ITavodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. I. Orodje za šah in nastavek. Orodje za šah je štirioglata (kvadratna) deska ali tabla, katera je razdeljena v 64 ednakih, zaporedoma svetlo- in temno-barvenih manjših kvadratov (polj), in šahovi kameni ali figure. Navadno igrata šah samo po dve osebi; vsaka izmed njiju dob o de pred začetkom igre po 16 kamenov in sicer eden igralec bele (svetle), a drugi črne (temne) barve. Vsakih 16 kamenov predočuje po edno vojsko (armado), katera se ima, vojena po svojem igralci, z nasprotno armado boriti za zmago s tem, da vsak igralec zapored po jedno potezo stori (eden kamen na deski vleče ali premakne). Vsaka armada sestoji iz 8 oficirjev (figur) in 8 kmetov; oficirji .(častniki) so: 1. eden kralj, 2. edna dama, 3. dva turna (trdnjavi), 4. dva tekača (lovca), 5. dva skakača. Predno se igra začne, treba je poumeti to-le : Sahova deska se tako položi med igralca, da je pri vsakem igralci na njega desni strani na oglu deske (v desnem kotu) belo polje (bel kvadrat). Ako se to ne stori in se igra začne, sme vsak igralec, predno sta oba igralca vsak po štiri poteze storila, zahtevati, da se igra ustavi in iz nova prične; po dokončani obojestranski četrti potezi je treba k temu privolitve obeh igralcev. Ko se je bila deska tako položila, razpostavi vsak igralec svoje kamene na desko in to, kakor podoba 1. kaže, oficirje v prvo vrsto, kmete pa v drugo vrsto šahovih polj, a vsak kamen na svoje posebno polje. Vsako polje šahove deske ima svoje ime ali znamenje. Zaznamenuje se s črkami in s številkami. Poprečna vrsta polja se zaznamenuje s številko, a navpična s črko. Ako si ogledamo sliko šahove deske v pod. 1., vidimo, da stoje zdolaj na prvem polji v kotu bel turen; to polje se zaznamenuje s črko a in s številko 1, tedaj al ; zraven turna stoji bel skakač, to polje se imenuje bi; poleg skakača stoji, na polji čl bel tekač, na polji d\ bela dama, na polji el beli kralj in potem zaporedoma na poljih /1, gl, hI bel tekač, skakač, turen. V drugi vrsti šahove deske stoji osem belih kmetov na poljih a2, b2, c2, d2, e2, f2, g2, h2. (Dalje.) : Havodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) Baš tako, kakor beli kameni, razvrščeni so na nasprotnem konci šahove deske črni kameni. Polja, na katerih stoje oficirji, zaznamenujejo se zaporedoma z: a8, b8, c8, d8, e8, f8, g8 in h8; polja, na katerih stoje črni kmetje pa: a7, hI, c7, d7, e7, /7, g7 in h7. Črna dama stoji na polji d8, črni kralj na polji e8; bela dama na polji dl, beli kralj na polji el; dami in kralja nasprotne barve si tedaj Stojita baš nasproti, a zraven je pomneti, da stoji bela dama na belem, črna dama na črnem polji, od koder izvira latinska prislovica: regina regit colorem. Podoba 1. Začetniku bode koristilo, če si svojo šahovo desko jednako zaznamenuje s pismeni in s številkami, kakor kaže predstoječa podoba, dokler si ne vtisne v spomin znamenj za posamična polja, kar se pa kmalu zgodi. (Dalje.) Književne novosti. V zalogi knjigarjev Veit & Comp. v Lipskem je izšla pod konec minulega leta knjiga: „Das ABC des Schachspiels von J. Minckwitz. Redacteur der Deutschen Schachzeitung" v drugem izdanji. Knjiga je, kar že ime kaže, namenjena šahovcem — začetnikom, ter glede na to popularno in precej obširno ter jako točno razpravlja o početkih (osnovnih pravilih) kraljeve igre. Zatem obravnava v drugem razdelku konec igre ali završetek, v tretjem razdelku začetek igre ali „odpretje" partije, prinaša v četrtem razdelku 31 skrbljivo izbranih, vzornih partij od najboljših mojstrov, katerim je pridodanih obilo kritičnih opomenj in na-p6sled v petem razdelku poleg kratkega navodila o zlaganji šahovih umetnih nalog 94 krasnih takih kompozicij z obširnimi rešitvami in poučnimi ocenami. V ,,dodatku" je navrženih nekaj kratkočasnih drobnostij in v „završetku" podaja pisatelj nekaj zlatih naukov o vedenji pri igri in proti drugim igralcem, katere naj bi si vsak šaholjub dobro zapomnil, kajti pri nobeni drugi igri se ne nahaja toliko neprijetnih razvad, kakor pri šahu, katere naj si pa vsakdo obrusi! — Knjiga je jako dobro sestavljena in ker ni kazno, da bi mi Slovenci dobili kmalu kako nčno knjigo o šahu v svojem jezici, priporočamo jo z dobro vestjo vsem slovenskim šahovcem — začetnikom; pa tudi takim že izurjenim igralcem, katerim je teorija šaha še popolnoma neznana, bode to delce dobro došlo ter bodo i ti marsikaj novega in dobrega v nji našli. Dobiva se pri založnikih Veit & Comp., Leipzig, za 96 kr. a. v. j Popravek tiskovnih hib v navodilu v 1. št. V levem predelku: v 4. vrsti od spodaj je citati: pomneti. mesto: poumeti; v desnem predelku: v 19. vrsti od zgoraj: polj namesti: polja; v 22. vrsti od zgoraj.: stoji namesti: stoje. abcdefgh Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) II. Tek figur (častnikov) in jemanje. Razni šakovi kameni se smejo na razen, a vsak posamični kamen vendar samo na svoj posebni način vleči. Zaradi krajšega se govori, da kamen gre ali vleče, ker se (v prenesenem pomenu) pripisuje kamenu lastnost premi-kovanja. Zatorej se način, kako se sme vsak posamični kamen vleči, imenuje njega tek. Častniki (oficirji, figure) se smejo vleči naprej in nazaj, na levo in na desno; kmetje pa samo naprej. Na vsakem polji šahove deske sme stati