Tretjič poročena Življenje v razvalinah Starega gradu BO ALI NE BO? BO DEŽEVALO ALI BO SIJALO SONCE? ALI BODO PRAZNOVALI SVOJ DAN, ALI NE? Zjutraj sem večkrat telefonično klical škofjo Loko. Vedno so odgovorili, da bo praznovanje. Učenci poklicnih šol Gorenjske so praznovali. Zbrali so se iz vseh krajev. Vsi so prišli v Škofjo Loko na Stari grad. nulo nedeljo je bila pri »f^^B ^ Gorenjskem manjša slovesnost. rro? . *eiezarne nlco Antona Jakopina, delavca 5es*mS*;_ Clanl domačega prosvetnega dru kulturni program. Srečanj , «ega mlajša 2 lei srčno. Jubilantova žena Marija ie oa ta bo dopolnila 88 let PrinodnJ! ™f?» že tretjič sklenila t* Jakopinova sta septembra 1961. ie18 "no poroko, vo J Wko zvezo. Takrat sta praznovala i. Manjka le se poi-bila po osvoboditvi tretja biserna P°™ gc'vesela in hirava, drugo leto do železne poroke. Oba 8tB _ ^ z lcpG urc- Vsa dela opravljata sama in sama «v» Jenim vrtom. v Podbrezjah na so namreč 90-let-v pokoju, so izvedli kratek z jubilantom je bik) nadvse pri-žena Marija je od Ko sem stopal po poti proti Sa tremu gradu, so se mi prvi priključili. Vprašujete kje se gre na Stari grad? Kar z nami! Nejevoljno sem pogledoval proti oblakom, ki so se kopičili nad nami. Nisem hribola-zec. Le kako dolgo bomo tako pešačili! Ni daleč! Koliko časa? Če stopimo hitreje, ga bomo porabili manj. No, tudi počasi se daleč pride! Samo malo dalj bomo hodili. Le zakaj so si izbrali tako oddaljen kraj za svoje praznovanje! Kot, da drugod ni bilo prostora! Ali se vam res zdi daleč? Ko bomo prišli na grad, boste takoj vedeli zakaj? Iz gozda nad nami smo zaslišali vesel vrisk. Za nami se je oglasil še močnejši odgovor. še videli se niso, pa se že poznajo! Nekateri se sploh še ne poznamo med seboj. Od vseh vetrov smo se zbrali. Poslala je že majhna tradicija, da se vsako leto zberejo učenci v poklicu. Lansko leto smo bili v Kranju ob spomeniku »Staneta Žagarja«. Vsako leto organizira skupno proslavo ena šol. Seveda jim tudi ostali pomagajo. Skoraj vsi sodelujejo v programu. Boste videli, če znamo tudi Ločani pripravili takšno proslavo, kot so jo lansko leto Kranjčani! Veliko je bilo dela. Letališče Brnik - izletniška točka l turistični sezonl/ko je promet na letališču večji * 70 odstotkov, vlada veliko zanimanje do^J\n *a,cev, ki predvsem ob praznikih prihajajo na letališče ^P^ujejo poletc ln pristankc „ovih, stališčln Vkrcavan^e P°tn,kov in . vendar dneh modernih letal, izkrca-tudi prelepo okolico zumacijo, torej bodo kasneje za ta denar lahko kupili, kar bodo želeli. Tako bodo samo preprečili prerivanje med mizami in omogočili res nemoteno opazovanje letal na letališču. Ko smo stopali po razmočenem pobočju, smo naleteli na debla, ki so bila položena čez mlake. Tudi to smo mi pripravili. Pomislite kako bi sedaj brez tega drselo. Kar dosti je bilo dela, da smo do semxprivlekli to »ropotijo«. Vendar pa niso samo vla-,čili »ropotijo«. Popraviti so morali tudi stezo, saj je nihče redno ne vzdržuje. Ali vidite skupine, ki gredo za nami. Poskrbeti smo morali, da bo steza tudi za profesorje »vozna«. Med nizkim drevjem sem zagledal nekakšno čudno bivol išče, nad katerim je pisalo: Kokla — pivo. To je naš bife. Ali ni originalna zamisel? Napravili smo ga iz smrekovih vej. Bife je slal pod obzidjem Starega gradu. Pa smo le prišli! Ali je bilo res tako daleč? Vam je všeč? Takoj mi je bilo jasno, zakaj so sc odločili za ta kraj. Med razvalinami je bil narejen oder, kjer je pravkar pel pevski zbor. Janez, kranjski Janez ... Sredi pušk in bajonetov ... Mogočno* je odmevala pesem. Nad ruševinami so plapolale zastave. Ob stenah so se pred vetrom skrivale skupine učencev. Prav tako so se tukaj nekoč sestajali partizani! Veter, ki je mogočno polrc-saval velike zastave, je "Tlajal srečanju še slavnejšo sliko. . Ali ne bomo tako najlepše proslavili 20. obletnico osvoboditve? Verjetno tudi vi sedaj ne mislite več na dež? Šele ob teh besedah sem se spomnil, da pod plaščem skrivam dežnik. Previdno sem potipal in se prepričal, da je še pri roki. Ko sem se ozrl, ni bilo več mojih spremljevalcev. Pomešali so se med ostale učence. Od vseh strani sem slišal veselo pozdravlja- ste le prišli Jeseničani? Mislili smo, da se boste ustra-šili? V odgovor sc je zasme;ala skupina mladih železarjev. Ali mislite, da so samo pri vas gore? Počakajte, ko pridete vi k nam bomo naroČiM še dež in ne samo veter! Ob odru sem zagledal skupino deklet. Ena izmed njih, je prišla na oder in deklamirala o svobodi. Njene besede odnaša veter med drevje škofjeloškega gričevja. Kolikokrat so že ti hribi v preteklosti slišali podobno pesem .. .? Poglej, kako »fejst« dekleta imamo. Kdo bi si mislil! Pa še na grad so prišla! Dekleta poklicne tekstilne šole sedijo na klopi. Njim so namenjene opazke. Ali vidiš tiste tri za obzki-jem. Fantje smo nosili na grad les. dekleta pa opeko.. Kritika je bila namenjena trem dekletom, ki so si »ure* jale« ustnice. Zaslišal sera njihovo šepetanje. Fantje naj kar govorijo! Ko se bo po svečanem delu pričel ples, pa jim ne bo vseeno ... Dekleta pač ostanejo dekleta. .. Ko sem se obrnil, sem zagledal fanta, ki je ravno spravljal glavnik v hlačni žep.... in fa,ntje fantje. Za vse učence je nadvs« primerno gledanje namiznega tenisa, ker se kmalu navadijo lepo odkimavati. Vse je navdušil humorist na odru. Med gledalci pa so slišali odgovori. škoda, da ni športa, kjer bi se spremljala žoga s pri" kimavanjem — ta bi bil za vajo profesorjem. Upam, da profesorji ne gledajo ,preveč namizni tenis. Učenci pravijo, da to zanje ni priporočljivo ... Boks je lep šport, ker se pri njem razvijejo čeljusti ta pleksus. Hvala lepa, če je že to potrebno bi imel pa že rajši rr> koborbo. Rokoborba sploh ni surov šport, saj se tekmovalca ves čas borbe objemata. (Dalje na 2. strani) Pa Pride takih vu PM festival v dneh od 3. do 5. junija v festivalni dvorani na fcledu VI. jugoslovanski jazz testival. Na letošnjem festivalu bo ^delovalo 9 domačih ansamblov in velikih orkestrov dMskih postaj. Festivala P1 Se bodo udeležili tudi pred Ravniki iz Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Avstrije, Ita-v»je, Poljske, Francije »« ra-pa dili na letališču p*oleg restavracije še nadstrešnico z namenom, da bi razbremenili restavracijo in nudili prijeten počitek domačim obiskovalcem, ki prihajajo na letališč«. Tako bodo omogočili udobno opazovanje letal še večjemu številu gostov. Poskrbeli bodo tudi za ostale obiskovalce. Vzdolž mrežaste ograje, od pristaniške stavbe do gozdička, bodo lahko kupili sladoled in razne mrzle pijače. Morda pa bo med obiskovalci zbudil negodovanje ukrep uprave, ki je prisiljena, da uvede vstopnino ob sobotah, nedeljah in praznikih za vstop v urejpno nadstrešnico. Za razburjanje pa ni vzroka, ker bodo gosti plačali le kon- Dekleta tekstilne šole so se morale odpočili. Pot v ne preveč udobnih čevljih ?e bila dolga. Potrebno je bilo nekaj časa, da je plesišče oživelo Življenje v razvalinah Starega gradu (Nadaljevanje s 1. strani) Saj sem vedel! Pri maratonu »i odlično razviješ nožne palce ... Ko se bomo spuščali navzdol, si bomo pa pete. Bravo, le naprej dekleta! Tista z rdečimi lički mi je najbolj všeč! Na oder je prišla folklorna skupina. Narodne noše so vse še bolj popestrile. Menjavali so se plesa s pesmimi. Rad imam domače pesmi! Tudi kola ostalih republik so zanimiva, a čez polke ga ni. Pred menoj je nekaj zaropotalo. Kup kamenja se je vdrl in po tleh je padel sta-' rejši moški. Pa se je le zgodilo, da je enkrat padel tudi profesor! Profesor se je hitro pobral — učenec pa za to potrebuje vse leto. Ves teden smo delali. Morali smo planirati manjši hribček, kjer je sedaj oder. Tesarji naše šole so sami naredili oder. Rdeča zastava je glasno za-vihrala. Razvaline so zaščitene ln Jih nismo smeli spreminjati. Ravnatelj šole Je bil takoj navdušen za ta prostor. Morda je med vojno tudi ravnatelj kdaj našel zavetje v dobrem, starem gradu? Ostali smo se šele kasneje navdušili. Nismo vedeli, da bo vse skupaj tako lepo... Tudi jaz nisem mislil. To je treba doživeti! Sedaj, ko je tukaj toliko mladih, je vse še veliko lepše, kot smo si zamišljali. Življenje je čudovita stvar. TLsti, ki so bili tu pred nami so to vedeli in so nam omogočili, da smo lahko danes tu. Po končanem programu se je pričel ples. Vabimo profesorja ..., inšpektorja ..., ravnatelja ..., tovarišico ... Prosimo za lep zgled mladim! Še učitelji znajo biti sramežljivi. Le dva para sta se zavrtela ob navdušenem vskljkanju učencev. Zfped je dan. Prosimo nadaljujte! Tudi učenci so bili v začetku bolj negotovi. Nekaj časa je bilo potrebno, da je plc-*i£če oživelo. Zanimivo je bilo poslušati komentarje »ob strani«. Ali vidiš naša dekleta? S salon;p ji so prišla na vrh! Pa pravijo, da je visoko! Ob strani sem zagledal dekle, ki je pravkar tlačilo v potoval ko »delovne čevlje«. Medtem, ko je bil v šoli, so mu dali odpoved. Tudi meni so jo hoteli dati . .. V neki tovarni so dali več odpovedi delavcem. Med njimi sta bila tudi dva učenca. Intervinirala Je šola. Sam si ne bi znal pomagati. Zakon ne dovoljuje odpovedi. Sedaj vem, da mi še 12 mesecev po končani učni dobi ne morejo dati odpovedi. Upam, da bo čez 12 mesecev situacija že drugačna in vas ne bodo težili takšni problemi. Najrazličnejši pogovori so se slišali od vseh strani. Odpovedal sem se atletiki. Malo sem precenil svoje sposobnosti. Celo zimo sem redno treniral. Pričakoval sem boljše rezultate. Ena zima treninga je bolj malo. Ali misliš, da je Miha-lrič postal slaven po nekaj mesecih dela? Rekli so mi, da ste od Glasa. Povejte, kdo je zmagal v severni skupini pionirskega prvenstva Gorenjske v nogometu. Direktno vprašanje me je zmedlo. Ne morem vedeti. Saj obstoja nogometna pod-zveza. V naši skupini smo zmagali mi, a sedaj ne vemo, kdo je nasprotnik v finalnem dvoboju. Na nogometni podzvezi ne moremo dobiti odgovora. še enkrat sem jim pojasnil, da ne morem dati odgovora. Pričakujemo goste iz italijanskega mesta Medicina. Sedaj so v škof j i Loki in so obljubili, da pridejo sem. Ne bo jim žal. Videli bodo, kakšna je v resnici naša mladina. Kmalu bodo prišli tudi predstavniki mladinskih aktivov z vse Gorenjske. V svoje praznovanje so želeli vključiti vse. Vsi gostje so se hitro vživeli v praznično razpoloženje. Ko sem stopal nazaj proti Loki, sem se spomnil dela pisma, ki so ga poslali Titu za rojstni dan. Sejmi so se pričeli Kljub temu, da smo lansko leto zelo veliko pisali in trdili, da je zaradi ogromnih izdatkov in stroškov treba zmanjšati število sejmov, pa se kot v posmeh vsemu temu pojavljajo tu in tam lepaki, ki nas zopet vabijo na obisk tega ali onega sejma. Danair nji sejmi so proti prejšnjim, ko se je prodajalo solatno seme, bohkov kruhek, potrno-šter, maček v žaklju, veliko bolj moderni, saj nam s svojimi razstavljenimi predmeti razkazujejo celoten napredek gospodarstva ter potrošnih dobrin. Seveda pa potrošnik večkrat pride do zaključka, da vseh teh dobrin oziroma razstavljenega blaga ni niti za poduhati, kaj šele za kupiti v trgovinah. Kljub temu pa lahko trdimo, da so sejmi vseeno zanimivi in se razstavljenih predmetov vsakdo, če že drugega ne, vsaj na gleda. Pred kratkim smo odprli tudi sejem tehnike in tehniških izdelkov. Zaradi izrednega zanimanja ima sejem vedno dosti obiskovalcev, kar pa ni nič čudnega, ker si pač vsakdo želi videti najnovejši pralni stroj, avtomatski tcle-fony televizor z upravljanjem na daljavo itd. Kljub visoki tehniki pa imajo marsikateri obiskovalci tega sejma še večje želje po tehniki oziroma po tehničnih izdelkih. Tako bi si želeli: turistični referentje: hormonske preparate, ki bi skrbeli za podaljšanje turistične sezone. Novi prijem Poleg osebnega davka pa prometnega davka pa občinskega davka pa davka na honorar pa davka na kih in davka na čih našega občana zadnje čase vse bolj pesti še plačevanje davka na — norost. Ce mu namreč denarnice ne lajša kupovanje loterijskih srečk, plačuje neskončne kolone športske prognoze ali lota, sc peha na tombolah, kolne prazne listke na srečolovih, sodeluje na lisoč in enem nagradnem natečaju, rešuje križanke, zbira odrezke in kupone, z eno besedo, brez godrnjanja plačuje zgoraj omenjeni davek na norost ^in lahkovernost. Ker je srecolovska mrzlica prerasla v pravo pravcato epidemijo, se človeku nehote ponuja misel, da bi kazalo tudi druge plati življenja urejati po loterijsko. Recimo: Čemu tuhtati in iskati zamere, kadar je treba od ducata kandidatov za izpraznjeno delovno mesto izbrati le enega? Cemu zahtevati spričevala, karakteristike, priporočila? Cema dolge seje kandidacijske komisije in težavno odbiranje ter tehtanje slehernega pcasilca? Zrcb, žreb naj odloči! Za sjmbolirno vsotico naj vsak kandidat kupi srečko, potlej se onravi žrebanje in načelnik kadrovske službe slovesno razglasi pred vesoljnim kolektivom: »Mesto komercialnega direktorja je dobila srečka št. 0013! . . . Službo v oddelku za finance dobi srečka št. 0056! ... Zaposlitev v sklad«** srečka št. 0184!... Prosi«1) srečne lastnike izžreban« srečk, da pridejo na oder.'* Tako ne bi odpadli le x liki stroški, ki spremU" sleherni razpis kot bolhe P j temveč bi povrhu za VS« utihnile govorice o ^rlllii,y vezah, brez katerih si da« ^ nes razpisov skoraj ni ^ misliti. ifl Večja podjetja bi žrebal kandidatov morebiti PoV^J s sindikalno prireditvijo. «" točko »Veselih planšarjeV«£ nastopom vaškega hunio«-1 bi pritirali na oder paf * hlevnih ovac in napovedo Iec bi pojasnil: »Na razp«s prosto delovno mesto rC^fl renta za domači turizem s^ dobili samo dvoje proSe samo dvoje i»— i. Cenjena kandidata čaka »>Jj, hna preizkušnja. Kateri »L ostriže svojo ovco, ta sprejet. Tu so škarje, t«« tu sta kandidata, i0[v In med £ 0 ovci, — pozor! Zdaj vdušenim navijanjem k0'1^ va frči volna, šUepeJJJ škarje, blejata ovci. tolče tronom — vse dokler ni P < žival ostrižena in znan .< tovariš referent za turizem. No, namigov bodi Verjemite mi, stvar Ze zdaj lahko opažamo P ^ znake novega prijema. r*a vj izbiranje kandidatk za " „ tajnico dostikrat močno ^ dobno konkursu za 'eP u ob*" illV.( in- leta? In cijskih načrtov — prav teriji? V"- Mladi proizvajalci obljubljamo, da bomo nadaljevali svetlo tradicijo, ki so jo pričeli naši starši... Obljubo mladih src so slišale stare, grajske stene. Spomnile so se obljub njihovih staršev pred leti. Tedaj niso pričakovale, da jih bodo uresničili. Danes vejo, čigavi so ti otroci in vejo, da znajo drati besedo prav tako, kot so jo njihovi starši. P. Čolnar Trgovci: avtomat za neslišno navijanje cen, ki ne bi povzročal med potrošniki toliko hrupa. Abonenti: najcenejšo napravo tehnike in to — mizica — pogrni se. i Družbeni kontrolorji: drobnogled, s katerim bi odkrivali že v kali napake in tako preprečili večkratne milijonske škode. Občinski možje: atomski magnet, s katerim bi se lahko pritegnilo čim več ljudi na zbore volivcev. Računovodje: preparat za konzerviranje lahko pokvarljivih gospodarskih uredb. Delavci: elektronski mikroskop za povečanje mesečnih zaslužkov. Upokojenci: pecilni prašek, ki bi dvignil pokojnine. Kimavci: elektronske možgane, ker sami ne znajo misliti z lastnimi. Grega Aljažev stolp Bil sem na Trig,a.vllje To za marsikoga P ^ hvala, marveč uPraV na ponos, čeprav je vzP nekatere druge nižJc vrb0' da manj oskrbovane ,oi Toda od^ ve še težji. vsaka dama v vi tah, vsak ciciban ^^jti matičen upokojenec- ^ ob jeseniški železni««**^ staji so uredili vrh P ^ ben Triglavu in stavili kopijo AUf fjarf* stolpa s žigom vre d* ^.ji' mo le, da to no bo P jjeV kužilo pravih ttuD naših gora. Sladko življenje zadnji raj Pri«W i\h 10 uri za zaljubl|ence V^Aiv^ BOf JL ^JLJB. JM. Na Školskom jo prišlo do pličilo skrivaj poročali. ^^diS,oa,rl*k e »visoke« družbe prepotujejo 1.550 ki- VROČA ZABAVIŠČA bodo kršilf!!,ef„v Lorenco Marques, da bi preživeli noč, ko P'epoved!, ki so jih postavili sami. LORENCO M\RQUES, MAJA "ulica nosi Ime Via Aružo — Krna ulica«. Nahaja se V centru starega dela Nočno življenje se točno ob desetih, k vse ostale lokale te ske kolonije, ker tako zahte va zakon. • »Crna ulica« — nje™ prebivalci čakajo ta trenutek, da °i se predali »sladkemu življenju« belih ljudi. Ulica naenkrat oživi, povsod točijo viski in rum iz sladk trsa *<-»-'L mesta, se prične ko zaprejo Portugal- OŽivi, in rum ... »iBOKO^oega a, ženske vseh ras in barv — trne Nubiike, blede Kitaj-kt, Somalke z barvo heie kave — posedajo v kavarnah. Kmalu se bo pričel program, se bo nadaljeval do petih &ii šestih zjutraj, spremljan z vse hitrejšim ritmom do-k°sa in »marakumulasa«. "To jev prizor, ki se prav Sotovo ponavlja vsako noč V vseh mestih ekvatorialne Afri-*c- Toda tu dobi to življenje Poseben priokus — priokus Prepovedanega