Itovilka 131 TRS I , v tor o k 12. maja 1^08 Tečaj XXXIII IZHAJA VSASZ DAH •ta nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih eb 9. ijutraj f«»»Eičiie Številke se prodajajo po 3 »V«., (6 atotink) » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cranju, £t Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ^giasI se računajo na milimetre v fiirokoBti ene tolone. CENE : Trgovinske ia obrtne oglase po 8 stot. milimeter, oEnirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i« 20 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljnsi vrata K 2. Mali oglaBi po 3 stot. beseda, najmanj pa 0 »tot. — Oglase sprejema „InBeratni oddelek uprave Sdicosti-, — Plačuje se izključno ie upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč t NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, •> naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira idioiiiia ia lediilrto lzdai]e .Edlioitl' itui: csioietio I&*20,poiliti i-f« V Bi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Ne frank ova* a pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li.-;* UREDNIŠTVO: nI. Glonrfo Oalatti 18 Friderika ter te je na to pedal k nadvojvodi in nadvojvedinji Rainer, ki sta se povrni'a iz Opatije. C. žn kr. vojna mornarica. DUNAJ 11. Vojna ladija „Leopard" je dospela 10. t. m. v Taku, kjer ostane 18 dni. Od tamkaj odpluje v Vaihaivaj. Na la-diji vse zdravo. Ogriki poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 11. Zbornica je nada Ijevaia generalr o dtbato o proračunu. Predsed nik je priobčil, da mu je poslanec Hoitay izročil prošn;o, podpisano cd 150 poslancev, naj se razprava proračuna proglasi za nujno. V smislu poslovnika se bo o predlogu glasovalo početkom prihodnje seje. Posl. Zagorac je govoril hrvatski in izjavil, da nima državni zbor pravice določati rudi avtonomnega proračuna za Hrvatsko. Pos1. Ffi:kabkazy jo pripomnil, da niso dohodki in stroški reelno stavljeni v proračun. Obsojal je, da se iztirjavajo davki brez usmiljenja. Govornik bo glvisoval proti proračunu. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Kralj Manuel na grobu svojega očeta in brata. LIZBONA 11. Kralj Manuel se je dane3 predpeludne podal v panteon St. Vincenzo, ijer je na grobu svojega očeta in brata opravil molitev. Prebivabtvo je kralju priredilo prisrčne ovacije. Mednarodni poljedeljski zavod. RIM 11. Doslej ao mednarodnemu poljedelskemu zavodu pristopile vse države iz-vzemši Xemči*e, Grške, Srbije in Turčije. Švedski kralj. STOKHOLM 11. Včeraj popoludne so dospeli iz Revala k»alj Gustav, princ Karol in njegova soproga. Gospa Toselli povila sina. BEROLLN 11. „Berliner Tageblatt" poroča iz Florcnce, da je gospa Toselli, bivša grofica Montignoso, povila sina. Maroko. TANGER 11. Sultan Abdul Aziz je opustil načrt, da bi se podal v Marakeš, ker mu je prebivalstvo mesta in okolice sovražno. Ob enem se tudi Buhta Ben Bagdadi noče s svojo mehalo vrniti v Rabat, da bi spremljal tultana v Marakeš. Bruhta Ben Bagdadi namerava celo marširati proti Fezu, da se a svojimi četami združi z Mul-j Halidom, ki nrispe te dni v Fez. TANGER 11. Paša iz Marakeša in mnogo velikašev iz Feza in Marakeša je jez- PODLISTEK. 74 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Res je bil stekel Lukaška brzih korakov, sključeno pod okni na dvorišče in od iam k Jamki. Izpila sta z Nazarko dve čapuri vina in zapustila nato vas. Noč je bila gorka, temna in tiha. Molče sta jezdila, *amo korake konj je bilo slišati. Lukaška je začel peti pesem o kazaku Mingalu, a ni bil izpel prve kitice, ko je umolknil in se obrnil k Nazarki. „Me le ni pustila k sebi." rO!" je oavrnil Nazarka. „Jaz sem vedel, da te ne bo pustila. Kaj mi je Jamka povedala: da je junker začel zahajati k njim! Stric Jeroška se je bahal, da je dobil od junkerja puško za Maijanko." „Laže, ta vrag!" je jezno zaklel Lukaška. „Ni tako dekle. A namlatim starega zlodeja, da bo črn." In zapel je svojo pesmico miljenko: dilo nasproti Mulej Hafidu, da ga slovesno v sprejmej o. BEROL1N 11. Odposlanci Mulej Hafida niso bili še d.ines vsprejeti. CASABLANCA 11. Glasom vesti iz Rabata, je 7000 mož broječa mehala Buhte Ben Bsgdadija vkliub povelju sultana Abdul Aziža, naj se povrne v Rabat, odšla dalje v Fez, da prestopi k Mulej Hafiiu. Ta ve it je provzroč la tukaj velikansko veielje. Urojenci Casablance pričakujejo, da bo nemška viada vsprejela uradno odposlanstvo Mulej Hsfida. Nemiri na Kitajskem. LONDON 11. „Morningpost" poroča iz Washingtona, da »o bila ▼ pokrajino Jinan odposlana nadaljna ojačenja, ker se ustaja rt z širi a. SANGAJ 11. Izdane so obširne odredbe, da se zatrejo nemiri ▼ pokrajini Jinan. Generalni guverner v Nankingu je obljubil, da odpošlje orožje. V Pekingu vidijo v tem gibanju resen poskus, da bi se vrglo dinastijo. V javnem razglasu se svari uradnike, naj ne ravnajo z ustajo kakor s krajevnimi nemiri. Rusija. Konflikt med dumo in finančnim ministrom PETROGRAD 11. Car je vsprejel predsednika dume v posebni avdijenci, ki je trajala pol ure. Afera tiuaočnega ministra Ko-kovzeva je poravnana. Ruski poslanik v Haagu. PETROGRAD 11. Tajni svetnik grof Pablen je imenovan poslanikqm v Haagu. Nemec kakor Nemec. Ped tem naslovom priobčuje „Naša Sloga* nastopni članek : Naš blagopokojni dr. Dinko Vitezić je tožil često svojim prijateljem, ko je bil Se v glasovitem Hohemvaitovem klubu v državnem zboru na Dunaju, kako da so nam Slo ranem vsi Nemci protivni ter da nimamo od Nemcev pričakovati ničesar dobrega Našemu velikemu pokojniku se gotovo ni moglo oči tati, da ie bil pretiran ali nezmeren v svojih zahtevah glede naših narodnih pravic, ki jih je na Dunaju branil skozi več let. Njega je srdilo in grizlo, ker se našemu narodu v Istri ne daja tistih malih mivic, ki padajo z gospodskih miz, in ker ee ga ovira v duševnem in gospodarskem napredku tudi od strani onih, ki so biližnjimv isti stranki, 'a so bili nemškega jezika ali nemškega čutstvovanja. Bili so to sicer takozvani zmerni in baje pravični Nemci, toda oni so to pravico krojili po svojem laktu in za sebe ; njihovi tovariši, členi istega kluba, Slovenci in Hrvatje, pa so ostajali vedno prazni h r o k. Na ta razmišljanja iz profrlosti nas je nsvelo postopanje naslednikov Hohenvrartovih v državnem zboru, to je, takozvanih konservativnih Nemcev in pa kr-ščansko-socijalnih Nemcev, ki so danes, eni in drugi, nahajajo združeni v parlamentu v iednem in istem klubu pod vodstvom dunajskega župana in poslanca drs. Karola Luegerja. Pri nas je med našo intelidenco še danes mož, ki mislijo, da so nam Slovanom ti Nemci pravični in da ne bi dopuščali, da bi se kateremu-kol i slovanskemu plemenu kaka krivica godila. Nu, najnoveji dogodki na Češkem in v državnem zboru, prepričati morajo vsakogar, ki čita liste in misli te »vojo glavo, da temu ni tako. Tam iz sela Izmajlova, Tam iz grajskih krasnih vrtov Svetel sokol je odletel. Brž za njim mlad lovec jaha, Rad privabil spet nazaj bi ga na roko. Pa mu pravi svetli sokol: Nisi znal ti v zlati kletki, Nisi znal na desni roki Me držati — zdaj letim na sinje morje Ubit belega labuda, Kljuvat sladkega mesa. xxvm. Pri gospodarjevih so obhajali zaroko. Lukaška je bil prijahal v vas, a ga ni