samo po j eden kamen; sme pa kamen jedne stranke po določenih pravilih vzeti kamen druge stranke z deske, a kamen ki vzame, postaviti se mora v tem slučaji na mesto, kjer je prej stal vzeti kamen. Figure jemljo v isti smeri, kakor vlečejo; kmetje pa gredo samo naprej, a jemljo samo po strani (na po-šev). Vzeti se sme razven kralja vsak sovražni kamen, a igralcu je svobodno, hoče-li vzeti ga, ali ne. Najimenitnejša figura pri šahu je Kralj, kajti on je središče vse igre; okoli njega se sučejo vse kombinacije. Tek njegov je jako omejen: iti sme naprej in nazaj, na levo in na desno in sicer na ravnost ali po ševi, toda vselej samo po jeden korak. Stoji li n. pr. kralj (beli ali črni) na polji e4, tedaj sme s tega polja vleči na vsako sosednje polje, rekše: na e3, «5, /3, /4, /5, d3, cL4 in d5. Stoji li na jednem omenjenih polj kak kamen nasprotne stranke, sme ga kralj vzeti z deske, a sam mora iti na tisto polje, na katerem je bil prej sovražni kamen. Ne sme pa nikdar vleči na polje, kjer bi ga potem mogel vzeti sovražne stranke kamen, to je: ne sme se nikdar izpostaviti „šahu". Dama ali Kraljica je najmočnejši častnik. Njen tek je podoben kraljevemu, ali s tem razločkom, da ni prav nič omejen. Ona sme vleči n. pr. s polja e4 na polja: e3, e2, el; e5, e6, e7, e8; d4, c4, b4, a4; /4, g4, h4: dalje na polja: /3, g2, hI, /5, g6, h'7; d3, c2, bi, d5, c6, b7 in a8, na katero koli hoče, ako ji pota ne zapira niti sovražna niti svoje stranke figura ali kmet. Za kraljico najmočnejša sta: Turna (trdnjavi) katera ima vsak igralec po dva. Turen sme vleči baš tako kakor dama, a le naravnost; po ševi ne sme. S polja al sme iti na vsako polje v smeri do hI in a8, tedaj na polje a2, a3, a4, a5, a6, al in a8, ter bi, cl, dl, el, fl, gl in hI. Nasprotno vlečeta pa tekača samo po ševi. Zaradi tega ne more tekač, stoječ na polji bele barve, nikdar vleči na polje črne barve in nasprotno. Tekač na polji d4 sme iti do al in h8 ter do a7 in gl, a se ve da na vsako polje, kar jih je med svojim stališčem ter označenimi skrajnimi polji. Čuden tek imata skakača, kateri je pa gotovo večini naših čitate-ljev že znan iz skakalnic, katerih je „Lj. Zvon" v prejšnjih letnikih več priobčil. Zavoljo popolnosti pa tudi tu še povemo, da skakač, stoječ na polji d4 more skočiti na polja: c2, b3, b5, c6, e6, /5, /3 in e2, tedaj s črnega polja samo na polja bele barve; on torej z vsakim skokom menja barvo svojega stališča in je jedini kamen, kateri sme skočiti preko drugih kamenov. Recimo, da stoje na poljih okoli skakača d4, namreč na c3, c4, c5, d3, d5, e3, e4 in e5, na vseh, ali sovražni ali svoje stranke kameni, to vendar ne brani skakaču, skočiti preko nnjih a katero koli gori omenjenih polj. (Dalje prih.) Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) III. Kmetje; njih tek, jemanje in preobražanje. Kmetov ima vsak igralec po osem; kmetje vsi ednako vlečejo, namreč samo naprej. Sme pa vsak kmet, ko se prvič vleče, storiti dva koraka, ali pa samo •ednega, kakor hoče igralec; pozneje pa gre le korak za korakom, samo naprej ; nazaj ne sme nikdar! Pri oficirjih smo videli, da jemljo sovražne kamene vsi v istej smeri, kakor vlečejo; pri kmetih je pa baš nasprotno: vlečejo naravnost naprej, jemljo pa p o š e v i. A še v dveh drugih ozirih se razlikujejo kmetje od oficirjev. Edna razlika je ta, da smejo kmetje jemati sovražne kmete tudi mimo grede („en passant"), a to samo tedaj, ako kmet edne stranke stori ,,z dom a", t j se svojega prvotnega stališča dva koraka (beli iz 2. v 4., a črni iz 7. v 5. vrsto) tako, da stoji po potezi tik kmeta sovražne stranke (tudi v 4. ali 5. vrsti). V tem slučaji ima sovražni kmet pravico, vzeti ga ali pa ne ; ako ga vzame, ne sme se postaviti kmet, ki vzame, na polje, kjer je stal vzeti kmet, nego za edno polje naprej. To je edini slučaj, v katerem se ne postavi kamen na polje vzetega kamena. Da se to pravilo bolje razume, pojasnujemo je z diagramom. Podoba II. Črni. a___b c d e f g h abcdefgh Beli. Ako vleče v diagramu (pod. II.) n. pr. črni kmet dl — cč5, sme ga vzeti beli kmet eb; črni kmet se odstrani z deske, a beli kmet se postavi na polje dQ; prav tako, kakor da je storil kmet dl samo jeden korak. Takisto sme i črni kmet c4 vzeti belega kmeta d2, ako bi ta vlekel na di, a črni kmet se ne postavi po vzetji na polje di, kjer je prej stal vzeti kmet, nego na polje d3. Bel, kmet, preje na polji e5, zdaj na dQ, gre potem po vrsti d naprej, isto tako tud, črni kmet ci po vrsti dS — d2 — dl. Mimo grede pa sme vzeti kmet samo kmeta, ne pa tudi drugih kame-nov (figur); tudi ga, sme vzeti le takoj v prvej potezi; pozneje izgubi to pravico- To pravilo je v Slovencih še malo znano, dasi je veljavno po vsem sveti, izimši Italijo, kjer velja „passar batta-glia", to je, kmet sme na Laškem mimo sovražnega kmeta iti, ne da bi ga smel ta vzeti. Ker gredo kmetje le naprej, ne nazaj, primeri se cesto, da pride kak kmet v zadnjo (beli v osmo, črni v prvo) vrsto šahove deske, kjer so stali preje nasprotne stranke oficirji. Jasno je, da tak kmet „ naprej ne more, nazaj ne sme!" — Kaj torej ž njim? — Kmet postane, ko je bil storil zadnji svoj korak, mahoma oficir, in to po prostej volji igralčevej ali dama, ali turen, ali tekač i. t. d., ne glede na figure, katere so še na deski. Zatorej