INTEGRAdJA KOMUNE
aktivnosti	(KOHÉZIVNOST)
DINAMIKA	medsebojni odnosi	DEETATIZACIJA
informiranost	(SAMOUPRAVLJANJE)
norme, vrednote
OKVIRNO DETERMINACIJSKO VSFBINA POSLEDICE
IZHODIŠČE	(CILJI)
V osnovnem modelu torej postavljamo strukturo komune in njeno
dinamiko (razvoj, spreminjanje) kot determinaci j ski okvir za preučevanje
274
elementov »vsebine«,* s katerimi se izraža višja ali nižja stopnja integra-
cije komune in procesa deetatizacije.
Praktično uveljavljanje komunalnega sistema lahko štejemo za eno
od zavestnih sil družbene dinamike, ki poleg bolj ali manj stihijskih
procesov (industrializacije, urbanizacije...) spreminja organizacijsko in
sploh celotno strukturo komune in vzporedno s tem tudi posamezne ele-
mente integracije komune in procesa deetatizacije.
Na osnovi »okvirnega« modela pa moramo konkretneje nakazati še
več splošnih poti za raziskovanje komune.
Kateri so splošni kriteriji ali zorni koti, ki lahko omogočijo večjo
sistematizacijo in posploševanje rezultatov celotnega preučevanja komune?
Oglejmo si najprej, kateri so ti relativno zaključeni kompleksi vprašanj,
nato pa še njihove najpomembnejše povezave.
Celotno problematiko raziskovanja (obenem s tem pa tudi definiranja)
komune lahko najprej razdelimo na tri problemske komplekse:
1.	vsebinska vprašanja (v ožjem pomenu) oziroma elemneti, ki iz-
črpavajo sociološke vidike komune kot družbene skupnosti,
2.	strukturni aspekti komune, ki le-te upoštevajo tako z vidika fi-
zične diferenciacije (biološka oz. psihofizična diferenciacija prebivalcev
in ekološka struktura njihove razvrstitve v prostoru) kot z vidika di-
ferenciacije občanov v »družbenem prostoru«, torej z vidika družbene
diferenciacije v ožjem pomenu (horizontalne in vertikalne),
3.	tretji kompleks vprašanj zadeva dinamične vidike, tj.' obravna-
vanje komune in njenih konstitutivnih elementov glede na družbeno
spreminjanje oz. razvoj.
Vse tri navedene problemske komplekse lahko nadalje preučujemo
(bodisi posebej bodisi v medsebojnih kombinacijah) še z vidika dveh kri-
terijev:
(A—B) Glede na to, kaj so v posameznem primeru programsko-nor-
mativni elementi komune (kar izraža začrtano smer akcije družbeno-po-
litične prakse) in kaj stvarni, že obstoječi elementi komune kot »na-
stajajoče skupnosti«.
(a—b) Poleg nakazanega gre še za drug, nekoliko različen kriterij,
ki bi ga bilo treba upoštevati predvsem zato, da bi zagotovili čimbolj
neposredno povezavo s prakso in čimprejšnjo učinkovito uporabo rezul-
tatov v praktični akciji. Gre namreč za to, da problemske komplekse
vsebine, strukture in dinamike ne le preučujemo pod zornim kotom de-
etatizacije, temveč da pri tem upoštevamo tudi možnost njihovega spre-
minjanja pod vplivom zavestne človekove akcije.
Nedvomno človek namreč nima možnosti enako vplivati na vse se-
stavne elemente komune: nekateri od teh so bolj dostopni (in zato laže
spremenljivi) vplivom zavestnega delovanja »subjektivnih sil« družbe.
* Za sedaj bomo uporabljali kar ta pojem, čeprav so nam no zdi najbolj
primeren.
8«	275
drugi pa bolj ali celo povsem neodvisni ali nespremenljivi.* Interes naše
celotne družbeno-politične prakse bi moral biti določneje in bolj specifi-
cirano usmerjen k tisti vrsti okoliščin (od vseh, ki zavirajo afirmacijo
komunalnega sistema), ki se dajo najlaže in najhitreje spreminjati z za-
vestno, subjektivno akcijo. Seveda je ravno naloga sociološkega razisko-
vanja, da tako specializirano shemo o resničnosti čimprej izoblikuje.
S tem smo opozorili na najpomembnejše kriterije, ki so nam lahko
izhodišča za bolj celostno in bolj sistematsko raziskovanje komune.** Za-
četna stopnja dela je že opis in razčlenitev omejenih problemskih kom-
pleksov samih po sebi glede na to, kako se kažejo v svojem programatsko-
normativnem in stvarnem vidiku, npr. kakšne oblike aktivnosti (družbene
participacije) se kažejo v komuni, kolikšna je njihova intenziteta ipd.;
obenem pa, kakšna naj bi bila aktivnost občanov itd.
Nadaljnja stopnja zajema predvsem dve bistveni povezavi:
1.	struktura — vsebina,
2.	dinamika — vsebina,
in še pojasnjevalno zvezo —
3.	struktura — dinamika.
Oglejmo si sedaj nekoliko nadrobneje — čeprav še vedno le bolj
ilustrativno — kaj obsegajo nakazani problemski kompleksi.
Vsebinski problemski kompleks
Preučevanje že navedenih (vsebinskih) konstitutivnih elementov z
vidika integracije in samoupravljanja v komuni je jedro celotnega pre-
učevanja komune. Tukaj ni mogoče prikazati celotne sheme elementov,
njihove vsebine in medsebojnega odnosa. Eksemplarično bomo nakazali
problematiko samo s stališča potreb državljanov.***
Potrebe (interesi)
Državna oblast je zmeraj izraz nekih nasprotij med ljudmi, ki se
kažejo zaradi njihovih potreb oziroma različnih interesov. Zato je ena
izhodiščnih točk za preučevanje komune kot skupnosti preučevanje raz-
ličnih in nasprotnih interesov (potreb) njenih pripadnikov, tako med nji-
mi samimi kakor v njihovem odnosu do drugih družbenih skupnosti.
* Prve bomo označevali kot — »sprejemljive«, »variabilne«, druge kot
»nespremenljive«, »konstantne«, čeprav označba ni povsem natančna. Tudi »ne-
spremenljivi« se lahko spreminjajo, vendar le zaradi objektivnega poteka druž-
benega spreminjanja, ne od človekovega zavestnega vplivanja. Delitev tudi
ni alternativna, temveč gre bolj za stopnjevanje možnosti spreminjanja.
** Obenem so s tem podane možnosti za popolnejšo opredelitev komune z
vsebinskega, strukturnega in dinamičnega vidika.
*** Toda to ne pomeni, da je treba jemati samo potrebe kot izhodiščno
točko za pojasnjevanje vsega drugega dogajanja, kajti tudi potrebe posamez-
nikov se spreminjajo v odvisnosti od njihovih družbenih odnosov, od aktivnosti
(do katere je npr. najprej prišlo zaradi pritiska, a ne zaradi potrebe) od
informiranosti itd.
276
Potrebe prebivalcev, ki žive na določenem teritoriju, so eden prvih
družbenih elementov skupnosti in skupnega. To je osnovna motivacijska
sila, ki vodi k združevanju posameznikov, in torej pomeni osnovo skup-
nosti. Obenem velja seveda tudi narobe: kadar in kjer ni skupnih potreb,
je mogoče reševati vprašanja, ki različno zadevajo posamezne prebivalce,
samo z naslonitvijo na oblast in prisiljevanje. Kolikor več je potreb (za
katerih zadovoljevanje skrbi organizacija komune), ki so resnično skupne
vsem njenim pripadnikom, tem bolj je teritorialno-upravna enota (»ko-
muna«) resnična skupnost, tem manjša je intervencija oblasti.
Eno od nasprotij, ki izhajajo iz diferenciacije prebivalstva po nje-
govih potrebah in ki zelo omejujejo možnost afirmacije samoupravljanja
v komuni, je naslednje:
Posamezniki imajo npr. zelo omejene potrebe, tako da pretežni del
potreb zadovoljujejo že v družini (npr. stari ljudje, del žena — gospo-
dinj idr.) in torej ni ustrezne osnove za njihovo integracijo v lokalno skup-
nost in (ali) komuno.
Tak posameznik torej s svojim omejenim družbenim življenjem ne
dosega nivoja komune (niti) ne krajevne skupnosti.
Enako opažamo tudi nasprotni ekstrem, da namreč posamezniki »pre-
hajajo« okvire komune, ki je zanje pretesna, in manjši del svojih potreb
zadovoljujejo tudi v drugih komunah.*
Tako v prvem kakor v drugem primeru nastaja neskladje med po-
trebami posameznika in med potrebami te družbeno-teritorialne enote
(»komune«, ki zato še ni komuna — skupnost). Kaže se nasprotje med
potrebami ali interesi posameznikov in »skupnosti«, splošnimi interesi.
Kot smo že poudarili, je ravno tako nasprotje osnova, na kateri je »usto-
ličeno« prisiljevanje oblasti; obenem se s tega aspekta potrjuje tudi hipo-
teza, da oblast nastopa takrat, ko nasprotja med interesi onemogočajo
oblikovanje resnične družbene skupnosti.
Problem oblasti in samoupravljanja v komuni je na več načinov po-
vezan s problemom potreb ali interesov. Eden teh načinov se kaže v tem,
da nastaja skladnost ali neskladnost (nasprotja, konflikti) med potrebami
(interesi) posameznikov in potrebami ožjih in širših teritorialnih družbe-
nih enot. Gre torej za identifikacijo posameznikov s potrebami skupnosti
tako, da posameznik prizna in čuti npr. potrebe komune kot svoje, ali pa
ima in občuti potrebe »skupnosti« za nekaj tujega, prisiljenega ipd. V
prvem primeru lahko pričakujemo, da bo posameznik pripravljen dati
svoj del (žrtev, breme) skupnim potrebam brez intervencije oblasti. V
drugem primeru lahko samo pritisk oblasti zagotovi potrebna sredstva za
funkcioniranje teritorialne družbene enote (ki seveda s tem izgubi pomen
skupnosti, ga zato ne more imeti). Namesto svobodnega vključevanja po-
* Kakor bomo še videli, gre tu posebej za dokaj številne občasne migracije
(dnevne, tedenske itd.) npr. zaposlenih, ki »oscilirajo« med stanovanjem (v eni
komuni) in delovnim mestom (v drugi komuni); v sodobnih urbaniziranih
državah je število prehajanja meja posamezne lokalne skupnosti vse večje —
tudi zaradi ustrezanja vsakdanjim življenjskim potrebam.
277
sameznikov (ali ožje skupine) v komuno bo torej v tem primeru samo
intervencija »od zgoraj« vez med njimi in komuno ali njeno organizacijo.
Namesto »prostovoljnega prispevka« in »lastnega prispevka« ipd. bodo
dobile njegove dajatve za skupne potrebe klasično obliko davka.
Kolikor bolj se osebne potrebe posameznikov razločujejo od potreb
določene skupnosti prebivalcev (»potrebe drugih«), toliko bolj bazira nje-
gova integracija v to skupnost samo še na dveh drugih osnovah: na
solidarnosti in pritisku.