sadu. Med obiskovalci je malo portugalskih k°iw.alvstov ali indijskih trgovcev; vse več je Ustih, ki torej t!'' ,150° kilome-a°m- da žtiri trov< ga re- im po-TEvrlpe5 vi prestopiš meje Južuo-*tr&lse republike In portugalskega Mozambika, je prvo veliko mesto Lorenco Mar-t^Ues. Podnevi je mesto U-P'^no angleško-afriško. Avto-trioUk vozijo po levi stran t, * Petih vse hiti na obvcznv pa mesto poslai NOČ BREZ PREGRAD V zadnjih letih, posebno po letu 1962, ko so mislili, da bo šel tudi Mozambik po poti angolskih upornikov, so portugalske oblasti pričele s politiko rasne integracije. Končni cilj te politike je ustanovitev neke vrste afri-ško-portugalskcga Common-vvealtha. Ponoči v Lorenco Marque-su nI pregrad. In da je paradoks še večji, prihajajo tisti, ki jih rušijo, prav iz Južnoafriške republike, države, ki jo ves svet pozna kot nepomirl jivega ustanovitelja »apartheida« in rasne segre-graci je. Tu naenkrat rasisti iz Kep-tovvna in Joha.nesburga pozabijo na »tabuje«, ki so jih postavili sami, da bi še poglobili jez med belimi in črnimi prebivalci. V »črni ulici« ni težko najti visokega plavolasega potomca vladajoče rodbine iz Južnoafriške republike, ki je pripravljen doma obsoditi vsak stik z rasami, kako tu zapravlja vse imetje, da si pridobi čmo lepotico. Imenujejo jih »Marije«. Belec, ki bi ga v Kepto\vnu našli v intimnih odnosih s črnko, bi ne bil samo pre-gRan, temveč bi bil kaznovan po zakonu o »mešanih zakonih« iz leta 1949 in še po zakonu o -»nemorali« iz leta 1950. Tu pa človek, ki je glasoval za te zakone, ta zagrizeni nacionalist iz Keptovvna, ne premišljuje, zavreči vsa svoja prepričanja, zaradi lepe črnke, morda prav hčerke Afričankc in Kitajca, ki so ' najlepše. , Ameriški knjiže\nik John Gunther je o teh dveh zakonih dejal: «... podobnih ni bilo nikjer na svetu, samo V nacistični Nemčiji si lahko našel kaj podobnega...« Zagrizeni rasisti torej kršijo svoj zakon, samo da zapustijo domovino in pridejo v Mozambik. Tu pozabijo na vse, za kar so se borili in s tem še sami dokazu iL jo, kako brezmisoln je njihov boj. w_ atui.ll jt ujmi/v LfUJ- Ravnik rešil otroka 35 v italijan. ka. ii' dih, 80 0lrok* - 49-leina • Ale^andra Mo2n*.na. mati štirih Po ianju je uspelo cnournem °^ivi otro- ^•^^P0rod-bo-bohi°0^oj od- SfV le žena L^3 med n^Pako 2^adi Mladi zdrav- nik Pietro Pacifici je, ko je videl, kaj se dogaja, takoj naredil carski rez, toda otrok je bil mrtev. Poskusil je z umetnim dihanjem, in sicer najprej direktno — ustna na tusta — kasneje pa s cevko, skozi katero je dotekal kisik. Po eni uri je otrok pričel dihati.. To je prvi primer, da so takega otroka. Nočno življenje se prične najprej v nekem bifeju, kjer prve' . »Marije« vključujejo glasbene skrinje in ponujajo lahke koktajle iz ruma in sadnih sokov. Potem odhajajo v bolj »vroče^, ki po imenih spominjajo na Pariz. Vendar tu vlada popolnoma drugačna atmosfera. Nočni lokali »črne ulice« so predvsem barake z golimi cementnimi zidovi in le neonske luči in močno našminkane »Marije« so v okras. Vse je kot v posmeh belcem, ki prihajajo sem z reaktivnimi letali, z osebnimi letali, da preživijo noč. Tudi v mnogih drugih mestih žene Igrajo za belce, toda samo tukaj, pod neonskimi lučmi Lorenco Marquesa, tu dobi igra prizvok maščevanja črne Afrike nad ustvarjalci »apartheida« in rasne nestrpnosti. Na Škotskom je prišlo do velikega razburjenja. Laburist ični poslanec je v britanskem parlamentu predložil osnutek zakona, po katerem bi morali tudi v škotskem mestecu Gretna Greonu opravljati zakonske zveze tako kot je drugod v veljavi. Škoti so se razburili nad brezsrčnostjo. Ogorčeni so nad tem, da hočejo uničiti »zadnji kraj romantike«. V Gretna Greenu se sklene zakonska zveza brez vsakih formalnosti. Edina zahteva, ki se postavlja, je v tem, da morata kandidata preživeti v mestecu tri tedne pred poroko. Seveda takšna bivanja primašajo meščanom lepe zaslužke. Pri tem pomisleku stvar že malo izgubi na idi-ličnosti. Zgodovina Gretna Greena se je začela pred približno 200 leti, Y£> je v Angliji vladal kralj Jurij II. Ker vladar ni bil naklonjen duhovnikom, so se mnogi znašli na najrazličnejše načine. Pomagali so si tako, da so za primerno GLAVOBOL zaradi gradov Lastnikom gradov v Franciji že nekaj časa povzroča glavobol zakon o zaščiti kulturnih spomenikov. Zato jih skušajo prodati in včasih pade cena za grad s 30—40 so- dovolijo le pristojni organi, ki pa zahtevajo, da ostane vse nespremenjeno. Tako mora na primer: razbito okensko sleklo zamenjati z enakim, kar pa je seveda precej drago. Najbolj so se znašli tisti, ki so gradove odstopili otroškim domovom ali podobnim ustanovam. pačilo skrivaj poročali. V teh časih je bila potrebna privolitev staršev, a mladi so jih na ta način postavili pred dejstvo, ki se ni dalo več iz-preminjati. Takšne poroke so se vrši« tako dolgo, dokler jih ni angleški parlament prepovedal. Seveda pa ta prepoved ni veljala na Škotskem. Tako so se zoreli »zlati časi« Gretna Greena. Majhno mestece ob angleški meji je postalo pravi raj zaljubljencev. Tu sta se fant in dekle lahko poročila že, če sta dopolnila 16. leto starosti. V Gretna Greenu si je vsak prilaščal pravico poroke. Najbolj znana sta bila dva kovača, ki sta poročala kar v kovačnici za nakovalom. Tri* kratni udarec kladiva je potrdil zakonsko zvezo za vse življenje. Leta 1939 pa je škotski parlament izglasoval zakon, ki dovoljuje poročati samo duhovnikom. Tako po zadnji vojni dolgo ni bilo vesti in škandalov iz tega mesteca. Ko pa se je leta 1954 tam poročila mili jonarjeva hčerka Isabctta Patino, je nastala prava mrzlica porok. Okoli 140 porok je bilo opravljenih v enem letu. Mesto se je iz.premenilo v romantično mesto zaljubljencev. Stari zakon o treh tednih bivanja je še v veljavi. Zaradi tega precej mladih ne dočaka »svojega dne«. Za prej spoznajo, da niso za skupno življenje. Morda na je kakšnemu paru, ki je dočakal odločilne tri tedne, kasneje žal, da zakon ne določa vsaj štirih, saj bi se potem morda ne kesali nad prenagljeno odločitvijo. Nova snov kot svetlobni ventil Tudi grad na sliki čaka na kupca Bami tako nizko, da bi za izkupiček ne mogli zgraditi niti hiše s štirimi sobami. Na vsakem gradu so namreč potrebna popravila. Vendar jih Vod rešiti a na grame Ne\v York — Ce Želite kozarec vode, jo morate naročiti, če je na primer na vaši mizi kozarec vode, ki jo niste naročili, mora lastnik lokala plačali 50 dolarjev kazni. Varčevanje z vodo so uvedli te dni po vseh newyorških restavracijah, ker je vode v rezervarjih zelo malo. Računajo, da bodo tako prihranili vsa]j dan precej vode. Znanstvenikom se je posrečilo razviti snov, ki bo v določeni meri »zrevolucionirala« uporabo v optiki. Gre za sleklo pri sončnih očalih ali zaščitnih očalih pri varjenju. Snov avtomatično potemni, brž ko pade nanjo svetloba. Čim močnejša je svetloba, tembolj snov potemni. Tako snov spreminja svoje lastnosti s spremembo svetlobe. To pa še ni vse. Snov ne spreminja samo barve od modre do ultravioletne valovne dolžine določene napetosti, temveč postane zopet prozorna, brž ko pojenja ali prestane svetloba. Pri hitri osvetlitvi nastopi zatemnitev v 40 mi-lijoninki sekunde!!! Obratni proces pa je odvisčn od izdelave in lahko traja od ene sekunde do več minut. Uči- nek je torej enak svetlobnemu ventilu, ki regulira intenziteto in barvo svetlobe oz. jo posreduje. Praktično bo uporaba nove snovi res velika. Stekla pri sončnih očalih bodo potemr.e-la takoj, ko bo padla nanje svetloba. Po prehodu iz oson-čenega prostora v senco ali hišo, pa bodo spet bolj prozorna. Isto, toda še bolj koristno bo to pri zaščitnih očalih za varjenje. Svetlobni ob-lok ne bo več nevaren, varilcu nc bo treba več snemati očal in imel bo prosti tako obe roki. V poštev pa pride še uporaba proti blisku jedrske eksplozije, za okna pri vesoljskih ladjah in podobno. Snov trenutna še raziskujejo in Sc ni prlmufna za proizvodnjo. dfifi 172. Junaka Iz prerije nista vedela, kaj bo zdaj Buntline od njiju zahteval. »Tako,« je dejal, »zdaj pa na delo!« Vsakemu je dal po en prepis rokopisa in ga pozval, naj se nauči vloge na pamet, vaja bo naslednjega dne ob desetih. BiH in Jack sta začudeno strmela v popisane liste. »Kaj meniš/kdaj se boš naučil vloge?