bilo oič k Oleninu. Tudi Olenin ni šel na zaroko, h kateri ga je bil povabil praporščak. Bil je žalosten kakor še nikdar, odkar se je bil naselil v vasi. Videl je, kako je Lukaška, praznično oblečen, prišel z materjo proti večeru h gospodarevim, in mučila ga je misel, zakaj da je Lukaška tako mrzel proti njemu. Olenin se je zaprl v svojo sobo in začel pisati svoj dnevnik. „Veliko sem premišljeval in zelo sem se izpremenil v tem poslednjem času," je pisal Olenin, „in sera prišel do tega, kar stoji zapisano v abecedniku. Da si srečen, treba samo eno: ljubiti, ljubiti s samoza-tajevanjem, gubiti vseh in vse in razpresti Naši bratje na Češkem se že bore od davna za pravico svojega jezika ▼ javnem življenju v stoji domovini, katera pravica jim gre brez dvoma po božjem in pisanem zakonu in vsled njihovega števila, njihove velike naobrazbe, bogatstva itd. Pa ko so zadnje dni ob vprašaniu jezika na sodiščih dobili mrvico te pravice in ko se je neki češki poštni uradnik drznil poslužiti se v službi svojega materinega jezika, skočili so pokonci najprej Nemci iz Češke vseh strank, potem Nemci vse Avstrije na obrambo pre-tvezne nemške pravice na Češkem in v zaščito nemškega jezika v tej starodavni slovanski kraljevini. Temu vaeobčemu nemškemu klicu pridružili sta se konečno tudi nemško-konservativna in krščansko-socijalna stranka, kakor da bi Nemštvu na Češkem res grozila kaka nevarnost, kakor da se tam res dogaja kaka krivica Nemcem in njihovemu jeziku ! V dunajskih listih čitamo pismo predsednika konservativno-krščanskih Nemcev, dra. Luegerja, v katerem pravi, da bo njegova stranka, kakor do Bedaj, odločno branila pravice nemškega naroda in da pri tem računajo z gotovostjo na sodelovanje vseh nemških poslancev. Neumno bi bilo misliti, da bi se ti konservativni in krščansko-socijalni Nemci komurkoli na ljubo in za katero koli stvar odrekli svojemu nemitvu ; pričakovati pa bi se moglo, vsaj od teh poslednjih, da bodo nasproti vsakomur enako pravični in da bodo postopali po krščanskih načelih, na katerih — tako pravijo — da sloni njihova stranka, po tisti božji zapovedi: n e stori drugemu itd., ali po oni : ljubi bližnjega kakor samega sebe. Mesto tega — kaj vidimo? Stranka je odkrito stopila na stran onih, ki so ustanovili tako robat vo za vse Slovane Avstro-Ogrske, ki to suženjstvo še danes vzdržujejo, ki svoje gospodstvo opirajo na to suženjstvo in ki ge morajo vzdržavati na gospodstvu jedino le nasiljem, krivico in nezakonitostjo. Tako postopanje res ni krščansko, ampak strankarsko, krivično in nasilno; zato pa tudi sklepamo, daje Nemec — kakor Nemec ! Proračunski odsek. DUNAJ 11. Proračunski odsek je po dolgi debati rešil naslov „umetnost" ter enoglasno vsprejel resolucijo, s katero se poživlja ylado naj postavko v sedanjem proračunu v znesku 360.000 K za povspeševanje umetnosti poviša prihodnje leto na 1 milijon kron. Zatem je odsek pričel razpravljati naslov: „Pristaniška in sanitetna služba ', „pomorski observatorij v Trstu" ter „subvencije za paroplovni promet". Poročevalec Vukovič je rekel, da je avstrijska pomorska vlada v Trstu toliko glede omejitve delokroga kakor tudi glede nje sestave potrebne reforme. Navtične šole, izlasti v Dalmaciji in na Voloskem naj se spopol-nijo. V Trstu naj se čim prej stavi na razpolago novi del pristanišča, da se razbremeni svobodna luka. Pristaniška gradnje v Dalmaciji napredujejo po mnenju poročevalca raz-merno prepočasi. Glede ribištva bi bilo splošno priporočati, da bi se centralna komisija za ribištvo sklicala na posvetovanje dvakrat na leto in da bi se ista spopolnila s členi iz Dalmacije. V svojem poročilu o naslovu „Subvencije za paroplovni promet" se je referent obširno bavil z razGoerami pri L'cydu ter je na vse strani pajčevino ljubezni: kdor pade noter, tega treba vjeti. Tako sem prijel Vanjušo, strica -Jeroško, Lukaško in Marjanko." Ko je bil Olenin to zapisal, je stopil v sobo stric Jeroška. Jeroška je bil židane volje. Ko je Olenin pred nekoliko dnevi zvečer prišel k njemu, ga je dobil na dvorišča pred merjascem, katerega je srečnega in ponosnega obraza deval iz kože z majhnim nožem. Psi, med njimi ljubček Ljam, so ležali okoli njega, ga gledali pri njegovem delu in nalahno pomigavali z repi. Dečki so spoštljivo gledali nanj čez plot in ga niso niti dražili kakor po navadi. Sosede, ki mu vobče niso bile preveč naklonjene, so ga pozdravljale in mu prinašale — ta vrč vina, ona sira, tretja moke. Drugo jutro je sedel Jeroška, ves v krvi, v svoji kleti in oddajal sveže meso po funtih — temu za denar, onemu za vino. Na njegovem obrazu je bilo zapisano: „Bog mi je dal srečo, ubil sem divjačino ; zdaj pa vi potrebujete strica." Vsled tega se je seveda posvečal pijači in je popivaj ne da bi šel kai iz vasi, že četrti dan] Razun tega je pil na zaroki. (Dalje.) očrtal provizorično paroplovno službo v Brazilijo in Dalmacijo. Posl. Sylvester je omenil, da ni bila subvencijska pogodba z „Dalmacijo" vsled 1 odpora kompetentnih faktorjev odobrena po zakonodaji. Vkliub temu je potem trgovinsko ministerstvo s to dražbo sklenilo upravno pogodbo, po kateri jej je bila za dobo 14 let zagotovljena subvencija 1,200.000 K. Ta subvencija pa ni v nobenem razmerju z delovanjem te družbe, ki ni mogla že po kratkem Času izpolniti svojih obvez, 'jevornik se nadeja, da pride vse to postopanje v kratkem času na dnevni red v tajni seji proračunskega oiseka, da se odsekoviin členom pojasni, kako da je prišlo do te pogodbe. Posl. Kolischer je zastopal stališče, da je bila izročitev dalmatinske plovbe potom paroplovne in poštne pogodbe brez parlamentarne odobritve nezakonita. Naglašal je, da govorijo za gradnjo ladijedelnic v Dalmaciji držami in trgovinski razlogi, zahteval, naj gradi ladije v Avstriji Lloyd, ne pa angleške tvrdke. Omenil je tudi časniških vesti, da namerava Lloydova uprava odločiti Llovdov arzenal od podjetja Lloyda. V smislu Lloy-dove pogodbe ne sme Lloyd tega storiti brez dovoljenja trgovinskega ministeratva. PosJ. Mastalka se je izjavil proti temu, da bi oddajal Lloyd graditi ladije v inozemstvo. Rekel je, da so se češke in moravske tovarne v zadnjem čaau uredile tudi za gradnjo turbin, ki celo prekašajo angleško konkurenco. Govornik je zahteval, naj se v trgovinskem ministerstvu ustanovi tarifni urad ;ter je naglašal potrebo preosnove pomorske jsanitetne službe. Posl. Ploj je rekel, da je delovanje pomorske vlade v Trstu nedostatno, Grajal je, ' da se pri oddajanju pristaniščnih del v Trstu ne jemlje ozir na domača pristaniščna ; podjetja. Zahteval je, naj se pri oddajanju (južnoameriške paroplovne službe upošteva, i avstrijska podjetja. Govorila sta še trgovinski minister dr. Fiedler in posl. Pittoni. Posl. Wittek je po-I ročal o naslovu : „Skladišča v Trstu". K situaciji. Poslanska zbornica je konečno začela razpravljati o nujnem predlogu posl. Kolu-wrata za povijanje kontig. novakov, za dežel. ! brambo. Vlada bar.Becka ima ofividno že z.' -!gotovljeno dvetret. večino, sic.r nebi nit|iprivj-lila v razpravo. V najbližjih dneh se torejsituacija zjasni v toliko, da bo očitno, kako razmer h vlade sedaj med češkimi strankami, združe-'nimi v Narodnem klubu, in Beckovo vlado. .Danes bodo