POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDKNSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Siarečnim v Hs&dsvift srniša m**eina Din IX—, v tm»s*matra mttečnm Din IS.—, — Uredništv* in uprav*g Maribor, KeJks tttiu S »eiim predel 22, ttltfm 2326. Cekovrtl račun U 14 335. — Podružnici: Ltubljana. D* tov«*« rtomk-a Celi*, Delavska sborntcm — Trbovlte, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopUt %* ne vrača}«. — Neirenkirans pisma te ne sprejemalo. — Mali »glasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1.—, m&t	M	t&sSih v taeial*e načni delavstvu Im mamtiitatem. vsaka beseda Din OM
lt«w. 28 o ttariaor, torek, dne 7. m*»rca 1939	*	Leto	XIV
Kdo ima legitimacijo za reSitev hrvaškega vprašanja?
S sporazumom se morajo zaščititi kul-ttrae dobrine in svoboščine.
Pri tako važni stvari, kakor je hrvaško vprašanje in vse drugo kar pride v razpravo v celotnem kompleksu, je gotovo vprašanje legitimacije bistveno. Zakaj, če bodo rešili probleme, ki so s tem vprašanjem v zvezi legitimirani pooblaščenci, potem tudi ne more biti dvoma, da se ne bi dogovor, oziroma sporazum izvajal v pravcu in duhu, v katerem so ga sklenili ti zastopniki. To je glavna stvar, kar se tiče legitimacije. Legitimirani zastopniki pogajajočih se strank ali interesov morajo biti svobodni, demokratični, uvidevni, morajo pa tudi nuditi jamstvo, da bo sporazum veljal in obveljal za vse držav-Ijane in da bo pravičen.
Stvar res ni tako enostavna. Zdi se nam, da je predvsem treba ustvariti neko pozitivno bazo, na kateri naj sloni sporazum. Ta pripravljalna dela se lahko vrše že danes. Sedanja vlada izjavlja, da bo to nje prva in najvažnejša naloga. Istotako izjavljajo hrvaški politiki, da žele sami, da se hrvaško vprašanje reši. Iz tega razpoloženja sledi logično, da se razprave o sporazumu prično, ker je v obeh vidnih centrih razpoloženje za razgovore.
Priprave se torej lahko izvrše. —_ Vprašanje je le še, v kakšni obliki naj j se da pogajajočima strankama legitimacija, da si bosta medsebojno zaupali in da bosta uživali zaupanje tudi med državljani sploh?
Ta legitimacija se mora dati le sporazumno. Nekaj časa so govorili o kon-stituanti, ki naj bi se bavila s temi vprašanji. Vendar bi bila ta težak aparat, ki bi zavlačeval rešitev. Zadostovali bi v splošnih in tajnih volitvah izvoljeni zastopniki, ki bi zastopali interese državljanov vseh kulturnih >n političnih smeri.
To je pVav posebno važno, ker se morajo s sporazumom zaščititi vse kulturne dobrine obenem, ki jih je grozila reakcija uničiti. Ni samo politični ali samo gospodarski, ampak je tudi kulturni sporazum na dnevnem redu, ki je enako važen kakor vsa druga vprašanja tega problema.
Če se bodo s sporazumom zaščitile kulturne dobrine in svoboščine, potem se nam ne bo treba bati, da ne bi bilo v državi demokracije in svobode za vse državljane in tudi za delavstvo.
Šele s tako rešitvijo problema bo dosežen sporazum v interesu države.
I
I
8 I
asnesli je treba 1
Pripombe k pooblastilom v finančnem zakonu
ireb
V finančnem zakonu za 1939 40 se
se pooblastilo popolnoma izpusti. Ce . , ,	.....	, .	.	1 pa to ni slučaj, naj se jasno označi, da'
govori o socialnem institutu, ki naj i)se strokovnih organizacij in njih huma-' obravnaval sirsa splošna vprasan,a._ ne nitarnih ustanov z ozirom na podpore
samo delavska. Po projektu naj lj ^ jih plačujejo), to ne tiče, ker po vzdrževale to ustanovo izključno delav- zakonu Q zaščiti delavcev spadajo ie
  I _   n A n I  - -	n . > n I	.	rt	rt	U« n« I /\	...
ske socialne ustanove. Logično bi bilo, da za to ustanovo prispevajo tudi drugi. Delodajalski prispevek pride le deloma v poštev, kolikor plačujejo ti v socialne zavode. Socialni institut, ki naj bi ga vzdrževale socialnopolitične delavske ustanove, ne bi smel biti organ ministrstva, ampak samoupraven organ, kakor so ustanove, ki ga vzdržujejo.
Dalje govori o regulaciji privatne inicijative v socialni in humani delavnosti. V tem oziru bi bilo treba jasno označiti, na katere ustanove in družbe se nanaša »regulacija«. Ali se to nanaša tudi na delavske strokovne organizacije. kar trdijo nasprotniki svobodnih delavskih strokovnih organizacij, ki govore o totalizaciji teh organizacij. Strokovne organizacije so temu nasprotne, ker bi bili taki politični eksperimenti škodljivi ne le za delavce in nameščence, ampak tudi za zdrav napredek države. Če bi bil to namen, naj
v evidenco delavskih zbornic, ki so pa pod nadzorstvom ministra socialne politike.
V zaščiti ljudskega naraščaja naj se
ne ovira in omejuje svobodnega dela in svobodne inicijative zasebnih ustanov, društev in organizacij glede varstva in izobrazbe otrok in mladine. Namesto tega je določiti, da država, banovine in občine podpirajo tako moralno kakor materijalno vsako zasebno inicijativo v tem pravcu.
Delavsko zavarovanje je samoupravna ustanova. Samoupravni organi morejo iziti samo iz vrst interesentov posredno ali neposredno. Imenovanje samouprav določa zakon samo za prehodno dobo, dokler se zavod ustanovi. To pa je že izvršeno. Pooblastilo pa predlaga, da se uzakoni posredno postavljanje samouprav, dokler bodo izvedene volitve. V pooblastilu pa je treba poudariti, če že obstoja taka nujnost, da bodo imenovane samouprave
izključno pc predlogih organizacij oziroma zakonitih predstavnic delavskih oziroma delodajalskih zbornic, ker bi sicer drugače imenovane samouprave ne bile odgovorne interesentom,, kar po zakonu morajo biti, in jih oblast lahho odstavi kadar hoče. Ministrstvo pa tudi s tem prevzame samoupravo, čeprav po zakonu more biti le nadzorna oblast.
Iz tega sledi, 1. da se mora začasno imenovanje izvršiti le po predlogih delavskih oziroma delodajalskih organizacij in njih zakonitih zbornicah. 2. da se imenovanje vrši za vso zakonito poslovno dobo, dokler se ne izvedejo zakonite volitve v te samouprave.
Če pooblastilo ostane kakor je predlagano, se nam zdi, da nasprotuje načelu, ki je bilo povdarjeno, ko se je v finančnem zakonu umaknilo določilo glede imenovanj občinskih komisarjev.
Nameščenci socialnopolitičnih ustanov so člani vseh socialnopolitičnih ustanov in prispevajo zanje. Zato ni razlogov, da bi se tem kot državljanom druge vrste omejevala svoboda, da prevzemajo funkcije v privatnojavnih zavodih kot delavski predstavniki.
Vrenje na Madžarskem
Po spremembi vlade.
Madžarska Imredyjeva vlada je obstopila, ker ni imela dovolj podpore za uveljavljenje najbolj karakterističnih zakonskih predlogov, ki sta bila predložena obema zakonodajnima zbornicama, to je, zakon proti Židom in zakon o agrarni reformi. Ti dve vprašanji na Madžarskem sta že v razpravi od leta 1922., ko je dobila v državi magnatska gospoda in cerkvena aristokracija zopet oblast.
Pravijo sicer, da je dr. Imredy odstopil s svojo vlado, ker je bila neka prababica, ki je živela v Napoleonovi dobi, Židinja. In, razumljivo je, da bi bilo nekam čudno, če bi človek, ki mu je prababica Židinja, poostroval ukrepe
agrarne reforme, pa če bi bila še tako mila. Razentega pa med narodom bolj in bolj narašča vznemirjenost zaradi-tega, ker prihaja Madžarska v vedno večjo odvisnost od drugih držav.
Novo madžarsko vlado je sestavil grof Teleki, Bethlenov rojak. Novi predsednik madžarske vlade in predsednik italijanske vlade Mussolini sta izmenjala brzojav, v katerem poudarjata itali-jansko-madžarsko sodelovanje.
V splošnem je mnenje, da bo Teleki nadaljeval Imredyjevo politiko glede predlaganja protižidovskih zakonov in zakona o agrarni reformi, toda se bo izgovarjal na ustavo in ne bo hotel kopirati neke inozemske primere. Veruje
proti Židom! Ta vzrok odstopa vlade j se dalje, da pride do sodelovanja s skupino grofa Bethlena v parlamentu. In
pa je bil navidezen. Vzroki odstopa
vlade so mnogo globlji. Veliki del konservativne družbe na Madžarskem, in sicer v prvi vrsti aristokracija (plemstvo), ki ima ogromne komplekse zemljišča, ne gleda rada inicijativ glede
Palestinska konferenca v Londonu
Posledice umetnega hujskanja narodov.