Ce določena dobrina (npr. služba, — gimnazija, glasbena šola, ali
materialni objekt — športni stadion ipd.), ki jo daje komuna, za posamez-
nika ni predmet potrebe, ali pa konkretno njemu v določeni situaciji (za-
radi oddaljenosti itd.) objektivno ni dosegljiva, more torej zavzeti nega-
tivno, odbijajoče stališče do zahteve, da za to nekaj prispeva komuni,
ali pa lahko sodi, da je to dobrino kljub temu treba dajati v splošno ko-
rist ali v korist kakšne druge kategorija prebivalstva. V prvem primeru
obstaja še ena alternativa: ali opustiti neko funkcijo komune, ali jo
uresničiti kljub drugačnemu mišljenju posameznikov in njihovemu odporu
— torej z intervencijo oblasti. Katera alternativa bo konkretno prevladala,
je med drugim bistveno odvisno tudi od tega, kdo bo o tem odločal.
Ce bi pri odločanju imeli pretežni vpliv tisti posamezniki, ki npr. še ni-
majo razvite neke potrebe (seveda ni nujno, da áe mora prav vsaka potre-
ba »razviti«), tedaj je bolj verjetno, da bodo raje opustili to funkcijo
(dajanje nekih dobrin prebivalcem na določenem teritoriju); to lahko po-
meni dezintegracijsko smer akcije glede na komuno, ki nastaja. Nasprotna
tendenca bi se pokazala tam, kjer imajo bodisi bolj razvite potrebe, bodisi
primernejše objektivne možnosti za uporabo dobrin, ki jih daje komuna.
Ze iz tega se vidi izjemna kompliciranost in protislovnost, ki se kaže
v procesu demokratizacije družbe. Demokratična odločitev lahko pomeni
negacijo pritiska oblasti, ni pa nujno, da pomeni v vsakem primeru res-
nično najboljšo progresivno rešitev. Cim večje je število ljudi, ki resnično
vplivajo na odločanje, tem večja je možnost — vsaj hipotetično — da se v
odločitvah izrazi (ali celo prevlada) konservativna zavest, utemeljena
v nerazvitih potrebah nekih strukturnih kategorij prebivalstva. V na-
sprotnem primeru je spet mogoče, da strukturne kategorije prebivalstva
z najbolj razvitimi kolektivno-relevantnimi potrebami (to so, kot kažejo
empirična raziskovanja, tisti, ki imajo najvišje osebne dohodke, najvišjo
stopnjo izobrazbe ali kvalifikacije, največje število funkcij ipd.) ures-
ničijo neko potrebo kot »skupno potrebo«, dasi je — mogoče samo pre-
hodno — le njihova. Tako spet nastane konflikt med prebivalci, ki so s
svojimi bolj razvitimi potrebami bolj deležni dobrin, ki jih daje komuna,
in prebivalci, ki niso toliko deležni teh dobrin, enako pa nosijo bremena,
ki jih — tako od prvih kakor od drugih — brez razločka zahteva komuna.
Nastaja torej nasprotje med posamezniki, ki že imajo razvite določene
kolektivno relevantne potrebe, in drugimi, ki teh potreb še nimajo. Ob-
jektivno to lahko pomeni samo, da eni prednjačijo, drugi zaostajajo. Zato
se postavlja vprašanje, ali je v vseh situacijah (ali v katerih) mogoče
278
in progresivno, da resnično usi odločajo o vseh vprašanjih skupnega živ-
ljenja, tako da je njihova vloga docela izenačena. Nasprotje med posa-
mezniki z različnimi potrebami lahko pomeni tudi nasprotje med pro-
gresivnimi in konservativnimi. To nasprotje bi se (recimo) moglo izrav-
nati, toda za ceno počasnejšega družbenega napredka.*
Dosedaj smo razpravljali o tem, koliko je oblastveno prisiljevanje v
»komuni« posledica razlik med potrebami ali nasprotij med interesi nje-
nih prebivalcev. Diferenciacija pripadnikov dane teritorialne enote glede
na njihove potrebe pa tudi še drugače, posredno, pogojuje način uprav-
ljanja skupnih zadev. Ne gre le za vprašanje vsklajenosti ali divergence
potreb (interesov), temveč tudi za vprašanje, kakšna diferenciacija med
prebivalci se kaže kot posledica različne motivacijske osnove (potrebe)
za njihovo družbeno participacijo v lokalni skupnosti in komuni.
Ker o aktivnosti občanov v »komunalni« samoupravi ne bomo po-
sebej govorili, bomo samo približno nakazali povezanost te aktivnosti
z njihovimi potrebami. Empirično raziskovanje je že potrdilo hipotezo,
da so tisti, ki imajo manj razvite (manj številne in manj intenzivne) po-
trebe, tudi manj družbeno-politično aktivni in manj sodelujejo v obsto-
ječih ustanovah samoupravljanja v komuni. Izkazalo se je torej, da se
kaže velika diferenciacija glede na potrebe, ki bi jih posamezniki želeli
zadovoljevati v okviru lokalnih skupnosti ali komune. Druga ugotovitev
pa je, da ustrezno s to diferenciacijo variira tudi njihova aktivnost ali
družbena participacija. S tem se diferenciacija na osnovi dveh kriterijev
kumulira in povečuje.
Na eni strani so tisti, ki imajo neke kolektivno-relevantne potrebe in
so obenem tudi vključeni v ustrezne družbene aktivnosti, ki vodijo k
njihovemu zadovoljevanju (odločanje, izvajanje, kontrola). Na drugi strani
pa so tisti, ki niti nimajo takih potreb niti niso vključeni v ustrezne ko-
lektivne akcije.** Ker niso vključeni v ustrezno aktivnost, jim postane
problematika še bolj tuja; ker ne sodelujejo pri odločanju, se tudi ne
identificirajo s sprejetimi odločitvami. To pomeni, da se tudi ne čutijo
odgovorni za realizacijo sprejetih odločitev. Zato so jim torej — tuje ne
samo tiste potrebe (ki jih sami nimajo), temveč so jim povrhu tega tuje
tudi odločitve in aktivnost za njihovo realizacijo.
Tu se torej kaže eden od posebnih vplivov, ki jih ima diferenciacija
prebivalcev na samoupravljanje v komuni. Različno število, intenziteta
in različne vrste potreb povzročajo različno intenziteto in vrste družbene
participacije; — še posebej tudi različno stopnjo participacijo pri samo-
* Postavlja se vprašanje, kaj je pravzaprav v bistvu tisto, k čemer je
usmerjena naša družbeno politična akcija, tj. samoupravljanje. Ali bi dosledna
realizacija samoupravljanja pomenila nivelizacijo družbene vloge vseh prebi-
valcev kake komune? Ali bi to pomenilo negacijo vsakega (če ne vsakega —
kakšnega potem?) vodstva in vodenja? Ali, z drugimi besedami, pomeni vod-
stvo v družbeni aktivnosti nujno omejevanje samoupravljanja?'Ali je vodstvo
v komplementarnem ali v alternativnem odnosu do samoupravljanja?
** Seveda je to le zelo približna in poenostavljena shema, ki pa vendarle
olajšuje razumevanje osnovnega problema.
279
upravljanju. Ko takšna diferenciacija aktivnosti občanov v samoupravlja-
nju doseže določeno stopnjo, pa lahko postane kritična za resnično funk-
cioniranje samoupravljanja sploh.* Namesto samoupravljanja skupnih
zadev se kažejo tendence upravljanja in vodenja na eni in podrejenosti,
odvisnosti, poslušnosti, ravnodušnosti ipd. na drugi strani.
S tem smo opozorili na nekatere probleme komune in »komunalne«
samouprave z vidika kolektivno-relevantnih potreb občanov. Osvetlili smo
predvsem nekatera protislovja in probleme, ki bi jim bilo treba posvetiti
več pozornosti, da bi jih lahko uspešno reševali.
Kje drugje bo potrebno vključiti v analizo še vse druge elemente,
o katerih je nakopičenih že tudi obilo empiričnih podatkov (v tem refe-
ratu ne moremo v tak.šno širino), obenem pa upoštevati tudi njihove
medsebojne odnose.**
Strukturni problemski kompleks
Struktura komune nas ne zanima samo kot ena od njenih značilnosti,
ki lahko dosti variirajo, temveč nam daje tudi poseben zorni kot za pre-
učevanje procesa deetatizacije. Ne gre torej le za to, da ugotavljamo,
katere in kakšne strukturne kategorije sestavljajo komuno, temveč še bolj
za to, kako in koliko se te kategorije vključujejo v komuno kot skupnost
in še posebej v upravljanje skupnih zadev v komuni.
Strukturo skupnosti je mogoče nakazati glede na fizično in družbeno
diferenciacijo njenih pripadnikov. Fizično diferenciacijo je mogoče raz-
iskovati kot biološko diferenciacijo in kot diferenciacijo v geografskem
prostoru. V prvem primeru bomo govorili o biološki (demografski), v dru-
gem pa o ekološki (prostorski) dimenziji družbene strukture komune.
Nadalje se kaže še bolj kompleksna in pomembna diferenciranost v
tako imenovanem družbenem prostoru, oziroma družbena struktura v
ožjem pomenu. Pri tem gre lahko za razlike med prebivalci glede na
njihovo participacijo pri različnih vrstah poklicnih opravil in dejavnosti
v prostem času. Tu bomo govorili o horizontalni dimenziji strukture lo-
kalne skupnosti. Pri opravljanju teh dejavnosti pa posamezniki zavzemajo
različne (višje ali nižje) družbene položaje. Bodisi da opravljajo dejav-
nosti, ki so za skupino večjega (vodenje, koordiniranje idr.) ali manjšega
(izvajalna dejavnost) pomena, bodisi zaradi raznih drugih razlogov, vedno
se kaže tudi neka diferenciacija prebivalcev na hierarhični lestvici dane
skupnosti. Zato bomo končno posebej raziskovali tudi vertikalno dimen-
zijo strukture komune.
Na kratko lahko predstavo o strukturni shemi komune ilustrativno
nakažemo takole:
* Cim večja je diferenciacija aktivnosti prebivalcev v obstoječih insti-
tucijah samoupravljanja, tem bolj se oddaljujemo od resničnega samouprav-
ljanja vseh občanov in prehajamo k upravljanju enih za druge.
** Pri tem mislimo na aktivnost, informiranost, neformalne odnose in nor-
me ter vrednote — kot smo že nakazali v splošni shemi.
280
A. FIZIČNA DIFERENCIACIJA
I.	Demografska (biološka, psihofizičrm) dimenzija
Strukturne (interesne) kategorije: skupine:
npr. otroci ........npr. pionirska organizacija ali klub
mladina .........mladinska organizacija
odrasli..........Društvo prijateljev mladine
stari ljudje........Društvo upokojencev itd.
moški
ženske itd.
II.	Ekološka dimenzija
Strukturne (interesne) kategorije: skupine:
stanovalci istega bloka ....	hišni svet
npr. vsi, ki stanujejo v isti ulici	odbor za zgraditev vodovoda
vsi, ki stanujejo v isti soseski	olepševalno društvo
prebivalci naselja.....SZDL naselja
prebivalci več naselij ....	krajevna skupnost
B. DIFiaiENCLACIJA V »DRUŽBENEM PROSTORU«
I. Horizontalna dimenzija
i
a)	Profesionalna diferenciacija (ne glede na položaj)
Strukturne (interesne) kategorije: skupine:
npr. kmetje........kmetijska zadruga
delavci .........podjetje
uslužbenci, strokovnjaki . . .	strokovno združenje
obrtniki itd.........združenje obrtnikov itd.
b)	Diferenciacija glede na udeležbo dejavnosti v prostem času
Strukturne (interesne) kategorije: skupine:
športniki.........društvo Partizan
filatelisti.........združenje filatelistov
igralci-amaterji......kulturno-umetniško društvo
planinci itd.........planinsko društvo
281
II. Vertikalna dimenzija
Strukturne (interesne) kategorije: skupine:
ugledni prebivalci.....neformalne skupine uglednih
neugledni prebivalci.....tolpa kriminalcev
nadrejeni (šef, delovodja, direk- strokovni kolegij (v podjetju),
tor, funkcionarji v organizacijah ali upravni odbor (društva)
in društvih)	skupina nekvalificiranih delavcev,
podrejeni	dijakov itd.
prebivalci z visokimi dohodki
prebivalci z nizkimi dohodki idr.