v čeških klubih važna posveto vania, v katerih se bržkone bode precizira o stališče, ki naj jo češka delegacija zavzame k vladi ozirom na njeno stališče v jezikovnem sporu. Ta le je os vsega parlamentarnega dedovanja. Kakor poroča „Sonn- und Montags-zeitung" bode jezikovni načrt že tekom tega tedna predložen vsem ministrom ; naravno cia se nervoznost vsega parlamentarnega življenju obrača k temu predmetu. Predložitev jezikovnega načrta, ki naj uravna jezikovni spor med Čehi in Nemci, bode gotovo že sama na sebi imela pomen historičnega dneva v političnem razvoju na Avstrijskem. Hrvatski dijaki pri praškem županu. V soboto se je deputacija hrvatskih dijakov nedavno došlih v Prago, predstavila županu dr. Grošu ter mu raztolmačila prijateljska čutstva, ki jih vse hrvatsko dijafttvo goji za češki nared. Deputacija mu je razložila vzroke, zakaj da se je večina dijakov odločila nadaljevati svoje nauke na praškem češkem vseučilišču. Ob enem se je deputacija zahvalila županu za prijaznost, ki jo je mesto Praga izkazalo onim dijakom, ki niso mogli takoj dobiti privatnih stanovanj, s tem, da jim je dalo za dva ali tri dni* stanovaja v dveh šolskih poslopjih. Župan je deputacijo zelo prijazno vsprejel ter jej zagotovil, d;i zamore hrvatsko dijaštvo vedno računati na popolno simpatijo vsega praškega prebivalstva. Hrvatska. Spomenica hrvatskih dijakov. Dijaki, ki so morali zapustiti zagrebško vseučilišče, nameravajo s svojimi sorojaki, ki že študirajo na avstrijskih vseučiliščih, izdati spomenico o dogodkih na Hrvatskem. To spomenico razpošljejo vsem državnim poslancem na Dunaju in jo obelodanijo v listih. Spomenica ho v kratkem dotiskana. Sprememba na hrvatski vladi? Sarajevski „Hrvatski Dnevnik" poroča iz Budimpešte, da so dnevi Rauchove vlade šteti. Na njegovo mesto da pride Rudolf Norman ali pa grof Miroslav Kulmer. Eden ali drugi da vBprejme bansko čast pod pogojem, da pretrga zveze s srbsko samostalno stranko ia s poslancem Sapilom, ki da so preveč kompro- Siriti) II »EDINOST« št v. 131 V Trstu, dne 12. maja 190S mitirani. I,todobr.o odstopi hrvatski minister opravljali službo varnosti. Tjakaj so odpoto Josipović, na čegar mesto stopi sedanji ban baron Ruucb. Poziv delegatom. Predsednik hrvatsko srbske delegacije v skupnem državnem zboru dr. Medaković je poslal vsem delrgatom poziv, da so v ponedeljek 11 . a raj kasneje danes gotovo v Budimpešti. Ogrska. Iz govora posl. Hodža o ogrsko hrvatskih odnošajih. Slovaški poslanec Hodža se je bil mi-njle sobote v svojem proračunskem govoru dotaknil tuJi odnošajev med Ogrsko in Hr vatsko ter je tozadevno rekel: Velik greh je storil oni, ki ie izz7al današnjo borbo med vali tudi inženirji, ki imajo trasirati železnico. Ožje občinske volitve naFran-coskem. V nedeljo so se na Francoskem vršile ožje občinske volitve. V Parizu je bilo na 25 ožjih volitvah izvoljenih sedem socija-listov, trinajst radikalcev in pet nacijonaliatov. Novi občinski zaitop bo sestavljen iz 21 so-cijalistov. 22 radikalcev, 9 progresi=tov, 9 konservativcev in 19 nacijonalistov. V pokrajinah so na mnogih krajih socijalisti propadli, i Učenje jezikov v generalnem štabu. Od sedaj naprej bodo vsako leto t-ije častniki generalnega štaba komaudirani na Duoaj, da se priuče ruskemu, bolgarskemu, novogrškemu, alban kemu jeziku. Na Dunaju bodo obiskovali tozadevne privatne tečaje, na zvršetku tečaja bodo morali polagati strog izpit. Razun tega nameravajo enega častnikom generalnega štaba odpcslati, da se priuči Ogrsko in Hrvatsko. Znano je, da so se z reško resoluc:jo n&jopozicijonelneje hrvatske Jonskemu7eziku" stranke stavile na reelno podlago, da skupno * in pošteno delajo v provspeh Ogrske in Hr- ■ P^nov/rnss l/oofi vatske. To pomirjevalno roko je bilo treba UllCVn© Y©5ll« pošteno vsprejeti. Hrvatske opozicijonalne j Umr| e v nedeljo po kratki bolezni stranke pričele to po oni pogodbi tud» Pf>;; mestni svetovalec in predsednik tržaške šteno z nami delati a vi £te jim odgovorili zdravni6ke zbornice dr. Josip M a z oran a. s tem, da ste dirnuli v to nagodbo. Sedaj pokojnik 1e bij kakor zdravnik in hijegenist vidite tudi sami posledice svoje nezvestobe.; iako gi8ian Onemu, ki nima poštenja in vere, ne poj de j Zdravniški kolegij mestne bolnišnice na-nikdar na roko pudobiti zase katerikoli na- znanj da ^ y včeraj§n:i 8yoji seji sklenil red. Ako pogledate — je nadaljeval Hodza Za sedanje čase bo najboljše, ako se Iskreno zahvalo pevcem in pevkinjam Slovani sploh učimo razna naša narečja, a v „Ilirije" ii Trsta in „Nabrežine" iz Nabre-prvi vrsti naj daja izgled slovanska inteli- žine, kakor tudi slov. pipčarskemu klubu za genca! Jaz naprimer sem naučil jugoslovan-j blagohotno sodelovanje na nažej zabavi, ske jezike brez posebne potežkoče, a glavna Hvala bodi tudi gosp. Nemcu, ki nam jo za pomoč pri tem mi je bil hrvatsko-slovenski ta dan prepustil vrt in razsvetljavo brez-rječnik, izdan svoječasno po ..Matici hr- 'plačno. Konečno se zahvaljujemo tudi godoe vatski". jnemu društvu za marljivo sviranje ter pripo- Eedor zasleduje razvijanje slovanskih ročamo isto najtoplije bratskim društvom, jezikov, je opazil, da se čimbolj približujemo S kolesarskim „Zdravom I" kličeta: .,Na-eden drugemu s tem, da izpuščamo tujke in svidenje dne 8. juni a na I. narodno dirko v jih nadomeščamo s slovanskimi besedami. Ako Gorici". Združena odbora, bo to slovansko delo napredovalo tudi ▼ bo- En dan v naravi. Shod N. D. O. v Ri vdeležiti se pogreba in odkazal 200 K de-tiofeki bolnišnici za ustanovitev postelje, ki obrnjen proti Madjarom — s Trsata na most čez Rečino, morate jo od tod viditi, . nQgi pokojnikovo ime. da se tmn vodi borba na življenje m smrt med dvemi plemeni in dvemi interesi. A vzlic temu podpirate vi ono pleme, ki vam žuga, da vam vzame še to, kar S3 s pomočjo Hr* vato? imenuje vaše. Tako politiko vodite vi ne le nasproti Hrvatom, ampak tudi nasproti drugim narodnostim in nasproti vsem narodom, preko katerih vodi p >t na Balkan. Ćrnagora. Temeljni kamen novega Bara. Glasom vesti iz Cetioja so v nedeljo v navzočnosti kneza Nikole, členov knežje rodbine, diplomatov, ministrov in mnogoštevilnega naroda slovesno položili temeljni j kamen za no7o piestoinico v Baru. Knez je o tej priliki v svojem govoru naglašal, da polaga veliko važnost na razvoj Bara kakor trgovinskega in obr!n-:ga sredisča; Rekel je, da se Rusi.a raduje na razvoju Ćrnagore, in po njegovem mnenju car in Rusija nikdar ne pozabita Cinogo.e. Izrazil je tudi svoje prepričanje.. da bo Ćrnogora še nadalje vživala bla-gohotnost Avstro Ogrske, ki je vedno povspe-ševala gospodarski razvoj Crnogore. Nadalje je omenil tudi Itali e, od koder so prišli kapitalisti. ki so podnetili črnogorsko podjetnost in p vspcšili gospodarski napredek te jadranske obale. Slednjič je knez rekel, da bodo vse vlade, zastopano na tej slavnosti, gotovo podpirale novo industrijalno središče, ki se ustvarja v Baru. Finančne reforme. (Jrnag<_ra je sklenila preosnovati svoje linance. V to svrho je izbrala Miloja Z. Jo-vanoviča, poročevalca v finaučnem ministarstvu v Belemgradu. O tem svojem sklepu je črnogorska vlada uradno obvestila srbsko vlado, proseč je, naj dovoli -Ijvanoviću dveletni