^rePire, boje, poboje in atentate med palestinskimi Židi in Arabci rešuje v .onGonu posebna konferenca, ki zbuja
400.000) in bi Arabci imeli večino, Anglija si pa pridržuje pravico veta. — Ta ministrski svet naj bi upravljal de-
P I +'	•	--- Z	n j c*	1 a iiiiiiiauoni	upi	a	v	ijai
v a es mi malo zaupanja. Zaradi na-1 *elo tri do pet let. Potem naj postane Črtov, ki jih jma londonska vlada, je-Palestina zašla v pravcato uporno gibanje.
Projekt za urecJitev Palestine, ki ga je objavila na konferenci angleška vlada, priporoča sestavo mešane vlade iz zidov in Arabcev. Anglija se ne odreka zaenkrat svojemu mandatu v Palestini,
Pač pa je pripravljena v kakih petih letih popustiti v tej pravici in si pridržati le nekai pravice. Vladni svetniki ali ministri nai bi bili v razmerju s številom židovskega in arabskega orebivalstva. Židov je polovica manj kakor Arabcev (1 in pol milijona in
Palestina »neodvisna država« s pridržkom, da Anglija sklene z njo pogodbo, s katero si zagotovi v Palestini baze za mornarico, zrakoplovstvo Kn vojsko. Končno bi Anglija s to pogodbo prevzela jamstvo za varnost manjšin in čuvanje velikih krajev.
Novi nemiri v Palestini. V času, ko se je vršila v Londonu palestinska konferenca, ki naj bi uredila spor med Arabci in Židi, ki je pa končala z neuspehom, so nastali v Palestini novi krvavi boji, ki so terjali mnogo smrtnih žrtev.
SploSna proračunska razprava v narodni skupSilnl
V soboto je bila končana splošna ali politična debata o proračunu v narodni skupščini. Debata se je vodila z vso obzirnostjo, prej v pričakovanju novega razvoja, kakor v pozitivnih in jasnih tezah, ki bi jih bili pričakovali. Opozicija je bila taktna, vladna stranka pa tudi obzirna v svojih izvajanjih. Le malo je bilo konkretnih izjav glede položaja, kar znači neko negotovost in nejasnost v snlošnem kompleksu aktualnih vprašanj.
Napovedan je govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča k proračunu notranjega ministrstva. V tem govoru bo predsednik vlade nedvomno točneje označil notranjo politiko nove vlade.
tedaj bi se moglo zgoditi, da se v vladno stranko vrnejo desidenti, ki so jo zapustili zaradi Imredyjeve osebnosti, ki je hotel, kakor se domneva, preveč kopirati totalitarne sisteme.
Pjer Brosolet, pišoč v pariškem »Po-pulairu« o politični krizi na Madžarskem, smatra, da bi madžarski magnati, če žele, da bi imeli soliden branik proti! tujim vplivom, se morali odreči neko- j liko svojemu egoizmu in popustiti v j vprašanju agrarne reforme. Na tak na- j čin bi dobili zaslombo v množicah. In j da bi se mogli v zunanji politiki upreti vplivom iz inozemstva, bi morali po-, iskati pri zahodnih demokracijah aktiv-1 no in dejansko podporo. Torej, po »Po-pulaireju«, bi morali Francija in Anglija v tem zmislu podpreti novo madžarsko vlado.
Značilno je v razvoju Madžarske, da je prišlo v zadnjem času do incidentov med Madžari in nemškimi agitatorji, na drugi strani pa do preganjanja fašistov. Da pa jim vzame veter z jader, napoveduje Teleki kurz proti Židom.
»Disciplinska taborišča« snujejo na Čehoslo-vaškem za »ne, ki kršijo red in mir v normalnih delovnih taboriščih, fi*«*	»v	t	*	*
Slovaki hoiefo od Čehov samo denar
Demonstracije na Slovaškem.
Slovaki so se izkazali v september-ski krizi kot pravi nasprotniki državne skupnosti Čehov, Slovakov in podkar-patskih Ukrajincev. Pričeli so preganjati in izganjati Čehe in da se prikupijo v Berlinu, tudi Žide.
Vedelo se je pa že v naprej, da Slovaki ne morejo biti samostojni, ker so gospodarsko prešibki. To se je tudi kmalu pokazalo. Med tem ko se pogajajo v Pragi za denar, pa doma prirejajo demonstracije proti Čehom. — V znanem kopališču Pieštiany je prišlo do napada Hlinkove garde na nek oddelek redne armade. Povod za ta napad je baje dala prepoved škofa Jantauša, da duhovniki ne smejo nositi uniforme Hlinkovih gardistov.
Dogodki v Pieštianem so imeli za oosledico prekinitev pogajanj med Prago in Bratislavo radi gospodarskih vprašanj.
Nov red prihaja. Poslanec kapl&n g. Gabrovšek je govoril v finančnem odboru, da je pretirani individualizem doživel polom, kakor tudi socializem in da svet išče nove oblike družabnega reda. Za kakšnega se je odločil g. Gabrovšek, pa ni povedal.
Priprave za nadaljevanje
vojne v Španiji
Republikanci se še ne mislijo vdati.
Dama Ut weht
V zvezi s priznanjem vlade generala Franca po Angliji in Franciji so se razširile vesti, da je španska državljanska vojna neposredno pred zaključkom in da se bodo republikanci vdali brez vsakega nadaljnjega odpora.
Najnovejše vesti pa govore narobe, o pripravah tako republikancev kot tudi generala Franca za nadaljevanje vojne.
Republikanska armada je razdeljena na dva dela: na osrednjo in južno armado.
Največje priprave za obrambo in napad se vrše v okolici Mjadrida. Nacistični krogi razširjajo vesti, da bo Franco napadel na tem odseku z doslej še ne videno silo na zemlji in v zraku. ‘ *
Nacistično letalstvo, ki je brez dvoma močneje od republikanskega, vrši polete nad republikanskim ozemljem, zlasti prihajajo letala v večjem številu nad večja obmorska mesta, na katere mečejo bombe.
Zanika se tudi, da bi bil general Mi-aja odložil poveljstvo čet in odšel iz Španije.
Zapletljaji glede odpoklica italijanskih čet.
Izgleda, da se je general Franco obvezal Franciji in Angliji, da bodo italijanske čete takoj zapustile Španijo razen letalcev.
Franco je to sporočil kot svojo željo Mussoliniju, ki pa je odvrnil, da naj ostanejo italijanske čete v Španiji vsaj še do zasedbe M.adrida.
Ta odgovor Mussolinija pa seveda ni J zadovoljil Francije, ki trdovratno vztrajaj na odpoklicu italijanskih čet, zlasti pa j na umiku Italijanov z Balearov, t. j. z otočja, ki leži v bližini morske poti Francije v Afriko.
Ker se pričakuje, da bo prišlo do novih zapletljajev med Italijo in Francijo, je razumljivo, ako v Parizu postajajo nervozni.
Tudi rudarlem storjena krivica naj
se popravil
Nujno je potrebna sprememba pravil bratovske skladnice.
Š 1. januarjem 1938 so stopila v veljavo nova pravila o bratovskih sklad-nicah, s katerimi se na novo urejuje socialno zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva. Čl. 50, 64 in 82 pomenijo okrnitev pravic rudarskega delavstva. Poprej je mogel vsakdo čuvati svoje pridobljene pravice pri pokojninskem zavarovanju za neomejen čas. Po novih določilih pa samo začasno. Čl. 64 predvideva, da žena zgubi pravico do zdravljenja in zdravil, ako se ji dokaže, da se ne preživlja izključno z moževim zaslužkom. Istotako je krivičen čl. 82 v novih pravilih, ki pravi, da dobi ponesrečenec, ako je delno sposoben za delo, samo razliko med rento in zaslužkom. Poprej je prejemal nezgodno rento v višini priznanih odstotkov delanezmožnosti od mezde.
NemSke zahteve Čehoslo-vaiki
Londonski »Manchester Guardian« poroča, da Nemčija stavi Češkoslovaški še nadaljnje zahteve: Tako, da odstopi minister Syrovi, ministri ki njy so čisti arijci, organizira le eno politično stranko, zmanjša vojsko na 30.000 mož, da vlada odkupi z zlatom češke krone v sudetskem ozemlju ter da se organizirajo za Nemce v republiki posebna sodišča. Razen tega zahteva Berlin, da češka narodna banka odstopi del svoje zlate rezerve (290 milijonov čeških kron] Nemčiji. Češkoslovaška narodna banka izkazuje 2360 milijonov zlate rezerve.
Ker se sedaj sklepa v narodni skupščini o proračunu za leto 1939*40, je predložila »Zveza rudarjev Jugoslavije« Delavski zbornici spomenico, s prošnjo, da jo predloži vladi odnosno narodni skupščini. V spomenici predlaga Zveza rudarjev, da se naj vnese v novi finančni zakon pooblastilo, da bo pristojni minister lahko spremenil zgoraj navedene člene, kakor to zahtevajo rudarji in je bilo v veljavi pred 1. januarjem 1938.
Volitve v Pokojninski zavod
Sporazuma ni.
Resnici .na ljubo moramo popraviti vest, ki je izšla v soboto, dne 4. t. m. v »Jutru«, da je kompromis za volitve v PZ perfekten in konstatirati, da takega dogovora ni. Vršila so se pogajanja, pri katerih so bili interesenti le deloma zastopani. Druga skupina, ki obsega večji del organizacij, je napravila svoje priprave za samostojne volitve in je to tudi javila anonimni družbi, ki objavlja vesti o perfektnem dogovoru. Dve delodajalski listi sta že tudi skoraj i sigurni. Mislimo, da je naša časnikarska dolžnost, da povemo resnico.