Glede na vse štiri kriterije družbene strukturiranosti je torej mogoče
ugotavljati številne enote, ki v sebi zajemajo določen segment prebivalstva
skupnosti; povezujejo jih bolj ali manj pomembni in številni skupni inte-
resi, ki se razločujejo od interesov drugih takšnih enot dane skupnosti,
bodisi na ravni iste ali drugih treh dimenzij njene družbene strukture.
Identifikacija taksnih enot (interesnih kategorij) prebivalstva, je prvi
pogoj za analizo integrativnih in dezintegrativnih družbenih silnic, ki
navsezadnje dajejo določeno stopnjo kohezivnosti dane skupnosti.
Celotno strukturno shemo dopolnjujemo še z razločevanjem mikro-
sociološkega in makrosociološkega nivoja raziskovanja komune. Mikro-
sociološki nivo zajema tiste ožje lokalne enote, ki približno ustrezajo
obsegu krajevnih skupnosti; to so enote, v katerih poteka pretežni del
neposredne participacije občanov, ki pri tem stopajo v neposredne odnose.
Makrosociološki nivo komune pa zajema sistem krajevnih skupnosti, v
okviru katerega prevladuje pretežno posredno komuniciranje med ob-
čani in se pokažejo problemi posredne participacije pri samoupravljanju.
Komuna z vidika družbene dinamike
Kcmuno je mogoče sociološko preučevati in interpretirati samo tedaj,
če UDOŠtevamo tudi dinamične aspekte tega pojava, njegovo vlogo v inten-
zivnih tokovih sodobnega družbenega spreminjanja. Do sedaj se je —
čeprav to ni bilo posebej izrečeno — zdelo, kot da pomeni raziskovati
komuno, raziskovati predvsem njen »organizacijski mehanizem«, da pa je
spet čisto druga stvar raziskovati na primer spremembe na vasi in v
mestu, proces deagrarizacije, proces urbanizacije itd. Vendar je treba
ugotoviti, da tak.fna miselnost ne more biti osnova za dolgoročno orienta-
cijo raziskovalnega dela na tem področju.
Funkci nir:mje posameznih oblik samoupravljanja v komuni je živ-
ljenjsko odvisno od procesov industrializacije in urbanizacije, od pro-
storske in dru'bene (v ožjem pomenu) mobilnosti itd. Zato se npr. pro-
blematika sociologije mesta in vasi v mnogih (seveda pa ne v vseh) po-
282
gledih ujema s problematiko sociološkega raziskovanja komune. Sele
nadrobnejše preučevanje družbenih procesov v posameznih tipih lokalnih
skupnosti bo tudi pokazalo, kateri od teh dejavnikov omejujejo ali zavi-
rajo realizacijo programatskih elementov (značilnosti) komune.
Raziskovanje tendenc družbenega spreminjanja (razvoja, dinamike)
naj bi pokazalo, koliko te tendence zadevajo ob proces deetatizacije, koliko
se ujemajo s smerjo tega procesa ali koliko se oddaljujejo od nje.
Vzemimo npr. glavne procese sodobnega družbenega spreminjanja:
industrializacijo, deagrarizacijo in urbanizacijo. Postavlja se vprašanje,
ali se in kako se spreminjajo pogoji demokratizacije družbe na raznih
stopnjah industrializacije ali urbanizacije, in podobno. Ali daje npr. višja
stopnja urbanizacije v vseh pogledih ugodnejše možnosti za komunalno
samoupravo, ali le v nekaterih? Ali celo otežuje samoupravljanje v posa-
meznih pogledih, in katerih? Tako kot nas zanima, kako in koliko različna
stopnja urbanizacije vpliva na možnosti demokratizacije, bo raziskovanje
seveda odgovarjalo tudi na nasprotna vprašanja, npr. kako različna stopnja
demokratizacije vpliva na proces urbanizacije, in podobno.
Z mrežo hipotez bomo torej objektivne in »subjektivne« elemente
družbene dinamike povezali z vsebino komune in s tem z osnovnim pro-
blemom našega raziskovanja, tj. procesom integracije in deetatizacije.
Podjetje in lokalna skupnost
(neko zapažanje o medsebojni adaptaciji dveh socialnih sistemov)
Josip Zupanov
Odnose med podjetjem in lokalno skupnostjo lahko gledamo z raz-
ličnih stališč — na primer:
z ekološkega stališča: lokalna skupnost je ekološko okolje, v katerem
obstaja in funkcionira gospodarsko podjetje (problemi gospodarske infra-
strukture v tej skupnosti, izviri delovne sile, življenjske okoliščine za tiste,
ki se priselijo v to skupnost, da bi se zaposlili v tem podjetju itd.);
s stališča družbene moči: podjetje in lokalna skupnost sta dve posebni
interesni skupini, katerih koristi si lahko nasprotujejo. Obe skupini sta
posebna sistema družbene moči, kolikor sta institucionalizirani (podjetje je
vedno institucionalizirano), pa tudi posebna sestava oblasti. Različni inte-
resi lahko povzročijo, da se konfrontirata kot posebna sestava oblasti in
družbene moči. S tega stališča se zastavlja problem strukture družbene
moči v lokalni skupnosti (oligarhijska ali poliarhijska) in kakšno je mesto
podjetja v tej .strukturi;
s stališča socialnega sistema: podjetje in družbena skupnost (tu izklju-
čujemo prave urbane aglomeracije), sta ne samo dva posebna, temveč tudi
283
dva različna socialna sistema. Razume se, celo dve različni podjetji sta dva
različna socialna sistema, in dve lokalni skupnosti prav tako. Toda pod-
jetje, ki je organizirano po načelih industrijske organizacije, in vaška
lokalna skupnost pripadata vsaka svojemu tipu socialnega sistema. Raz-
ločujeta se glede na:
a)	način vstopanja v skupino: za podjetje je značilna pogodba, za
lokalno skupnost pa »rojstvo« ali »naraven« sprejem v skupino;
b)	značaj družbenih vezi v skupini: za podjetje so značilne »sekun-
darne« vezi, za lokalne skupnosti »primarne«; za podjetje je značilna
»organska solidarnost«, za lokalno skupnost »mehanična solidarnost« (da
se izrazimo z Durkheimovimi termini);
c)	družbeni status posameznika: v podjetju je status pridobljen (achie-
ved), v lokalni skupnosti pripisan (askriptiven) ;
d)	značaj družbenih akcij: za podjetje je značilna unifunkcionalnost
pri delitvi nalog, za lokalno skupnost multifunkcionalnost; za podjetje spe-
cifikacija družbenih vlog za lokalno skupnost difuznost teh vlog; v pod-
jetju so vloge neosebne, v lokalni skupnosti so personalizirane; za podjetje
je značilen administrativen stil akcije, za lokalno skupnost kampanjski
stil akcije itd.
Vse te dihotomije bi lahko združili v eno samo — Toenniesovo Ge-
meinschaft in Gessellschaft. Seveda sta »skupnost« in »družba« samo
idealna tipa socialnega sistema, torej analitični shemi, in ne opisujeta
realnih sistemov. V stvarnosti bomo težko našli lokalno skupnost, ki bi
popolnoma ustrezala tipu Gemeinschaft, in prav tako težko bomo našli
podjetje, ki bi popolnoma ustrezalo tipu Gessellschaft, še posebno v situa-
ciji, kjer obstaja delavsko samoupravljanje. Vendar se lahko zadovoljimo
z ugotovitvijo, da sta podjetje in lokalna skupnost različna socialna si-
stema, celo tedaj, ko sta si po institucionalni ureditvi podobna.
Kakšno je medsebojno učinkovanje teh dveh sistemov in kakšne so
njegove posledice?
Tu lahko predvsem opazimo tendenco socialnega sistema lokalne skup-
nosti, da se vsili podjetju, to je da restrukturira socialni sistem podjetja.
Ta tendenca je izredno močna, če je gospodarsko podjetje locirano v
okviru agrarne skupnosti. Isto tendenco lahko opazimo celo v večjih pod-
jetjih, ki so locirana v velikih mestih. Gre za derivatni vpliv socialnega
sistema agrarne skupnosti, ki se vrši z migracijami in s prenosi družbenih
vrednot iz agrarne skupnosti v gospodarsko podjetje. Pri tem se lahko
simultano kažeta dve tendenci: destrukturacija lokalne vaške skupnosti,
in »ruralizacija« industrije.
Istočasno pa lahko opazimo tendenco socialnega sistema gospodar-
skega podjetja, da oblikuje lokalno skupnost »po svoji podobi«, to je, da
lokalno skupnost spremeni v urbanizirano skupnost, za katero so zna-
čilne funkcionalna medsebojna odvisnost, specifične oblike socialne akcije
(administracija in segmentami asociacionizem) in specifične oblike kolek-
tivnega vedenja (»poslušalstvo«, »publika«). Ta tendenca je najbolj ob-
čutna v mestih, širi pa se tudi na vasi.
284
Ni namen tega zapisa, da bi raziskoval te nasprotujoče si tendence,
čeprav so to brez dvoma bistvena vprašanja našega družbenega razvoja in
nujen okvir za preučevanje samoupravljanja v podjetju in v lokalni skup-
nosti. Nas zanima tudi neko ožje, toda pomembno in zanimivo vprašanje:
Kakšen pomen ima medsebojno učinkovanje med tema dvema različnima
sistemoma za posameznika, ki je udeležen v obeh sistemih? Kako ta posa-
meznik reagira, kadar se obračajo nanj protislovne zahteve? Kakšne trajne
ali začasne adaptacije izvršuje, da bi ustregel osnovnim zahtevam obeh
sistemov? Z drugimi besedami, ali so odnosi med sistemoma samo konflikt
in medsebojno izključevanje, ali pa so mogoče medsebojne adaptacije,
ki dajejo tako enemu kot drugemu sistemu, da relativno učinkovito funk-
cionira? Ali so v tem elementi trajnega ravnotežja, ali so ta ravnotežja
samo bežna? Kakšen je pomen tega prilagajanja za proces samouprav-
ljanja?
Izkušnje neke japonske tovarne kažejo, da je medsebojno adaptiranje
industrijske organizacije in socialnega sistema lokalne skupnosti mogoče
celo na izredno visoki stopnji. (J. Abegglen, The Japanese Factory —
Aspects of its social orrjanizatinn). Omenimo samo prav osupljiv aspekt
adaptacije: na posameznih vodilnih mestih v podjetju bomo našli hkrati
dva človeka: eden je diplomiran inženir s tokijske univei'ze, drugi pa
domačin, ki pozna krajevne navade. Z ljudmi se ukvarja domačin. Vendar
pa je japonska izkušnja izjemna. Nastala je v izjemnih okoliščinah: indu-
strijska revolucija na Japonskem ni bila zvezana z revolucionarno rekon-
strukcijo globalne družbe. Medsebojna adaptacija socialnega sistema
tovarne in socialnega sistema lokalne skupnosti se vrši v fevdalnih ali
polfevdalnih okvirjih globalne družbe. Ali se lahko medsebojna adap-
tacija teh sistemov vrši tudi v situaciji, kjer so nastale revolucionarne
spremembe v strukturi globalne družbe, kot je to pri nas?