« je vprašal Texas Jack. »Potreboval bom najmanj šest mesecev,« je odvrnil Buffalo Bili. »A jaz bom potreboval toliko za en stavek,« je pripomnil Texas Jack. Vendar sta se z vso vztrajnostjo lotila vlog. Ko ju je Buntline med učenjem obiskal, je BiH vzdihnil: »Laže se Je bilo boriti.« 173. Naslednjega dne je bila vaja ob določeni uri. S pevajočim glasom je BiH oddrdral vse, kar je bilo napisano, tudi druge vloge in pripombe. Buntline je vil roke. »Ne! Ne!« jc vpil. »Ni treba^ da se vsega naučiš, zate je samo tisto, kar je napisano pod .Buffalo BiH'!« Oba junaka sta se žalostno spogledala in BiH je rekel: »Bolje bo, da se vrneva v prerijo.« Buntline se je nemirno sprehajal po sobi in mahal z rokama. »Ne, dečka,« je vzkliknil. »Zdaj me ne smeta pustiti na cedilu. Vse je odvisno od vaju dveh. Vztrajajta In pripeljal vaju bom do slave in denarja. To je velika prelomnica vajinega življenja.« 174. Po dolge«1 fJjib,|a 2 > m jack ponovno učenja. Nari*»£,B*bi b obeh ven?T,lne in režiser sta si pulila lase «» J« PopUstl, *n°/»rle napravila igralca. Buntline je bil *J« bosta zna,a e: »Občinstvo bo norelo z van*„ • ^nuarja 1872 x av"° Je- d» vidi živega Buffalo B> J^«le kože, * L eč« Je Buffalo BiH, oblečen v hov° PolnU ' gledal skozi luknji „i.aališća- *J* vzdihni, :.TK,ecaJo mi kolon Konzervirana kri za srčne operacije »identifikacija po glasovih Pri srčnih operacijah do sedaj niso smeli uporabljati S- Glavno je, da vidi konzervirane krvi. To so predvečer je Buffalo 1 ;,aI skozi luknjico v štoru gledali«** ye Vdihnil. »Ne fajo ml ko,ena kakor novorojenemu bodril Jack bo tako hudo,« ga je Zadnji Ani Ob zadnjih dogodkih v San Domingu je znani ameriški publicist Art Buchvvald objavil v »New York Herald Tribune« sestavek z zgornjim naslovom. »Ko bodo nekoč pisali in razlagali zgodovino revolucije v Dominikanski republiki, boste morda slišali o velikem, a neznanem heroju z imenom »Sidny«, je zapisal v uvodu. Ker je sestavek zanimiv in po svoje ilustrira dogodke v tej majhni srednjeameriški deželici, ga v celoti objavljamo. Nihče ne ve za Sidnvjev priimek. Toda, če bi ne bilo 6idnyja, bi revolucija potekala povsem drugače. Sidny je bil ameriški turist v San Domingu v času, ko so se začeli boji. Kot se spominjate je predsednik Johnson poslal mornariško posadijo, da zaščiti Američane. Na nesrečo pa so jih tako hitro evakuirali, da v 24 urah v glavnem dominikanskem mestu ni bilo nobenega Američana več — razen Sidnvja. Ko se je Sidny pojavil v pristanišču, da bi se vkrcal na ladjo, ga je brž ustavil mornariški polkovnik in mu rekel: — Obžalujem, gospod! Ne morete se vkrcati! — Zakaj? — je zanimalo Bidnvja. — Zato, ker so nas poslali semkaj, da zaščitimo Američane, a vi ste edini Američan, ki je še ostal tukaj. Ce odidete bomo ostali fcrez posla. — Kaj mi mar, — je odvrnil Sidny. — Želim odpotovati. Kaže, da Me vsi ob pamet. — Nalogo imam, gospod, da vas zadržim tukaj. Zagrešili smo napako in prehitro evakuirali Američane in sedaj ste vi nam potrebnejši kot mi vam. — S tem problemom se ne želim ukvarjati — je dejal Sidny. — Vse kar želim je, da se povzpnem na ladjo. Dva mornariška podoficirja sta vzdignila puški. — Razumite, da to ni mogoče — je odvrnil polkovnik. — .Ce pridejo predstavniki Organizacije ameriških držav in ugotovijo, da tu ne ščitimo nikakršnih Američanov, bomo v presneti kaši. Kar zadeva vas, gospod, boste popolnoma na varnem. Predsednik Johnson bo poslal še deset tisoč vojakov, da vas bodo zaščitili. — Da bodo zaščitili mene?! — Da, gospod. Obdali vas bomo z zaščitnim pasom dolgim 15 kilometrov in nihče se vam ne bo mogel približati. Zagotavljam vam, da bo vse v redu. Bidny je vzel svojo prtljago in odšel v hotel. Naslednje jutro ga je obiskal gene- ral, ki je poveljeval padalskim enotam. > — Se dobro počutite, Sidny? — Dobro, gospod. Samo, domov si želim. — Potrpi te pa bo -vse o. k. Medtem ko se je general pogovarjal s Sidnyjem, so vojaki privlekli na balkon mitraljez. Pred hotelom sta parkirala dva tanka, na streho pa so montirali protiletalski top. — Zakaj vse to? — je povprašal Sidny. — Samo zato, da se boste prepričali, da ste povsem varni. Vi sle za nas zelo dragoceni. — Ja, če sem pa res tako dragocen, zakaj pa me potem ne odpeljete iz tega pekla? — To bomo storili brž, ko bomo ocenili, da je tak ukrep v\redu. V tem trenutku pa poosebljate edini humanitarni razlog za našo prisotnost tukaj. — Ne vem kaj bo iz vsega tega. To kar vem je, da se počutim tukaj kot talec. — Ste morda, Sidny, že kdaj slišali za Monroejevo doktrino? — Mislim, da sem slišal.. — Torej vidite, vi ste njen sestavni del. Vaše ime bo prišlo v zgodovino ob imena Toddvja Roosevelta in admirala Diuja. Ko bodo učitelji v šolah spraševali, kdo je rešil Dominikansko republiko komunizma, bodo učenci v zboru odgovarjali: Sidny! V tem trenutku je zazvonil telefon. General je vzdignil slušalko. — Sidny! Predsednik želi govoriti z vami. — Da, gospod predsednik! Ne, z menoj je vse v najlepšem redu. Tu bom ostal dokler boste želeli ... Lepo je, da tako govorite ... Tudi vi ste dober Američan ... »Politika je med urug'"1 , t da dviga prah tam, kjer se v *"raVa , ■ { francosK« 9 f ------v *..,._ A»«M »Resničen gospodar dani ^ je — reklamu. dr. SgV *labLVeJ ^Utu se uči angleščine, tem \ se '".ažurnejo.« \ Danken Sendts, \ nekdanji britanski v. x, minister > Nevarno '• * bda §" jje Podcenjevati nasprotnika, l ^ozi „' ?™ nevarno ga je gledati f Povečevalno sicklo.« f ki jo f prof. Karlo Schmidt, ^ podpredsednik f Bundeslaga Paul van Seland, belgijski politik človekPravem mest^ SaVanJe PolićijncaiVCČkrat Prepre prečevale kemične spremem,-be, ki vedno nastanejo pri vsladiščenju krvi. Cesto so bili zdravniki primorani operacije odložiti, ker ni bilo tisti hip na razpolago dovolj krvodajalcev z isto krvno grupo. Za posamezno srčno operacijo je potrebno 3—3,5 1 krvi, ki so jo odvzeli krvodajalcu največ 24 ur pred operacijo. Običajno so si pomagali tako. da so kri konzervirali s posebno snovjo in podaljšali uporabnost na tri tedne, vendar nastajajo na ta način tudi nekatere škodljive snovi* ki so lahko usodne za bolnika« Ameriškemu kirurgu se je sedaj posrečilo regenerirati konzervirano kri tako, da je uporabna tudi za srčne operacije. SteVilhl poskusi na živalih so to potrdili jn v kratkem bodo ta. postopek povzeli tudi pri operacijah človeškega srca. \';iva vrsta oddajne anlenc Novost v radiolehniki je nova vrsta oddajne antene v obliki prstana. Postavljena je le 60 em nad zemljo in ima iste zmogljivosti kot običajna 18 m visoka. Antene te vrste so zato izredno poceni, ker je montaža čisto preprosta. Prstan je velik od 15 em do 1000 m. pač odvisno od emitirane frekvence. 90 m visoka antena v obliki prstana ustreza dosedanji 300 m visoki stolpni anteni. Gradnja oddajnikov se bo torej v bodoče precej pocenila. Pri tem načinu morajo konzervirano kri, predno je primerna za transfuzijo, počasi pretočiti skozi napravo, ki je sestavljena iz plastične cevi, v kateri so kroglice iz umetne smole. Te gobaste kroglice regenerirajo kri tako, da absorbirajo škodljive substance in tako docela očistijo kri. Postopek bodo nedvomno uporabili že v nekaj letih pri vseh operacijah, kjer jc potrebna transfuzija krvi. Raketa v pomoč Največkrat se zgodi, da padalec zaradi vetra* ki ga nosi, pristane na drevesu ali pa se celo znajde v vodi. Toda nov izum, ki so ga prav te dni preizkusili v Veliki Britaniji, je dokazal, da do-takih situacij ne bo prišlo več. Posebno padalo bo namreč imelo vgrajene rakete, ki jih bo padalec izstreljeval v smeri, v kateri bo hotel pristati. Strokovnjaki ameriških Bell laboratorijev, oddelka za akustiko, predlagajo v bodoče identifikacijo oseb po spek-trogramu zvočne energije glasov. Pri svojih številnih laboratorijskih raziskavah so namreč dognali, da jc za eno in Osvetlitev vozil pri parkiran u Zadnja novost pri avtomobilih jc naprava za avtomatičen vžig parkirnih luči. Takoj, ko sc stemni, naprava sama vključi zadnje, sprednje ali stranske luči. z jutranjim svitom pa jih spet izključi. Deluje na principu fotoeclice in jc konstruirana tako, da jo nenadna osvetlitev z avtomobilskim žarometom ali blisk ne moreta aktivirati. Naprava je prirejena za vse napetosti akumulatorjev t. j. 6. 