Radi slabega izvoza je bila naša trgovinska bilanca meseca januarja pasivna za 59 milijonov dinarjev.
Konferenca v Ženevi proti tretji internacionali. V Ženevi se je vršila od 20. do 23. t. m. pod predsedstvom poslanca Teodorja Obera konferenca proti tretji internacionali. Na kon-j ferenci je bilo zastopanih dvajset držav, med njimi Jugoslavija.
Sedemnajst hrvaških političnih obsojencev
je bilo te dni odpuščenih iz kaznilnice v Lepo-glavi. Odpuščeni so imeli že zdavnaj pravico dio pogojne izpustitve, režim dr. Stojadinoviča pa jih ni izpustil na svobodo. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je še mnogo Hrvatov po ječah in da je akt vlade prvi korak v smeri, da se popravijo krivice.
Ang eška težka industrija ponuja svoje izdelke Jugoslaviji na dolgoročni kredit in ob zmernih obrestih. Ponudba se tiče železnih izdelkov sploh, zlasti pa potrebščin za železnice, lokomotive, tovorne in osebne vozove itd. — V ta namen naj se sklene posebna pogodba o večjih dobavah. Pogodba ibi se razširila tudi na druge balkanske dežele. Cene so baje tudi jako pnvoljne.
Tolažilno za bolnike, ki bolujejo na sladkorni bolezni. »Hrvatski dnevnik« poroča, da zagrebški Higijenski zavod namerava pričeti z izdelovanjem leka proti sladkorni bolezni na veliko. Lek preti sladkorni bolezni je insulin, ki ga izdelujejo v Toronto v Kanadi, kjer se je izvežbalo več hrvaških zdravnikov, ki bi sedaj lahko organizirali proizvodnjo tega preparata v Zagrebu, v Higijenskem zavodu. — Zdravljenje z insulinom stane okrog 500 dinarjev mesečno. Za insulin pa je potreben alkohol. Higijenski zavod je zaprosil, da se odobri dobava alkohola brez trošarine, ker bi to znatno pocenilo preparat in omogočilo, da se zdravijo z insulinom tudi neimoviti sloji. —
Bivši avstrijski kancler dr. Sušnik ne bo obtožen. Bivši avstrijski kancler dr. Šušnik je bil do nedavnega zaprt v hotelu »Metropol« na Dunaju. Po najncvejših vesteh ne bo obtožen ter se bo naselil v manjšem kraju v Nemčiji. —	-i*	*	*	V	.	e-e
Agrarne reforme na Poljskem. Poljska vlada je raci nevzdržnih razmer prisiljena, načeti vprašanje agrarne reforme, ker je pretežni del rodovitne zemlje v rokah poljske žlahte. Vlada baje pripravlja načrt o agrarni reformi, ki ga namerava postopnjema izvesti.
Bivši angleški zunanji minister Eden je te dni. imel velik govor, v katerem je med drugim dejal, da je minul čas, ko so se .mogle mednarodne pogodbe zanikati in celo razveljaviti s pretnjami. Zapadne demokracije so na straži in se ne bodo dale več strašiti.
Monakovo je bilo luksus. Angleški konservativni poslanec Vyvyan Adams je govoril o oboroževanju Anglije in rekel, da je bilo Monakovo luksus, ki si ga Anglija ne more še enkrat dovoliti. Koliko je Monakovo stalo, uvi-devajo angleški davkoplačevalci šele sedaj, ko je treba šteti denar za oborožitev.
Gandi zopet gladuje. Znani indijski nacionalist Mahatma Gandi je zopet pričel z gladovno stavko. Gandi je 70 let star in je priče! gladovno stavko iz političnih razlogov. Gandi je zahteval od Takore Sahiba, ki je vladar dežele Radžkota v Indiji, da izvede demokratične reforme, ki jih je obljubil. Takore Sahiba je pisal Gandiju pismo, da obljub zaenkrat ne more izpolniti. Gandi se je potem odločil za gladovno stavko eventualno do smrti. Kongres v Bombaju je zaradi tega proglasil tridnevno žalost in so zaprte vse trgovine. V Radžkoti je namreč položaj za parije najbolj neznosen in so Gandijeve zahteve optravičene. Inter- j veniirala je tudi pri indijskem podkralju nacio- | nalistična stranka, da posreduje pri Takore Sahibi.	|
iz ČeStto&iovaSke
Kako je v Pragi?
Iz nekega dopisa čitatelju »Delavske Politike« iz Prage posnemamo:
»Pri nas se razmere nič ne boljšajo, prej nasprotno. Samo nekaj iz zadnjih dni:	Ne
smejo več vprizarjati slavne Smetanove opere »Lib.uše« in »Daliborja«, ne Kovarovicovih »Pasjeglavcev«, ne sme se peti Dykova pesem »Zemlja gov.ori«, niti prepevati narodna pesem »Zeleni hajove«.
Kakor hitro prinese kak češki časopis vest, ki se tika soseda, je že ogenj v strehi in pritožbe na vse strani. Cenzorji še pod Avstrijo niso dobili tolikokrat »nos« kot sedaj.
Časopisi prenehavajo eden za drugim . . .«
Oditi je moral tudi primator mesta Prage, znani socialni delavec, dr. Peter Zenkl, velik prijatelj Jugoslovanov, ki je tudi predsednik Zveze Češkoslovaškib-Jugos',ovbnskib lig v Pragi.
Živimo kakor otopeli, vsak dan nam prizadeva nove rane, razen tega pa živimo v vodnem strahu, kaj nas čaka še hujšega . . .«
Poduk dopisnikom. »Narodni Denik«, glasilo Narodne stranke dela v Brnu, prinaša v nedeljski številki podučen članek »Onim, ki z nami sodelujejo« in jim svetuje med drugim: »So tudi drugi koši poleg uredniških in če pade v nje vaš dopis, ne jezite se radi tega na nas. Morda vas bo .malo potolažila zavest, da vam delamo zelo pogosto v teh koših tudi mi družbo, da si v njih podajamo roke, Dokler mora tako biti, ne pišite nam razmo-trivanj, ki jih imamo dovolj za list in tudi za koše. Pišite zanimive novice iz svojih krajev, to kar vaši ljudje v naših časopisih radi čitajo in ne zaupajte svojih čustev peresu. Drugače vas ne m.oremo rešiti razočaranja, da ste pisali zastonj itd.« I -i * » > A i . v t.. r. m
Slovaški voditelji na Dunaju. »Narodni Prače« poroča: »V spremstvu šefa propagande slovaške vlade Sanjo Macha in poslanca .Pavla Čar-novskega je prišel v nedeljo na Dunaj slovaški državni minister Karol Sidor, da se udeleži proslav, ki jih je priredilo kulturno društvo Andreja Hlinke na Dunaju. Dvorana hotela Wim-pergerja je bila okrašena z državnimi nemškimi in slovaškimi avtonomističnimi žastavamf, kot tudi z ve'ikimi slikami Adolfa Hitlerja, Andreja Hlinke in Karola Sidorja. Navzoč je bil tudi šef propagande v Podkarpafski Ukrajini, Koma-rinski, zastopnik Slovakov v Franciji __ 1 "-0” ‘ - •'	-	*	*	*	>	Od	Nemcev	je
bil navzoč zastopnik državnega namestnika Seiss-Inquarta, dr. Hammersdhniiied in drugi predstavniki nemškega političnega in kulturnega življenja.
Zadnje vesti
Volitve v Belgiji? Pierlotova vlada v Bel giji je predlagala kralju razpust parlamenta ii senata.
V Indiji je veliko razburjenje radi tega, ke Gandi noče prenehati s postom. Indijski pod kralj je prekinil svoje (potovanje. Indijska vla da je sporočila, da bo dala ostaVko. Ženo, k je prišla Gandija obiskat iz zapora, je Gand poslal nazaj v zapor.
V Cartageni so se pristaši Franca baje po lastili radio oddajne postaje, pa so jih polovil in (postrelili. ■— Nemška poročevalska služb; javlja o sporih med prvaki republikancev.
C. Nordhoff in J. N. Hall:	28
HURIKAN
Samo ob sebi umevno, da je pogovor med večerjo nanesel tudi na poslednji Terangijev beg iz jetnišnice. Na vsem otoku se je govorilo o tem dogodku z velikim zanimanjem; ves dan skoro nisem slišal govoriti o čem drugem. Guverner nam je povedal, da je prejel od svojega tovariša na Tahitiju uradno obvestilo o tem.
»TerangB se je izkazal kot pravi vrag«, je razglasil z resnim poudarkom. »Postal je zelo nevaren človek in oblasti so trdno odločene, da ga, pa naj stane kar hoče, zopet vlove. Vem, kapitan Nagle, da ste ga nekoč imeli radi. Radi tega je moje vprašanje mogoče nekoliko neprimerno; toda vprašati Vas moram. Ali mislite, da je mogoče, da bi se vrnil tu sem?«
Ne dVomim, da je bil Nagle notranje prepričan, da bi bilo to prav lahko mogoče, toda ni se pustil presenetiti.
»Pa menda vendar ne mislite, gospod de Laage,
da se je skril na moji ladji?« je vprašal smejoč se.