je možno napraviti iz kmeta drugo, tretjo damo, tretji, četrti turen i. t. d., samo kralja ne. 0 tem vprašanji je bilo prejšnja stoletja mnogo prepira med šaholjubi po vsej Evropi in tudi drugod, ker so veljala po raznih deželah in v raznih dobah različna pravila. Stoprav v začetku tega stoletja je bila stvar konečno do-gnana in zdaj velja malone po vsem svetu gorenje pravilo. V pojasnilo do sedaj podanih pravil bomo priobčili v prihodnjem (5.) zvezku ,,Lj. Zvona" 3 partije, nalašč v ta namen izbrane in za začetnike j ako poučljive. (Dalje) 5. Sf3 — g5 d6 — d5 6. e5 — e6 Sg8 — h6 7. C2 — c4 c7 — c6 8. c4 X d5 Dd8 X d5 9. Ddl X d5 c6 X d5 10. Sbl — c3 Lf8 — b4 11. Lcl — d2 Lb4 X c3 12. Ld2 X c3 0 — 0 Navodilo. o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) Tri praktične partije v pojasnilo do sedaj podanih in še nekaterih drugih pravil s potrebnimi opomnjami. 1. Ta igra je osobito za začetnike jako uk ovita in se zatorej nahaja skoraj v vsaki učni knjigi o šahu. Imenuje se (po krivem) »gambit Damijanov", dasi se nahaja že pri Luceri (1497. 1), dočim je Damiano svoje delo o šahu izdal stoprav 1512.1. — Tudi med igrami Grekovimi se nahaja (1621. L); le-ta jo imenuje: „il gambitto bastardo8. Beli: Črni: 1. e2 — e4 e7 — e5 2. Sgl — f3 f7 — f6? Druga poteza črnega je slaba; dobre poteze na tem mestu so: 2. Sb8 — c6!, 2. d7 — d6 in 2. Sg8 — f6, o katerih bomo pozneje več govorili. 3. Sf3 X e5 ------------ Beli žrtvuje skakača; po tej potezi ima ime ta igra. 3(------------ f6 X e5? Vsled te slabe poteze izgubi črni partijo; najboljša poteza je tu: 3. Dd8 — e7! 4. Ddl — h5 + Ke8 — e7 Ako črni vleče 4. g7 — g6, sledi: 5. Dh5 X e5 + ~- 6. De5 X h8 in beli je dobil kvaliteto in s to tudi partijo. Črni rokira v 12. potezi, t. j.: on postavi kralja svojega s polja e8 na g8, a turen s polja h8 na f8. 13. 0 — 0 — 0 ------------ Beli tudi rokira, a na „dolgo stran" : kralja postavi z el na cl, a turen z al na dl. 13. — __ — TL8 — f5 14. e6 — e7 Lc8 — d7 15. Sgo — e6 Sb8 — c6 16. Se6 — c7 Ta8 — c8 17. Sc7 X d5 Ld7 — e6 18. Lfl — c4 Sc6 — a5? 19. Sd5 — f6f Tf5 X fo 20. Tdl — d8f Tf6 — f8 21. e7 X f8Df mat. V zadnji potezi pride beli kmet v zadnjo vrsto in se premeni v damo, katera dade šah in mat. 5. Dh5 X e5 -f Ke7 — f 7 6. Lfl — c4 -h d7 — d5 7. Lc4 X d5 -f Kf7 - g6 8. h2 — h4 Lf8 — d6 9. h4 — h5 + Kg6 - h6 10. d2 — d4 4 g7 - g5 11. b.5 X g6 ++ „en passant" ali mimogrede; beli vzame črnega kmeta g5 z deske in postavi svojega s polja h5 na g6. 11. ¦— — — Kh6 X g6 12. De5 - - h5 + Kg6 - g7 13. Dh5 - ~n + 2. mat. Hanstein. Mayet. Beli. Črni. 1. e2 — e4 e7 — e5 2. Sgl — f3 d7 — d 6 3 (12 — d4 f7 — f5 4. d4 X e5 . f5 X e4 p iul Morphy. Vojvoda Brunšviški in grof Isouard. Beli. Črni. 1. e2 — e4 e7 — e5 2. Sgl - f3 d7 — d6 3. d2 — d4 Lc8 — g4 4. d4 X e5 Lg4 X f3 5. Ddl X f3 d6 X e5 6. Lfl — c4 Sg8 — f6 7. Df3 — b3 Dd8 — e7 8. Sbl — c3 c7 — c6 9. Lcl — g& b7 — b5 10. Sc3 X b5 c6 X b5 11. Lc4 X b5+ Sb8 —41 12. 0 — 0 — 0 Ta8 — d8 13. Tdl X d7 Td8 X d7 14. Thl — dl De7 — e6 15. Lb5 X d7+ Sf6 X d7 16. Db3 — b8+ Sd7 X b8 17. Tdl — d8+ mat. Potrebna pojasnila k tem igram podamo v prihodnji številki. Navodilo. o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) I. Šah. Mat. Pat. Remis. Rokada. S a h. Ako se kateri koli kamen tako potegne, da sovražnega kralja napade, t. j. da mu preti, v sledečej potezi vzeti ga, treba da se na to opozori igralec s klicem: šah! — Ta pretnja, kateri se mora napadeni kralj takoj ogniti, imenuje se: „šah kralju", in igralec, ki je s svoje stranke kamenom sovražnega kralja napadel, „dade šah". Šahu se ubrani napadeni kralj na tri načine: 1. ali umakne igralec kralja samega na kako polje, kamor mu ne branijo sovražni kameni; 2. ali vzame napadajoči ga kamen s katerim koli svojih kamenov; 3. ali pa potegne kak svoj kamen-med svojega kralja in med sovražni kamen. Proti šahu, ki ga dade skakač ali kmet, pomagata samo prva dva načina. Popisani šah se imenuje navadni šah ali neposredni šah. Možno pa je tudi na drug način šah dati. III. podoba. abcdefgh mp A'Wif//yy inp..........P m %mJmB„, m ^ WM, fHH 'WM mW.mm mm. wm i .....y/yyt, vzm%& wZ%v/!k Ž^Žž^žž ym 'W§ W§ Up Srn m m m ,mm '//M% WB m. mw, m wm abcdefgh Včasih namreč stoji med kraljem in med sovražno figuro kak drug sovražni (Dalje prih. kamen; ako se ta kamen premakne kam drugam, o d kri j e se zadej stoječa figura in dade šah. Takov šah imenuje se o d k r i t i šah. V podobi III. n. pr. da, lehko bela dama črnemu kralju direktni ali navadni šah, ako se potegne na g5 ali na f6. — Ako se pa premakne beli tekač d4 kamor koli, dade za njim stoječi, zakriti turen šah. Pa tudi tekač sam more dati šah, ako gre ali na polje b6 ali na L6. V poslednjih dveh slučajih dohode črni kralj dvojen šah, namreč od tekača direktni, od turna pa odkriti šah. Takemu dvojnemu šahu se mora kralj umakniti, ker ga svoje figure ne mogo braniti, kajti ni nikdar dopuščeno (iz-imši rokado), dve potezi h krati napraviti. Cesto se pripeti, da jedna (navadno slabejša) stranka more nasprotnemu kralju neprestano šah dajati, ne da bi mogla druga stranka to zabraniti. Tak šah se imenuje vedni ali neprestani šah (echec perpetuel); igra ostane v jednakem slučaji neodločena, t. j tiate partije ne izgubi in ne dobi nobedna stranka. Smoter ali konec partije pri šahu je ta, da vsaka izmed bojujo-čih se strank (igralcev) skuša s spretnim igranjem (manevriranjem) nasprotno stranko toli oslabiti ali v zadrego spraviti, da jej je možno, sovražnega kralja ujeti, ali mat napraviti. Tisti igralec, kateremu se to posreči, je zmagalec, a nasprotnik njegov izgubi igro, katera je z matom končana. V vsakej partiji pa ni možno niti jedni niti drugi stranki sovražnega kralja mat napraviti; v takih slučajih je partija neodločena, kar se imenuje: „i'emis"; pa tudi ako je kralj jedne stranke „p at", ostane igra neodločena. Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) Mat. Mat (ali šah-mat, a bolje in običajno je: mat) je kralj, ako mu kak nasprotne stranke kamen šah dade, ne • da bi se mogel ali ta kamen na kaker-gen koli način vzeti, ali pa šah odstraniti, a kralj sam pa tudi ne sme ali ne more ogniti se na sosednja polja, ker ali njegove stranke kameni stoje na njih, ali pa mu branijo na nje stopiti nasprotni kameni, ker bi se ondu zopet izpostavil šahu. Kralj se tedaj ne more ubraniti šahu in partija (igra) je končana- Ako gre v III. podobi (št. 6) bela dama z 15 na f8, ondaj je črni kralj mat, kajti mu dade dama šah, kateremu se ne more ogniti: vsa 8. vrsta je v oblasti bele dame, katere črni kralj ne more vzeti, ker je predalječ od njega; isto tako mu brani dama na polje e7, a beli kralj varuje polji c7 in d7. — Pa tudi, ako se potegne bela dama na polje d7, bil bi črni kralj mat, ker dohode šah, pa ne sme vzeti dame, kajti jo ščiti beli kralj, a vsa polja, na katera bi se mogel podati, nahajajo se v oblasti dame, ali dame in kralja. Več jako elegantnih in čistih matnih pozicij smo že podali v raznih šahovih nalogah; te naj bodo tudi šahovim začetnikom za vzgled, da si bolje pred-očijo, kedaj je kralj ^mat". Pat. Matu podoben je »pat"; razlika med matom in patom pa je ta, da se pri apat-u" ne more vleči niti „pat" stoječi kralj, niti kak drugi njegove stranke kamen, ne da bi bil kralj izpostavljen šahu. Ako v III. pod. vleče beli 1. Df5 — e6, ondaj je črni kralj pat, kajti ne more vleči nikamor, da se ne bi podal v »šah", a vender na polji d8 ne stoji v Šahu. V tem slučaji bi bila partija neodločena, da-si ima beli tri figure več, nego črni. Remis. „Remisu ali neodločena je igra, ako ne more noben igralec svojega na- sprotnika mat napraviti. Razven pata je to tudi v naslednjih slučajih: 1. Ako nema noben igralec dovolj močij (kamenov), da bi nasprotnika naredil mat, ako n. pr. samo oba, kralja ostaneta na deski, ali če ima jeden igralec še samega kralja, drugi pa razven kralja samo jednega tekača ali jed-nega skakača. 2. Ako oba, igralca trdovratno ponavljata isto potezo ali več potez, ali pa, ako jedna stranka, z vednim šahom sili nasprotno stranko, da ^edno ponavlja iste poteze. 3. Ako ima igralec dovolj močij, da bi sovražnega kralja mat napravil, pa tega ne razume (ne zna). O poslednjem slučaji bodemo pozneje še govorili; k 2. točki pa poda-jemo sledeči diagram: IV. podoba. a b ilJm9iJmzU^HJ0 m WM mm W3 UP HI k MM W% UP WM mmnt abcdefgh Beli potegne 1 Dfl — f8 f; črni kralj se mora umakniti na h7, a beli gre z damo na f7 f; črni kralj mora nazaj na h8, a bela dama gre spet na f8 in potem na f7 i. t. d. Beli torej napravi z vednim šahom remis, dočim bi bil drugače izgubljen, kajti bi bilo črnemu mogoče, napraviti si iz kmetov dve dami ali dva turna i. t. d. (Dalje. Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike (Dalje.) Rokada. Osnovnim pravilom šaha se prišteva določilo, da sme igralec vsak pot le jedno potezo napraviti, to je jeden sam kamen premekniti na šahovi deski. Je-denkrat v vsaki partiji pa je dovoljen vsakemu igralcu izimek od tega pravila, da namreč sme h krati premekniti kralja in turen. Ta izimek se imenuje: rokada ali rošada in se šteje za jedno samo potezo. Rokira se, ako prestavi igralec svoj turen s prvotnega njegovega stališča do kralja, ki tudi še stoji na prvotnem svojem stališči, a h krati tudi kralja na drugo stran turna. Kralj sme navadno storiti le jeden korak; pri ro-kadi pa stori dva koraka, t. j. preskoči jedno polje, na katero se turen postavi. Rokirati pa je smeti le tedaj : 1. ako ni dotle vlekel niti kralj niti turen, s katerim se hoče rokirati; 2. ako so prazna vsa polja med kraljem in turnom; 3. ako kralj ne stoji v šahu; ako je bil že poprej kedaj šah dobil, a ga odstranil, ne da bi bil vlekel, ne izgubi vsled tega pravice do rokade; a naravnost iz šaha ne sme se rokirati ; 4. ako se polje, preko katerega gre kralj, in tisto, na katerem stoji po rokadi, ne nahaja v oblasti sovražnih kamenov, t. j., da se ne bi nahajal kralj v šahu niti na polji, katero preskoči, niti na tistem, ki se na-nje postavi. V naslednjih dveh diagramih smeta v V. podobi rokirati oba, igralca, vsak na obe strani, a v VI. podobi ne sme rokirati nobeden igralec. Rokada se zvrši, ako n. pr. v V. pod. beli potegne turen al do dl in prestavi potem kralja na cl; to se imenuje „dolga rokada" ali „rokada na dolgo stran" in se zaznamenuje z znakom : 0 — 0 — 0; ali ako potegne turen hI do fl; in prestavi kralja na gl; to je „mala rokada" ali nkratka rokada"; rokada na malo stran. V. podoba. Črni abcdefgh i V&faz/. vWkv w%%6 a H a §§w|3i a H wm 'mm mm m mm abcdefgh Beli. VI. podoba. Črni. abcdefgh iHif I i m fili Mm. m mm m ¦mm. p. m mM m mm abcdefgh Beli. Prav tako sme rokirati tudi črni: Ta8 — d8 in Ke8 - c8 = 0 — 0 — 0 ; ali pa: Th8 — f8 in Ke8 — g8 = 0 — 0. Nasproti pak v VI. podobi, kakor že omenjeno, ne sme rokirati niti beli niti črni niti na dolgo niti na kratko stran; belemu zavira rokado na obe strani je-dini črni skakač, ker se nahajata v njega oblasti polji dl in fl, preko katerih je skočiti belemu kralju, ako hoče rokirati. Črnemu pa brani rokirati na dolgo stran beli skakač na c8, a na malo stran tekač a3, v čegar oblasti je polje f8. (Dalje.) Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) Smoter rokade je, da se odstrani kralj se srednjega polja, katero je dostopno mnogim sovražnim napadom, ter spraviti kralja v varno zavetje, in da se uže zgodaj razvijeta turna t. j. da uže o začetku igre sodelujeta ta teh-tovita oficirja. Stranka, katera hitro razvije svojo igro, dobode navadno prvi naskok ali napad. A naskok, ini-cijativa je igri duša. Zatorej je v obče priporočati vsakemu igralcu, da kar mogoče kmalu rokira, kakor je navadno tudi koristno, nasprotniku po možnosti dolgo zabranjati (zavirati) ro-kado. Omeniti nam je še tako zvane neomejene ali italijanske rokade, katera je samo na Italijanskem običajna. Ondu sme pri rokadi skočiti kralj s polja el, (e8) do al, ali hI (a8, h8), turen pa s polja al ali hI na vsako polje do el. Izven Italije pa neomejena rokada nikjer ni dopuščena. V. Razmerna vrednost šahovih ka-menov. Vrednost vsake posamične figure se ravna po tem, kako so postavljene. Čem prosteje te more figura gibati, tem večji je njen upliv, tem močnejša je. Po tem načelu treba vsak kamen tako postaviti, daje možno z njegovega stališča potegniti ga na razne strani. Po posebnem načinu, kako smejo iti in jemati, tedaj ne glede na pozicijo, v katerej se nahajajo figure, ceni se njihova razmerna vrednost tako-le: Jeden mali oficir (skakač ali tekač) velja toliko, kakor 3 kmetje. Skakač je vreden baš toliko, ko tekač. Turen je vreden jednega tekača ali skakača in 2 kmeta, a nekoliko slabši od dveh malih oficirjev. Turen z dvema kmetoma je po priliki vreden toliko, ko dva mala oficirja. Dama je vredna = 2 turna = 3 male oficirje, a močnejša od 1. turna in 1. malega oficirja. Vrednost kralja je jako problematična; kajti te-ta, da si je glavna figura pri šahu in sam ob sebi skoro toliko vreden, ko tekač ali skakač, potrebuje večjidel varstva drugih kamenov in more stoprav proti konci igre krep-keje podpirati svojo armado, ko je uže večina oficirjev ostavila bojišče. Vrednostni razloček med damo in turnom in med malim oficirjem se imenuje kakovost ali kvaliteta; do-bode-li igralec za svojega turna sovražno damo, ali za tekača ali skakača nasprotne stranke turen, pravimo da dobode kvaliteto. (Dalje.) Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) S člankom v zadnjem (9.) zvezku našega lista je završena razprava o ob-,čih pravilih, veljajočih pri šahu. V prihodnjej številki priobčimo še zakone, katerim se klanjajo malo ne ša-hovci vsega sveta, in ki so merodajni pri turnirjih ali „dvobojih" (matches) ^na šahovej deski po vsi Evropi in Ameriki, a potem preidemo k teoriji šaha. Danes pa podajamo v pojasnilo pravila o preobražanji kmetov jedno partijo, ker ima to že povsodi med izurjenimi šahovci veljajoče načelo med slovenskimi šaholjubi mnogo protivnikov, kojim se zdi vodilo: da je smeti narediti iz kmeta drugo damo ali tretjega skakača nelogično ali nesmiselno, ker -se o začetku igre nahaja na deski le jedna dama, le dva skakača i. t. d. 4. partija. Kieseritzky-jev gambit. .(Igrana je bila v Berolinu 21. avgusta 1839. 1. *). 1. 2. 3 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. :ll. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Hanstein. Beli. e2 — e4 f2 — f4 Sgl — f3 X X h4 e5 c4 d4 d3 f3 g5 g& — f4 — c3 — d2 — gl — f3 Sd3 — f2 f4 — f5 Kd2 — c2 X g2 h2 Sf3 Lfl d2 Se5 g2 Lcl h4 f3 C2 Kel Thl Ddl Tgl pl. Lasa. Črni. e7 — e5 e5 X f4 g7 - g5 g5 — g4 h7 — h5 Th8 — h7 d7 — d6 f4 — f3 Lf8 — e7 Le7 X g5 Dd8 X g5 Dg5 - g7 g± - g3 g3 - g2 h5 — h4 h4 — h3 Sg8 — f6 Dg7 — h6 + h3 — h2 h2 — hI D Tii se je pripetil redki slučaj, daje dospel kmet na zadnje polje, predno je bil vzet kak oficir, ki bi se mogel postaviti na njegovo mesto, kajti vzeti tekač je bil črni tekač, t. j stal je na črnem polji, dočim se preobrazi kmet na belem polji in bi tedaj imel črni, ako vzame tekača za kmeta, dva tekača na belih poljih, a nobednega na črnih poljih. A držeč se pravila, da je igralcu svobodno, vzeti si katerega koli oficirja, premeni črni svojega kmeta v damo. Črni. abcdefgh up i awb y A'w% /čw% A ¦P AW/ ŠW/Š'MA —: . ¦|\« fjl abcdefgh Beli. 21. 22. 23 24. 25. 26. 27. Sf2 X e4 — Lc4 — Sbl — d2 hI e5 fl Dh6 — hI Th7 d6 d4 — Tg2 X d5 h2 - h2 X e5 Sb8 — c6 Sf6 X d5 Dhl X h2 Lfl — d3 Ako 27. Df3 X d5 — dobode črni partijo z 28. Lc8 X f5 -f in 29 Ta8 — d8. 27. 28. 29 30-31. 32. 