To vprašanje ni akademskega značaja: v osnutku statuta neke naše
znane, velike tovarne predvidevajo rešitve, ki so neverjetno podobne bist-
venim socialnim aspektom japonske tovarne. Ali se bodo take rešitve lahko
uresničile, ali pa bodo v drugačnih razmerah dale nepričakovane in ne-
zaželjene rezultate? Sam sem v diskusiji o osnutku statuta te tovarne
izrazil resne pomisleke spričo poskusa, da se v okvirjih neke povsem glo-
balne družbe s statutom uresničijo določene rešitve, ki so na Japonskem
plod naravnih adaptivnih procesov. Vprašanje je, koliko bi take rešitve,
ki so karakteristične za japonsko tovarno, bile pri nas družbeno sprejem-
ljive: patemalizem in samoupravljanje ne gresta skupaj, načelo dohodka
in razdelitev na podlagi socialnih kriterijev še manj. Pa vendar problem
medsebojnega prilagajanja socialnega sistema podjetja in socialnega si-
stema lokalne skupnosti ostaja relevanten problem, tako s sistematsko-
teoretskega kot s praktiČTio-akcij.skega stališča.
Nekatera doslej na žalost ne sistematična opažanja dajejo misliti, da.se
ta proces v neki meri spontano dogaja vsaj v nekaterih lokalnih skup-
nostih. Navedimo na slepo nekatera zapažanja s Hrvaškega: skupina potu-
jočih delavcev je v svoji lokalni skupnosti ustanovila novo tovarno; delavci
neke tekstilne tovarne, ki je postavljena v neki agrarni skupnosti, so dali
285
od svojih skromnih zaslužkov posojilo tovarni, da bi se modernizirala
in se obdržala na tržišču. Umestno je vprašanje: ali bi lahko take spodbude
pričakovali v kakem velikem industrijskem in urbanem centru? Ali drug
primer: neki tekstilni kombinat je prepustil nekaj odpisanih strojev sku-
pini delavcev, da so ustanovili tovarno v svoji lokalni skupnosti. Delavci
so na teh odpisanih strojih dosegli večjo produktivnost, kot so jo prej
dosegali v tovarni. Čeprav so ti primeri zanimivi in sugestivni, imam
o njih precej skope in posredne informacije. V nadaljnjem razpravljanju
se bom zato omejil na en sam primer, ki mi je znan iz neposrednega, če-
prav nesistematičnega opazovanja.
Gre za obrat, ki izdeluje polivinilaste igrače. Obrat je bil ustanovljen
pred nekaj leti kot samostojno podjetje, pred nedavnim pa se je združil
z nekim večjim podjetjem iste stroke v bližnjem mestu, ki je obenem
sedež občine. Delovna sila — okoli sto zaposlenih — prihaja na delo iz treh
bližnjih vasi. Obrat stoji na periferiji največje vasi, ki je bila do nedav-
nega sedež občine; druga vas je oddaljena približno 1 km, tretja približno
2 km. Te vasi ležijo na robu kraškega poljà, zasajenega z vinsko trto, ki
je prav tako razdeljeno med tri vasi. Skupaj z bližnjim pristaniščem
sestavljajo te tri vasi ožjo socialno-geografsko celoto. Spočetka je obrat
deloval v nekaj prostorih zadružnega doma, pozneje so sezidali novo tovar-
niško poslopje, ki bolj ali manj ustreza potrebam proizvodnega procesa.
Proizvodnja je v celoti industrijska: tipična polavtomatična proizvodnja,
brez kakršnihkoli elementov obrtniške proizvodnje, specializirana za
majhno število izdelkov, ki se izdelujejo v sorazmerno velikih količinah
(obrat dela v treh izmenah). Surovina, ki se predeluje, ni lokalnega p>olje-
delskega izvira, temveč je umetna snov (prah PVC).
Kolikor sem lahko ugotovil, obrat precej uspešno funkcionira, bodisi
kot proizvodni in kot sociàlni sistem.
Glede proizvodnega sistema je pomembno navesti, da ni težav s pla-
siranjem na tržišču (tržišče išče to blago, podjetje ima razvito komercialno
službo); z druge strani pa proizvodnja poteka z industrijsko nešolano
delovno silo; ne samo, da nimajo nobenega inženirja, nimajo niti enega
samega industrijskega tehnika. Obrat pa vendar dosega zadovoljivo pro-
duktivnost, ne samo kvantitativno, to je še posebno zanimivo, dosega tudi
dobro kvaliteto izdelkov. Danes je obrat znan po kvaliteti, zato so v zad-
njem času prihajali predstavniki drugih kolektivov iz te stroke, ki ne dose-
gajo take kvalitete, da bi-videli, v čem je »skrivnost« uspehov tega kolek-
tiva. Glede na doseženo raven produktivnosti je obrat tudi pred fuzijo
posloval z dobičkom, in tako posluje tudi danes.
Sociologa pa najbolj impresionirajo indikacije o učinkovitosti social-
nega sistema tega obrata. Naj navedem nekaj osnovnih indikacij :
—	precej visoka stopnja informiranosti delavcev o poslovanju (o si-
tuaciji na tržišču, finančne obveznosti obrata ipd.). Problemi poslovanja
obrata so predmet nedeljskih pogovorov na ulici;
—	občutek identifikacije z obratom. Značilno je zato vprašanje, ki mi
ga je zastavil neki delavec: »Kaj misliš, ali smo naredili narobe, ko smo
286
se integrirali?« Obrat je »kategorija — mi« ,in obenem vidimo, da obstoji
občutek odgovornosti za kolektivne odločitve:
—	prostovoljno delo v korist obrata, kadar se kaj zatakne;
—	ni slišati resnih kritik na račun obrata, in soglasno je mnenje, da
so odnosi v tem kolektivu večidel v redu. Istočasno sem slišal dosti ostrih
kritik na račun občinske administracije.
Posebno zanimivo je mnenje, ki sem ga slišal v pogovorih, da podjetje
(obrat) ni »državno«, temveč »naše«, a to »naše« se je nanašalo na lokalno
skupnost. Medtem ko so občino (administracijo) dojemali kot »državno«, so
podjetje (obrat) dojemali kot »naše«, to je kot del lokalne skupnosti. Prav
to kaže na neko adaptacijo med socialnim sistemom obrata in socialnim
sistemom lokalne skupnosti.
Ce učinkovitost proizvodnje in socialnega sistema tega obrata pove-
zujemo z medsebojno adaptacijo dveh socialnih sistemov, nastaja vpra-
šanje, kakšen je mehanizem te povezanosti in v kakšnih razmerah se ure-
sničuje. Zdi se mi, da sta v tem mehanizmu bistveni dve stvari:
1.	»Mešano gospodinjstvo«. Skupni dohodek delavčeve družine je se-
stavljen iz dveh delov: iz prejemkov od poljedelstva in iz zaslužka v ob-
ratu. Sam zase nobeden teh dveh virov ne bi bil zadosten, da bi zagotovil
obstoj delavčeve družine, pač pa združitev obeh virov omogoča primeren
življenjski standard. V hišah delavcev tega obrata že danes vidimo mo-
derno opremo in električne aparate; stare hiše se adaptirajo in dozidavajo.
in zidajo .se tudi nove. V tej lokalni skupnosti, kjer je bila denarna eko-
nomija zaradi monokulturnega poljedelstva in izseljenskih denarnih na-
kazil razvita že prej. in kjer so že prej sprejeli družbene vrednote, zna-
čilne za industrijske družbe, je družbeni status družinske prupe močno
odvisen od višine družinske ravni. tj. od celotnesa dohodka družine.
Precejšen del in najstabilnejši vir dohodka družine daje zaposlitev v ob-
ratu Glede na to zanoslitev v obratu oovpíuie družbeni uqled ne samo
zaposlenega delavca, temveč tudi njegove družine.
2.	Socialna identiteta oosam-zn'ka. nridoblipna v loknlni s'-unn
ne prihaja v poštev v delovni situaciji v obratu. Л/loge so Dfr'^onaliziran"-
delavci se med seboj ne poznajo samo kot delavci, temveč tudi kot oseb-
nosti; vloga upravnika obrata je orav tako oersonalizirana: delavci n-^
ogovarjajo glede na njegovo funkcijo, temveč ga kličejo z osebnim ime-
nom, kot je to navada v lokalnih skupnostih. V taki situaciji je d^mokri-
tični .stil leadershipa naraven in funkcionalen in ima — zdi se — no/it'v^n
delež pri učinkovitosti proizvodnega in socialnega sistema obrat^. Rnzlikf»
po družbenem položaju v obratu niso velike. Lestvični in funkcinri ilni
položaj se ne kažeta dosti; prevladuje generalni družbeni oniožaj, to na je
položaj posameznika v lokalni skupnosti. Ce je kdo nekvalificiran delavec,
to še ne pomeni, da ima nizek družbeni položaj. V nasprotju s tem pa ima
v urbanih centrih nekvalificiran delavec nizek družbeni položaj ne gleds
na to, koliko je razčlenjena socialna struktura podjetja, v katerem je za-
poslen, zakaj v urbanih skupnostih je družbena lestvica vrednotenja dru-
gačna kot v skupnosti, ki jo opisujemo.
287
K tej interpretaciji bi lahko pripomnili: položaj posameznika v social-
nem sistemu obrata določata dva momenta:
1.	relativno majhno število zaposlenih, ki omogoča odnose jace to face
med vsemi člani kolektiva, ter med upravnikom in delavci;
2.	zelo preprosta delovna struktura, ki ne zahteva razčlenjene hierar-
hije po položaju (celo upravnik obrata opravlja nekatera fizična dela:
s tovornim avtom vozi blago v pristanišče, popravlja električne naprave,
opravlja nekatera mizarska dela ipd.). Toda ta dva momenta sama po sebi
nista v nikakršni zvezi s socialnim sistemom lokalne skupnosti.
Res je, da malo število zaposlenih omogoča odnose face to face in po-
večuje personalizacijo vlog, toda zavoljo majhnega števila članov, skupine,
primarnih interpersonalnih odnosov in personaliziranih vlog še ni nujno,
da bi ne bilo statusnih razlik. V cehovski delavnici tudi lahko najdemo
skupino, primarne odnose in personalizirane vloge, pa tudi ostre statusne
razlike med mojstri, pomočniki in vajenci. V mestih lahko najdemo pre-
cejšnje razlike po položaju celo v majhnih kolektivih. Drugič, statusna
gradacija v modernih podjetjih ni enostavna funkcija razčlenjene delovne
strukture. Nekatera psihološka raziskovanja v Nemčiji pred drugo sve-
tovno vojno, ki jih navaja C. Dreyfuss, kažejo, da je bila statusna struk-
tura v preučevanih podjetjih močno »iracionalna« glede na delovno struk-
turo. To je bil rezultat politike delodajalcev »divide et impera«, prav tako
pa tudi prizadevanje posameznikov, da se individualizirajo, da se raz-
ločujejo od drugih. Izgubljanje socialne identitete in utapljanje v ano-
nimni družbi izvrševalcev, ki sta značilna za moderno industrijo, kratko
malo učinkujeta tako, da nastaja »iracionalna« gradacija statusnih razlik.