»Nikdar bi mi ne napravil kakšne take neprijetno-... ! • ! ! | sti!«	i
»Ne, nikdar!« se je toplo zavzela gospa de Laa-gc. »Predobro ga poznam, da bi mu lahko kaj takega pripisala.«
»Da bi Vi nikoli na kaj takega ne pristali, kapitan, o tem sem seveda prepričan«, je hitel zatrjevati de Laage, »nikakor pa ne delim z Vami dobrega
mnenja, ki ga imate o tem človeku. Vaši mornarji so vsi z Manukure. Gotovo bi ga radi skrili na krovu, ako bi mogli to storiti brez Vaše vednosti.«
»Policija na Tahitiju je docela Vašega mnenja«, je pripomnil Nagle suho. »Pregledala je mojo ladjo zelo natančno predno smo zapustili Papeete. To sc ni zgodilo prvič. Preiskali so celo mojo omaro za obleko in predal pod mojim ležiščem.«
»Prosim Vas, ne mislite, da Vas kakorkoli sumim, da bi mogli biti udeleženi pri taki stvari, kapitan Nagle! Storili bi mi veliko krivico, ako bi kaj takega domnevali. Pač pa sumim domačine. Oni bi gotovo nudili skrivališče beguncu na vsakem otoku, na kateregakoli bi se zatekel. Vzemimo, da se na Katopui ne more skriti, pa je vendarle možno, da se na jadrnicah ali na čolnih na jadra počasi prebije od enega otoka na drugega. Ako bi bilo sploh mogoče, sem prepričan, da bi ta Človek ne okleval, ampak za gotovo poskusil.«
Kapitan Nagle je zmajal z glavo.
»Ako bi bil našel kakšno tako priložnost, bi moral biti že davno tu«, je dejal.
Ni mi ušlo, da je Araija, ki je baš prinesla ribo, pozorno prisluhnila. Gospa de Laage je pogledala svojega moža. On pa je njenega pogleda najbrž ni razumel, ker je nadaljeval:
»Guverner s Tahitija me je prosil, da naj budno pazim. Ondotnim oblastem nikakor ne gre v glavo, kako je bil mogel Terangi zginiti z otoka. Pred več kot tremi meseci je pobegnil in potem so preiskali ves Tahiti od enega konca do drugega, vendar brez uspeha. Pa ne samo Tahiti, preiskali so tudi vse
otoke v njegovem območju, toda nikjer niso mogli odkriti nobenega sledu za beguncem. Policija pa misli, da se mu je posrečilo na nek način zapustiti otočje. Dozdeva se ji, da se zadržuje že na tuamot-skili otokih in da je Manukura njegov končni cilj. Ondotnim uradnikom je že dovolj tega, kako se ta nepoboljšljivi zločinec nesramno norčuje iz zakona in reda. Dam jim popolnoma prav. Kaj takega ni mogoče več trpeti! Cayenna je edino pravo mesto za take ljudi. Guverner me je obvestil, da ga bodo poslali tjakaj, čim ga bodo vlovili.«
Nenadoma je nastal neprijeten molk. De Laage je hipoma spoznal, da je v svoji vnemi povedal več kot pa bi bilo to vpričo kapitana Naglcja na mestu. Izrabil je odinor, da je znova napolnil kozarce, in kmalu je razgovor krenil v drugo smer.
Šestnajsto poglavje.
Bilo je dobro uro pred sončnim vzhodom; vas Manukura je ležala pogreznjena v globok spanec. V sanje spečih prebivalcev se je mešal šum valov, zdaj glasno, zdaj zopet pojemajoče v lahnem vetriču, ki je pihal z nasprotne strani. Domačini so bili tako zelo navajeni tega šuma, da bi se ga bili zavedali šele, ako bi bil nenadoma prenehal. Z vrhov palm je odmeval zategnjeni, vreščeči klic beloglavih lastovk. Od časa do časa je bilo čuti pritajeno kruljenje prašičev, ki so v koralnem pesku okrog kuhinj za kočami stikali za odpadki. Jata obrežnih ptičev, namenjena kakor vsako leto v svoja vališča na severu, v Aziji ali severni Ameriki, je kričeč preletela otok.
(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJANA
Vajeniško vprašanje
"Na zasedanju banske uprave dne 17. februarja ie v razpravi o proračunu za socialnopolitični in zdravstveni odsek predlagal banski svetnik z Jesenic važen predlog za izpopolnitev zdravstvene zaščite vajencev, Ker mu ni bil znan poseben primer, ki na žalost ni osamel, ga priobčujemo:
Neštetokrat se je že govorilo o trpljenju in garanju vajencev v raznih obratih, Sod-šča so se s takimi primeri že nebiojkrrat pečala, toda mnogo je še mojstrov in mojstric, ki smatrajo vajence za navadno divjačino, ki se jo lahko izrablja, O tem. da bi jim dajali z zakonom predpisano odškodnino, še dolgo ni gov ora, | dogaja se celo v 80 odst. primerih, da mora 1 vajenec dajati za to, da mu je dovoljeno v mojstrovi delavnici in izven nje garati, še mojstru odškodnino. Zlasti se to dogaja na | deželi, kjer je vajenec najprej hišni hlapec, i šele potem mu je dovoljeno delati v delavnici. | Mojstri se pa radi izgovarjajo, da imajo fanta »iz usmiljenja«, ker je revež. Strokovnjaki v izrabljanju vajencev in mladoletnih delavcev so zlasti pekovski mojstri. Najame fanta »na po-skušnjo«, ponoči mora v delavnico, rano zjutraj pa hajdi s košem na potovanje, Naravnost žalostno je gledati takega fanta oib mrzlih zimskih jutrih. To se vrše tedne, večinoma cele mesece, preden je fantič zaslužil, da se ga rabi samo za obrtno delo. Če pa se vajenec iz kakršnegakoli vzroka ne pokori ali predčasno onem-ore, pa sc »nesposobnega« odslovi.
Tudi nekateri mizarski mojstri niso boljši. Tako imamo v Rožni dolini pni Ljubljani večje mizarsko podjetje, kjer ne obstane vajenec predolgo. To podjetje ima v mestu svojo izložbo, in tudi sicer oglašuje svoje izdelke. Sočasno zaposluje podjetje štiri vajence. Najmlajši je star komaj dobrih 15 let. Za isv-oja leta je fantič majhen in za poklic skoraj preslab. Pa kaj se hoče, oče je že dolgo brezposeln, doma je še več lačnih ust, in je dobro, če se enih čim-preje iznebi. Tako je moral fantič pred 3 meseca k mizarju, kjer je za delo dobival stan in 'hrano. Čez nedelje je hodil fantič domov, ker, če ob nedeljah in praznikih ne delaš, tudi nimaš pravice do žlice. Razume se, da mora tak
fant po starem običaju biti prvi v delavnici in jo zadnji zapustiti. Saj tak otrok je najbolj sposoben in pripraven, da pospravi delavnico in jo tudi zjutraj pripravi. Najbolj zdrav je še in mu prašno delo ne škodi tako kot doraslemu delavcu. Tako je tudi tistega dne pred Svečnico ta fantič pospravil delavnico in šel za praznik domov. Naslednji dan je bil točno po 6. uri zjutraj v delavnici, pospravil je in pripravljal peč za kurjavo. Tedaj ga je mojster prijel, zakaj ni na dan pred praznikom pobarval nekega novega pohištva. Vajenček se je izgovarjal, da ni imel časa, ker je moral pomagati pomočnikom pri žaganju in pri donaša-nj-u desk k stroju. Mojster je bil za ta izgovor gluh ter ga je hotel pretepsti. Fantič, ki jo je zaradi enakih »prestopkov« že večkrat izkupil od mojstra in pomočnikov, da je bil ves moder po hrbtu, seveda ni hotel čakati na batine. — Ubral jo je iz delavnice. Mojster ga ni mogel takoj dohiteti, začel pa je za njim metati meter dolge kose lesa, kakor da bi podil s krepelci steklega psa. K sreči ni bil dober lovec. Če bi zadelo poleno fanta na pravem mestu, bi bil gotovo pohabljen. Zadel ie fanta s takim kosom lesa le v desno roko, da se mu ie kri pocedila. Posrečilo se je fantu izmuzniti se čez dvorišče na ulico, kjer ga je pa po mojstrovem naročilu dalje preganjal starejši vajenec, da bi ga privlekel pred »gospoda«, ki hi ga pretepel. Na srečo so bili na ulici že ljudje ki so videli v sami srajci bežečega fantiča. Starejši fant se je ustrašil in se vrnil. Vajenček je pozneje na prigovarjanje nekega moškega šel na policijo, kjer je zadevo javil. Mojster se bo moral zagovarjati na sodišču. Vprašanje pa je, kaj bo zdaj s fantom, kje bo nadaljeval komaj začeti uk? Kdo bo povrnil fantu in sta-rišem povzročeno škodo? Sploh so v tej delavnici razmere, ki so drugod neobičajne. — Fantje so vsak dan na ulici vpreženi v vozove, naložene s teškim pohištvom. Tako si mizarstvo prihrani večje stroške za prevoze, saj so vajenci poceni... Tudi >s te plati bi trebalo razmotrivati vajeniško vprašanje in gotovo bi se zdravstveno stanje vajencev izboljšalo vsaj za 50 odst., kar bi bilo v korist tudi splošnosti.