12 in 24 voltov. Montiramo jo lahko v vsak voz. Lastna poraba električne energije jc malenkostna — komaj 0.06 vatov. Clekt ošok proti nepravilnemu utripanju sira Več kot 100 ljudem je rešila življenje nova naprava — električni defibrilator. Aparatura se sestoji iz dveh elektrod; od katerih položijo eno pacientu na vrat, drugo pa na levo stran prsi. Močan električni sunek napetosti 440 voltov V trenutku zaustavi nepravilno delovanje srčnih mišic, ki so tolikokrat vzrok nenadne smrti in tako dobi srce spet normalni utrip. isto osebo ta spektrogram vedno enak in se tudi popolnoma razlikuje od druge osebe. Nemogoče ga je tudi zamenjati z drugim spektrogra-mom, pa četudi oseba na kakršen koli način spremeni glas, si vstavi kakšen predmet v usta, si da populiti zobe ali dobi novo protezo. Spektrogram se ne spremeni niti pri staranju oseb. Eksperimenti so pokazali v 25.000-ih primerih samo nekaj napak, torej manj kot pri dosedanji metodi prstnih odtisov. Medicinski računalnik Največjo tovarna računnl- niKOv na svetu IBM kratkim demonstrirah pred kem newyorškem kongresu zdravstvenih zavoc iov Hov ra- čunalnik, namen j en zdrav- ljenju pacientov. Računalnik si ze .pomni po- da tke vseh puci t n.tov, nji« hove rentgenske ir i h borato- rijske prei-kave, nadzci uje, če je bolnik o pr a vem času cibbil določena zc ravDa ipd. Cama žarki rlnie les S pomočjo izotopov so odkrili nov postopek za'Impregnacijo lesa, s katerim izredno podaljšajo uporabnost lesa. Les najprej prepojijo z metil* metae ihiiom. hidroxiatilme-taerilfitom in polivinilacela-lorn. Naio ga ob ;evajo z gama žarki iz kobaltove bombe. Umetne molekule se v notranjosti polimerizirajo in vežejo z lesom tako. da postane le-ta bolj strjen' in trd ter tako mnogo manj občutljiv za raze in odrgnine. Les nato lahko poljubno žagajo, vrtajo ali na kakršen koli način ob- V1IHA KIJ NAR: MESTA. CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA CESTE IN RAZCESTJA In ČE ODPOVEDO GLASILKE Ob odhodu ji je dal ^^4^ Iv "I '1 dokler ne Ljudem, ki so izgubili govor zaradi obolelosti ali operacije grla, bo nova elektronska naprava zopet povrnila normalno proizvajanje glasov. Bistvo naprave je* da proizvaja določeno frekvenco, ki se da regulirati v območju ene oktave. Ce jo človek' nasloni pod goltanec, se pre- naša frekvenca kot nihanje v vrat in od tam prek žrela, ,oau ji je cuu --p mu-"» Ve£ t' aenaria . bo našel slanog „, U ^ Tud ko g za vožnjo, da bosta Prlšl*ii«U «e Uvh* oprsji ne dal niti krone bi tj JL S, "Jeta vičevati, ker ji je dal ^gv<«,|l3 je Jl ker bo potreboval denar l*$%0,0(ipGt v odejo m frekvenca akcentuira tako, da je snežilo in Slavko je 1 i^^'1« °V{>la J* z v]akom dobi govor zopet individualne stiskala k sebi. Vpraševal PVT^ Jo je « njjm a glasove. Elektronska naprava zopet sam. Tolažila ga Je' u \ef ^ pomnil. In ni večja od srednje velike li- ni verjel. Tudi v Trstu ,f V*?11«' da mone in ima vdelane baterije spomnil jo je Borjane, k j„ t za pogon. b: sta odšla na Bavarsfc«' Jfc očka zopet odpotoval. Ni mu povedala, da sta na Štajerskem, v Grazu, v »nomadskem šoloru'-, da je bil očka najbrž po svoji krivdi zopet Odpuščen in da je moral v neki neznani Hartberg, nekje na severovzhodu Štajerske, v mesto, ki ga je Franc pred svojim odhodom poiskal na zemljevidu in zamrmral: »Preklelo gnezdo! Sami hribi! Tu se bom zadušil,« in nato plaho pogledal njo, če ga je slišala, tejf je molčala, je mislil, da ni ujela njegovih besed. Ali naj bi o tem pripovedovala otroku, ki se je pred dobrimi štirimi leti rodil tu v Grazu, v neki beli svetli hiši na robu mesta. Okno se je oziralo na polja in na reko, ki takrat ni bila zanjo navadna reka. kakor je danes. Otrok se ni spominjal toplega in srečnega gnezdeča, kakor je takrat imenovala svoj dom, ne da bi vedela, da je to gnezdeče samo »nomadski šotor«. Kako neki naj bi se spominjal, da ni prvič v tem mestu. Nekje v daljavi je takratni Graz, ožarjen z njeno ljubeznijo in srečo. Pokopan je z ruševinami razočaranj v Trstu in Innsbrucku in zopet v Trstu. Med-dobje tržaških mesecev sreče ni bila prava sreča. Bilo je samo razcvetel rožni grm na grobu sreče; iluzija, ki jo jc videla v teh rožah. SlavKo je nestrpen, ker mu ne odgovarja na vprašanja, ki ga mučijo. Zakaj je na ►>Bavarskem« tako mraz, vprašuje. V Trstu J« bilo tako toplo. In v Borjani tudi. Samo Trsta in Borjane se spominja. Zakaj se raje ne vrneta v Trst, če že morata živeti brez očka. Ali še raje v Borjano! O Borjani govori, kakor da je Borjana najlepši in najsrečnejši kraj na svetu. Ne odgovarja mu. Cas je, da gresta na kosilo. Ceneje bi bilo, ko bi lahko sama kuhala. A v sobi ni štedilnika. Tudi peč je lončena in ledena, ledena. Drv ni. Zanje nima denarja. . Tuai "a cesti jo mraz.. Oba drhtita. Slavku gre na jok, a ga »odri, naj pokaže, da je fant. Jočejo samo dekleta. Zato Slavko stiska ustnice in se iezi, ker ga ne ubogajo' in ker poskakujejo, kakor da so postale prav majhni, majhni topotajoči konjički. Tako mu šklepetajo zobki vse do restavracije Rosenhof. Ko vstopila, ju objame toplota. Tu je lepo. Tu je toplo. Tu je dobro. Ko sedela, se jima. približa gospa Nagy in za nekaj trenutkov prisede k njima. Lastnica restavracije Rosenhof ve, kaj je dol telo Stefi. " i »Prazniki bodo,« ju nagovori in poprosi Stefi. ali bi ji hotela čez praznike pomagati v restavraciji; Veliko gostov bo. Plačala ji bo dobro. Tudi stanovala bosta lahko pn njej. njena služkinja pa bo pazila na otroka. Ne bo mu dolgčas. Igral se bo lahko z njenima otrokoma. In tudi božiček mu bo prinesel nekaj lepega. Tako je Stefi našla delo, Slavko pa je prežive] praznike srečen irT zadovoljen. 2 Začelo se je leto 1912. Minil je prvi teden in minilo je že šestnajst dni, odkar je odšel Franc. Ob delu v restavraciji Rosenhof je pozabila, da ji ni pi«al še nobenega pisma. Sele ko je s šestim januarjem minil novoletni naval v restavraciji in se ji je gospa Nagy zahvalila za polnoč, je vedela, da bo zopet odvisna od onih dvajsetih kron, ki jih ji jc dal Franc, in od denarja, ki ga je v minulih šestnajstih dnevih zaslužila. Gospa ji je izplačala štirideset kron, dvajset pa jih je dobila od gostov kot napitnino. Stefi ji je bila hvaležna, a še fcvaležnejša bi bila, ko bi ji gospa Nagy rekla, naj ostane v službi pri njej. Bala se je brezdelja, bala se je mrzle sobe na Stiegergasse, bala se je samote in otrokovih vprašanj po očetu. Razmišljala je, ali naj bi. prosila gospo, naj j« obduži v. službi, a si ni upala. S 545 Ko je Alan zapustil policijsko stražnico, mu je vršela po glavi samo ena misel in bila je zelo neprijetna. Obvestiti je treba Mary. Spet je bil neprostovoljni poslanec žalosti. Od reke se je d^vigala megla in bila ponekod že tako gosta, da si je moral iskati pot tipaje ob vrtnih ograjah. Nekje, kjer je bila megla manj gosta, je obstal in razmišljal. Kaj bo rekla Mary? Kako naj ji pove? Ta lahkomiselni fant, kako more biti tako neumno zaupljiv? V tem ga je popadla divja jeza, ko se je spomnil na Meistra. Podlež, prekleti! Nizkotno izdajstvo tega moža se mu je zdelo prav nečloveško. Stopal je po kamnitih stopnicah v Malpas Mansions in potrkal na vrata Marynega stanovanja. Ker se ni nihče oglasil, je potrkal še enkrat in slišal, da so se nekje odprla notranja vrata, potem pa je vprašal ženski glas: »Ali si ti, John-ny? Mislila sem, da imaš ključ?« »Ne, ljuba moja, jaz sem.« Odprla je vrata. »Alan!« Stopila je korak nazaj in se prijela za srce. »Ali se je kaj zgodilo?« Njen obraz je trepetal v strahu. Ni ji odgovoril, dokler ni zaprla vrat za seboj in ji je sledil v sobo. »Kaj se je zgodilo?« je spet vprašala. »Ali je... zaradi Johnnyja? Pokimal je. Sesedla se je na stol in si pokrila oči z rokami. »Ali so... ga prijeli?« je šepnila. »Da!« je dejal Alan. »Zaradi — ponaredbe?« Govorila je tako tiho, da jo je bilo komaj čuti. »Zaradi — ponaredbe?« Strmel je vanjo. »Ne razumem, kaj mislite.« odpustil. Pa je hotel biti tako dober..: hotel nama je pridobiti majhno posestvo.« Alan je imel na jeziku resnico o Meistrovem izdajstvu, vendar je še enkrat prevladala stroga disciplina. Prva in poslednja zapoved kriminalne policije je, nikoli ne izdati tistega, ki je prijavil zločin. »Ni mi znano, zakaj je Johnny šel v tisto hišo. Pripovedoval je nekaj o nekakem plenu, ki je verjetno izhajal iz kakega prejšnjega vloma in ki naj bi bil skrit za vodnim zbiralnikom na strehi, toda plena ni bilo več tam.