dopust, koliko mu bo treba, da zvrši poverjeni mu posel. Splošni štrajk iia avstrijskih visokih šolah. Nesrečna afera prof. Wahrmunda še vedno po nepotrebnem straši. Pred vsem treba konstatiratij da se tu ne gre več za zadoščenje razžaljenemu verskemu čutu in za princip svobode uka na vseučiliščih, marveč « dino le za sfero političnega prestiža med klerikalnimi in liberalnimi strankami. Kdor teve največ trpi ob tem čarovniškem rajanju političnih strank okoio postojank moderne kulture, to so edino te-le same. Vsled pompozno vprizorjene akcije se strani klerikalnih strank in ob enem v strahu pred uporom Mili bratje Slovenci 1 V stolnem mestu Zagrebu se je ustanovilo „Slovensko društvo Lipa". Namen „Slovenske Lipe" je, da se tukaj živeči Slovenci nestajemo, osebno spoznavamo, prirejamo društvene zabave in izlete, ter svoj ljubljeni slovenski materni jezik med seboj govorimo in gojimo ter tako ostanemo zvesti sinovi svoje matere Slovenije. Glede ! na nevedeui društveoi načrt, smatrala se je ustanovitev takega društva za potrebno, da se bratstvo med Hrvati v društvenem smislu tem bolj učvrsti in zunanjim našim slovenskim bratom preži prilika, s svojimi prijateiji in znanci v belem Zagrebu laglje najti se in tako vzajemno delati na uresničenje slovanskih idej in dosego obestranskih narodnostnih zahtev! Dne 26. aprila izvolil se je novi odbor, ter je stopila „Slovenska L:pa" z današnjim dnem v delovanje, cdboru pa se je naročilo vse potrebno ukreniti, da se „Slovenska Lipa"* razširi ne le po celem Zagrebu, ampak tudi daleč med svoje brate Slovence ! „Slovanska Lipa" je še mlado društvo, ter potre buje krepkih moči in podpirateljev, da se vzdrži, da bode kos s^oji nalogi in bo zamogla stopiti Bkoro v vrsto vseh ostalih slovanskih društev! Tr-jba je teciaj materijalne pomoči, da se potrebno preskrbi in uredi društveno gibanje, posebno ker je srčna želja vseh tukajšnjih Slovencev, da li se skoraj videli zbrane po i lastno slovensko trobojnico. Da se zamore vse doseči, prosi vdano podpisano društvo vse prijatelje, znance in mecene, ter ljubitelje napredka slovenskega jezika, da blagovolijo pristopiti „Slovenskemu društvu Lipa" kot podporni, izvršilni člani ali utemeljitelji, da se bode „Slovenska Lipa" čim prej razrastla in svoje delovanje razširila na vse strani. V3ak najmanjši dar za nabavo trobojnica sprejel se bode zahvalno in do brotn:ke v časopisih priobčevalo. Društveni doneski pa ao sledeči: za podporne člane mesečno K —'50 vin., za izvršujoče člane mesečno K 1*—, za ustanovitelje enkrat za vselej K 50*—. Darovi in članarine naj se blagovolijo poslati na podpisano društvo. V nadi, da bode „Slovenska Lipa" dubiU obilo dobrotnikov in prijateljev, se vljudno priporočamo njihovi naklonjenosti, ter beležimo z odličnim spoštovanjem „Slovensko društvo Lipa". Šreiber, 1. r.: Fran Samsa, 1. r. : tajnik. predsednik. Zakaj ruski in ne srbo hrvatski ? i-. , , , . . , * i Mnoeokedo je radoveden, zakaj da sem se v liberalnih strank se ,e vlada - po starem'^ 8Voji 'notici izjavil proti temu, da bi se u j jiL recePlu 77 0a.I0Cl a,za polončar-1 uvej med aV9j trii s ki mi Slovani srbsko hrvatski, sko odredbo : Dovoljen ,e b.l prof. Wahr-1 kakor oticijelni jezik. Rekel sem, da povem nr t™^ 8 • m ™ 80 /antično j vzroke svojega naziranja in ero me: ,n)efVauP;edTia' ZIait'Je 8tu" Ne Srbi in ne Hrvatje ne bi bili zado- kak? « J1* P.rot-' voljni s tem, da bi se vzelo srbo-hrvatski W ahrmund poelan na dopust. Rektor ino- j in ffa nreiavilo v slovanski iezik nač mostskega vseučilišča mu je namreč kratko 1 J- g prelevilo v slovanski jeziK, pac malo i 7i a vil An i; pa bi se ponovilo med Srbo-Hrvati ono malo ujavi^da nepojde-h prostovoljno na do- brat0morno sovražtvo, kije prizade- " ' ,M ' obema bratskima narodoma, , , ----nastopili vsi trezni elementi ter zanteva do nare(jili konec bratomornemu klanju. ..rrvf w Ai« 4. j ^ i Srbo-hrvatski ali hrvatsko srbski jezik ie L^ri; ? se 'umu,"e U/"d°,'tl: ed;n in Razlika i« 'e »ten., da Srbi rl S ti ? f8th."'8^J9k'h "T{,1'-t,«'ijo Cirilico, Hrvatje pa latinico. Srbi ne bi " e r al 0 ' s(r»lk- Danajsko m 2aJ nobeno ceno uati;i elo„n8klb pi,men _ Z asti ,a J„o L T?a izria ? tem. Spanjem. ciriiice kaltor ne bi Hrratje opustili latinice. to L ' tudl d,ja3tr0 c e 6 8 HrraUto-srbslio vprašanje je tako deli-lastvom v ^rko TZ^ -I^^JL pobito,, ko je med obema plemenoma pu3t, potem bo z najvišjim lastnoročnim pismom f?,',,^' ',' vpokojtn. Inomo.tsko in tudi graško dijaštvo,i je najodločneje protestiralo in zahteva do' četrtka preklicanje kaznilne odredbe proti - dunajske univerz jeTlfl"razina d.fašUo ^S0 da bi vaaka nepremišljena v katerem jih svari pred korakol ^ r16"1""1 ^ zan.et'l.a ,b™tomornl - ^ ~ le v škodo dijaštva. ""jčeiar se mora izogibati sleherni pravi Slovan. Kakor se zdi, pn tudi ne pride do štrajka, ker ni vse dijaštvo pripravljeno, iz dati se nevarnemu riziku štrajka, pač pa pride do prote*tnih shodov na vseh čiliščih. Jaz tu govorim le svoje menenje m ne mislim na nikako polemiko, kar naj se blagohotno vzame na znanje. Zraven nevarnosti, da se ponovi srbo hrvatsko sovraštvo, je še vseu* j drugih potežkoč, ki bi se stavile na pot uve- : denju, oziroma vsprejemu arbo-hrvatščine za Drobne politike vesti. i^^^^iJtt^o^ jeli drugega, pa bilo tudi najlep&ega slovanskega jezika — za kakošojega priznavam tudi v doče, kakor je dosedaj, pride čas, ko bo Slovan Slovana umel popolnoma in s tem bo ustvarjen slovanski jezik. Ko sem že bil spisal te vrstice, ste objavili članek s šifro Dionis, ki se tudi Rtri oja z nazori prof. Jirečka in dra. I. Š. v „Edinosti", a se strinja tudi z mojimi izvajanji, ker tudi on pravi: „Dnevno moremo opszovati, s kako tvrdovratnostjo se ljudje drže svojega jezika i t. d." Dionis pa tudi piše hrvatsko- srbski — med tem, ko je gosp. dr. J. Š. pisal srbo-hrvatski! To so malenkosti za onega, ki ne pozna občutljivosti nas Jugoslovanov — a jaz in cenjeni Dionis jo poznava dobro! On piše: „Po mojem mnenju bi se Slovenci poprej poitali-jančili ali pt nemčili, nego bi se med njimi razširil ruski jezik". Jaz pa dostavljam : Po mojem mnenju trpimo vsi Jugoslovani na eni in isti bolezni in ne Bamo Slovenci, a edino zdravilo bo to, kar sem nasvetoval zgoraj : učenje in proučavanje vseh slovanskih narečij. Mene je strah, ko pomislim, kaj se je vse zagrešilo osobito med Srbo hrvati in kaj se še danes zagreša med nami. Ta strah mi je bil v povod, da sem prijel za pero, osobito ker vem, da bi z malo iskrico lahko zanetili ponovne bratomorne boje. Da ne pišem morda iz nasprotstva do enega ali drugega bratskega naroda, mi je priča to, da imam prijateljev iz vseh slovanskih odlomkov in da sem človek, ki si ne želi drugega, nego da Slovan postane orjak, kakoršen bo — ako bo gojil slovansko bratoljubje in ako bo spoznaval — svoje sile l V tej ljubezni do Slo-vanstva in v skrbi za njega napredek, sein skušal opravičiti svoj nastop. Upam, da se me je razumelo. Ker pa je možno, da bi mi kedo podtikal postranske namene, moram še enkrat ponoviti glavne vzroke svojemu nastopu. Ako bi rekli, da naj ae vsprejme hrvatski jezik za podlago bodočega oficijelnega jezika avstrijskih Slovanov — bi Srbi to odločno