V taki lokalni skupnosti pa takega pritiska praktično ni, zato se tudi sta-
tusna hierarhija bolj ali manj ujema z delovno strukturo. Tako je bila sta-
tusna lestvica lokalne skupnosti faktor, ki je preprečeval »iracionalno«
fragmentiranje socialnega statusa glede na delovno strukturo.
Tudi če te interpretacije sprejmemo kot poskusne hipoteze, ne smemo
zamolčati, da je ta medsebojna adaptacija socialnega sistema obrata in
socialnega sistema lokalne skupnosti nastala v okviru specifičnih razmer
in okoliščin:
1.	neizdifirencirana socialna struktura kolektiva: kolektiv obrata ob-
stoji praktično samo iz delavcev, tehničnega osebja v obratu ni, admini-
stracija pa je v centrali v mestu. Število uslužbencev (za najnujnejšo per-
sonalno in knjigovodsko evidenco) je minimalno. Taka nerazčlenjena so-
cialna struktura je z ene strani nasledek same delovne strukture (obrat
opravlja samo proizvodno funkcijo, dočim druge funkcije pa opravlja
centrala; glavna figura v proizvodnem procesu ni kvalificirani delavec
obrtniškega profila, temveč specializiran delavec), z druge strani pa tudi
samega števila zaposlenih.
2.	ugodna situacija na tržišču: prodaja izdelkov obrata ni nikdar bila
ogrožena. Od kolektiva hočejo, da proizvaja, in kolektiv proizvaja maksi-
malno, kolikor more (dela v treh izmenah). »Presežne delovne sile« in
celó odpovedi skorajda ne poznajo. Prav tako ne fluktuacije osebja. V
288
danih okohščinah je namreč fluktuacija nujno povezana z geografsko
mobilnostjo, obrat pa zaposluje delovno silo — v pretežnem delu ženske
in starejše delavce — ki je preostala po zaporednih valovih migracije
v povojnih letih. Ta delovna sila ni geografsko mobilna. Z drugimi bese-
dami, pojavi »tržišča dela«, ki drugače poudarjajo pogodbeni značaj zveze
posameznika s podjetjem, se v konkretnem primeru niso pokazali.
3. tradicija monokulturne proizvodnje v lokalni skupnosti, zaradi ka-
tere je pretežni del družinskega dohodka vedno prihajal v obliki denarja,
kmet pa je kupoval ne samo industrijske izdelke, temveč tudi osnovne
poljedelske pridelke (moko ali kruh). Obstajala je torej neka podobnost
med obratom in kmečkim gospodarstvom kot ekonomskima podjetjema
(oba sta blagovna proizvajalca) in prav tako tudi podobnost med prora-
čunom poljedelskega gospodinjstva in med družinskim proračunom čistega
industrijskega delavca.
Lahko bi rekli: obstajale so prav idelane možnosti za uspeh takega
»naravnega eksperimenta«. Treba pa se je vprašati: kaj se bo zgodilo v
situacijah, kjer ni »idealnih možnosti« — na primer, kjer je socialna struk-
tura podjetja bolj »komplicirana«, kjer podjetje »uvaža« strokovni kader
iz mesta, itn.? Z drugimi besedami, do katere meje lahko te izkušnje
posplošimo?
Odgovor na to vprašanje lahko da samo empirično raziskovanje.
Glavni namen tega kratkega zapisa je bil, da opomni, kako je treba pro-
učevati odnose med socialnim sistemom podjetja in socialnim sistemom
lokalne skupnosti. Ta preučevanja bi lahko dala koristna spoznanja za
prostorsko namestitev posameznih industrijskih objektov, prav tako pa bi
lahko osvetlila nekatere bistvene aspekte samoupravljanja bodisi v gospo-
darski organizaciji ali v lokalni skupnosti. V okviru takšnih študij bi lahko
bilo izredno pomembno preučevanje takšnih »mejnih primerov«.
Prevedel S. R.
9 Problemi
289
\ova etapa v razvoju sovjetskega kmetijstva
Inž. Vilko Plešnar
I.
Uvod
V kolektivizacijskem procesu sovjetskega kmetijstva so ustanovili
kolhozni sistem in kolhoze kot proizvodne enote, ki so jih razen sovhozov,
državnih kmetijskih gospodarstev, uvrstili v etatistične okvire sovjetskega
gospodarskega sistema. S tem je bila ustanovljena administrativno-planska
kontrola nad sovjetskim kmetijstvom in mogoče je bilo zajemati tržne
presežke, ki jih je pobirala in porabljala država. Pobirala jih je z ob-
veznim odkupom po cenah, ki so bile praviloma precej manjše od pridelo-
valnih stroškov. Kmetijstvu je bila vzeta potrebna akumulacija, hkrati z
njo pa tudi onemogočena ekonomska stimulacija za večjo produktivnost.
Ekonomska politika stalinske epohe je pripeljala kmetijstvo v zelo težaven
položaj in povzročila njegovo stagnacijo.' Medtem ko se je industrijska
proizvodnja od leta 1913 do leta 1952 povečala 27-krat, se je skupna kme-
tijska proizvodnja komaj podvojila.^ Vrednost kmetijske proizvodnje je
znašala leta 1913 12,6 milijarde rubljev, leta 1940 23,3 mihjarde rubljev in
leta 1952 samo 25,5 milijard rubljev, se pravi, da je presegla raven iz leta
1940 samo za 10®/o.' Čeprav navedeni podatki, zaradi različne začetne
osnove kmetijstva in industrije, zaradi specifičnosti kmetijske proizvodnje
in znane gospodarske politike, ki je favorizirala razvoj težke industrije,
niso docela primerljivi, pa vendarle jasno dokazujejo, da je sovjetsko
kmetijstvo daleč zaostajalo za drugimi gospodarskimi panogami.
Takšen položaj v kmetijstvu z zelo slabo težnjo, da bi povečali pride-
lovanje živil za prehrano prebivalstva in surovin za industrijo, je povzro-
čal čedalje hujše probleme. Zvečevalo se je nesorazmerje med potrebami
prebivalstva po živilih in ravnijo živilske proizvodnje, razvoj lahke in
predelovalne industrije pa je bil upočasnjen zaradi pomanjkanja surovin.
Nesorazmerje med razvojno stopnjo industrije in kmetijstva je vsebo-
valo nevarnost, da zadrži nadaljnji napredek celotnega gospodarstva, če
ne bi odpravili takrat veljavnih elementov in načel kmetijske politike in
jih zamenjali z ustreznejšimi regulatorji, da bi odpravili nasprotja med
razvojnimi potrebami proizvajalnih sil in vrsto politično-ekonomskih po-
segov, ki so ta razvoj zadrževali.
290
Prizadevanja, da bi odpravili ovire za razvoj kmetijstva, srečujemo
v začetku šestdesetih let. Zaradi slabih rezultatov v kmetijski proizvodnji
so ta prizadevanja ustrezno konkretizirali na septembrskem plenumu CK
KP SZ leta 1953, s katerim se je začela nova smer sovjetske gospodarske
politike. Sklepi tega in kasnejših plenumov CK ter XX. kongresa KP so
obsodili enostranost gospodarskega razvoja ter precej spremenili ali mo-
dificirali sistem družbeno-ekonomskih odnosov in političnih akcij na po-
deželju, da bi s tem povečali zanimanje proizvajalcev za napredek kme-
tijstva in razvoj vseh njegovih proizvodnih potencialov.
Postopoma so opuščali tudi ekonomske odnose, ki jih je razvoj pro-
izvajalnih sil objektivno presegel, in so namesto njih izvajali organizacijske
in ekonomske ukrepe za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje in za okre-
pitev in razvoj kolhoznega sistenpa in kolhozov kot največjih proizvajalcev
v sovjetskem kmetijstvu.
V	ekonomskih odnosih med državo in kolhozom so odpravili obvezni
odkup; sukcesivno .so povečevali odkupne cene, da so s tem ekonomsko
krepili kolhoze. Spremenili so sistem planiranja, da je postajal ustreznejši
za konkretne, ekonomske, klimatske in edafske razmere posameznih kol-
hozov. S tem so omogočili specializacijo in koncentracijo proizvodnje. In
končno se je porušila tudi »opora države v upravljanju kolhozov«^ —
MTS (strojno traktorske postaje), njihova proizvajalna sredstva pa so
izročili kolhozom. S tem da so neposredni proizvajalci prevzeli tehnična
sredstva, so zmanjšali inkompatibilnost in asinhronost kolhoznih in »tujih«
proizvajalnih sredstev, s tem pa so odpravili poglavitno oviro za učinko-
vitejše izkoriščanje tudi drugih kolhoznih proizvajalnih sredstev.
V	korelaciji z ekonomsko krepitvijo kolhozov se je razvijal tudi sistem
nagrajevanja v njih, spreminjale so se in se razvijale oblike in metode
materialne stimulacije kolhoznikov. Ce k vsem tem ukrepom, ki so po-
zitivno vplivali na sovjetsko kmetijstvo nasploh, na kolhoze pa še posebej,
dodamo še splošno težnjo k decentralizaciji vodenja gospodarstva, lahko
na podlagi ekonomskega osamosvajanja kolhozov in spričo njihovega no-
vega položaja v blagovno-denamih odnosih ter določene demokratizacije
upravljanja ugotovimo, da pomeni razdobje po letu 1953 prilagoditev ob-
stoječih odnosov razvojnim potrebam in napredku kmetijstva,-zato ga po
pravici lahko označimo kot novo razvojno etapo kolhozov.
Dosedanji rezultati teh ukrepov kažejo navzlic pomembnim letnim
nihanjem okrepljeno prizadevanje za večjo kmetijsko proizvodnjo. Pre-
težno je to zasluga kolhozov kot najmočnejših elementov sovjetskega kme-
tijstva. V sedanji fazi zapletenega procesa, ki se kaže v odpravljanju vzro-
kov za stagnacijo kmetijske proizvodnje ter v reševanju resnih političnih
problemov na podeželju, doživljajo kolhozi korenite strukturalne spre-
membe, ki jih usposabljajo, da v izkoriščanju proizvajalnih sredstev in po
dosežkih čedalje enakopravneje tekmujejo s sovhozi, hkrati pa močno ka-
žejo prednosti socialističnega sistema na podeželju nad delovno — inten-
zivno proizvodnjo na ohišnicah.
Vendar to še ne pomeni, da so odstranjene vse pomanjkljivosti in na-
pake, ki so značilne za prejšnjo ekonomsko politiko sovjetske države do
9»
291
kolhozov. V tem delu bomo analizirali sedanji položaj kolhozov, njihove
značilnosti v spremenjenih ekonomskih odnosih, pozitivna gibanja, ki naj
pripomorejo k učinkovitejšemu izkoriščanju materialnih možnosti za pove-
čanje kmetijske proizvodnje, ter nekatere reliktne in nasprotno učinku-
joče vplive, ki jih je treba še odpraviti ali vsaj korigirati. Spričo obsežnosti
téme bi takšno delo zahtevalo več prostora, da bi dobili jasno sliko o
sedanjem položaju; potem bi nam bila res razvidna perspektiva sovjetske-
ga kolhoznega sistema, ki je integralni del sovjetskega kmetijstva v pro-
cesu njegove tehnične, ekonomske in družbene transformacije.
II. Položaj in vloga kolhozov v sovjetskem
kmetij stvu
Sovjetsko kmetijstvo ima na voljo velikanske proizvodne kapacitete,
spričo kmetijske površine (650 milijonov hektarov) in obdelovalne zemlje
(245 milijonov hektarov)' tudi izreden diapazon možnosti za proizvodnjo.