« Oprla je glavo v roke in zaprla oči. Mislila je, da se bo onesvestila, zato ji je položil roko okrog ramen. »Mary, ali vam res ne morem pomagati? Njegov glas je bil hripav in težko je dihal. »-Vseeno mi je, za koga me imate: za sina vašega nekdanjega nastavljenca, za inšpektorja Wemburyja, policijskega uradnika, ali pa samo za Alana Wemburyja ... ki vas ljubi!« Ni se ganila niti se ni poskušala oprostiti rok, ki so jo objemale. »Zdaj sem vam povedal in vesel sem tega,« je dejal sproščeno. »Ze v otroških letih sem vas ljubil. Ali mi nočete povedati vsega, Mary?« Tu pa je nenadoma planila pokonci. Njen pogled je bil zmeden,, usta je imela odprta. »Ne morem, ne morem!« je hlipala odtrgano. »Ne dotikajte se me, Alan! — Nisem vas vredna! Mislila sem, da mi ne bo treba iti, toda moram ... zaradi Johnnyja!« »Kam morate,« je vprašal resno, ona pa je stresla z glavo. Vsa iz sebe ga je zgrabila za roko, kot da je zblaznela. »Alan, vem, da me ljubite ... vesela sem, zelo sem vesela! Saj veste, kaj to pomeni! Ženska tega ne bi rekla, če ne Slišal je, kako pravnik nejevoljen godrnja* poleni so se odprla vrata. V sobi je vladal mrafe ker ni gorela nobena luč, razen svetilke na kta-virju. »No, kaj ima povedati mladi falot?« jc vpra-šal MeisTer. Videti jc bilo, da je mnogo pil, v prostoru je močno dišalo po alkoholu. Na njegovem lic* tam, kjer ga je zadela Johnnyjcva pest, je bila velika rdeča lisa. . Ne da bi čakal poziva, je Alan vključil H» in pravnik je nejevoljno mežikal. »Nočem luči! Prekleto, zakaj ste jo prižgali?* je godrnjal. »Videti vas hočem,« je odvrnil Wcmbury,« Pa tudi, da vi vidite mene!« Meisler ga je začudeno gledal. »No, torej?*" Je vprašal končno. »Hoteli ste me videti? Kaže, d* ste se moje hiše kar vi polastili, Mr. vVembuf/' Prihajate in odhajate, kakor se vam poljubi. f° svoji volji prižigate in ugašate luč. Morda se boste zdaj ponižali in mi pojasnili svoje čudn° obnašanje?« »Prišel sem, da bi vas povprašal o ponaredbi«* Opazil je, kako se je Meister zdrznil. »Ponaredba? Kaj mislite s tem?« »Cisto dobro veste, kaj mislim! Kakšna ponaredba je to, o kateri ste pripovedovali Mary Le0* leyevi?« Kakor je bil pijan, ga je to vprašanje skor* popolnoma streznilo. Zmajal je z glavo. »Res fl" razumem, o čem govorite!« Maurice Mcister ^l bil neumen. Če bi Mary ne bila pripovedoval* zgodbe o ponarejenem čeku, bi policijski uradnik ne zastavil takega vprašanja. Prepričan P* je bil, da Mary ni povedala vsega. Slo je torej 36 Čarovnik Obrnila je k njemu svoj bledi, izmučeni obraz. »Ali ni zaradi ponaredbe čeka?« je začudeno vprašala in ko se je zavedla svoje napake, je pristavila: »Pozabite, prosim vas, Alan, kaj sem vas vprašala?« »Seveda bom pozabil, če tako želite, ljuba moja Mary! Ničesar ne vem o kaki ponaredbi. Johnnyja so prijeli, ker je vlomil v zaprte prostore. »Zaradi — vloma, oh!« »Sam ne -vem dobro, za kaj pravzaprav gre. Rad bi vam povedal vse, kar si sam mislim. Povedal vam bom menda, pa čeprav me na policiji odpustijo.« Rahlo ji je položil roko na ramo. »Pokonci glavo, Mary! Vsa zadeva se bo še pojasnila. Ne morem razumeti, zakaj je Johnny tako nespameten. Storil sem vse, kar sem tmogel, da bi ga posvaril. Mislim, da stvar še ni popolnoma brezupna. Od vas pojdem še k Meistru in nato k nekemu svojemu prijatelju, pravniku, in ga bom prosil za nasvet. Ni bilo prav, da je Johnny napadel Meistra.« Potem ji je pripovedoval o dogodkih na policijski stražnici. Prestrašila se je. »Meistra je pretepel? Saj ni pri zdravi pameti! Maurice ga ima v svoji oblasti...« nenadoma je utihnila. . Alan jo je vprašujoče gledal. »Nadaljujte!« je dejal mehko. »Maurice ga ima v svoji oblasti?« In ko mu ni odgovorila, je nadaljeval: »Zaradi ponaredbe, mislite? « ^ Očitajoče ga je pogledala: »Alan, obljubili ste...« »Ničesar nisem obljubil,« je dejal smehljaje. »Prepričati vas hočem o nečem. Vse, karkoli boste povedali, boste zaupali Alanu Wemburyju-čjoveku in ne Alanu Wcmburyju, policijskemu uradniku. Draga moja Mary, skrbi imate. Ali jih nočete zaupati meni? Pomagal vam bom!« »Ne, nel Ne morem! Saj to je tako strašno! Maurice je maščevalen in ne bo Johnnyju nikdar bi... sama čutila enako. Toda rešiti moram Johnnyja ... moram!« »Ali mi hočete povedati, za kaj gre?« »Ne, ne morem! To je ena tistih trdih poti, ki jo moram iti sama, brez tuje pomoči!« Toda ni se^dal odgnati. »Ali je to Meister?« je vprašal. »Ali vam grozi s čimerkoli?« Utrujena je zmajala z glavo. »Nočem govoriti o tem, Alan — kaj bi lahko storila za Johnnyja? Ali je to spet resna obtožba — mislim, ali bo spet obsojen v težko ječo? Ali mislite, da bi ga Meister ne mogel rešiti?« Policijskega uradnika v tem trenutku ni zanimala Johnnvjeva usoda. Na nič drugega ni mislil kot na osamljeno, trpinčeno in strto dekle. Njegove roke so jo objele, pritisnil jo je na prsi in poljubil njene mrzle ustnice. »Alan — prosim — ne!« je šepetala in ko je opazil, kako je brez moči, da bi sc mu uprla, jo je počasi izpustil. Sam jc trepetal, ko je stopal proti vratom. »Pojasniti moram nekaj skrivnosti,« je dejal tiho, pa odločno »o Johnnyju in še o drugem. Prosim, ostanite doma, da vas bom lahEo našel. Cez kako uro se bom vrnil.« Lahko je uganila, kaj namerava. Klicala ga je nazaj, pa ga že ni bilo več. Meistrova hiša je bila zavita v temo, ko je prišel Alan v Flanders-Lane. Stražnik, ki je stal pred hišo, ni vedel poročati drugega, kot da je slišal tiho igranje na klavir, ki je prihajalo iz ene gornjih sob. Stražnik je imel ključ zunanjih in hišnih vrat. Alan je stopil v hišo. Ko je šel po stopnicah, so mu zveneli nasproti glasovi Humoreske. Hotel je odpreti vrata v Meistrovo sobo, toda bila so zaprta. Potrkal je. »Kaj hočete?« je vprašal Meister. »Kdo jc?« »Wembury. Odprite!« je odvrnil nestrp.io Alan. za to, koliko je Wembury slišal in vedel in w liko je uganil — koliko, to je hotel Meister izvedeti. »Ljubi moj, takole sredi noči pridete in z stavljate čudna vprašanja o ponaredbah,« je na daljeval klepetavo. »Ali pričakujete res, da bom po vsem tem, kar se je danes zvečer zU dilo, še spuščal v zabavne pogovore o teh s*vw reh in vam dajal pojasnila? V svojem življenj sem imel toliko opravili z raznimi ponaredban**' da, komaj vem, katero mislite.« Nehote mu je ušel pogled na okrsglo m'z*C.rt čez pokrita z lepim belim prtom. Alan jc s\e$ kaj bi "e ki njegovemu pogledu in se čudil, ...... utegnil skrivati beli prt. Morda je bila to Nlc strova večerja, pli pa... samo za hip je. obnj svojo pozornost drugam. »Meister, nasproti N*3 Lenleyevi ste izrekli neko grožnjo in zdaj n vedeti, kaj je bilo to? Prosili ste jo, naj •isili11 stori, česar noče. In ker ni hotela, ste jo pi*1 z grožnjo. Ne vem sicer, kaj naj bi to bilo slim pa, da ni težko uganiti. Svarim vas »Kot policijski uradnik?« se je norčeval Ni ster. t9> »Kot mož,« je poudaril Alan mirno . • • " jj, zločin, ki ga nameravate storiti, sicer ni PraV*oj, sredslev, toda povem vam, da vam bo hudo če se Mary Lenlevevi skrivi en sam las!« Oči pravnikove so bile napol zaprte. .g pati bi se dalo, da je to osebna grožnja, nel*j$« vprašal in čeprav se je delal povsem brezo nega, se mu je očitno tresel glas. ^ »Ogroženi ljudje živijo navadno dolgo, 'nS^jcaJ tor VVomburv, in mene je vse življenje ^c j. ogrožalo, zdaj to zdaj ono. Čarovnik ml Lcnley mi grozi — na, zdaj še vi — saj tako re živim od groženj.« ^ jfl> Alanu so se svetile oči kot zglajeno *5u«|| »Meister,« je dejal mehko, »ali veste, kako b smrti sle?« Po Prešernovih stopinjah Obisk \\rbi Pred leti smo hoteli obiskati pesnikovo pranečakinjo Katarino Vovkovo poročeno Dolar, najmlajšo hčerko Mi-riincga sina Jožeta (1844 da 1904). A še preden smo prišli v Vrbo, je žena umrla, stara komaj nekaj čez šestdeset let. Zato smo morali sedaj pohiteti, da spoznamo še edinega Prešernovega pranečaka Lovrenca Vovka (roj. 1. 1885), ki živi zdaj v Doslovčah št. 21 in Marijo Vovkovo (rojeno 1. 