5
MARIBOR
Zborovanje organizacijskih in obratnih zaupnikov
Minulo nedeljo se je vršilo napovedano zborovanje mariborskih organizacijskih in obratnih zaupnikov, ki je bilo vkljub razglasitvi vojaškega raziporeda na Teznu prav lepo obiskano. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik KMOi s. Bibič, ki je v kratkem nago-
Zlasti je apeliral na zaupnike, naj posvečajo veliko pažnjo svojim svobodnim strokovnim organizacijam in širijo organizacijsko misel med delavstvom. Posebno odločno pa naj zaupniki nastopijo proti takozva-ni šepetalski propagandi, ki jo neki elementi vršijo zlasti v
voru podal besedo s. Jelenu. Govornik je Mariboru in okolici. Ko so bila rešena še
orisal položaj delavstva, razložil vprašanje odloženih volitev obratnih zaupnikov, govoril o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska itd.
nekatera organizacijska vprašanja je predsednik s. Bibič zaključil lepo uspelo zborovanje. Ob tej priliki se je priglasilo tudi nekaj novih naročnikov na »Delavsko Politiko«.
Občni zbor Zveze živilskih delavcev podružnice Maribor
Agilna podružnica Zveze živilskih delavcev v Mariboru je imela v nedeljo, dne 5. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav lepo obiskan. Obširna poročila o društvenem delovanju so podali predsednik s. Jazbin še k, Flagajnik s. urtdner in tajnik s. B u d j a. Kakor je bilo razvidno iz poročil odbornikov se je organizacija zlasti trudila, da bi prišlo do izvajanja uredbe o omejitvi nočnega dela v pekovski obrti. Ta uredba sicer še vedno Postoja, se pa ne izvaja, zlasti odkar je bila odpuščena kazen nekaterim pekovskim mojstrom, ki so že od vsega početka niso hoteli Pokoravati tej uredbi. Organizacija je sicer Podvzeia vse korake, da pride do izvajanja te uredbe, ni pa uspela, deloma iz gori navede-
nih razlogov, deloma pa tudi, ker sc niso vsi živilski delavci v polni meri zavedali svojih dolžnosti. Da more v tem -oziru pomagati le močna strokovna organizacija, priča tudi poskus nekaterih pekovskih Ipomčnikov, ki so hoteli zboljšati svoj položaj brez organizacije s tem, da so naslovili na- združenje pekovskih mojstrov posebno vlogo, ki je bila sicer dobro sestavljena, naletela -pa je na gluha ušesa. Po izčrpnih poročilih in obširni debati ie bil izvoljen novi odbor s predsednikom s. Plohlom, ^ podpredsed. J a z b i n š k o m, blagajnikom Šundnerjem in tajnikom Zi-dansko m na čelu. Občni zbor je obravnaval tudi naloge, ki čakajo organizacijo v bližnji bodočnosti.
Nasledajg predavanje »Vzajemnosti« se bc
vršilo v sredo, dne 8. t, m. ob 8, uri zvečer
v -dvorani Delavske z-bornice; na tem večei u bo Prof- Leon Detela tolmačil o »Pasteurjevem zdravljenju«, j^er 0 temi sploh še ni bilo •govora na naših predavanjih, se pričakuje, da bo vzbudilo med poslušalci zanimanje.
Podrti plot na Trgu kralja Petra predstavlja že kar javni škandal, če se tam ne bo začelo Kmalu zidati, kar je malo verjetno, potem naj se lastnika zemljigga prisili, da do pomladi Postavi tam nov plot. Kakšen vtis mora napraviti na tujca, kj na najprometnejšem trgu vidi tak raztrgan ki polovice podrti- plot. Razen tega se pa z zemljišča, ki leži nad cesto venomer vsipUe novnata zemlja na hodnik za Pešc-e. To ipa §e ni vse! Na vogalu Ruške ceste so si celo uredili nekakšno odlagališče za smeti iti blato! Da bi zadevo omilili in opravičili, se razširjajo zdaj pa zdaj med občinstvo bajke o skorajšnji zazidavi doi-tičnega zemljišča. 1°T,S® sliši vsako pomlad; enkrat da bo zidal 1 okojninski zavod, drugič zdravniška zbornica, tretjič odvetniška zbornica, letos zopet, da bo zidal hotelir Č. — Le kako ? Tja je treba postaviti reprezentativno zgradbo milijonske vrednosti. Kateri zasebnik bi to zmogel? Od zavodov, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani si nikar preveč ne obetajmo. Koliko so ti v zadnjih dvajsetih letih po Prevratu v Mariboru zazidali? Samo dve stavbi:	eno Pokojninski zavod in eno Okrožni
nrad. Pri tem ,pa mariborsko okrožje vendar Prispeva v ljubljanske centrale precejšen delež. u.•	.	 nas
Čemu pa je to dobro? Ko so lani asfaltirali hodnike za pešce ob novo tlakovanih rampah na državnem mostu, so ob stikih med rampami in železnim mostom pustili pedenj široke presledke nezadelane in so jih zatlačili z blatom, ki se je iztrošilo in so tam zdaj široke in globoke reže, čez katere morajo pasanti skakati, da si ne polomijo nog. Zadnjič je ne-ka ženska pustila svojo peto v taki luknji. Le
| čemu je to dobro bi radi vedeli? Ce nima to drugega namena kakor vzbujati med pasanti \ | nejevoljo, potem naj pusti občinska uprava j tiste reže takoj zadelati, kakor tudi globoke! razpoke na hodnikih sredi mosta nad sohami, j
Poročilo ,o občnem zibo-ru »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«, ki1 je tudi letos lepo uspeh kakor tudi poročilo o j poteku »Pravljične ure« delavskega društva j ! »Detoljub« bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk.
Esperantsko društvo je priredilo za svoje članstvo preteklo sredo Zamenhofov večer, ki je -prav lepo uspel. Posebno so ugajale solo točke esperantskih pesmi in deklamacije. 2e-1 e bi bi bilo, da bi -se podobni večeri prirejali pogosteje, posebno radi mladine, ki se v vedno večjem številu zanima za esperantsko idejo. Da je večer tako lepo uspel in da je bilo razpo- : loženje na višku je zasluga agilnega odbora,1 ki zasluži vse priznanje. — J.	;
Narodno gledališče v Mariboru.
V »Aid!« smo videli (pretekli teden dve zanimivi gostji. Kot Amn-eris je nastopila članica zagrebške opere ga. Ančica Mitrovičeva.1 ki je bila prej dolga leta priljubljena prva pevka mariborske opere in operete i-n je ob tej priliki tudi v Mariboru proslavila -petindvajsetletnico svojega gledališkega udejstvovanja. Amneridi se je slavljenka približala že po ugodnem zunanjem videzu, ipa tudi po smiselnem igravskern značaju, dasi bi tej močni igralski podobi več silne, dosledno napete notranje dramatike ne škodilo. V petju se je pevka prav posebno skladno razživela in podala svoji vlogi predvsem zelo izrazit in prijeten pevski značaj. Kot Aida je v Mariboru prvič gostovala gdč. Vera Majdlčeva, ki se je izkazala kot inteligentna, kultivirana pevka.
I Aido je izgradila igravsko s tihim in toplim čustvom in je tudi pevske vrednote v lepoti i oblikovanja in v dramatiki izraza lepo- pod- j ! črtala. Nastop obeh pevk je bil za gledališki i Maribor značilen in važen dogodek. — S.
ZAGORJE OB SAVI PELKO MATIJA
V petek, dne 3. marca smo spremili k zadnjemu počitku šolskega upravitelja na Toplicah M. Pelkota. Pokojni, ki je moral mnogo prerano zapustiti1 dolino trpljenja, je bil najpriljubljenejša osebnost v Zagorju in okolici. On ni bil samo eden najboljših vzgojiteljev naše mladine, temveč je povsod bodril, kjer je bilo treba in pomagal, kjer se je dalo. Kolikim revežem je napravil prošnje na razna mesta za podporo itd.
Na svojem mestu je kot mož trdnega značaja ostal vedno strogo nepristranski in delal za blagor ljudstva. Kako globoko hvaležnost in spoštovanje smo gojili Zagorjani do te res ljudske duše smo dokazali ob priliki pogreba. Blagemu Matiji bodo ostali Zagorjani hvaležni dokler bo živel naš rod. Težko prizadeti družini pa naše sožalje!
HRASTNIK
OBČINSKI PRORAČUN
Dne 28. februarja t. 1. se je vršila plenarna seja občinskega odbora občine Hrastnik-Dol, na kateri je bil sprejet tudi občinski proračun. Novi proračun za leto 1939-40 predvideva 1,572.787 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Od lanskega je torej višji za 139.687 din. Navedli bomo nekaj številk iz proračuna. (Številke v oklepaju pomenijo višin-o izdatkov v proračunu za I. 1938-39.) Osebni izdatki din 259.292 (233.052 din), splošna uprava 85.750 (77.044), vzdrževanje gasil, čet 15.000 (10.000), vzdrževanje šol 479.483 (385.014), od-plaoilo najetih posojil prejšnjih let za gradnjo šol, vodovodov in stanovanjskih hiš 80.400 (90.400) gradbena stroka- 15.000 (15.000), kmetijstvo, živinoreja 63.850 (61.400), ljudsko zdravje 53.500 (53.500), prispevek ubožnemu skladu -189.556 (165.000), podpore brezposelnim in javna dela 40.000 din (40.000 din). Za elektrifikacijo občine se določi znesek 20.000 din, kar pa je namenjeno predvsem kot prispevek za novosnujočo se električno zadrugo Marno-Brdce.
Temu nasproti predvideva občina sledeče dohodke ozir. doklade: na državne neposredne davke 130% (od predpisa din 702.396) 913.112 din (659.584 din), občinske trošarine vino, žganje itd. 330..385 din (588.776 din) in drugi manjši dohodki-.