Zaradi toge ekonomske politike in neustreznih družbenih proizvajalnih
odnosov v dveh in pol desetletjih po koncentraciji in centralizaciji pa so
bile te možnosti zelo slabo izkoriščene. Koncentracija in centralizacija pro-
izvodnje, ki so ju izvajali nesinhrono z razvojem materialne podlage, sta
tudi kasneje ostali v starih okvirih, ki so postali sčasoma preozki za nova
proizvajalna sredstva. Navzlic velikim prizadevanjem partije in vlade ter
velikanskim materialnim in finančnim investicijam nova proizvajalna
sredstva niso dala pričakovanega rezultata, povačanja kmetijske proizvod-
nje, čeprav je bil proces usmerjen v ustvarjanje velike in moderne pro-
izvodnje.
Ločenost proizvajalnih sredstev od neposrednih proizvajalcev, obvezni
odkup po neekonomskih cenah, centralizirano planiranje in upravljanje
so bili mimo zanemarjanja tako imenovanega »človeškega faktorja« naj-
pomembnejši vzroki za slabo izkoriščanje velikanskih zmogljivosti sov-
jetskega kmetijstva in za mrtvičenje njegovih proizvajalnih sil.
Takšen položaj nam potrjuje stopnja izkoriščanja obdelovalne zemlje.
Od skupno 245 milijonov hektarov so uporabljali posamezni uporabniki
naslednje površine (podatki so za konec leta 1962):«
Od skupnih 245 milijonov hektarov obdelovalne površine so izkoriščali
nekaj več kot 208 milijonov hektarov ali 84,9 <"/0; kar zadeva pridobivanje
novih površin, to je znaten napredek v primeri z letom 1953, ko je od-
292
stotek izkoriščanja zemlje znašal po nekaterih cenitvah' samo 60 ®/o. Sov-
jetsko kmetijstvo ima na voljo velikansko rezervo 37 milijonov hektarov
zemlje, ki jo je mogoče vključiti v proizvodnjo brez agro- in hidromelio-
racij, to pa je, za primerjavo, skoraj petkratna skupna obdelovalna po-
vršina v Jugoslaviji.'®
Ekstenzivna uporaba sodobnih agrotehničnih ukrepov je zadržala
sovjetsko kmetijstvo na razmeroma nizki produktivni ravni v primeri s
pridelkom na zaposlenega (poraba dela na enoto proizvoda) in na enoto
površine. Tako so v sohvozih, ki v sovjetskem kmetijstvu prednačijo glede
produktivnosti, porabijo od 1,8 (žito) do 6,8 (goveje meso) —krat delovnih
ur na stot proizvoda več kot v ZDA, četudi ne sodijo v vrsto najproduktiv-
nejših proizvajalcev. Kolhozi kažejo v istih relacijah še nižjo raven pro-
duktivnosti (od 7,3 do 16,3) v primeri z ZDA, čeprav so pridelki na hektar
pri nekaterih posevkih skoraj izenačeni (pri bombažu celo večji) ali samo
polovico manjši od pridelkov v ZDA.''
Poleg majhne produktivnosti v sovjetskem kmetijstvu so resen prob-
lem tudi neizenačeni proizvodni rezultati na posameznih sektorjih kme-
tijske proizvodnje. O tem jasno pričajo tudi naslednji podatki o hektar-
skih donosih za leto 1959
Te razlike v pridelkih, ki se po istovrstnih podatkih FAO za lansko
leto niso mogle kaj bistveno spremeniti, nam narekujejo sklep, da še zme-
raj obstajajo resne pomanjkljivosti v sami organizaciji kmetijstva. Ce k
temu na sedanji razvojni stopnji prištejemo tudi pomanjkljivosti, ki iz-
virajo iz nezadostne koordinacije med kmetijstvom in industrijo (pomanj-
kanje umetnih gnojil, še zmeraj nezadostna preskrbljenost z raznovrstno
opremo, rezervnimi deli in transportnimi sredstvi), potem so takšni re-
zultati še umljivejši.
Docela nasproten pa je položaj glede na delež posameznih sektorjev v
skupni blagovni bilanci proizvodnje. Vodilno mesto ima še nadalje kol-
hozna proizvodnja, zlasti pridelovanje industrijskih kultur in žita ter živi-
noreja. Kolhozi pridelujejo 86 »/o surovega bombaža, 96 ®/o sladkorne pese,
90 ®/o oljnih rastlin. Odločilno vlogo imajo tudi v živinoreji: v kolhozih je
49,8 o/o govedi (v sovhozih 14,2 «/o), 50,1 «/o prašičev (18,4 «/o) in 56,3 «/o ovc
(21,4 ®/o)." Ohišnice pa po drugi plati s svojim potrošniškim značajem in
z intenzivnim pridobivanjem mesa, perutnine in povrtnine sodelujejo v
celotni proizvodnji s približno eno tretjino ali natančneje: dajejo 6,4 "/o
293
vseh poljedelskih pridelkov, 41,5 "/o vseh živinorejskih proizvodov, 62,6 ®/o
vsega krompirja in sadja, in dajejo 51,5 "/o vsega mleka v državi.V Koliko
materialna stimulacija vpliva na proizvodnjo, kaže dejstvo, da so za ta
obseg proizvodnje porabili samo 20 "/e vseh delovnih ur sovjetskega kme-
tijstva,*® in to na samo 3,8 ®/o obdelovalne površine. Male državne ekono-
mije so skoraj nepomembne v skupni bilanci kmetijskih pridelkov države,
saj daje samo 2,5 "/o vseh poljedelskih in 1,4 "/o živinorejskih proizvodov.'"
Kar zadeva tržne presežke, so prav tako veliki razločki med posa-
meznimi sektorji proizvodnje. Presežke pridelkov z ohišnic prodajajo
predvsem na krajevnem kolhoznem trgu, manjši del pa preko kooperacije
po komisionarskem načelu. To po eni plati nasprotuje njihovi pravi naravi,
po drugi pa izraža njihov proizvodni značaj. Zanimivo je primerjati bla-
govnost družbenega sektorja proizvodnje in blagovnost ohišnic. V sezoni
1958—59 je družbeni sektor prodal državi dve tretjini proizvodnje, medtem
ko so štiri petine pridelkov z ohišnic porabili doma."
Da bi izboljšali kmetijsko proizvodnjo in rešili številne probleme, je
CK KP SZ skoraj vsako leto sprejemal razne ukrepe, ki so od prvih delnih
rešitev na posameznih sektorjih čedalje bolj pomenjali reorganizacijo
kmetijsva in spremembo njegovega položaja v ekonomskem sistemu.
Kvantitativni indeksi o sovjetskem kmetijskem razvôju v novi etapi
kažejo, da so v SZ dosegli pomembne uspehe. Lahko bi našteli vrsto po-
datkov o krepitvi tehnične baze kmetijstva,o povečanju proizvodnje
in o odkupljenih tržnih presežkih," o večji porabi umetnih gnojil in sred-
stev za varstvo rastlin, o večjih setvenih površinah, pri čemer 42 milijonov
hektarov novih površin za proizvodnjo najbolje ilustrira vztrajnost, s
katero izvajajo novo politiko v sovjetskem kmetijstvu.
V razdobju od leta 1953 do leta 1958 so dosegli letno stopnjo rasti
proizvodnje 8,6 "/o ( v celoti 50®/o). Leto 1958 je dalo rekordne rezultate,
potem pa se je krivulja naraščanja začela izravnavati predvsem zaradi
manjših pridelkov na nanovo pridobljenih površinah, ki so bile čedalje
manj plodne ob pretežno monokulturnem izkoriščanju (večletna zapored-
na setev žita). Sedemletni plan predvideva 8 Vo letne rasti. Leta 1960 so
dosegli samo nekaj več kot 2 "/o večjo proizvodnjo, leta 1961 pa komaj
1 do 2 "/o; to kaže na precejšno zaostajanje pri izpolnjevanju plana.^"
Za lansko in letošnje leto podatki iz sovjetskih virov še niso znani, po ne-
katerih tujih cenitvah pa bo kmetijska proizvodnja ZSSR letos za približno
13 "/o manjša kot leta 1958;-' iz tega izvirajo precejšnje težave pri preskrbi
prebivalstva, zlasti s pšenico, to kupujejo letos tudi v tujini.^^
Kmetijska proizvodnja očitno niha po letih in rajonih, to pa ne po-
meni, da je njena bilanca slabša od lanske. Treba je namreč upoštevati
tudi večje potrebe živinoreje. Od leta 1953 do leta 1963 se je število go-
vedi povečalo od 55,8 na 86,6 milijonov, za 55,2 "/o, število prašičev od 33,3
na 69,7 milijonov ali za 109,3 ®/o, zato se je naglo povečalo povpraševanje
po žitu za krmljenje živine, v zvezi s tem pa se je povečalo povpraševanje
in zmanjšala ponudba žita na trgu.
294
Iz vsega tega vseeno sledi sklep, da doseženi rezultati še niso takšni,
da bi lahko z njimi odpravili bistvena nesorazmerja v dosedanjem raz-
voju sovjetskega gospodarstva, nesorazmerja, ki zavirajo nadaljnji napre-
dek. Za celotno industrijsko proizvodnjo ZSSR je bila v obdobju od leta
1954 do 1961 značilna stopnja rasti 10,90/0, medtem ko je ta stopnja zna-
šala v kmetijstvu samo 6 Program nalaga kot kardinalno nalogo, da
je treba produktivnost v kmetijstvu povečati do leta 1980 pet do šestkrat.^^
S tem bi že do leta 1970 prehiteli ZDA v absolutnem obsegu kmetijske
proizvodnje, do leta 1980 pa tudi v količini kmetijskih pridelkov na pre-
bivalca. Da bi to uresničili, bi se moralo kmetijstvo razvijati po letni
stopnji 9,5 do 10 "/o, torej po veliko večji, kot je sedanja. S tem pa niso
izpolnjene naloge, ki jih nalaga program KP SZ, sprejet leta 1961 na
XXII. kongresu.
III. Spremenjeni položaj kolhozov v novi
razvojni etapi kmetijstva
Prizadevanja za podružbljenje kolhoznega sistema
Hkrati ko so izvajali reforme sovjetskega ekonomskega sistema v zvezi
s kmetijstvom, so začeli razpravljati tudi o perspektivah dveh oblik so-
cialistične lastnine — kolhoza in sovhoza — in to o tem, kako bi ju zdru-
žili v enotno obliko splošno narodne lastnine. Izhajajoč iz domneve, da je
splošno narodna lastnina v vseh panogah gospodarstva bistveni pogoj za
»prehod v komunizem«, so iskali možnosti in načine, da bi kolhozno-ko-
operativno lastnino s pomočjo in podporo države spravili na raven sploš-
no narodne.
Spričo tega problema so se spopadala različna stališča, izmed katerih
bomo našteli samo najpomembnejša:
preprosta sprememba kolhozov v sovhoze; s tem bi domnevno pove-
čali stopnjo podružbljenja proizvajalnih sredstev, produkti dela pa bi
postali last vse skupnosti namesto izolirane in »manj socialistične« lastni-
ne kolhoznega kolektiva;-"
združevanje lastnine posameznih kolhozov z enotno splošno kolhozno
lastnino v okviru države; to naj bi bila prehodna kategorija med kolhozno
in splošno narodno lastnino. To zamisel so močno napadali,ker zdru-
ževanja teh dveh lastninskih oblik ne bi približala, temveč bi ga še otežila.