1893) bivajočo v Vrbi št. 24. Sicer iz Minincga (edine pesnikove sestre, ki je imela potomce) rodu izvira še nekaj praViečakinj, moški pa je le Lovrenc. Zgovornega mo-žička smo našli doma in se z njim dogovorili za poseben, daljši pogovor. Hčerka njegova je sedaj oskrbnica v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Pesnikovo pranečakinjo, edino, ki še živi v domači vasi v varstvu svetega Marka, smo nagovorili kar na njivi, kier je plela njivo čebule. Sprva je bila častitljiva žena malo huda, češ, takole v delovni obleki mc pa že ne boste slikali — a smo sc potem z njo kar lepo pogovorili. Med drugim smo izvedeli od nje povsem nove podatke o obiskih njene stare tete Er-nestine oelovškove na pesnikovem rojstnem domu. Vedeli smo sicer za nek kratek obisk Ernestine v Vrbi, saj je • tem sama napisala lepo črtico v ljubljanskem Zvonu k 1902. pod naslovom »En dan v Vrbi*. Nismo pa doslej še vedeli, Qa je Ernestina celo večkrat na počitnicah, ''kar po več tednov skupaj. In da so jo Vovki res tako prisrčno sprejeli, kot je sama opisala ganljiv doživljaj v »Zvonu«. Marija Vovkova nam je sedaj še bolj natanko povedala, kako jo jc njen oče Jože Vovk, tedaj gospodar pri Ribiču, takoj spoznal za svojo pravo sestrično, ne da bi jo kdaj prej sploh videl. In kako so jo tudi vsi drugi domači navdušeno sprejeli in jo povabili naj še kdaj pride in za dalj časa. Marija Vovkova se še sedaj dobro spominja, da je Ernestina res še prišla in da so jo tedaj ,ko je bila pri njih na počitnicah, prav dobro postregli. In sploh radi imeli. Povedala nam je Marija še, da je ob Ernestininih bivanjih morala večkrat na teden hoditi peš, v za otroke pač precej oddaljeno Radovljico, k mesarju Sumiju po meso. Tako so se Vovki res potrudili, da b]f se Ernestina pri njih dobro počutila. — Spala pa je stara teta v kamri, v Marijini postelji. Tedaj seje deklic pač moral umakniti gosposki gostji iz Ljubljane. Torej le ne bo res, da je pesnikovo sorodstvo pisano gledalo na Francetove otroke. Vsaj Ernestino so po teh živih in verodostojnih informacijah, sprejeli ~v hišo kot svojega domačega človeka. Kot je čas že omilil preostre čute, ki jih je zarisala naše slovstvena in kulturna zgodovina v lik^ Julije Prim-čeve in tudi do določenih korektur je pri tem že prišlo, tako bomo tudi morali v bodoče bolj prijazno gledati na razmerje Vovkovih do Pre- šernovega otroka. Morda je pri dosedanjih sodbah o Vov-kih botrovala mržnja pesnikovih sestra do svaka Vovka? Saj jc Lenka v svojih spominih tako zajedljivo in sovražno opisovala moža svoje sestre, da je takratni zapisovalec Tomo Zupan, takih zmerjanj sploh ni objavil. In tudi ^ovom' *^o*7"no Vrt'""1 2 0V° Pranečakinjo"0 drij° rt* D^elak in hčerko, pes- Lovrenc Vovk danes teh sorodniških mrženj in prepirov ne kaže dajati v javnost, saj bi bili še živeči Vovkovi potomci lahko upravičeno prizadeti in užaljeni. Na tem mestu smo torej hoteli le to povedati, da je tudi pri raziskovanju pesnikovih življenjskih okoliščin, treba biti previden in poslušati obe plati zvona in rfičesar vzeti takoj za čisto zlato. Saj je med belim in črnim vendarle toliko sivine... Tudi med ljudmi je redkokateri popolnoma slab in malokdo je, prav brez vseh hib! Ob koncu našega obiska se moramo spomniti tudi nesrečne pesnice, Prešernove pranečakinjo, Francke Vov-kove s pesniškim imenom Vide Jerajeve (1875—1932). Za njo lahko rečemo, da je bila izmed vsega sorodstva, bližnjega in daljnega, pesniku najbližja, po literarni nadarjenosti, kakor tudi po bolestni preobčutljivosti. Sama si je izbrala prijazno smrt, namesto grenkega življenja ... Vida Jerajeva, ena izmed doslej najboljših slovenskih pesnic, je bila poročeni z glasbenikom Karlom Jerajern. V zakonu so se ji rodile tri hčerke: Vida, Mara in Oli. Ena izmed njih je sedaj poročena s skladateljem Lucija-nom Marijo Skerjancom, druga pa s slikarjem Tonetom Kraljem. — Torej žive tudi v Ljubljani tri pesnikove pranečakinjo! Poleg vnukinje Katre Vovkovo por. Čorne-tove z Blejske Dobrave, ki menda tudi živi v Ljubljani. Ženskega sorodstva ima Prešeren še dovolj živečega! Saj vrsto pranranečakinj niti orne nili še .nismo. Ena od njih živi v, Kranju. Julijina žalna obleka Ugledni blejski dlKavsčfnki sta nas pred dobrim tetom opozorili, da obstoja žalna obleka Julije Primčeve in sicer, da jo hranijo v Kropi. Z vso zadržavo previdnostjo smo res pred meseci tamkaj poizvedovali in ugotovili sedanjo lastnico. Potem smo šli še enkrat tjakaj. Čudovito, v stilu mode iz sredine 19. stoletja izdelano dvodelno obleko, smo že takoj; na prvi pogled ocenili, kot časovno pristno." Tudi kroj. izdelava in sestavni elementi, čipke in blago (črn taft, kombiniran s svilenim črnim brokatom) — vse kaže predvsem na gosposko kvali-tetnost. Obleka obstoja iz krila in dolge, v pasu ozko stisnjene jope. Bele ozke čipke, ki so jih tedaj žene nosile dosledno tudi pri črnih, žalnih oblekah, so odparane in zvite v poseben omot. Te bele čipke šo sc po vsakokratni uporabi (dolga krila!) morale prati, da so bile spet snežno bele. Preseneča tudi velikost: obleka je ukrojena za majhno, šibko postavico — tako, kakršno ie imela Prešernova Juli in! Toda. dn bi Obleka pred stoletjem pripadala prav njej — tega še" nikakor nismo mogli trdno ugotoviti. Skušajrho na iti dvoje," troje opor — da bi vsaj medlo smeli upati v pristnost najdbe — ki bi bila res nekaj posebnega in bi marsikaj tudi pripovedovala. Prvič: v rokah imamo zapisnik pripovedi tainika iniciativnega odbora pred leti se snujoče Prešernovo akademije v Ljubiia-ni. Med drugim naidemo tale podatek: »Dnevnik_rodtv-ne Schr-uchenstnhl«, I. in II. del. je bil (ali je še) v posesti bivšega tovarnarja in trfovca Zvommiria Olupa, Ljubljana Stnri trg 2. Iz dnevnika je razvidno, da je .Tulila Prim-čeva — Seheuchenstuhl .za tedanje razmere nezaslišano odšla brez soprogovega dovoljenja na pesnikov pogreb v Kranj.« Drugič: Julijina svakinja, sestra njenega moža* Ana Marija Seheuchenstuhl, je bila poročena v Kranju z okrajnim komisarjem Janezom Pajkom. Obisk pri svakinji bi mogel biti tudi izgovor za udeležbo pri pogrebu. Tu bi Julija utegnila tudi odložiti žalno obleko, ki bi potem po kaki služkinji mogla priromati tudi do Krope. Taka je bila tedaj šega: da so gospe svoje rabljene obleke poklanjale poslom. In še tretjič: v enem od prejšnjih sestavkov smo pisali o Julijinih obiskih in počitniških bivanjih pri Urbančičevih na gradu Turnu pri Preddvoru. Tudi poset te prijateljske rodbine bi mogel biti Juliji kaj dobrodošel vzrok, da bi prišla v Kranj. Seveda so vsa ta ugibanja v zvezi z ohranjenim primerkom res lepe žalne obleke iz sredine 19. stol. zgolj in edi-nole domneve. Morda bo kdaj kaj več svetlobe posijalo v to. danes le meglefto hipotezo ? Matevž Langus: Avtoportret V Langusovi Kamni Gorici Pot nas je pripeljala v ta žebljarski kraj pravzaprav ne * zaradi Prešernovega sodobnika slikarja Matevža Langusa, pač pa zaradi prijateljevega sporočila, da se nahaja v Kamni gorici krilo pesnikove matere Mine! Ali bo najdba tega kosa tekstila tudi tako nejasnega izvora, kot Julijina obleka? Z določeno skepso smo si potem krilo natanko ogledali: najprej pade v oči očitna razlika od prejšnje najdbe. Ona obleka gosposka, to krilo pa izrazito kmečko, v kroju, izdelavi in blagu. Sedanja lastnica pravi, da je krilo prišlo v hišo potom njene prababice Jcrc Kavčičeve, ki je bila sestrična Prešernove matere Mine roj. Svetino-ve. Da je pesnikova mali pravzaprav to krilo (in še kaj?) po svoji smrti na Koroškem, zapustila hčerki Mini Vovkovi. Za to, ki je bila majhne postave, je bilo ka-li preveliko in tako ga je od Mine mlajše dobila za spomin. Lastništvo s to pripovedjo vred prehaja poslej iz roda v rod. Pa poglejmo to krilo bolj od blizu: izdelano je iz pol-volnene tkanine. Lastnica pravi ,da so temu blagu rekli: »merina«. Krilo je črno, spodaj ima za pičlo ped širok črn žametast rob. Krilo je na notranji strani podloženo s pestrim kanafasom. Tako tkanina kot kroj kažeta na čas pred sto leti. — Naj bo ta zapisek za danes le skopa informacija. K stvari sc bomo še enkrat vrinili. Ker pa smo že v Kamni gorici, povejmo še besedo ali dve o Langusu. pobožnem slikarju z lepo ženo. Le zakaj ni nikoli slikal Prešerna svojega dolgoletnega prijatelja in rojaka ?Ko je vendar dobro vedel, kdo je Prešeren! Saj je ustvaril pesnik prelep sonet prav ob njegovem slikanju Primčeve Julije in tudi njemu jo enega posvetil, celo z nkrostihom »Matevžu Langusu«! Zbode pa nas Potočnikova opazka na Langu-sovo opravičilo, da je menda »sam bil bolan in zato ni mogel priti mrtvega poeta slikat v Kranj.« LESENA NOGA Noč je bila celo za Indijske pojme in merila topla. Viekerv si je ravno mešal koktajl, ko jc nekdo diskretno potrkal na njegova vrata. »Ali si ti, Joan?« je vprašal. Vrata so se odprla in v sobo je vstopil neznan človek. Za seboj je zaprl vrata in zavrtel ključ v ključavnici, nato pa je rekel: »Jaz sem, Fener, Joanin mož.