odklonili sklicevaje se na svojo zgodovino. Ako bi pa rekli, da bodi srbski jezik slovauski jezik, bi se Hrvatje postavili po robu — in prišlo bi do česar ne sme več priti ! Tudi Slovenci imaaio med sabo izobraženih elementov, ki nočejo ničesar slišati o srbo-hrvatskem jeziku in tako imajo tudi ostali odlomki med sabo ljudi, ki bi nasprotovali vsakemu jeziku, ki ni njih lastni. Da se izognemo vsem možnim neprilikom, opustimo za sedaj določanje oficijelnih jezikov in delajmo na to, da se slovanska ideja in navzkrižno poznavanje slovanskih narečij bolj razširita ! In ko bo j a bel ko zrelo — pade samo z drevesi. C i r i i o v e c. Poveljnik vojne mornarice admiral grof M ntecuocoli jo dospel v nedeljo zvečer z Reke v naše mesto. Včeraj dopoludne si je ogledal v ladijedelnici S. Marco vojne ladij e, ki jih tamkaj gradijo. Grof Montecuccoli se je sinoči vrnil na Dunaj. Odlikovanje. Cesar je podelil bUbnemu zdravniku vojne mornarice v pokoju dr. Mihaelu Braunu red železne krone III. razreda. Dr. Braun je bival dolgo let v Trstu, preden se je preselil na Diinaj. Natečaj. Pri c. kr. p štnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu ie podeliti več mest stavbenih pomočnikov. Pogoji za vspre-jem so: 1) starost med 16 in 35 leti; 2.) avstrijsko državljanstvo ; 3.) politična in mo-ralična neomadeževanost; 4.) fizična sposobnost; 5.) z dobrim vspehom dovršena šola za delovodje (obrtna šola) stavbenoobrtne ali mehanične (elektotehnične) smeri. Prosilci, kateri zamorejo dokazati daljše delovanje v kaki stavbeni obrti ali elektrotehničnem pod jetju, uživajo prednost. Želi se znanja dežel- hembergu. Minolo nedeljo smo jo popihali s prvim vlakom preko Opčiu. Izletniki, ki so se nam pridružili v Rocolu so nam toži i, da uradnik, ki izdaja na tej postaii vozne iUte, ne razume besede slovenski! Je li to m goče ? V Štanjelu smo zapustili okajeno železniško vozovje in jo vdarili po stezah proti Smarjam. Ob vznož.u štanjelskeg* hriba smo videli precej visok dimnik in moderno zgrajeno poslopje, v katerem je baje stroj za dviganje iode. Edini uapist ki smo ga mi opazili, sestoji iz: „Achtuug vor dem Hund(!!!)"* in to na mestu kjer morda še nikdar nemška noga ni htopila! Prvo me3to je torej za Nemce, drugo za domačine Slovence in tre te za Lahe ! Po romantično divni dolini med zelenjem in cvetjem, smo prispeli v Šjaarje, kjer nas je vrli krčmar in trgovec Stubelj pogostil z pristnim vipavcem in domačo svinjetiuo. Tu smo ee razšli in moja malenkost jo je ubrala preko Svinnega na Brje pri Rihen-berku, kjer smo se imeli prav dobro Ponovivši se "d dragih prijateljev Brejcev, seiu jo vsekal v Rihemberk, kjer se je vršil pripravljalni shod za ustanovitev podružnice N. D. O. Shoda ki se je vršil, kakor je bilo objavljeno v rKlinosti". na dvorišču „Go verna", so se udeležili v3i službe prosti železničarji od blizo in daleč, a bilo je navzočih tudi mnogo kmetskih delavcev in posestnikov. Shod je otroril tovariš dr. J. M a n d i ć, zahvalivši se zi mnogobrojni obisk. Govornik, ki je bil ob enejo predsednik bhoda, je v lc-pem govoru tolmačil namen in pomen N. D. O., za kar je žil splošno pohvalo. Za predsednikom se je priglasil k besedi tovariš Cigoj kije govoril približno tako le : „Nastopili so resni č*»i za delavca in kmeta in sreča je, da sta se ti dva sloja pravočasno vzbudila ter se hočeta organlzi-zati v obrambo svojih stanovskih in narodnih pravic. S cijalni demokrati so do sedaj v4ic-števali^slovenskega delavca le za to, ker je hodil po kostanj ž rjavico za druge, arugnče je bil in je socijalistom slovenski delavec i • privesek. Mi nimamo namena hujskati, toda kar se dela v Trstu in drugod z na-im delavcem, nas ne more pustiti kladnokrvne. Po-sodi se zapostavlja domačina Slovenca in kjer bi imel služiti kruha naš človek, so nastavi ;t tujce. To ni internacionalno, ako se zapostavlja domačina pred tujcem in ako mj-ramo mi gladni gledati. k..ko nam tu « jemlje kruh izpred ust. Da se postavimo ■-bran tem in drugim nepiiiikiun je naša dolžnost, da se tesno združimo v N. D. O., ki nas edina more in hoče braniti". Izvajanja tov. Cigoja so bila vsprejeta z občo pohvalo. Tovariš Bizjak je primerjal kmeta z delavcem ter kon6tatiral, da je m j i in srednji kmet mnogo na slabšem od de'av-ca. Delavec je sicer trpin a ima to dobro, da nekoliko bo zaslužil, med t m. ko krnt t često dela in so trudi zastonj — ker mu vi- -mentarne sile pobereio mnogo, ako ne vie, kar bi mu moralo biti v nagrado za njepa tiudapolno delo. 0 delavcih na progah, ;e govornik podal sliko iz katere posnemamo da so ti pravi trpini. V Trstu mo a:o za J K delati 11 ur, med, ko imajo na (roriškem eno uro manj dela, za katero se jim plačuje le okolo ^ kroni na dan. Gospoda trde, da je na deželi življenje bolj cen-1, govornik ni zborovalci pa konstatirajo, da je na dež' li vse dražje nego v mestu. N. D. 0. stori vse mogoče, da se te in druge krivice odpravi;e, a dolžnost slov. delavstva, je da podpira to našo narodno gospodarsko napravo. Govornik je v daljšem govoru podal več doka;o7 o ne- zborovanje. je izvolilo prej skliče Sandžatska železnica. — "Ag. Havas" poroča iz Soluna: Trije eskadroni kavalerije so odili v Mitrovico, kjer bodo1 jaz "ravno srbo-hrvatski. nih jezikov. Stavbeni pomočniki dobe takoj | sposobnosti socijalne demokracije. Nastopil po vstopu dnevnino 3 kron — poleg drugih; ae eden tržaških organ, delavec, na kar j izvanrednih dohodkov. Po prestanih tozadev- ■ predsednik dr. Mandić zaključil nih skušnjah imenuje se stavbene pomočnike Začasni odbor 5 členov, ki se ga poštnimi oficijanti, pustivši jih v stavbeni j ca shodu ima skrb -ti, da se čim službi. Pravilno opremljene prošnje je vloži i' ustanovni shod. do konca majmka 1908. na c. kr. poštnem in 1 Po shodu smo se v družbi delavcev lepo brzojavnem ravnateljstvu v Tr*tu. Od c. kr. ' zabavali. P;ed odhodom smo se ustavili pri poštnega in brzojavnega ravnateljstva. vrlem Franu Pavlica kjer srco slišali domači Sestanek vpokojencev državnih služb 'mešani pevski zbor. ki da« mlad poje krasn ,. v soboto je bil mnogoštevilno obhkan. Pod- Bilo je tudi napitmc in bratskih prigovorov, pisalo se je dotično spomenico za povišanje Bil je z eno besedo lep dan - v naravi. pokojnine onim, ki so bili vpokojen: po sta- Prihod izseliencev iz Amerike Včc-rem zakonu. Odbor pozivlje vse interesente; . izseljencev iz AmeriKe. v a ki še ni,o podpisali spomenice, naj se požu- raj ob 9'30 ie prišel v nase pristanišče nov rijo. Storijo to lahko tekom osmih dni v ulici P^n.k Avstrijske paroplovne družbe, 3 3 .0 Stadion št. 19 v prostorih .Bralnega in pod- ton na potu iz New-Yorka. lan je vkrca! pornega društva" in v ulici Molin piccolo št. 470 pasazirov, od katerih se je 255 izkrcalo 14 v tobakarni g. Staniča. Tudi vpokojenci ▼ Napolju, a drugi v Trstu. 