Izpadla pa je v letošnjem proračunu postavka trošarine za električni tok v iznosu 315.000 din. Ker so gg. podjetniki dosegli črtanje te postavke pri višjih forumih, bi bila ta postavka v sedanjem proračunu iluzorna. Izpad tega dohodka pa je povzročil, da se ni moglo vnesti v proračun vsote za zidavo prepotrebne občinske izolirnice.
Predlagani proračun je bil soglasno sprejet.
H koncu je bil storjen sklep, da se takoj objavi razpis del za novo petstanovanjsko hišo na Logu. Takoj se prične tudf s prekritjem potoka mimo klavnic g. Lorgerja in Bir-tiča, kar je bilo iz higijenskih razlogov tudi nujno potrebno. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in je bilo opaziti izredno veliko število poslušalcev. — Odbornik.
»Rdeče rože« četrtič na odru »Delavskega doma«. Dne 26. februarja je vprizorilo »Del. podporno društvo v Hrastniku« Moškričevo socijalno dramo »Rdeče rože« v režiji s. Malovrha Viktorja. Omenjena drama je zelo posrečeno odrsko delo, z močno socijalno tendenco, k-i prikazuje težko borbo delavca za svoje pravice in pa težke žrtve, ki jih dopri-naša delavstvo za te svoje cilje. Vse vloge so bile prilično dobro podane. Dvorana .ie bila tudi to pot nabito polna, kar je dokaz, da naše delavstvo zna ceniti take prireditve. Želeti bi
bilo, da se vsi skupaj, tako prireditelji kakor gledalci, ki so sicer posameznim dejanjem burno aplavdirali, od take prireditve tudi kaj nauče, zlasti pa, da si zapomnijo, da brez boja in žrtev tudi ni zboljšanja položaja delavcev. To pa se doseže le z močno strokovno organizaciji, ki takih borcev često zelo pogreša, in pa z močnim delavskim tiskom, z »Delavsko Politiko« ter z izobrazbo, ki si jo pridobiš v. delavskem kulturnem društvu »Vzajemnost«. Upravičeno torej lahko pričakujemo primernega odziva, da na ta način pokažemo, da smo igro res prav razumeli. — Organiziran delavec.
CELJE
Mestna občina daje ubožcem in dosluženim delavcem miloščino, čije višina je pa zelo različna. Pozna-mo človeka, ki je ibil zap-oslen nad 35 let pri mestni občini in prejema miloščino din 15 na teden. Znan nam ie pa zopet slučaj, da dobiva obubožan trgovec din 600 na mesec. Ne želimo, da bi se temu znižala podpora, pač pa upamo, da bodo mestni očetje imeli toliko socialnega čuta, da delavcu, ki ie bil toliko časa v službi občine, povišajo podporo, da bo imel vsaj dnevno za kosilo. Vse se sodi po dejanjih.
■	• odstopajo občinski očetje eden za
drugim. Kdor ie prečital brošuro, ki jo ie izdal na stroške mestne občine mestni svet celjski, temu bo to odlaganje časti in funkcije mestnih svetnikov povsem razumljivo, s- •	•
Fredavanie o Ni’u in Sueškem prekopu se bo vršilo danes, v torek dne 7. marca oib 20. uri v -dvorani Delavske zbornice pod okriljem »Vzajemnosti«. Vabimo delavstv-o, -da se predavanja udeleži, ker bo slišalo o aktualnih problemih, ki so zadnje čase v ospredju svet-o-vne politike.
Širša seja KMO. se bo vršila v sredoi, dne 8. marca s pričetkom ob 20. uri -v pisarni KMO v Delavski zbornici. Funkcionarji, vsi in točno!
Občni zbor podružnice brivskih, frizerskih pomočnikov-ic se bo vršil danes, v torek, dne 7. marca ob 20. uri v Delavski bornici.
Mestna občina razpisuje mesto uradnika II. kategorije mestnih uslužbencev. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti najkasneje do- 30. marca 1939 pri pred-sedn-ištvu mestnega poglavarstva.
PTUJ
Živahno kulturno delovanje imamo letos
tudi -drugod izven delavskih društev. Omembe potrebno je predvsem delo »Mestnega gledališča« in »Ljudske univerze«. -Pri štirih uspelih predstavah »Detektiva Megle«, ki smo ga že omenjali in katerega strokovna kritika je bila podana na drugem mestu, nam pripravlja režiser X. sedaj A. Cerkvenikovo vojno dramo »Kdo je kriv«, s čemer pa repertoar za letos še ni izčrpan. K »Ljudski univerzi«, ki je dobila letos na občnem zboru svoj samostojen delovni odbor s funkcionarji gg. prof. S. Cajn-karjem, prof. Jarcem, Skazom, Hasel-om, Ber-tfčem in Zupančičem, smo dobili tudi delavci svoje zastopnike in sicer za KiMO. s. F. Gabriela, železničarji K. Korena, društvo kmečkih fantov in deklet pa Al. Neubauera. — Tak odbor bo imel več stika s publiko »Ljudske univerze« in bo, upamo, še bolj zadovoljil kot dosedanji, ki pa zasluži priznanje. Naše geslo za sodelovanje pri »Ljudski univerzi« je slej ko -prej; Več sododnih. popularnih in naše družabne probleme unošteva-joči-h predavanj? Več besede domačim, krajevnim predavateljem in diskusija po predavanjih!
TEZNO PRI MARIBORU
Del. kult. društvo »Vzajemnost« priredi v petek, dne 10. marca ob pol 8. uri zvečer v gostilni Fel-ič predavanje:	»Naloge da-
našnje žene«. Predava ga. Angela Vode. Sodražice, sodrugi, pridite. — Odbor.
Delavski dan v Prevaljah
Velika udeležba. — Za »Delavsko Politiko«.
Prevalje, ki leže že skoro tik meje, žive že dolgo let v največjih .gospodarskih težavah. Od leta do leta se veča število brezposelnih, ki zaman iščejo dela in kruha. Nedavno je odjeknila v javnost vest o katastrofi, ki je zadela rudarje na bližnjih Lešah, ki' so izčrpali tudi zadnje ostanke premoga v rovih rudnika bivše »Ilirske družbe«.
V jeseni smo upali, da se bo naselila nova tekstilna tvrdka, ki bi zaposlila do 60 ljudi. S takšnim podjetjem bi bila odpravljena najhujša brezposelnost na Prevaljah. Toda oblast podjetja ni odobrila, baje radi prevelike bližine meje, radi česar smo zgubili v Sloveniji že toliko prilik za gospodarski napredek. Za nadomestilo, kako kljub temu prehraniti naše reveže, se nihče ne briga.
In tako tavajo vedno naši reveži bolj obupani v kraju in bližnji okolici kot sence, ki bi naj zbudile vest odgovornih predstavnikov naroda, pa zaman. 0»i, ki so še pred par meseci obljubljali vse mogoče, sedaj ne poznajo naroda in jih sploh ni več blizu. Naši ljudje poskušajo tu Ln tam. trkajo, prosijo, ko pa vidijo, da je vse zaman, gredo s trebuhom za kruhom, vzame jih noč, tujina, preko meje si iščejo kruha. Vedno več jih odhaja. Kaj bo iz tega?
Prevalje propada in razpada, kakor da bi se razkrajalo. Odselilo se je sresko načelstvo v Dravograd, nadomestila ni. Revež iz okolice, ki rabi ubožno spričevalo, rabi celo za to tri dni. Najprej je treba na občino, drugi dan k davčni upravi na Prevalje, tretji daru k sreske-mu načelstvu v Dravograd.
Končno imamo rudarje, ki so služili 20 do 30 let, pa jih sedaj ne sprejmejo nikjer več v delo, češ da so že prestari, zdtavnik Bratovske skladnice pa pravi, da so še popolnoma zdravi in zato ne morejo dobiti niti borne pokojnine.
V bližnjem Holmcu iščejo premog. Sto oči gleda tja, kdaj bodo prišli do žile in se bo
začelo z delom.
Lesna trgovina je v zastoju, sekire ne pojejo več.
Imamo »Konzumno društvo«, ki je takorekoč zadnja trdnjava delavske samopomoči.
Ni čuda, da so vse te moreče skrbi privabile v nedeljo cd blizu in daleč toliko delavstva na predavanje podružnice Splošne delavske zveze o delavski zaščiti, da je bila kino-dvorana pri Rozmanu skoro premajhna in so se tiščali poslušalci celo v sosednji gostilniški sobi, ko je podpredsednik s. D r o-fenik Franc z lepim nagovorom otvoril ta sijano uspeli dan delavske izobrazbe.
Govornika, s. dr. Avg. Reistnan in urednik s. Eržen Viktor, sta imela polne tri ure najhvaležnejše poslušalce za svoje predavanje o delavskih zakonih, ki so ravno za delavstvo v prevaljskem okraju dandanes najbolj važni. V Prevaljah so sicer vodilni pa-pirničarji, iz bližnje tovarne lepenke grofa Thurna, kjer jih je zaposlenih okrog 40, toda prišli so tudi lesni delavci, žagarji, hlapci lesnih trgovin, pa sodrugi iz Guštanja in Dravograda, s Holmeca, celo iz Mežice in Črne.
Vsak je nekaj pridobil na svojem duševnem obzorju. Vsi pa so se utrdili v svoji razredni zavesti, v prepričanju, da mora iskati delavec svojo boljšo bcdčnost v skupnosti, to je v organizaciji in izobrazbi. Naša »Delavska Politika« je posebno v današnjih časih naše najboljše orožje in samoobramba.