« Vickervju se je zarezal, nato pa porogljivo dejal: »Sem vas iznenadit, kajne? Presenečena je bila tudi Joan!« »Torej gospod Fener ...« je začel Viekerv in poskušal kz naslanjača, v katerem je sedel, vstati. »Kar ostanite!« je dejal Fener In se še dalje režal, nato pa potegnil iz žepa revolver In mu ga nastavil na želodec. »Izvrstno!« je rekel Viekerv. »Ne bi sc ravno moglo reči, da ste genllemen. Ubiti človeka, ki ni oborožen in ki še iakole sedi, ni ravno športno!« »No ravno pravi me bo učil gentlcmanstva in to po vsem tem. kar ste napravili z mojo ženo! Medtem 'ko sem bil. v Londonu, mi je lovski vodi? lepo zapeljal ženo. Celo sobi v hotelu sta si vzela eden poleg drugega, tako da sla ju ločila le vrata, ki pa so se dala odpreti. Naibrž sta yse imela lepo! In pri vsem tem sta se gotovo smejala na račun starega bedaka Fcne-ra!« Viokery je flegmatično vzdihnil in rekel: »Zdi se Bit, da ste izvedeli vse in da nima pomena lagati. Zato prav lepo streljajte in potem prav tako lepo končajte na visli- »Vendar, tegu si prav nič cah!« ne želim. Ne bom vas ustrelil. Za vas imam pripravljenega nekaj drugega!« Vtaknil je roko v žep in potegnil iz njega majhno usnjeno škatlo. Oprezno jo je Za naše žene odprl in spustil na tla k Viekervjevim nogam nekak kričeč pobarvan predmet. Videli je bilo kot bi bila majhna zapestnica iz koralov, ki pa je bila — živa. »To je majhna, lepa kača, ki se kakor dobro veste, imenuje crighL Pravijo, da jc to najbolj strupena kača na svetu ...« »Toda, Fener ...« jc začel Viekerv. V trenutku pa, ko je hotel umaknili noge, se je kača vzravnala in nato napadla. Nekajkrat po vrsti jc usekala svoje, kol igle ostre zobe, v Vkkervjevo desno nogo, potem pa, kakor onemogla, se je odplazila proč in se sredi preproge zvila v klopčič. Fener je požrl slino, vzdihnil in položil revolver na mizo v drugi kot sobe. »Pustil bom to stvar tukaj, ker mislim, da jo boste potrebovali. Ilolcčine nastopijo osem minut po piku in so tako strašne, da .. . Sicer pa razumele to stvar tudi vi, saj ste lovec!« Viekerv je skomignil z rameni. Celo sc mu je spolilo, pa se je vendar smehljal. »Fener vi ste nujnavadnejši bedak!« »Kako to mislite?« »Vas so preslepili. Neki domorodec vam je prodal kačo in trdil, da je to slra'-na strupena kača. Pa vas ni preslepil le domorodec, temveč tudi vaša žena. Storila je to zaradi ljubosumnosti, ker sem jo zavrnil. Med nama ni bila prav ničesar. Vem. da to za vas ni najlepša izjava, je pa resnična. Vaša žena sploh nI moj tip — in konec!« »In vi hočete, da zdaj to požrem?« »To je sicer vaša slvar, vendar bi bilo pametneje, da nekaj popijeva in potem razpravljava naprej. Mrnl se namreč ne bo nič zgodilo«. In res, zgodilo se ni prav nič. Pogovarjala sta se še kakih petnajst minut in se razšla kot prijatelja. Ob ločitvi Negovanje nog Predvsem spomladi rade žene potožimo, da nas bolijo noge. Ce nagibamo k žilam-krlicam pa je stanje še težav-nejše. V povečane žilice zdravnik lahko vbrizga tekočino, ki jih posuši. Zdravljenje je zelo zamudno, vendar uspešna Pri tem načinu zdravljenja si zdravniki niso povsem enotni .Nekateri namreč starejšim osebam močno odsvetujejo tak način zdravljenja. Preprostejši način jo zdravljenje z obkladkl borove raztopine, ki jih dajemo ponoči na tiste dele, kjer imamo razširjene žilice. Tri dekagrame borove kisline raztopimo v litru vrele vode in tekočino potem rabimo za obkladke. Ti so seveda hladni. Raztopino smemo hraniti več dni v steklenici. Obkladek na delu telesa pokrijemo še s suho volneno krpo. Uspeh je viden šele po nekaj mesecih. Sicer zdravim, a le utrujenim nogam bo dela dobro vsakodnevna kopel.v mlačni vodi. V drogeriji si lahko kupimo rokavico iz grobe mase ali ščetko in si ^im masiramo vedno od spodaj navzgor. Kaj pa dlačice na .nogah? Američanke jih ne prenesejo. Zena, ki ima poraščene noge, Za razve MISLI SI SVOJE V trgovino plane starejša ženska in jezna zavpije: »Papiga, ki ste mi jo prodali, sploh noče govoriti!« »Toda, to je vendar posebno dragocen ptič: molči, zraven pa si misli svoje!« BREZ BESED DOBRE CESTE »Po kateri cesti pridem v mesto?« vpraša avtomobilist, ki se je izgubil na deželi. »Odpeljete se lahko po tejle, ki pelje po desni, ali pa po tisti, ki zavije na levo, kakor hočete.« »In ni prav nobene razlike?« se čudi mož za volanom. »Prav nobene,« mu odvrne domačin. »Na obeh cestah boste kleli, da niste raje zavili po drugi. je Viekerv dejal: »Vzemite s seboj revolver in tudi kačo. Ni jo treba dajati v škatlo, donite jo kar v žep, saj tako ni vredna ficka«. Ko je Fener odšel, je Viekerv premišljeval o bodočnosti. Koliko milijonov bo Fener zapustil Joan in kako bo-sla potem mirno živela. Cez kakih deset minut zasliši strašen hrup iz sosednje sobe. Kača jc pičila Fcncra! Viekerv je sedel na poslelji, si odvihal nogavico in odvil desno nogo, ki je bila — LESENA. BLIŽNJI »Vsaj svojim bližnjim ne laži,« jc dejal nekega dne Balzac svoji ženi. »Poglej, poglej,« se nasmeje ona. »Toda komaj pred petimi minutami si mi rekel, naj rečem tvojemu poverjeniku, da te ni doma!?« »Toda, razlikuj, prosim, svoje bližnje!« RAZTRESENI DIRIGENT Francoski dirigent Rene Balone jc bil zelo raztresen. Neki prijatelj ga je povabil na kosilo. Toda gospodinja ni bila najboljša in dirigent nenadoma porine krožnik izpred sebe in reče: »Jutri bom tej moji slabi kuharici takoj odpovedal službo!« naj bi bila po njihovem mnenju nenegovana, prav tako ocenijo ženo z dlačicami pod pazduho za zanemarjeno. Zato Jih odstranjujejo z vsemi mogočimi sredstvi. Pri skrbni negi jim res uspe, da jih začasno odstranijo, vendar se dlačice kaj hitro zopet zarastejo. Ce imamo dolge in temne dlake jih bomo obelilo in sicer s 3—8 odstotnim vodikovim prokisom. Prekis kanemo na kosmič vate in si z njim podrgnemo noge. Ze po desetdnevni uporabi se dlačice pbelijo in steniio. Dlačice se lahko odstranijo tudi z električno iglo, to je potem trajno, vendar je postopek dolg in predrag. Dlačice lahko enostavno po modimo. Po-mojeno dlačice "rastejo počasneje kot tiste, ki smo jih pobrili. Ce imamo pa nežne dlačice, je najbolje da jih, pustimo pri miru, da jih ne bomo spremenile v goste in dolge. BREZ BESED VARČNOST Prijatelja sc pogovarjata: »Ali je'tvoja žena praktična gospodinja?« • vpraša prvi. »Zelo,« mu odvrne drugi. »Pravzaprav, še preveč. Nekoč si je iz mojega puloverja spletla kopalno obleko, potem mi je iz te kopalnfr obleke spletla nekaj parov nogavic, zdaj pa jih zopet para, ker rabi volno za svoj novi pulover.« Makaroni na kolonjski način Rabimo: 1 čebulo, 1 mali korenček, 1 zeleno, 1 strok česna. 2 jedilni žlici olivnega olja, 1 žlico masla, 1 lovorjev list, 1 kozarec trpkega vina, 250 g govejega sesekljanega mesa. 8 paradižnikov, 2 jedilni žlici paradižnikove mezge, pol kocke za juho (ali omako), sol, poper, 250 g makaronov in nariban parmezan. , Čebulo, korenje, česen zelo tanko zreži in z oljem in maslom polij, dodaj lovorjev listič in praži 5 minut na ognju. Nato dodaj vino, meso, olupljene paradižnike in mezgo. Dodaj še kocko ae juho, sol in poper. Na slabem ognju kqhaj 30 minut. Špagete, kuhaj v dobro osoljeni vodi 20 minut. Odlij vodo in jih stresi v toplo posodo. Polij z omako in aRTVirjkJ z naribanim parmezanom. DA ALI NE »Kateri dve besedi dag največ ■ snovi za razmi^ nje? vpraša neki učenci s* pega Pitagoro. »Vsekakor besedici o*. . ne,« odgovori slavni uč?nl BREZ BESED Križanka n 1 2 3 5 7 9 9 11 i 12 13 ii 15 B 17 18 VT 20 21 VODORAVNO: 1. s<"v ameriški lovec na *° vinovino, 6. ugled, dobr° j, sloves, 8. vzdevek, \y danski biokemik, Nobel^f, grajenec 1943 (Carl. rV^j Henrik), 11. začetnici popularne francoske „jfc' igralke, 12. slovenski $ 13. pisarniški uslužben^V^ del stopala, 16. ^r«' zaimek. 17. pripadnik slovanskega rodu. 10. i' %K< ni material, 19. *l*in*'tft rimski cesar, ki Je_ razširil rimski impe^' NAVPIČNO: 1. t*",^ oder, 2. znameniti ni*0*' \V baročni slikar (-Vrnit* y gubljenega sina«, 3. J tinsko žensko ime, 4. ^^t? ski veletok, 5. mesto * lini Nemčiji ob reki Ejj|j*jt'' zemljiška posest, n<*prtuv»'^ na. 10. indijansko »l> 12. kratica za Pra§<*, ii*'' mrčesu, 14. tuje m°s£a f& 18. kitajski premier t> ,pf 20. avtomobilska zna*** lovca. tf REŠITEV PREJŠNJA j KRIŽANKE VODORAVNO: !• & edikt. 7. Marees. 9. JJ* p rak, 12. ank*la, H- ar^ fant. i