17o oxrsk.li po deželi poživlja odbor na zbiranje podpisov, podanikov je odšlo * >«1«*™™ Zahvala. Po prelepem vspehu prvega mah kronika slovenikega kolesarskega sestanka, le se je ■ rZ»Slva m al a KTUIlIlVct. vršil v Nabrežlni dne 10. t. m., si združena Nevarnost slabo zgrajenih stavb e- odbora kolesarskih društev „Gorica*4 h Go- nih odrov. Te dni se je ob hiši št. 20. v rice in „Balkan" iz Trsta štejeta ▼ do'žnost ulici Acquedotto nahajal oder za stavbeoa izreči najprisrčnejo zahvalo slavnemu občin- dela, ki je segal do prvega nadstropja. Vče- stvu, ki se je tako mnogoštevilno odazvalo raj popoludne, ko so zidarji delali, se je velik nalemu vabilu. tram odtrgal z odra in telebnil na ulico z z železnico na Reko. V Trstu, duo 12. maja 1908 »EDINOST« št v. 131 Strun rir velikanskim ropotom. Ravno v istem trenotku fcta šli mimo hiše dve deklici okolu desetih let • sreča je hotela, da je tram švigni, le tik'mimo obeh deklic, ker aicer bi kronika zabeležila grozno nesrečo. Rešili ste se le za | las, kajti eni deklici, Erminiji Cosutta, je že-. bel; ki je molel iz trama, rztrgal predpasn k. Obe deklici sta od straha obledeli ko smrt. ... * • Tatovi v mesnici. Mesni, ne pa mastni plen. Ko je včeraj zjutraj mesar g. Fran Furgher odpiral svojo mesnico v ul. del So-litario št. 7, je doživel neprijetno presenečenje. Žabnica na oknu prodajalnice je b-la odžagana in eknici ste bili le priprti. Prepričan da so gospoda tatovi napravili ponoči obisk njegovi mesnici, je g. Furgher odpil vrata in hitro z očmi pregledal sledove obiska. Znpazil je najprej, na mesto krasne ,,zadn;e četrti", ki jo je pustil prejšnji večer na klmki. golo kost, kakor da bi jo oglodale zveri. Zmanjkalo jo še po en komad jeter in obisti in še nekoliko kosov, ki so jih tatovi položili v predpasnik, katerega so tudi vkradii . . Denarja niso c.dvze'i niče*&r, jednostavno ker aa. ni bilo. Gospodar ga namreč vedno jemlje seboj na dom. Znto je bil mesni plen precej — malo masten. Smeftnioa.. Odpuščeni kaznjenec. Ravnatelj : Zapustiti morate naš zavod s trdim sklepom, da se nikdar veo ne povrnete. — Kaznjenec: Irden sklep sem že napravil, gospod ravnatelj — samo da me zopet ne zasačijo. Koledar In vreme. — Danes: Pankracij muc — Jutri: Servacij muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludno + 25" Cel?. — Vreme včeraj : lepo. V eaiauaka napoved za Trlmorako: oblamo, spremenljivo. Izmerni vetrovi. Izmerna vročina. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Dramatična šola. Vsi oni, ki so se vpisali v dramatično šolo, so vabljeni, da pridejo drevi ob 7 uri in pol v prostore dramatične šile, kjer bi predaval intendant g. Knariič. „Učiteljsko druStvo za Trst m okolico" naznama gg. pevkam in pevcem, da pevske vaje ne bo do obveščenja na tem Slov. skad društvo Adrija" v Pragi priredi dne 12. maja ob 8. uri zvečer v Na rednem domu (soba št. 1.) na Kraljevni Vinogradi svoj drugi redni občni zbor. Gostje, prijatelji društva, dobrodošli. Gospodje odborniki „Delavskega podpornega društva" so uljudno vabljeni, da se vdelježijo prve odborove seje dne 14. ma;a ob 8. uri zvečer, na kateri se sestavi novo izro-Ijeni odbor. Veliko vrtno veselico s petjem, igro, godbe, šaljivo pošto, tombolo in plesom pri redi „Sv. .Takobska čitalnica" v nedeljo 17. t. m. na v.ti „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Bogati \spored vsebuje med drugim dva velika zbora s premljivanjem orkestra, ki sta bila proizvajanu na lanskem koncertu. Proizvajal te bo tudi veliki mešani zbor „Mladi mornar". Društveni diletantje uprizore krasno vi sel -igro Lokavi snubač*' s petjem. Sploh Hi „Čitalnica" trud', da priredi si. občinstvu čim več mogoče zabave in razvedrila ; zato se upravičeno nndeja obilne vdeležbe. Darovi. V počeščenje spe mina pokojnega gosp. Aladara Alargreiter, mesto *enca na krsto, darovali sože ski podružaici sv. Ci:ila in Metoda: Karla Margreiter Krjn 30'— Ivan in Miika K 10*—; moški podružnici sv. Cir. in Met. bratranci Jauk «, Stanko. Ljudevit in Viadk> Kron 40" — Denar hrani uprava. 6 Škedenjskih planincev nabralo rn vihu Slavnika K 3. Za Skedensko podružnico s7. Cir. in Metoda g. Sancin Tomaž trgovec dal še 1 krono. Nar. deiav. organizacija Sestanek zasebnih težakov. Ker se vsled predavanja v Narodnem domu v nedeljo jutro ni visi sestanek zaseb nih težakov v prostorih N. D. O. je isti premeščen na četrtek (14. t. m.) ob 8 uri zv. Radi važnosti predmeta pričakovati je, da bodo se vsi posebno težaki istega vdele-žili. — Vesti iz Goriške. Košarsko šolo namera u&tanoviti vlada v Sovodnjah. V to svrho je bil v nedeljo v ^ vodnjah ravnatelj držuvn h šol za pletarstvo na Dunaiu Funke. Tekoč st;oj je prijel za pr3te 29 letno ;i lavko M&rijo Bratašavić v tovarni v Ajdov-š nj. V goriški bolnišnici so ji odrezali dva prsta. Vesti iz Istre. Toča je te dni napravila mnogo škode j o v«'čtm delu balske občine. Dva dečka utonila v osapski reki. Dva dečka iz Prebenega pri Dolini, imenom Ukob Prašd Ivanov, star okoli 15 let, in • foiip Pivš.l Josipov, star okoli 14, let, sta šla v bohoto dno 9. t. m. iz svojih bližnjih njiv, ko je bila ura počitka, kopat se v '•sapsko jeko, katera se izliva od osapske jame po n žavi v morje. Ravno na meji med O^pom in Prebenegom, kjer voda v t. zv. Viru dosega globočino dveh metrov, sta se dečka slekla in pustivši obleko zunaj na na- sipu skočila naravnost v vodo. Ljudje, ki so j kmalu šli mimo, so zapaili obleke na suhem, plavačev pa nikjer. V strahu, da se je pripetila kaka nesreča, poklicali so druge ljudij prihitela je tudi mati Josipova. Na enkrat obupen krik in srce trgajoči klic : „Otrok moj. otrok moj !a... Na dnu reke je nr-srečna mati zapazila truplo obeh dečkov. Utonila sta, ker ju je bržkone v prellidni vodi prijel krč in potisnil na dno reke, kjer sta ostala do 5. ure popoludne. Jakobov oče in še drugi možje so izvekli vtopljence na suho iz vode. Orožnik, ki je prišel iz Boljimcs. je zspove-dal prenesti trupli domov v Prebeneg. Grozna nesreča je napravila globok Uia na vse vaščane. Shod istrskih užitninskih uradnikov v Poreču. Minoli petek se je v Poreču vršil shod uradnikov in uslužbencev pri istrskih užitninskih uradih. Namen shoda, na katerem so partecipirali uradniki obeh narodnosti, je bila organizacija te kategorije privatnih uradnikov, zlaati pa vsem skupna skrb pred bližjo bodečnostjo. Kakor se je namreč raz videl o zlasti na nedavnih anketah centralne vlade v svrho sanacije deželnih financ, ima vlada namen prevzeti iztirjevanje užitninskih davkov v lastno režijo. Na ta način pa bi se nahajali vsi uradniki in uslužbenci užitninskih uprav, ki j;h imajo v zakupu privatniki ali pa konsorciji krčmarjev, — kar na enkrat na ce3ti brez kruha, pa večinoma tudi brez možnosti, pie -krbeti si drug e preživitek, kajti »o svojo življensko karijero napravili v užitninski službi. Predsednik shoda g. Peter Brunnetti, eden izmed najstarejših istrskih užitninskih uradnikov, je dal izraza temu obupnemu položaju. Tudi drugi govorniki zlasti g. SaraLz iz Pule in g. Fran Hlača, ravnatelj užitninske uprave v Poli, so poudarjali potrebo skup-neva nastopa, da se pride v okom bodečim odredbam vlade. Zlasti poslednji je omenil, da užitninski uradniki delujejo tudi v interesu erarja. Vlada torej ne more istim reči: „Napravili ste svojo dolžnost, sedaj idite zbogom!* marveč je njena dolžnost, da zagotovi ekzi-stenco užitninskih uradnikov. Sprejeta je bila ra to spomenica, kojo se predloži f.t>ančnemu ravnateljstvu. Spomenicca se zavzema za vzdrževanje status (juo glede iztirjevania užitnin skih davkov, vsekakor pa hoče vladi predočiti obupni položaj užitninskih uradnikov. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev organizacije užitninskih uradnikov. V odbor so bili izvoljeni gg. Bibulič, Hlača, Saranz, Sbisa, Vecchiato, Volker in Zan-gr&n-Io. Vesti iz Kranjske. Ljudsko gibanje y postojnskem okraju. V političnem okraju po-tojnskem z 41.912 prebivalci je bilo v prvem četrtletju vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. - -m h.^šfiu. ' : ir ir Opr. št. E VIII 4266 7. OGLAS. Javna zahvala. V noči od velikega petka na soboto jc požar većim delom uničil mojo zalogo vina, vinske posode in kletne oprave. za katere predmete sem bil proti požaru .zavarovan pri slavni zavarovalni zadrugi „ C K O A TJA" v Zagrebu, odnosno nje podružnici v Trstu. Dolžnost me veže, da se za točno in hrlantno cenitev ter hitro izplačilo odškodnine v znesku 2000 kron tem potom slavni zavarovalni zadrugi rCBOATJA" javno zahvalim in ta zavod slehernemu gospodarju na j tople je priporočim. DOBNBEBG. !> maja 1908. Ivan Doplihar posestnik, podjetnik in gostilničar. Okrajna posojilnica v Komnu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redili občni zbor ki se bo vršil dne 20. maja t. I. ob 4. uri popoldne DNEVNI KED: 1. Odobritev računa za leto 1907. 2. Volitev načelstva. 3 Volitev nadzorstva. 4. Morebitnosti. OPAZKA : Ako ne bo obćai zbor sklepčen prvirr vršil se bo isti dan z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število došlih. Načelfttvo. Giacomo Pellegrina:: Zavod sa liktlovujc Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in potrabrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz iolte modi. Dne 25. m: ja igo8 ob 10. uri dopoldne se bode vršila dražba imovinske pravice do izvrševanja obrti prodajalnice kave v prostorih tukajšnje c. kr. okrajne sod-nije za civ. stvari v sobi št. 40 (Via SanitA št. 19 I. nadst) Dražbeni pogoji se lahko pregledajo v sobi štev. 42 tukajšnje e. k. okrajne sodni je, 09 c. k. okrajne so5mje za civ. stvari odd. XIII. Trst, 6. maja 190S. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepo&lards. Cene dogovorne. — Postrežba na dam. Ulica Campanlle št. 15. Denarna posojila j™: ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja te-llko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ngodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajeje po želji strank proti primernim ebrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZIDAKIo mlioa della Gaeermm it. 14, I. nadet od •.—12. pred pol. ia od 3.—pepoludn* t- - ČT' 4T9- V V?, — prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in izdelovatelj čaeomerjev. TRST — CORSO šiev. 5 — TRST1 blizu knjigarne Vrani Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-1 ___L,.*, stih ur. r p,- Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah. Zaloga vina TRST, ulica Chfoz/.a ste v. I? IT ISTBSf.; TERAli za dom (ne manj od 5 litrov) I = po 56 stotink liter. Za krčmar je in gostilničarje po dogovor, cenah. NB. Sprejmem poSiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vnaki množini SIMON PAVLINOVIĆ. Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. m- SI K\ \ in modno biago :: za obleke :: priporoča firma TVORNiSKE CENE. tvornica za sukno j Humpolcu na Češkem. VZORCI FRANKO. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. ]. cermak»g. Jusckr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Sirile EDINOST solidno in elegantno ©ar po zmernih cenah "K* Rafaele Ifalia i TR8T — Via Malcanton 7 Prodajo se plodonosna jajca : (za podlaganje) velikih kokoši, ukusnoga mesa ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Roks eueoli, Arpingston pulvae, lele Wyan dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „inseratni oddelek __ f i^^mHiiitiiiaeMHeeeeeeeeHi™™™™™™^™™™*"™™^ g V pekarni in sladćičarni [i VINKO SKERK, Trst Via flcquedotto 15 ^ in V podrnsnici vi a Miramar 9 8e dobi vedo« ovei kruh, oojfloejoo moke, ćakolade i fina dezertna vina v Imteijkah, raznovrstae biškote, tudi za čaj. Sprejme ee oarećlla ia torte, io i. krokaate. — SPECIJALITETA: PUBTHI KBOFL ========= . TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi trst Zaloge: Piazza Rosarto štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. ulica della Csae it. M. Trajna zaloga pohiStva: ulica della Sanlta štev. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Stran IV »EDINOST« štev. 131 Trst, dne 12. maja 1908 tekočega leta 114 porok. Rodilo se je 396 habsburfiko dinastijo. V proslavo 40. letnice otrok, umrlo pa 255 o9eb, izmed teb 69 vladanja leta 1888 je bilo prirejenih več raz-otrok izpod 5. leta. Starost od 50 do 70, stav, nn cesarjevo željo ni bilo pa večih let je doseglo 45, nad 70 let «6 oseb. Za j slavnosti. Leta 1892 je cesar praznoval 25-jetiko je umrlo 41 oseb, za pljučnico 22, za; letnico svojega kronanja ogrskim kraljem, davico 4, za Jegarjem 3, valed slučajnega leta 1896 so bile v Budimpešti velike slav-telesnega poškodovanja|3; vbo druge osebe so nosti povodom 1000-letnega obstanka ogrske umrle za drugimi boleznimi. Samomora, kraljevine. Slavnostno po vsej monarhiji se umora oziroma uboja ni bilo nobenega. je pa praznovala 50 letnica vladanje dne 2. Novo šolsko poslopje zgradijo v Ku- decembra 1898. teže vem pri Ilirski Bistrici še lttos. Stroški znašajo 25.332 K. Dragonci v Ljubljani. Jutri prispe v Ljubljano en eskadron dragonskega polka št. 5.__ Vesti iz Štajerske. Nova cerkev v Gradcu. V 6. mestnem okraju v Gradcu je v nedeljo sekovski knezoškof dr. Schuster posvetil novo cerkev sv. Jožeta. Cerkev je zgradjena v štilu ba zilike v spomin papeževega jubileja Leva XIII. in 60 letnice vladanja cesarja Frana Josipa I. Boj na železniškem tiru. Ko je v so botu zjutraj odpeljal vlak iz Celja proti Ma riboru, je kurjač Štefan Schuster kar naenkrat odpovedal strojevodji pokorščino in ga napadel. Nastal je med njima boj, koncem katerega je kurjač padel s stroja in se pri tem tako nevarno pobil, da najbrž ne bo okreval. Strojevodja je moral z vlakom nazaj v Celje, kjer je dobii drugega kurjača. Slovenska steklarna. V Ribnici na Štajerskem je tamkajšnja steklarna prešla v slovenske roke. Gospodarstvo. II. Kongres gostilničarjev in krčmarjev kraljevine Hrvatske in Slavonije se je vršil dne 5. in 6. t. m. v Brodu ob Savi. Kongresu je prisustvovalo okolu 2000 členov gostilničarskega in krčmarskega stanu, zastopana so bila vsa me^ta in okraji Hrvatske in Slavonije. Glavna naloga kongresa je bila določiti, kako stališče zavzame ta stan povodom prcdstojrče reforme obrtnega zakona. Nadaije, da pojedine gos'iln čarsko krčmarske zadruge t topijo v zvezo ter ee tako osnuje fond, iz katerega dobijo vdove in sirote gostilničarjev in krčmarjev posmrtnino, in konečno, da se z vsemi dopustnimi sredstvi dela na to, kako bi se razni površno sestav Ijeni točarinski zakoni in predpisi nadomestili s takimi, ki bi odgovarjali današnjemu času in potrebam. — Glede vseh vprašanj se je doseglo popolno sporazumljenje ter sta bili konečno vsprejeti dve resolucije, prva za hrvatsko avtonomno vlado, druga pa za skupno vlado. Predložena so biia zatem zvezna pra vila, ki jih je deželna vlada potrdila, in so po tih pravih stopile vse gostilničareke zadruge v zvezo. Na Danskem so najboljše obdelana in najplodonosnejda neznatna posestva kočarjev. Zanje stori država vse, podpira jih z miljoni drž. posojila. Pred 100 leti se je sejalo na Danskem največ žita, po pustih pašnikih pa se je pasla živina. Izvažalo se je samo žito in živina ter maslo. Xo je cena žita padla in bil 1. 