33. Kc2 Tal Thl f5 c3 Kb3 — b3 — hI — h8 + — f6 X d4 — c2 Sd5 — b4 + Sb4 X d3 X d2 — d7 — d4 + — b4 + — el + Dh2 Ke8 Sc6 Dd2 Sd8 Črni zmaga. s) Prim. v. d. Lasa: Berliner Schacherinnerungen. (Dalje) Navodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) VI. Zakoni, po katerih seje ravnati pri igri. Naslednje zakone naj si vsak slovenski šaholjub dobro utisne v spomin ter se vselej po njih ravna; kajti le tedaj se mu bode možno ogniti sitnih prepirov, ki nastanejo žalibože cesto tudi med ša-hovci, ako se tesno drži teh zakonov. §• L Prva poteza in barva kamenov se menjata pri vsaki partiji; glede prve partije odloči žreb. *) Kdor dobode beli kamen, igra z belimi in stori prvo potezo. §• 2. Vselej, tudi v prvič se potegne h krati jeden sam kamen. §. 3. Poteza je dovršena, ko se je bil premeknil (prestavil) kamen na kako drugo polje in ondu izpustil. §• 4-Zapazi li igralec, predno sta bila šah ovca storila vsak četrto potezo, da je kaj — ali deska ali kameni — napačno postavljeno, to sme zahtevati, da se igra začne iz nova; po dovršeni četrti potezi treba k temu privolitve nasprotnikove. Takisto je tudi, ako je bil igralec, da-si neopravičen, vender po pomoti storil prvo potezo., §• 5-Nobedne poteze ni smeti nazaj jemati. Ako se igralec, ko je on na vrsti, da vleče, dotekne kakega svojih kamenov, ne da bi dejal preje: „j' adoube" ali: „popravljam ', to mora premekniti tisti kamen, katerega je bil prijel; ako se pa dotekne sovražnega kamena, mora ga vzeti: piece touchee, piece jouee, ali slovenski: doteknil — premeknil. Ko bi pa kamena, katerega se je bil doteknil, ne bilo možno pre- mekniti ali (sovražnega) vzeti, to mora za kazen potegniti igralec svojega kralja, ki pa v tem slučaji ne sme rokirati. Ko bi pa tudi kralja ne mogel premekniti, ne da bi ga razpostavil šahu, nema dotek-nitev kamena nikacih nasledkov. Kazen sme zahtevati nasprotnik samo dotle, dokler se še sam ni doteknil nobednega svojih kamenov, da bi ga potegnil. .§¦ 6. Ako potegne igralec kak svoj kamen drugače, nego ga sme po pravilih o teku tistega kamena, ali kak kamen nasprotnikov, sme ta, dokler še sam ni nobednega kamena prijel, zahtevati, ali da je nepravilna poteza veljavna, ali da igralec, ki je tako potezo storil, vleče kralja za kazen, ali naposled, da napačno potezo nazaj vzame in napravi drugo, pravilom ustrezajoče §• 7. Samemu kralju, ne pa tudi dami ali drugim kamenom, zakliče se „šah!"> vender to tudi glede kralja ni neogibno potrebno ; ne sme se pa dalje igrati, ko bi kak igralec svojega kralja v šahu ostavil ter drug kamen potegnil. Taka partija je torej neveljavna. §• 8. Kdor sovražnega kralja — ako se ni bil nasprotnik že prej udal — napravi mat, oni zmaga; tu ni nikacega razločka, se li kralj sam še nahaja na deski (roi depouille), ali je tudi drugih kamenov premagane stranke še na nji. Ako pa močnejši igralec na konci igre nasprotnika do uštete 50. poteze ne bi naredil mat, velja partija za neodločeno. Poteze obeh strank šteje v takem slučaji nasprotnik. Ko bi bil pa za teh 50 potez vzet kak oficir, začne se štetev iz nova od 1. do 50 i. t. d. *) Ali srečkanje. To se zvrši tako-le : Jeden igralcev si vzame v vsako roko po jeden kamen, a razne barve; drugi igralec naj potem ugane, v kateri roki je beli kamen. Ako ugane, dobode belo barvo in 1. potezo, ako ne ugane, pa naopak. fiovodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.) Kratka teoretična razprava o odpretjih (otvorjenjih). I. Odprte igre. A. Igra s kraljevim skakačeni. V pojasnitev dozdaj podane -teoretične razprave priobčamo danes tii % Nepravilna hranitev. (Igranaje bila 1880.1. v Wiesbadnu Beli. Englisch. e2—e4 S gi-f3 S f3Xe5 d2—d4 L f 1—e2 S e$—C4 C2 — C3 ,L e2Xc4 Čudno,/ da je Črni. Bird. e7—e5 d7—d5? d5Xe4 L c8—e6 f7—f6 S b8—c6 L e6 X 04 . f6-f5 Bird, znani Izvrstni igralec, prezrl naslednjo potezo belega, vsled katere dobode ta jednega oficirja. Dosledna je bila poteza D d8— 'Afl 9. Ddi-b3! 10. II- 12. n- -14- 15-16, »7-|8. 19. ^o. 21. 22. 23 L ciXh6 L h6— f4 L C4—d5 L d5Xc6 L f4-es f2—f3 e5 Xb8 bi—a3 —o—o di—ei ci— bi D L S o- T K S a3—C4 K bi—al D b3-b5! ^ Izredno duhovita poteza be lega. Takisto tudi naslednja S g8— h6 D d8-f6 o—o—o g7-gS f6xc6 e4—e-3 L f8—d6 T d8xh8 D c6—e8 • ej —e2 D e8—e3f T h8—d8 D e3—d3f L d6—f 4 K c8—b8 24. 25- 26. 27- S c4—d6 ! D S d6xb5 T Kal —bi K bi—c2 Črni d3Xb5 d8—e8 g5—g4 se podd. II. Italijanska partija. Igrana na Dunaji 1873. leta. A I 2 *y J ¦4 Beli. Schuarz. e2—e4 S gi-f3 L-fi—04 C2—C3 d2—d3 Črni. A. Csank. e?— eS S b8—c6 L f8—cs L c5—b6 h7—h6 6. 7-8. 9-10. 11. 12 S o—-o a2-—a4 b2—b4 . b4—b5 D di— b3 L c I—e3 L e3Xb6 teoretičnega d7~d6 s gš—H a7—a5 S c6—e7 o—o S e7—g6 . c7Xb6 stališča se zadnja poteza črnega ne more imenovati dobra ; osamljena dva kmeta na isti vrsti sta kvarljiva, in tudi kmetu d6 je umaknena opora. A v praktični igri je cesto koristna, ker se tako črnim odpre črta c, po kateri se spravi Ta8 v igro. 13. S bi—a3 L c8—g4 14. S i 3—d2 L g4- e2 15. T fi- ei S g6—f 4 10, g2—g3 S f6—g4! Beli je imel tu v mislili nadaljevanje : S f4 — b3f ; 17. Kgl—g2, Le2—g4; 18. f2 — f3, L g4-d7, a je prezrl duhoviti odgovor črnega. 17. ,f2~4f3 S f4-h3t Ako g3Xf4, to: Dd8—h4! 18. K gi—ga S g4—e3f 19. Kg2Xh3 D d8—gs Ako K g2—hi, nadaljuje črni: Se3 X 04 ; 20. Db3 X c4, L e2Xd3; ali pa naredi z vednim šahom r&nis. 20. g3—g4 L e2Xf3 21. T ei—gi L f3Xg4f 22. Beli se poda, kajti je v 2 potezah mat: K hr—pt h3— &j D g5~f4f; 23. K I13— g4, g7—g5f in mat. Črni je igral konec partije v velikem slogu. III. Italijanska partija. Igrana v Darmstadtu šušca meseca 1877. 