In res se je oglasilo nič manj kot 23 novih naročnikov »Delavske Politike«. Ostali, ki še niso naročniki, pa so žal brezposelni.
Tolikšno navdušenje je vladalo ob koncu govorov, da se ljudje kar niso hoteli raziti, a ostalo je še nebroj takih, ki so imeli svoje pritožbe in prisili nasvetov glede Bratovske skladnice, OUZD, postopanja občin radi zaposlitve in podmore ter nešteto drugih skrbi. Vsakdo je dobil potrebno pojasnilo, govornika pa vabilo, da čimpreje zopet prideta.
Ičrditek sodmžU
RUŠE O OBČINSKI POLITIKI
»Slovenski gospodar« se je v zadnji številki strašno razkuril in že kar otvoril volilno borbo za občinske volitve. Zaenkrat Pa od-1 govarjamo samo na nekatera dejstva. Slučaj, Vigec Terezije je pač edinstven v naši državi,! ker se še ni dogodilo, vsaj čitali nismo o tem, da bi katera občina svojega lastnega občana izgnala odnosno njegovo pohištvo odpeljala v drugo občino. Tudi še ni bilo čuti, da bi kje drugod občinski uslužbenci in občinski odborniki napravili pogon na ubogo žensko in jo s puško v rokah lovili po gozdu,	n
aad*™*	* r	-	•*■>?' Razumlji-
vo je, da se je v takih okoliščinah ga. Vigec Terezijo najprvo zatekla h kovaču Lopiču in se tam skrila, pozneje pa k s. Magdiču, kateremu je potožila svoje gorje. Menda ne bo šla najprej vprašat na občino, če sme vstopiti v javni lokal ali trgovino. Na občini je doživela, da jo je nek gospod nahrulil z »neumno babo« in ji grozil na vse pretege. V tem slučaju dopisniku »Slovenskega gospodarja« ne pomaga pobožno zavidati očč, ker je resnica na dlani. Dejstvo je, da se radi takega postopanja niso zgražali samo socialisti, pač pa tudi vneti pristaši JRZ in to taki, kfi niso za to, da bi se \ <*< v Rušah uvajale fašistične metode s ¥(••'* *■> ■ ’<*» Kar se tiče gospodarstva na občini je to poglavje za sebe. Prfšlo pa bo tudi to ob svojem času na vrsto. Zaenkrat samo nekaj cvetk. Odvetniških stroškov je sedanja uprava plačala že precej in jih še bo. Da skrbijo gg. odborniki tudi za se na priča dejstvo, da so si povišali dnevnice od din 30 na 60 din in to kot odškodnino za izvrševanje rubežev pri kmetih. Zadeva o novih taksah je kočljiva in se bo še pravočasno obravnavala. Res je, da so višje kakor so bile do sedaj. Tudi izdatki za občinske uslužbence še niso bili nikdar tako visoki kot pod sedanjo upravo. Občinski proračun je višji, čeprav je »Tvornica za dušik« prevzela odplačevanje šole.
KRANJ
Razveljavljena kazenska razsodba sreskega načelstva radi širjenja vesti o zmagi dr. Mačka
Naš poverjenik s. Bajd ter delavca Pipan in Novak iz Šenčurja, so bili po decembrskih volitvah obsojeni od sjeskega načelstva v Kranju vsak na globo 500 din, v slučaju neiz-tirPjivosti na 10 dni zapora radi prekrška po j § 1. naredbe z dne 16. julija 1932 in čl. 74 za-j kona o notranji upravi storjenega, s tem, da so po volitvah dne 11. decembra širili neresnične vesti po Šenčurju, da je pri volitvah dobil večino dr. Maček, ne pa vladna stranka. Na ta način so jemali vero v razvoj države in z razširjanjem lažinih vesti razburjali Hudi v Šenčurju ter kršili javni red in mir (čl. 69. in 78, zakona o notranji upravi).«
Proti odločbi sreskega načelstva sta se Bajd in Pipan pritožila na Bansko upravo; Novak se pa ni pritožil, ker ni imej 30 din za kolek. Banska uprava je razveljavila kazensko razsodbo sreskega načelstva iz teh-Ie razlogov:
»Vaši pravočasno vloženi pritožbi z dne 23. decembra 193« se ugodi in osporavana kazenska razsodba razveljavi radi pomanjkanja dokazov, ker se ni moglo ugotoviti, da bi bili širili vesti v namenu, da sc iemlje vera v razvoj države, torej zakrivili prekršek § 1 banske naredbe iz leta 1932. niti se ni ugotovilo, da hi bili z raznašanjem napačnih vesti o izidu volitev razburjali ljudstvo ter kršili javni red in mir, kar je pogoj za kaznjivost dejanja po čl. 74. zakona o notranji upravi.«
Važno predavanje. Pod okriljem »Vzajemnosti« se bo vršilo v nedeljo, dne 12. marca t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v »Cankarjevem domu« predavanje o zaščiti delav-
stva, pomenu strokovne in kulturne organizacije ter delavskega tiska. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen. Vabljeni vsi delavci in delavke.
ŠT. ILJ POD TURJAKOM
Zrdnja pot s. Franca Kranjca. V petek, dne 3. marca se je vršil v Št. liju pod Turjakom pogreb prerano umrlega s. Franca Kranjca. Kakšen ugled in spoštovanje je užival pokojnik med domačim prebivalstvom, pa tudi med okoličani, je pokazala udeležba pogrebcev, ki so prišli od vseh strani. Pred hišo žalosti so se zbrali tudi vsi šolarji pod vodstvom svojih učiteljic in učiteljev in se z drugimi vred: uvrstili v dolg sprevod. Pogreba so se ude-1 ležili tudi zastopniki delavstva iz Velenja in; Šoštanja. Žalne koračnice je igrala domača i godba na pihala. S. Kranjc je javno izpovedo-! val svojo pripadnost socialist, ideji in je imel v življenju dovolj političnih nasprotnikov, vsi pa so mu morali priznati, da je bil v boju z njimi vedno dostojen in stvaren, v svojem javnem udejstvovanju, zlasti na občini, dokler je bil v občinskem odboru, pa iniciativen in plodovit. Mnogo se je brigal za šolo in vzgojo mladine. Ob odprtem grobu je spregovoril par besed v slovo stari župnik. Za njim je imel nagovor lastnik žage g. Jauš, pri katerem je bil s. Kranjc zaposlen kot delovodja polnih 17 let. Govornik je podčrtal, da mu je bil pokojnik v veliko oporo, delavcem pa, ki so delali z njim, dober prijatelj, ki je marsikdaj delal raje v lastno škodo, samo da, bi ne bilo v škodo delavcem. Zadnji med govorniki je nastopil s. Eržen iz Maribora, ki je poudaril ogromno izgubo, ki je doletela socialistično delavsko gibanje s smrtjo pokojnika. S. Kranjc je bil bojevnik za socialno pravičnost in enakopravnost, ki sta podlaga svobode človeka in temelj nove bodočnosti, ki naj reši človeštvo Domanjkanja in brig za vsakdanje življenjske potrebe ter uredi odnose med ljudmi in narodi, da ne bo človek človeku volk, ampak brat! S. Kranjc počiva po svojem trudapolnem življenjskem delu pod hladno rušo na pokopališču. s katerega se nudi tako slikovit razgled na Uršljo goro in Peco ter odrastke Savinjskih planin. Mi ga ne bomo pozabili v smrti, kakor nas on ni pozabil v življenju. Vsi pa sočustvujemo z njegovo osirotelo rodbino, ki ji je bil skrben oče in vzgojitelj.
LITIJA
Položaj delavstva v predilnici. V »Delavski Politiki« od IH. februarja ie izšel članek »Redukcija delavstva«. Omenjeni članek pa ni resničen, zato podpisani v imenu za-
Ljubezen in spolnost.
Meščanska kultura loči strogo ljubezen od spolnosti; ljubezen povzdiguje, spolnosti se pa sramuje. Pri tem se pa ne zaveda, na kako šibkih nogah stoji vsa kultura, ki si ne upa priznati ogromnega pomena spolnosti. Spolni nagon je drugi najmočnejši nagon človeka, iz njega se poraja novo življenje; poniževati ga, se pravi poniževati življenje samo. Stari narodi so pojmovali, spolnost v splošnem pravilneje in naravneje. Zgled za to so nam stari Grki, ki so posmatrali vse, kar je s spolnostjo v zvezi, kot sveto in vzvišeno. V grški dobi je pomenila spolnost smisel življenja, pod lepim življenjem so si tedaj predstavljali izpolnitev vseh spolnih želj. Ko je nastopilo krščanstvo, pa je ločilo ljubezen (eros) od spolnosti (seksusa), dasi spada to dvoje skupaj. S tem je pretrgalo na dvoje človekovo notranjost, ki se ni več znašla. Krščanstvo se je s prezirom obrnilo od življenja, od telesa, od vsega posvetnega, ker je zanj obstajala vrednost samo v posmrtnem življenju, spolni nagon je ponižalo kot nekaj živalskega in je postavilo temu naravnemu nagonu nasproti duhovno ljubezen. Krščanstvo je skozi dve tisočletji tako globoko vplivalo na vse pojave našega življenja, da se je Pod vplivom te krščanske miselnosti izcimila sedanja meščanska spolna morala, ki je v bistvu prav za prav zanimanje vsega, kar je s spolnostjo v zvezi. Današnji človek sicer sledi spolnemu nagonu, ker drugače ne more, toda vise spolno udejstvovanje ne iposmatra z naravnega stališča, ampak se mu zdi nizkotno in nečastno, glede spolnega doživetja ima vedno nekako slabo vest in občutje sramu. Ker traja boj med nagonom in slabo vestjo že skoraj dve tisočletji, ni čuda, da boleha človeštvo, saj je njegovo spolno življenje v koreninah gnilo. Značilno je, da se tega naziranja ne drže samo verni kristjani. Celo oni, ki so se notranje že davno oddaljili od krščanstva, se ne morejo osvoboditi poniževalnega posmatranja spolnosti, ki jim je prešlo že v kri in meso. Ker je žrtev takega naziranja navadno ženska, je treba, da se zlasti ženski spol odločno pridruži uporu proti tej srednjeveški miselnosti,
Ribe v naši kuhinji.