1880 izvoz živini v druge države izključen, je dansko ion« fijstvo našlo nov vir dohodkov, namreč mit j irstvo in s tem se je začela nova doba. Leta 1882 je b la vstanovljena prva zadružna mlekarna, leta 1901 pa je znašal izvoz masla, špeha in jajc iz Danske 40,735.000 K. Dansko je „zemlja združenja". Posamezniku ni treba skrbeti, kako bi spravil pridelek aaj boljše v denar, zadruge Rkrbe za potrebna gnojila, semena in orodja po nizki ceni. Težko je primerjati naše življenje z danskim« Povsod še manjka izobrazbe, 6trokovce kmetijske zobrazbe (premalo se brigajo oblasti za kmetijski pouk). Zadružuo gospodarsko delo nas mora privesti do boljšega gospodarskega stanje. Po „Zadrugi". Razne vesti. Jubileji cesarja Frana Joaipa I. Cesar Fran Josip je lekom svoj« ga dolgega življenja praznoval že mnogo jubilejev. Prvi jubilej je praznoval v Inomostu povodom 500 letnice združenja Tirolske z avstrijsko habsburško dinastijo. Prava vrsta jubilejev, v ka tere središču je stala sama oseba cesarjeva, e pričela pa leta 1S73 povodom 25-letnice ▼ladanja. Tega leta je bila na Dunaju tudi svetovna razstava in o tej priliki je prišlo na Dunaj več vladarjev, med drugimi ruski car Aleksander II. in nemški cesar Viljem I. Tudi italijanski kralj Viktor Emanuel II. in perzijski šah sta se dl> časa mudila na Dunaju. Dne 2. decembra 1873 se je slovesno praznovala 25. letnica vladanja. Dne 24. aprila 1879 je cesar s svojo soprogo cesarico Elizabeto praznoval srebrno poroko. Tega dne je bila posvečena votivna cerkev na Dunaju. V proslavo srebrne poroke je bil prirejen na Dunaju krasen slavnostni sprevod, v katerem so bili prizori iz zgodovine habs-urške hiše. Dne 18. avgusta 1880 je bila v donajskem Praterju v proslavo 50 letnice rojstva cesarjevega velikanska ljudska veselica. Nove slavnosti in poklonstva bo sledila, ko se je cesar kmalu potem podal v Pešto, v Prago, na Štajersko in Kranjsko. Večje slavnosti so bile tudi o priliki 600-letnice kar so avstrijske dedne dežele prišle pod Visoka globa. Na 180.000 K je obsojen lastnik prvrga angleškega dnev tika „Timesa", ker je r.tzžalil I-st založnika Mur-rayja. Mesto Roncv. Teh dni je bil trg Ronov pri Geslu v i na Češkem povzdignen v mesto. Ravno letos e 600 let, ker je bilo to mesto ustanovljeno. Ugodna prilika. Singerovi šivalni stroji. Na novo vpodano bla^o. 1'reprodi.julcem daje se odbitek. Ulica S. Caterina li, dvorišče, skladišče 1 A. Vsakovrstne slamnike ŠSS sL občinstvu iD gg. trgovcem Fran C e r a r, tovarna slamnikov v Stob p Domžale Kranjnko. Cenik na zahtevo poStn. prosto. Cene primerne, postrežba točna. 580 V najem Romagna. se da kmečk:< hiša z velikim zemljiščem. — M e t z g e r 74, ulica 669 ICPP CD pošteno dekle 14—16 let starosti za I9V U OC lahka pohišna dela. Ponudbe ulica Carnulori štev. 9. — Ž g u r. 095 ^nrnimo CO uradni sluga, za parobrodno H °J,I,C družbo s sedežem v Trstu, vešč hrvatskega, laškega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Predstaviti se je Via del < 'ampanile 3, pritličje. 684 ZALOGA PiVA STEINFELD iz tovarne 7ueži(frišen)špe debel, samo iz hrbta _ . _ . . , ^F po SO krajcarjev kilogram. Bratov Reimiigliaus špeh drugč vrste tudi brez kože po 74 kr Vsaki dan sveže blago. Pošlje se cd 5 kilogramov naprej. in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquell" = v Pisnu i v sodčekih kakor tudi v buteljkah. ZALOGA SSEGiesshGbler vedno sveže kisle vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti št. 9 in 11 TELEFON itev. S06 obleke in površniki za moške in dečke na tedenske ali mesečne obroke. Ulica Caserma 12/1- Prodajo se BOGOMIL PIN0 bivSI urar v Sežani ima svojo novo prodajalnlco ur \ €9uvar9 Sauli odlikovani klepar Trst, ulico Pozzacdiera it. 2 KOVA SPECI J AII TE T l : kovmaste črke. v TRSTU •vilca Vliiccnzo Delilni Ste*. na.1-proti cerkv* *t. Antona noveg* vsakovrstne verižice po pravih tovar niških cenah. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejtuia od li. uo 1. in od 5. lil pol ---fcJSu. — V- ^ " • BONIVENTO & Comp. Artistično > kromolito-grafični zavod I. reda TKST, ulica Tiziano Vecellio št. 4. — TeJ. 19-97- Sprejema vaakovratna trgovinska dela, reklamne lepake, naalove, napiane listka itd. in jamči za perfektno in lepo izvrSitev. ss Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. priznan kakor najbolja in uepreko«!Ji-va vrata Tseh gumijevih higijeniću h predmetov in rilijih mehurjev — DVELETNA GARANCIJA — m. Gal — 2rst, Corso 4. Poiiljatve po gld. 2. 3, 4, 5. Oelalnloa pasov, kitnih patov, elastičnih nogovlc, obvez, ravnodriajev, Ber-BelJ In bidot. IricatorJI od C1- < 20 napre,. Toplomeri za vročioo K 2, na". K — 50. flrturo petruzzi poK. Ant. kovač- mehanik za stroje ia motori Tovarna štedilnih peči iSPARHcRD) TRST. ulica Fsndaies št. 10. TELEFON št. Kdor trpi na hemerojdah, revmatizmu, protinu. glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore, _ ozdraviti s pomočjo Odvarkov (D^colK) Sarsapartlje prendini (> odvarkov za K 1*20 posije po poštnem povzetju Odlikovana lokarna Prendini passo fli piazza št. 2. se S- Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II Veliki dohod zeffrla, perkaln, satena, batista In perila. MODERCI. ČIPKE, RICAMI in DR03NARINE Prodajalniea jestvin peter petern@l, Crs ulica Olulia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, slad« or, moko. maslo milo, olje, aveže In suho sadje.kostanj, otrobi, soćlvje : Poatiip pošiljat Ve na deželo ml 5 kg rapr?' Otrcbl, moka, oves na drobno In debelo po koru j renčnlh cenah Vsak dan svežo blago Poreška klet. na 176 i l Tvrdka z lesom EMILIO SEGRE v Trstu •v^v//////. je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer ee dobi bogata izbera A\\\ koroškega lesa po konkurenčnih cenah. Podpisani prodaja naravna vina la-tnegi pridelka iz lastnih vinogradov, nuhajujočih >■• v o\:< lici Poreča. CENE : i Ccran '^ffi po 16 kr. liter j Vino bcio „ 20 „ „ Domači tropinovec „ 60 „ „ Za trgovce cene po dogovoru. (Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene sodov. t se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in nrosti prevoza. Ivan Stanich veleposestnik v Istri. Orlgfualui francoski aparati svetovne tovarne V. Vermorel di Villefranche (Rhone) so najboljši In priznani oygrand jlokli :: friglav" v Bohinjski Bistrici si usoja slavnemu občinstvu uljudno ribzn.initi, dn se ■ ■ - podjetje - v nedeljo 17. mojo otvori Povodom otvoritve svira ljubljanska mestna društvena godba med TABLE d' HOTE izbran program in zvečer priredi ista specijalen umetniški koncert. I I | f lil | | w*MM II ••• I' I i i i i 4 i ■ i i i i ■ i i i i i i i i i i i Navedeni hotel bo vodil znan izkušen strokovnjak, katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem oziru za solidnost. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lin. kopeiji Cme smerne. Podkuj*& K 6tU Hotel Itulkmi