1: Beli. Stade, Bussmann in Gutmann. i. e2—e4 2. L fi— C4 3- S gl-f3 4. da—d3 S- S f3-gS? Črni. A. Ft-itz. e7 - e5 f8-cs b8-c6 d7—d6 g8—h6 6. D di—h5 o—o 7- S_g5-f3 S;f6-g4 Beli se je s svojim popa-dom ali naskokom nekoliko prenaglil; vsled tega je njegova dama na neugodnem mesti, črnemu pa je hila dana prilika, naglo razviti svoje figure. Kazen za prenagljeni naskok je izredno elegantni popad nasprotnika. 8. o—o S g4—f6: 9. D I15—g5 h7—h& 10. D g5^-d2 L c8—g4 it.:. S {3— ei D d8—d7 zdaj h2 tekača: Ako potegne beli —h3, žrtvuje črni L g4Xh3! 12. S bi—03 13. S C3—ds 14. K gi—hi S f6—h$ S' cb—d4 K g8—h8 ! Poslednja poteza črnega je Uvod ali začetek dobro preračunane iti korektne ter blesteče kombinacije z elegantnimi žrtvami. 15. fa-f3 f 7—f 5 16. f3Xg4 f5Xg4 17. T fiXf8f T a8xf8 18. S ds—e3 Akog2 —g3, odločuje De8 ! n, pr. 18. g2—g3, Dd7— e8! (preteč Sg3f) 19. Dd2—ga, S hSXg3f; 20. D g2Xg3, Sd4—e2! 2i.Dg3—g2, Se2 —g3t itd. 18. .... g4—g3 19. I12-I13 T f8,-f2 Ako 19, ha Xg3, nadaljuje črni: Sd4—e2 ! 20. Se3—f$, Tf8xfS; 21. e4Xf5, S I15 Xg3t; 22. K hi—ha, S.g3 —fif; 23. K ha - h 3, Ddy Xf5f in zmaga. 20. D d2—-d I S hS_f4 21. Dgl—g4 S f4Xh3 22. D g4Xd7 T f2—flf 23. S e3Xfi S h3-f2f 24. K hi—gi S d4—e2f mat. Konec je izredno zanimiv in krasen. (Dalje.) ilavodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje). - a t k a teoretična r a z p r a v a o odpfetjih (otvorjenjih.) I. Odprte igre^ A. Igra s kraljevim skakačem. Ako beli namesti, kakor v italijanski partiji, 3. Lfi—C4, stori 3 Lfl ^b5, nastane tako zvana španjska partija ali Ruya L o p e z - a igra. Ta igra je jako sigurna za oM igralca in ima mnogo prednosti pred marsikaterimi drugimi igrami s kraljevim skakačem. Zatorej je osobito v zadnji čas med dobrimi šahovei jako priljubljena. Tu podajamo par najimenitnejših varijant: L r. e'2—«4, ej—e5 ; 2. Sgl—L3, Sb8—c6; 3. Lfi —b-5, «7—«<5.\- 4. LbS a4, Sg8—f6; 5, o—o, Sf6 X e4; 6. d2—d4, b7—b5; 7. La4—b3, d?—ds ; 8, Sf 3X e5, Se 6 X e5; 9. d4 X e5 ; L c8—b7 ; 10. Ltf l-e3, Lf 8~e7; 11. S bi—d2, S e4 X d2 ; 12. D di x dž, 0—0; 13. iz— {4, {7—fo; 14. c2—03 in igra je za oM igralca jednaka. Ako beli nadaljuje: 5. S bi—c3 (mesto 0-^0), potegne črni Lf 8— b4 in tedaj nastane tako imenovana španj.ska igra se štirimi skakači (Vierspringerspiel); tudi poteza 5 .... . Lf 8—04 je dobra; n. pr,: 5. Sb 1— C3, Lf 8—c4; 6. Sf 3 X e«L Se 6Xe5 ! 7- d 2~d4, Lc5 — d6; 8./ f 2 _-f4, Se 5—c6 ¦!; 9. e4—ej;, Ld 6—b4; 10. e5Xf6, Dd 8 X f6 in črni ima dobro igro. Ako: 7. . . . ... Le 5— b4, 8. d 4XeS, Sf 6Xe4; 9. Dd. 1—d4, Se 4Xc3; 10. b2 Xc3, c7-cs; 11. Dd 4—e3, Lb 4—a5 ; 12. De 3Xe$; b7—5; 13. La 4—b3, L c8-b7; 14. 0—0! Ta 8—c8; 15. De 5 Xe3, La 5Xc3; 16. De 3—g3l, Dd 8 — e7!.; 17. Le I—g$ in beli ima boljšo igro. Igra se štirimi skakači bi se prilično tako-le nadaljevala: 5. Sb 1—c 3, Lf 8—p4; 6. Se 3—d5, Lb 4—cs; 7. C2-C3, o—o!; 8. d2—d4, e5Xd4; 9. c3Xd4, Le 5—e7; 10. Sd 5Xf6 -f, Le 7X.f6.; n. d4—d5, Se 6—b8 •; 12. e4—e$, Lf 6'—eL. .Črni dobro stoji, kajti belemu ne bode možno vzdržati svojih kmetov. Se druga nadaljevanja v spanj ski igri so: 5. d2—d3, U 8-c5, 6. C2-C3, h 7—b5 i. t. d. II. 3..____SgS—f6! 4. 0—0, Sf 6 Xe4; 5- d2—d4, Lf 8-e7; 6. Dd 1— e2, Se 4—d6; 7 L bSXc6, b7Xcb; 8. d4 Xe5, Sd6—b7; 9. Le 1—«3-,o—o; 10. Tf: 1— di, Dd 8—e8! 11. Sb 1—03, Sb 7 —d8 i. t. d.; ali: 3.. ,, . Sg 8—f6; 4. d2—d3, d?—d6; 5. Lb 5Xc6 +, b7Xc6; 6. b2—113, g7—g6; 7. Sb 1—C3, Lf 8— g7; 8. Le i—e3Y c6—c5 ; 9. Dd i—d2, b.7 —h6;' 10. b2—b3, Šf 6—g8. 11. g2—g4, Le 8—e6 ter potem Sg 8—e7—c6 m obe" stranki imata dobro igro. Se nadaljevanja: 3.... d7—d6; 4. Lb S X c6-f, b7Xc6-d 2—d4, e$ X d4; 6. Dd 1X^4, epr—c$ i. t. d. nam je omeniti in s tem završujemo razpravo o španjski partiji, dodavši opazko, da je jedro ali pointa ti igre vezanje črnega skakaea c 6 in torej indirektni napad na kmeta e5. Začetek: 1. e2—e4, e7—e5 ; 2.- Sg I— fti.Sg8—f6 se imenuje ruska partija; nadaljuje se: 3. Sf 3Xe$, d7—d 6!; (to je jedrno pravi odgovor črnega; jako slaba bi bila poteza: 3. .... Sf 6xe4); 4. Se 5— f3, Sf6,Xe4; 5. d2—d4, d6-d5; 6. Lfr ^ d3, Sb 8 -c6j; 7. o—o, Lf 8—67; 8. c2-^c4, Le 8—g4; 9. Sb I—C3, Se 4XC3; 10. b2Xc3, o—o!; 11. Ta 1— bl^ d$ x C4; 12. Ld 3Xc4, Se 6—a_5; 13. Le 4— —d3, c 7—:c6. To je najboljše nadaljevanje črnega V tej igri, katera se s teoretičnega stališča kot pravilna ne more priporočati, a v praktični partiji bode možno le izvrstnemu in teoretično po vse izobraženemu igralcu, z belimi vseskbzi prav igrati; zatorej se nam ne zdi ruska branitev nič slabša od drugih od teorije priporočanih. Šibkejšim hranitvam se prišteva tudi igra »z dvema skakačema na drugo roko: I. e2—e4, e7 — e5 ; 2, Sg 1—f3, Sb 8—c^>; 3. Lf 1—C4, Sg 8—/6 zavoljo nadaljevanja: 4. Sf 3— g'5 !, d7—d5 ; 5. e4 XdS, Sf 6xdS (holje je tu: Se 6—a5 !, po kateri potezi sta obe igri jednaki); 6. Sg 5Xf7, Ke8Xf7; 7- Dd i-f 3 +, Kf7 —e6; 8. Sb .1—c 3, Se 6—e? ; 9. d2— d4, 07 -c6; 10. Le i— g"S, e5Xd4; u„ o—o—o, d4Xc3; 12. Th i^ei -{-, Ke 6 ~d6; 13. Le4Xd5, c3Xb2-|-; 14. Kc i —bi, c6xds; 15. Lg5Xe7-f, Lf 8Xe7; ib. Tdixd5+, Kd6—c7; 17. Df3—C3 -f-, kralj gre" kamor koli; 18. Td5Xd8+, Le? Xd8; 19. Dc3Xg7 in zmaga, Ako beli v -italijanski, partiji po: I.'e2 — 64, e.7 - e5 ; 2. Sgl -13; Sb8—c6; 3, Lfi e—4, Lf8^-c5 potegne; 4. bž—^b in črni tega kmeta vzame': 4 . . . : Lc5 Xb4 ali Sc6 X b4 , ¦; to nastane : ,g a m bit k a