Med omenjenima ekstremnima stališčema je bilo tudi kompromisno
stališče o reorganizaciji sovhozov in kolhozov; oblikovali naj bi enotno
obliko družbene lastnine, da bi s tem dobili isto stopnjo podružbljenja
proizvajalnih sredstev.
Ker je ekonomski zakon korelacije proizvodnih odnosov z značajem in
razvojnim nivojem proizvajalnih sil odločilni faktor, ki v svoji konkretni
obliki določa lastninske odnose, kar zadeva proizvajalna sredstva in stop-
njo njihovega podružbljenja, ne moremo pričakovati, da bi lahko že z
295
administrativnimi in reorganizacijskimi ukrepi spremenili tudi proizvod-
ne odnose. Takšni ukrepi lahko samo pospešijo proces prehoda k enotnemu
tipu kmetijskih podjetij in k izenačevanju kolhoznega sektorja z držav-
nim, ne morejo pa spremeniti njihove ekonomske vsebine.
Prav kakor je kolhozno-kooperativna lastnina zrasla v določenih eko-
nomskih in političnih razmerah transformacije sovjetskega kmetijstva,
tako se lahko spremeni ali izgine na določeni razvojni ravni proizvajalnih
sil, vendar pri sedanji etapi ni realnih možnosti, da bi ustanavljali eno-
ten tip kmetijskih podjetij z isto stopnjo podružbljenja proizvajalnih sred-
stev in produktov dela.
Te debate niso bile samo teoretičnega, temveč tudi praktičnega po-
mena. Pod njihovim vplivom so si prizadevali za pomembne strukturalne
reforme^® v sovjetskem kmetijstvu. Po eni strani so se k sovhozom pri-
pajali ekonomsko slabi kolhozi, ali pa so se kolhozi preprosto spreminjali
v sovhoze,2' po drugi pa se kolhozi niso združevali zato, da bi nastajale
večje proizvajalne enote.'" Te akcije so večinoma ustavili po resoluciji
XXI. kongresa KP SZ, ki je priznala kolhozni lastnini socialistični značaj,
in to je pripomoglo k izenačenemu obravnavanju kolhozne in splošno
državne lastnine, ki se bosta v prihodnje združili. Resolucija je kritizirala
dotedanje forsiranje tega procesa in opozorila, da se »oblike lastnine ne
spreminjajo... samovoljno, temveč se razvijajo na podlagi ekonomskih
zakonov in so odvisne od značaja in razvojne ravni proizvajalnih sil.«
Poleg tega je bilo v resoluciji posebej poudarjeno, da »kolhozni sistem
docela ustreza ravni in razvojnim potrebam sodobnih proizvajalnih sil na
vasi« in da »kolhozno-kooperativna oblika proizvajalnih odnosov... ni
izrabila svojih možnosti, temveč da služi in da bo služila za razvoj kme-
tijskih proizvajalnih sil«.®'
Spremembe v strukturi in tehnični bazi kolhozne proizvodnje
Kolhozni sektor je tudi po strukturnih spremembah skoraj trikrat
močnejši od sovhoznega. Docela nasproten pa je odnos, kadar primerjamo
povprečne podatke o posameznih sovhozih in kolhozih. V sovhozih je
zasejana površina 3,7-krat tolikšna kot v kolhozih, živinski fond pa je
2,4-krat tohkšen,'2 vendar je v zadnjih letih dinamika rasti živinskega
fonda večja v kolhozih kot v sovhozih. Kar zadeva energetsko opremo
in mehanizacijo na 100 hektarov zemlje, so kolhozi skoraj enaki sovho-
zom, vendar je delež, ki pride na enega delavca v kolhozu, komaj dobra
tretjina deleža v sovhozu, ker delajo v sovhozih 6,4 delavci, v kolhozih
pa 18,4 delavcev na 100 hektarov površine (brez delavcev, pripojenih
MTS).ää s krepitvijo kolhozov in z racionalizacijo proizvodnje se bo zmanj-
šala ta velika potreba po delovni sili. Ko bodo to uresničili, pa bo nastal
problem, kam s presežkom delovne sile s kolhoznih polj. Že zdaj so na
nekaterih področjih precejšnje rezerve nezadostno zaposlenih kolhoznikov,
pa tudi sicer ima zaposlovanje kolhoznikov pretežno sezonski značaj.
296
Tako je bilo od leta 1953 do leta 1959 januarja zaposlenih samo 56 do 58 "/o
od kolhoznikov, ki so bili zaposleni julija meseca. Položaj se je nekoliko
izboljšal po pripojitvi k MTS (za 3,4 Vo).'^
Da bi onemogočili sezonsko izkoriščanje za delo zmožnih kolhoznikov,
je treba ne le zmanjšati rezervo delovne sile, tako da bi jo zaposlili zunaj
kolhozov, v industriji in v drugih dejavnostih, temveč je treba tudi v kol-
hozih ali v medkolhozni kooperaciji ustanavljati razna podjetja za pre-
delavo kmetijskih pridelkov, razviti je treba živinorejo in se truditi za
specializacijo komplementarnih oblik proizvodnje in za izravnavo potreb
po delovni sili med letom, in skušati povečati stopnjo mehanizacije v
proizvodnji.
Izboljšanje kmetijske proizvodnje je odvisno predvsem od meha-
nizacije tehnološkega proizvodnega procesa in od večje delovne produk-
tivnosti. Čeprav so okrepili mehanizacijski tempo proizvodnje, tako so na
primer število traktorjev od leta 1954 do leta 1962 skoraj podvojih (na-
tančneje: od 1 239 000 na 2 293 000 pogonskih traktorjev po 15 KM),''^ po-
ložaj še zmeraj ni zadovoljiv. N. Hruščov je menil, da je potrebnih skoraj
5 milijonov pogojnih traktorjev (to je 2 696 000 fizičnih traktorjev), torej
več kot dvakrat toliko, kot jih je sedaj." Tako bi imeli leta 1970 en trak-
tor na 78 hektarov obdelovalne površine (1954 so imeli en traktor na
280 hektarov, leta 1962 pa Ha 162 hektarov). Očitno je, da bi ta mehani-
zacija morala bolj povečevati delovno produktivnost v veliki socialistični
proizvodnji, ker se je njena tehnična oprema že dokaj približala stopnji
mehaniziranosti zahodnoevropskega kmetijstva z docela drugo, drobno-
posestniško strukturo in proizvodnjo.''
Pomen mehanizacije se zmanjšuje zaradi naslednjih razlogov:
zaradi pretežne usmeritve k traktorjem, kombajnom, sejalnicam in
tovornjakom, medtem ko premalo skrbijo za množitev raznih priključnih
in specializiranih strojev za kompleksno tehnizacijo rastlinske, zlasti pa
živinorejske proizvodnje;
zaradi slabega in nezadostnega izkoriščanja mehanizacije pri sedanjem
kolobarjenju z majhnim številom kultur, ki zahteva v kratkem času kon-
centracijo strojev, te pa potem neracionalno izrabljajo;
zaradi premajhnega učinka strojev, nezadostnega agregiranja, po-
manjkanja praktičnih kombiniranih strojev, rezervnih delov itd.;
zaradi nezadostnega materialnega interesa delavcev, da bi stroje bolje
izkoriščali.
Trditev sovjetskih strokovnjakov, da so kompleksno mehanizirali teh-
nološke procese in dosegli veliko delovno produktivnost, poleg omenjenih
faktorjev demantirajo tudi struktura aktivnega prebivalstva, izmed kate-
rega je 370/0 zaposlenih neposredno v kmetijstvu,'® veliko število zapo-
slenih na enoto površine, in tudi mali vphv mehanizacije na večjo pro-
duktivnost.
Od leta 1954 do leta 1958 se je povečal strojni park v kmetijstvu
za 73 0/0, produktivnost pa je narasla samo za 7 do 8 "/o;" to dokazuje
297
velik vpliv tistih faktorjev, ki ne dajo, da bi bila mehanizacija povsem
učinkovita.
Mislim, da je bil prav ta položaj vzrok za znani sklep februarskega
plenuma CK KP SZ (leta 1958) o reorganizaciji MTS, in da so prav zaradi
tega pospešili prodajo strojnega parka kolhozom in izročitev sovhozom.
MTS in njihovi delavci, ki .so opravljali večino strojnih del v kolhozih,
niso bili dovolj zainteresirani za končni proizvodni rezultat; veliko težav
je bilo pri planiranju del in pri sinhroniziranju le-tch s potrebami kol-
hozov itd. Zato so v proizvodni praksi nastajale številne težave, ki so bile
še večje, ko .so se kolhozi združili in razširili, saj so nekatere MTS oprav-
ljale usluge samo za en kolhoz ali dva. Med MTS in kolhozi so nastale
trdnejše zveze, ustanavljali so skupne uprave ali vsaj kombinirane de-
lovne skupine, ki so bile i>od neposrednim vodstvom kolhozov. Z vsem
tem so dosegli dobre rezultate. Bolje so izkoriščali tehniko, izboljšala se
je kakovost del, skrajšali so se roki, zmanjšali so se stroški kolhozov (pa
tudi države) za vzdrževanje upravnega aparata, in za traktorska dela,
s tem pa so se zmanjšali tudi skupni proizvodni stroški.
Na podlagi teh izkušenj so pospešili prodajo mehanizacije kolhozom
v kratkem času enega do dveh let, čeprav so bili spričo njene vrednosti
(18 do 20 milijard rubljev),^" določili daljši rok. Zaradi vsega tega so se
predvsem povečali nedeljivi skladi kolhozov, v katere so zaradi povečanih
odkupnih cen za kmetijske pridelke samo leta 1958 vplačali okrog 25 mili-
jard rubljev. V celoti so kolhozi odkupili od MTS za 18 milijard strojev
in za 14 milijard rubljev novih strojev, ker so hkrati z reorganizacijo
MTS določili tudi enotno ceno za vse kupce.
S tem da so kolhozi prevzeli mehanizacijo, se je povečala njihova
samostojnost, poleg tega pa so lahko učinkoviteje izkoriščali vse svoje
proizvodne kapacitete. Nasploh sodi ustvaritev lastne tehnične baze kol-
hozne proizvodnje v vrsto najpomembnejših in najnaprednejših ukrepov
v evoluciji kolhoznega sistema.
Konec prihodnjič.
OPOMBE
' »Znano je, da smo pri vođenju kmetijstva v preteklosti dopuščali resne
pomanjkljivosti in napake. Številni kolhozi so vrsto let ostajali ekonomsko
slabi, naraščanje kmetijske proizvodnje je bilo zavrto in njena raven ni zado-
ščala naraščajočim potrebam države po živilih in kmetijskih surovinah. Po-
ložaj našega kmetijstva je bil takrat težak in je skrival nevarne posledice, ki
bi bile utegnile zadržati razvoj sovjetske države v komunizem. Naša partija
je na septembrskem plenumu CK leta 1953, na naslednjih plenumih CK in na
XX. kongresu partije ostro kritizirala napake pri vodenju kmetijstva, zavrgla
je vse, kar je oviralo razvoj kolhozov in sovhozov in določila program za
hiter razvoj kmetijstva.«
298
Iz referata N. S. Hruščova na XXI. kongresu KP SZ od 27. I. do 6. II. IS.'ig:
»0 kontrolnih številkah, kar zadeva razvoj narodnega gospodarstva ZSSR od
leta 19,79 do leta 1965«.