V naših kuhinjah	so ribe	redek gost.	o njih
vedo gospodinje po	navadi	le to, da	so	drage,
da se ribje meso hitro pokvari in da ga zato ni dobro kupovati. Vse premalo pa vedo, kako zdrava jed so ribe, ki so prvovrstno, polnovredno živilo. Ribje iso zelo redilne, obenem pa zelo lahko prebavljive in jih je zato posebno priporočati otrokom, starim ljudem, okrevajočim in pa	ljudem	s slabo	prebavo.
Seveda pa moramo	vedno	paziti na	to.	da jih
dobimo sveže. Sladkovodne ribe kupimo najbolje žive, pri morskih, kit so že mrtve, pa moramo paziti na to, da imajo čvrsto meso, rdeče škrge, jasne oči in da nimajo napetega
I trebuha. Ribam najprej odstranimo z nožem luske, nato jih pa prerežemo na spodnji strani, da lahko odstranimo drob in črno kožico jv trebušni votlini. Tik pred uporabo jih šele j nato dobro operemo, da se ne pokvarijo. ! Manjše ribe pustimo cele, večje pa razrežemo na kose, a jih zato ob strani ne prerežemo, ampak osmažimo pri zgornji odprtini. Ribe jpirpravljamo na najrazličnejše načine: kuha-1 ne, višnjevo kuhane, pečene, ocvrte, dušene, v raznih juhah in omakah itd.
Navadno kuhane sladkovodne ribe. Ribe skuhamo in sicer jih damo v vrelo osoljeno j vodo, nato pa ne pustimo dalje vreti na hudem J ognju, ampak na strani, tako da se ne razkuhajo. Iz posode jih je treba jemati zelo pre-| vidno, da se ne raztrgajo. Nato jih oblijemo z ; vročim maslom ali mastjo in okrasimo z zelenim petršiljem. Zraven damo pečen krompir ali pražen riž 'in vsakovrstno zelenjavo.
Belice v smetani. Iztrebljene belice daš v ! ponev ali pekačo, potreseš z drobtinicami in 1 obliješ z vročim maslom ali mastjo. Nato po-liješ po ribah kislo smetano Sn malo juhe, če : jo imaš, in jih počasi dušiš. Ribe še večkrat obli j s smetano, a jih ne obračaj. K tej jedi se najbolje poda krompir.
Višnjevo kuhane ribe. Posebno postrvi imajo radi na ta način pripravljene. Če hočemo imeti ribe višnjevo kuhane, moramo pri sna-ženju rib paziti, da jim ne oddrgnemo slnza-; ste kožice, ker sicer ne postanejo višnjevka-ste- — Najprej pripravimo ribjo kvašo: V lonec zlijemo primerno količino vode in kisa* dodamo malo korenja, peteršilja in zelene, ti-mijana, lovorja, popra in soli in pustimo vse skupaj zavreti. Posebej pa zavremo še eno skledico vinskega kisa. Nato položimo ribe v podolgovato posodo in jih polijemo z zavre-; lini kisom. V kisu jih pustimo nekaj časa, da ! postanejo višnjeve, potem kis odlijemo in vlijemo na ribe pripravljeno vrelo kvašo. Poso-i do pokrijemo in pustimo na kraju štedilnika ribe vreti v kvaši toliko časa. da jim izstopijo oči. nato jih pa poberemo ven. Tako pripravljene ribe so tudi mrzle enako dobre.
Štedenje — pri citroni.
Kako je treba v gospodinjstvu, štediti z vsa-| ko malenkostjo, naj nazorno pokaže primer s : citrono. Običajno jo prerežemo, površno iz-} tisnerr.o in vržemo proč. Preden jo pa pre-1 režemo, moramo najprej s tankim nožem od-strgati rumeno vrhnjo kožico, a tako previdno, da ne gre nič bele zraven, ker je bela grenka. To nastrgano rumeno, kožico zmešamo med sladkor v prahu ali pa tudi med moko. ki jo imamo pripravljeno samo za močnate jedi, ker da limonina lupinica vsakemu testu zelo l fin okus. Olupljeno citrono damo potem za I nekaj trenutkov v vročo pečico, da se sok . bolje izteče, nato še malo povaljamo na mizi, j prerežemo in dobro iztisnemo. Ostanka pa še I ne vržemo proč, ampak ga še uporabimo za j namazanje rok, saj za roke je citrona najbolj-' še sredstvo.
upniškega odbora prosim, da ga popravite tako-le: Reduciranih bi moralo biti 20 delavcev, vendar je bilo odpuščenih samo 10, od katerih pa ni niti eden delal 15 let v tovarni; trije so delali okoli 10 let. drugi pa po par let in so to sami neporočeni. Ravnateljstvu smo priporočali, da bi naj jih namestilo po. drugih oddelkih, ako pa nismo popolnoma uspeli, ne moremo pomagati, ker mi smo samo posredovalci in svetovalci med podjetjem in delavstvom. — Vuk Viktor, preds. zaup. odbora.
SV. LENART V SLOV. GORICAH
Lepa pohvala konjerejcem v Slovenskih go ricah. Pri zadnjem pregledu konj (posebno žrebcev) pri Sv. Lenartu je ocenjevalna ko-misija iz Maribora, ugotovila, da so Slovenske gorice v tem pogledu na višku z res velikim številom plemenskih konj. Ob tej priliki1 so ponujali g. Brezniku, posestniku iz Partinia, okraj Sv. Lenart, za njegovo kob;lo 12.000 din. kar je znak velikega zanimanja zai vrsto konj slovenjgoriške kvalitete.
! LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ
g v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti,
|	Zavarujo sa pogrebnino zdrave
p	osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do
H	največ din 10.000-— in
H	sa doto mladoletne od 1. do 16. do
§5	največ din ‘25 000-— plačljiva ob dovr-
H šenem 21. letu.
| ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO M IN BREZOBVEZNO POJASNILA
RAZNO
»Spomini na avstrijska sodišča« v Ameriki.
strijska sodišča« prinaša v ponatisu slovenski socijalistični dnevnik »Prosveta«, ki izhaja v Čikagu v Ameriki. Tr spomini so izšli v ponatisu tudi v posebni knjigi, toda v omejenem številu. Kdor bi se zanimal za knjigo, se naj obrne na upravo »Delavske Politike«.
Delavski pravni svetovalec
Vprašanje: V Ameriki je umrl brat moje pokojne žene. Tudi stariši umrlega so že mrtvi. Ali imam ja« pravico do dediščine ali samo moji otroci?
Odgovor: Vi s pokojnikom sploh niste v sorodstvu in zato po njem ne morete dedovati. Pač pa bodo dedovali Vaši otroci, sami ali pa skupaj z drugimi sorodniki. Treba pa je, da svojo dedno pravico, uveljavljajo pri ameriških sodnih oblastih in se obrnite za posredovanje na naš konzulat v dotičnem okraju, kjer je pokojnik umrl.
Dolg iz leta 1930 (Ribnica na Pohorju)
Ko boste poravnali naročnino »Delavske Politike«, ki ste jo dolžni še za pol leta, do-
»	*	»it*	** ’	1JXVI olt, JU UUU-llI >’v iti
Članke s. dr. Reismana iz; »Spominov na av-‘bite odgovor na Vaše vprašanje.
Obilna Hrastnlk-Dol	„ras„llk, illc , mtca
RAZPIS
Občina Hrastnik-Dol razpisuje na podlagi členov 86 do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu
javno ofertno licitacijo za oddajo:
6. pleskarskih del,
7. steklarskih del,
8. ključavničarskih del,
9. soboslikarskih del.
1. težaških in zidarskih del,
2. tesarskih del,
3. krovskih del,
4. kleparskih del,
5. mizarskih del, za zgradbo štiridružinske stanovanjske hliše v Hrastniku.
Licitacija se bo vršila na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 28. februarja 1939 v skrajšanem roku dne 22. marca 1939 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku.
Podrobni pogoji so do dneva licitacije na vpogled v občinski pisarni v Hrastniku, kjer se dobe tudi ofertalni pripomočki proti odškodnini 50 din.
Kavcijo, ki znaša za tuzemce 5% za inozemce pa 10% proračunske vsote, je do 10. ure istega dne položiti pri občinski blagajni.
Občinsiki odbor si pridržuje pravico oddati dela brez ozira na višino ponudbe.
V slučaju, da prva licitacija ne bi uspela, se bo vršila druga ofertalna licitacija v smislu čl. 94. zakona o državnem računovodstvu v skrčenem roku 10 dni, t. j. 31. marca 1939 ob isti uri, na istem mestu in pod istimi pogoji.
ObCIna Hrastnlk-Dol
Za konzorcij izdaja In arelale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavlteij Viktor Eržen v Mariboru.