p i t en a Evans a, ki ima ime" po izumitelju poteze :b2— b4, angleške ¦¦ vojne mornarice kapitenu W. D;, Evansu iz Milforda. Ta partija je ¦iz-- najživahnejšlh in najbolj' zanimivih, ter za oba igralca jednako nevarna. Po teb-. retičnih raziskavah, bi moral v vsakem gambitu beli igro .izgubiti, ker popad, .ki ga dobb.de za žrtvovanega kmeta, ni popolni ¦ nadomestek , za - materijalno . izgubof Ali v praksi, osobito v . turairskiri. partijah, celo izvrstni 'igralci, n.. pr. Zuckertort in drugi posebno kapiteha Evanša gambit radi odklanjajo, ker >.e je hudemu popadubelih. r& jako -težko ubraniti.. Mi podajamo, gledč na veliko mnogovrstnost nadaljevanj v tej partiji le najboglavitnejše varijantej ker bi sicer "bila razprava mnogo preobširna in namrto nedostaje prostora.. Nadaljevanje : 4. b2—-b4, Lc5 xis4, 5- č2—03, Lb4—-e$ ; t>. ,0—0, d;—db; 7. d2- d4-, e5Xd4;8. C3 Xd4, Lc5—b6.se zmatra najboljšim za obe stranki ter-se imenuje-:" n o r m a In o, m,.po-zicija, ki je nastala po teh osmih potezah; n ar m a 1 ii a po z i c i j a.' Prav ta pozicija nastane lehko tudi, ako črni vzame-se- ska-kačem: 4.... . .Sc6.Xb4;'S: c2—C3, Sb4 — cO: b. 0—0 i.'-1, d. Beli zdaj more svojo partijo ha pet raznih načinov, nadaljevati: a) $.bi~-c3,,. b) d4 , r*7&$?'- c)'Eci —1>2. d) I12—h-3 in ej a2— a4'. Najboljši sta, prvi dve" nadaljevanji, ki se pa navadno'v glavnih stvareh strinjata;. Tu sledi jedna varijanta: 9. Sbi— c3, Sc6-—a5 !; 10. Lc4—d3, Sg8 - ej ; 11. d4— —dL, o—a; 12. Lci—b2, C7—C5 : 13. Sej. —e2, Se?—gb; 14. Ddi—da, T7—f6 ; 15. Kgi —hi, Lb6—C7,; 16. Tal—ci, Ta8— b8; .17. Se2—g3, b7—bs; 18. Sg3—f$, 05—c4; 19. Ed3—bt, b5—b4; 20. Lb2— CI4,. C4—03 ; 21. Dd2—di!-Sgb—f4. Zdaj je belemu na izvolji nadaljevanje, gz-^—g4-ali pa Tfl—gl, ali v.obeh slučajih bode polagoma čini dobil močnejšo igro ter na--pdsled zmagal. Tudi po potezah:. 4. b2—b4, Lc5 Xi>4 :¦ jj. c2—C3, Lb4—a5 ; 6. d2—d4, e5Xd4-: 7. O^—o je črnemu na izber nadaljevanje: ijjf, . . . . d7—db ; 8. C3 X d*,. La5—bb, s katerim je zopet dospel do normalne pozicije; ali pa nadaljevanje: f. . . . . d4Xe3: katero se imenuje »komp~romitovani Evansov gambit«, ker v tej varijahti dobode črni pač dva kmeta,, a se zato razpostavi jako hudemu in nevarnemu sovražnemu napadu. Vender se zmatra v novejši čas, odkar je znano nadaljevanje, katero tu podajamo, in osobito II. poteza (b7—-bs), kompromrtovanr gambit za ..črnega ugodnejšim, nego-li normalna partija.:. N. pr. 7. . . ,._,' d4XC3; 8: Ddi— ¦-b3, Dd8'—fb; 9, "e.4—e5, Df6—gb; 10. Sbi X c3, -Sg8 -e? ; IT. 803—e2, 7>j—bj: 12. LC4 Xb5, Ta8—b8 ; 13 :- Db3.---.a4, a 7 — ab;. 14. Lb5Xcbr Se7Xcb; 15. Lcr—a3,..TbS ~—bS;; ib. Se2—d4, ,ScbXd4; 17- Da4X d4, Ea5—.bb; iS. Dd4—cj; Lc8—', črni ima ugodno "pozicijo. (Dalje prihodnjič.. \'ečkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo "pri meni j tudi platnice za prejšnje letnike »Ljubljanskega Zvona«. Naznanjam, dase* dobivajo, za vse dpzdanje letnike v raznovrstnih barvah. Janez Bpnač, knjigovez, Poljanska Cesta 10; fiavodilo o pravilnem igranji šaha za začetnike. Kratka teoretična razprava o o d p r e t j i h (otvorjenjih/ /. Odprte igre, A. Igra s kraljevim skakačem. (Dalje). Ker je branitev po vžprejetji Evansovega gambita toli težavna, svetovati je, da se gambit ne vsprejme, nego odkloni z 4. . . .'.. Le5 — b6; tudi po odklonitvi nastane igra cesto jako zanimiva in zapletena. Belemu je po odklonitvi možno ali naskok nadaljevati, ali pa s potezo 5. a2—a4 z nasledu-jočim c2—03 in d2—d3 kreniti v neko va-rijanto italijanske partije. Naskok se more nadaljevati na dva načina, ali s 5. b4—b4 ali s 5. 0—0. N. pr. 5. b4—b5, Sc6—a5; 6. Si3Xe5, Dd8—g5; 7. Le4Xi7t,,Ke8 —18; 8. Lf 7 Xg8, Dg5 X e5; 9, Lg8-d5, c7—c6; 10. Ddi—f3f, Kf8—e8; 11. Df3 —f7f, Ke8—d8; 12. b5Xc6, b7Xc6; 13. d2—d4, Lb6xd4; 14. Lci—f4, De5—f6; 15. Df7Xf6f, Ld4Xf6; 16. e4-^e5, Th8 —e8; 17. Ld5—f7, Te8—e7; 18. 0—0, Lfo X e5 ; 19. Lf4 X e5, Te7 X e5; črni stoji nekoliko bolje. Jednako mnogovrstna in prav takisto zanimiva, kakor kapitena Evansa gambit je tudi škotska partija: 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgi—f3, Sb8—c6; d2—d4„ eSXd4; 4-Sfs X ^4, in osobito nadaljevanja: 4. Lfl —04 {škotski gambit) in 4. C2—03 (Gorin-gov gambit). Tu nasledujejo 3 varijante: I. 4. Sf3Xd4, Lf8—05; 5. Lci~e3, Dd8— f6; 6. C2—03, Sg8—e7; 7. Lfi — b5 !, 0—0; S. o—o, d7—d6; 9. Lb5Xčo, b7Xc6; 10. Sbi-7-d2. —- II. 4.' Lfl—c4, Lf8—c5; 5. C2—C3, d4—d3; (najbolje je tu: 5. .... Sg8—f6. s katero potezo krene črni v italijansko partijo.) 6. b2—b4, LC5—b6; 7. Ddi—b3, Dd8—f6; 8. o—o, d7 —d6; 9. Lc4Xd3, Lc8—e6; 10. Db3—92, h.7—-h6; obe igri sta jednaki. — III. 4. C2—Č3, 04X03; 5. Lfl—;C4, Sg8—f6!; 6. 0—0, d7—d6; 7. SbiXc3, Lf8—e7; 8. Lci — «3> o—o; 9. Sf3—d4, Sf6—g4; 10. Sd4 Xc6, b7Xc6; 11. Le3—f4, Le7—f6. — Tudi zdaj sta obe poziciji prilično jednaki. Poslednje odpretje, katero še spada k igri s kraljevim skakačem, je angleška igra: 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgi—f3, Sb8—c6; 3. C2—cj. Najzanimivejša varijanta v tej igri je odgovor črnega: 3. ... . /7~/S, ki se imenuje ¦»gambit Ponzianija«. po ita- lijanskem igralcu D. L. Ponzianiju; dobre so tudi še poteze: a) Sg8— fo, b) d7—d5'. in c) d 7—d6 Tu sledita dve varijanti: I. 3. . . . ., 17—f5; 4. d2—d4, d7—d6; 5, d4Xe5, i5X