^ Takšna ugotovitev izvira iz številk, ki jih navaja M. A. Iljin v knjigi
»Novij Etap...«, medtem ko nekateri drugi avtorji navajajo celo manjše koefi-
ciente prirastka sovjetskega kmetijstva. Tako na primer B. Belič — E. Stajner
v članku »Nekatere posebnosti v razvoju sovjetskega gospodarstva« trdita, »da
se je skupna kmetijska proizvodnja (1909 —13 = 100) povečala do leta 1953
samo za 50"/», industrijska pa štiridesetkrat.
» M. A. Iljin, »Novij Etap...«, str. 6.
" J. V. Stalin je v »Ekonomskih problemih socializma« razglasil MTS za
»edino sredstvo, s katerim je mogoče zagotoviti večjo proizvodnjo v kolhozih«,
medtem ko je ekonomski organizacijski in človeški vpliv docela zanemaril.
® Podatki po Dokumentacijskem biltenu instituta za mednarodno politi-
ko in gospodarstvo, št. 8 in 9 1. 1954.
e Podatki iz Statističnega letopisa ZSSR za leti 1960 in 1961.
' Površina, ki so jo imeli sovhozi, se je zmanjšala za površino »drugih
splošno narodnih uporabnikov obdelovalne površine<-, ki jo CSU prišteva v
površino sovhozov.
® Pod »drugi« je razumeti ekonomije državnih, znanstvenih, socialnih
ustanov in podjetij. Podatki so po P. Venžeru (Voprosi ekonomiki, št. 7, 1962)
samo za leto 1960 s pripombo, da naraščajo; leta 1940 je bilo samo 45 800
takšnih ekonomij.
9 Dokumentacijski bilten IMPP, št. 8—9, 1. 1954.
"> Obdelovalna površina Jugoslavije meri 7 690 000 ha (Statistični godišnjak
FNRJ za 1. 1962).
" Podatki so iz J. Stanovnik »Primerjalni gospodarski sistemi«, str. 151.
Podatki po Economic Survey of Europe, 1960; izdala Evropska ekonom-
ska komisija (organ OZN).
" B. Venžer, Voprosi ekonomiki št. 12, 1960.
" Isti vir št. 7, 1962. Podobne podatke navaja tudi letni pregled FAO (sve-
tovna organizacija za kmetijstvo in prehrano), ki je specializirana agencija
OZN, in sicer za leto 1962.
15 »Narodnoe hozjajstvo SSSR«, izdaja CSU za 1. 1960 navaja, da so v
sovjetskem kmetijstvu porabili 33 milijard delovnih ur, od tega na kolhozih
21,5, na sovhozih 4,5, na strojnih in remontnih postajah 0,2 in na ohišnicah 6,8
(20 «/o) milijard delovnih ur.
Državne ekonomije zaposlujejo povprečno po 7 delavcev in imajo pov-
prečno po 146 ha zemlje, imajo pa enega ali dva traktorja, gojijo po 13 govedi,
20 prašičev, ovc itd.
Podatki po B. Venžer, »Voprosi ekonomiki« št. 7, 1962.
" Razmerje prodanega proti skupno pridelanemu blagu za dve leti 1958 in
1959 v odstotkih in po sektorjih:

'' Park traktorjev, kombajnov in kamionov v sovjetskem kmetijstvu (na
koncu leta v 000 kosih):
Podatki za leto 1962 so navedeni glede na stanje 1. 7. 1962. Vsi podatki po
Statističnem letopisu ZSSR za leti 1960 in 1962.
1» Pregled dinamike proizvodnje, odkupa in številčnega stanja živine.
ooc
Podatki so iz referata N. S. Hruščova na marčnem plenumu 1962, podatki
za leto 1958 pa iz referata na decembrskem plenumu leta 1959. Za številčno
stanje živine so podatki iz istega vira (stanje na dan 1. januarja), razen za
leto 1963 po Tanjugu, Mednarodni ekonomski komentarji z dne 17. 10. 1963.
Gradivo o ZSSR, Institut za mednarodno politiko in gospodarstvo.
Neue Zürcher Zeitung z dne 22. 9. 1963.
^^ Zunanjetrgovinske organizacije Sovjetske zveze so letos jeseni kupile
od Kanade 6,8 milijonov in od Avstralije 1,8 milijonov ton žita; manjše ko-
ličine so kupile tudi od Francije in Zvezne republike Nemčije, od ZDA pa bodo
verjetno kupile še 3 milijone ton žita, če se bodo sporazumeli. Podatki po Ta-
njugu, Mednarodni ekonomski komentarji z dne 17. 10. 1963.
Glej tabelo v opombi št. 19.
N. Vasiljev, Voprosi ekonomiki št. 4, 1963.
" Gradivo ХХН. kongresa KP SZ.
Tako meni tudi B. Venžer, Voprosi ekonomiki št. 5, 1961.
S. Semin, Voprosi ekonomiki št. 5, 1961.
28 Pregled števila kolhozov in sovhozov ter površin, ki jih imajo (po Sta-
tističnem letopisu ZSSR za leti 1960 in 1961);
-9 V letih od 1957 do 1958, ko je bila kampanja najmočnejša, se je spre-
menilo v sovhoze 6986 kolhozov. S pridruževanjem kolhozov sohvozom je od
leta 1953 do leta 1960 prešlo v sovhozno last 26,6 milijonov hektarov ali 12,7 »/o
obdelovalne površine kolhozov.
V povprečju pride po združevanju na vsak kolhoz:
Podatki po M. Terentjev, Voprosi ekonomiki št. 6, 1961.
»» Citirano iz resolucije XXI. kongresa KP SZ (1959).
S. Semin, Voprosi ekonomiki, št. 5, 1958.
Aplicirani podatki po S. Strumilin, Voprosi ekonomiki, št. 5, 1958.
S. Semin, Voprosi ekonomiki, št. 5, 1961.
'S Glej opombo št. 18.
зв N. S. Hruščov na marčnem plenumu leta 1962 po V. A. Vaselovskij,
»Sojuz Rabočego klassa i krestjanstva ...«, str. 184.
" Po podatkih Dokumentacijskega biltena ШРР št. 8—9, 1954 je prišlo
v Zahodni Evropi na traktor 138 ha orne zemlje (podatkov za poznejši čas ni-
mam na voljo).
Lisa Foa, »Rinascita«, tedenska revija KP Italije z dne 5. 10. 1963.
S. Strumilin, Voprosi ekonomiki, št. 5, 1958.
N. S. Hruščov, »Stroitelstvo komunizma...«, str. 73.
302
Brušeno ogledalo
Jolka Milic
Tokrat sem paberkovala po knjižnih recenzijah Mitje Mejaka ter se spo-
taknila ob besedo dejanje. Upam, da mi Mejak tega ne bo zameril.
Inventami kos št. 1
(Ker tako nesramno plagiram ponikovskega pesnika Zlobca, bom kar z njim
začela.)
»■Zlobčev roman namreč nikakor ni elementarna, epska kompozicija, ampak
je v bistvu lirično meditativno dejanje.«
Inv. kos št. 2
»Toda v celoti je Krakarjeva zbirka pokončno umetniško dejanje.«
Inv. kos št. 3
»Sicer pa je Mladi mesec (Mire Miheličeve) popolnoma samostojno de-
janje.«	^
Inv. kos št. 4
»Zbirka drobnih črtic (Smiljana Rozmana Teden ima sedem dni)... je v
bistvu pedagoško utilitaristično dejanje... Pristno ustvarjalno dejanje
torej tudi pričujoča knjiga ni.«
Inv. kos št. 5
»Hafnerjeva zgodba (Srečno pot, fanta) pa se je kljub temu pomisleku ven-
dar močno približala namernemu pisateljskemu dejanj u.«
Inv. kos št. 6
Moderno okolje... pričujoče povesti (Anton Ingolič: Mladost na stopnicah)
sicer ni kdove kako revolucionarno pisateljsko dejanje, ampak ...«
Inv. kos št. 7
»Pričujoči roman (Nada Matičič: Gozd je onkraj hriba) je primer neustvar-
jalnega dejanja.«
Inv. kos št. 8
»V mladinski prozi pomeni Godinova knjiga vendarle plodno in izvirno
pisateljsko dejanje.«
Inv. kos št. 9
»Ta napor (v Grafenauerjevi liriki) je tako intenziven ... iskren in zanosen,
da že sam po sebi pomeni pravo dejanje.«
Inv. kos št. 10
»Kljub temu..., pa je Morje brez obale (Miroslav Košuta) ne samo obet,
ampak tudi že resno dejanje.«
Inv. kos št. 11
»... lepota drugega romana, ki jo postavljam v sam vrh Kranjčevega pisa-
teljskega sveta, koreninita... v sami pisateljevi naravi in pripravljenosti po
smiselnih literarnih dejanjih.«
303
Inv. kos št. 12
»Ce bi bilo zaporedje obeh del drugačno... bi bila tudi sedanja Zidarjeva
proza presenetljivo dejanje.«
Inv. kos št. 13
»...cikel (Minatti: Nekoga moraš imeti rad) je prav gotovo zrelo in pre-
tehtano umetniško dejanje.«
Inv. kos št. 14
»Kavčičev roman (Od tu dalje) je po vsem tem ... bilo že v embrionalnem
početku mrtvo pisateljsko dejanje.«
Inv. kos št. 15
»Roman (Mirni Malenškove Inkvizitor) je skratka resno, pretenciozno pisa-
teljsko dejanje.«
Inv. kos št. 16
»V bistvu je pričujoča zgodba (Očiščevanje Marije Goršetove) subjektivno
psihično in moralno terapevtsko dejanje... Knjiga je vsekakor predvsem
odrešilno psihično in etično dejanje in je njegov slovstveni format drugot-
nega pomena.«
Inv. kos št. 17
»Tekst (Mitje Vošnjaka Onkraj ceste se spet pričenja življenje) sicer ni
veliko umetniško dejanje.«
Inv. kos št. 18
»Zato tem estetsko čistim novelam včasih grozi nevarnost, da... nazadnje
ostanejo zgolj estetsko dejanje... Kljub tem ugovorom so Segove novele
o oživljeni mladosti resno umetniško dejanje; škoda, da je to dejanje
premalo razburljivo in drzno ...«
Inv. kos št. 19
»Oničeva lirika ni razburljivo lirično dejanje.«
Inv. kos št. 20
»Pesniške zbirke... Edvarda Kocbeka, Ivana Minattija, Gregorja Strniše
... sodijo celo ... med najpomembnejša povojna umetniška dejanj a.«
Moj apel (brez poziva res ne gre) velja vsem tistim, ki smo se doslej
dejansko prelahkomiselno poigravali z umetniškim delom. Upam, da je moji
glosi že vnaprej sojeno, tako kot liriki ali prozi marsikaterega slovenskega
ustvarjalca, da bo ostala ob strani osrednjega, veljavnega toka naše kritične
misli.
OBVESTILO
Naročnikom, bralcem in sodelavcem se opravičujemo, ker je številka
izšla z zamudo. Ni bilo papirja in pokvaril se je rotacijski stroj. Dobili
smo zagotovilo, da bo v naprej revija lahko redno izhajala.
Uredništvo
304
J02E TOPORIŠIČ: Pripovedna dela F. S. Finžgarja, opremil Janez Bemik,
Slovenska matica v Ljubljani 1964.
LAVO CRMELJ: Slovenci in Hrvatje pod Italijo, Slovenska matica v
Ljubljani 1965.
FRAN LEVEČ: Eseji, študije, potopisi. Slovenska matica v Ljubljani 1965.
FRANCE BEVK: Pot v svobodo, opremil Nikolaj Omersa, Lipa Koper
1965.