299 števiika. Trst v petek dne 25. decembra 1903. aj XXVIII K" Izhaja r.cik dan l'j'Ii 'b nedeijah in praznikih i ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. 9mamezne številko -^e in > iaiuio po 3 novč. rt stotink) v mnojrih tobakarnah v Tr>tu in okolici. Ljubljani, Gorici, Olji. Kr:t;.ju. M ari > »oru. < >lovco. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novem mestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ilica Mo'io piccolo štv. 7. — Uradne ire od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oerlaaom lfi stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zalivale in domači oglasi po pogodbu ^ TELEFON štv. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V* edinosti je moć Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 aren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposiane naročnine ae ji aava ne ozira. Vsi dopisi naj pošiljajo na uredništvo lista Nsfrjnkovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Brzojavne vesti. Deželni /bor bukoviuski. H NA J J4. »\Vieoer Zeiiuug« priob-*u'e «*"-reki puteut giede wkl;can]a bukovin-••riesfa deželnega zbora na dao 26. decembra t. 1. Baron Hein dementira. DUNAJ 24. C. k. korespondenčna pisara*, ali l>olje rečeno baron Ilein dementira ve~: > Peterim rs 4 ili Vjedomoati«, ki pravijo, ia je on t. j. Hein na«proti dopisniku tega .i-ta, g. Orlovcu, kateri je imel na zadnjem edu-nem zb ru »E ;inosti« predavanje o makedonskem poJoža u, izjavil, da bi Avatro-ogr-ka ne pomagala Macedoiu'em, ako ne bi ii a gotova, da bo imela od tega dobiček. Novoletno čast i tanje na dunajskem dvoru. Dl'NAJ 24. Novoletno čast tanje pri oeaariu vršilo se bo v četrtek 31. t. m. od s. —10. zvečer na ducajskem dvoru. Castitke bo vsprejemal najviši dvorni maršal knez L ehtensteiu, ter dvorna lama grofica Marija I erezija Harrach. [Srbska skupščina za Maeedonce. BELIGRAD 24. Skupščina je soglasno vsprejela predlog glede podeljenja podpore enega milijona dinarjev za trpeče sorojake v tiari Srbiji in Macedoniji. Seja francozke :ra senata. PARIZ 24. Senat je vsprejel pro-ačun vojn« mornarice in je zopet vzpostavil neke v odseku reducirano kred te. Med istimi je posebno kredit za obrambo važn h točk na otoku Martin:<]ue. Afera I)revfns. PARIZ 24. Revizijska komisija ee je c asno izrekla za dopuščenje glede Drey-1'asove zahteve po rev iz'j i. Položaj t vshodni Aziji. LONDON 24. »Dailv Mail« poroča iz Tokija, da je po tajni konferenci častnikov im.>ruarične postaje v Saseho dne 22. t. m. t=e-t vojnih ladij odplulo ua morje. Isti list ;»>roea iz Kob«, da so vsi spretni, na dopust,« nahajajoči se mornarji pozvani zopet v službo. > Dailv Mail« poroča nadalje : V zadnjih posvetovanjih kabineta in starih državnikov se je sklenilo, da je Japan prisiljen prijeti za orožje, ako se njegove zahteve odklonijo. Glasoiu (»oročila »Standardac iz Tokija ;e po zadnjem pogovoru med japonskim mi* d rtrom za vnanje stvari, baronom Komura in PODLISTEK. „V risu". Božična pove-t. opisal Ivo Trsšt. (J>alje.) Skrivnostna božična noč, zvezdnata in evetia brez mesečine ju je objemala. Nebiške zvezdir-e so ju milovale, ko jima je mraz dohajal v noge n j ma pretresal mlade kosti. Gole bukve se niso menile fa nočna opazovala in temne jelke so se s smrekami v doliai družile v iantast čne _rruče spečih duhov. Pritlično brinje se je pa molče sti-»tslo k materi zemlji, kakor ne l>oji dvigniti zlavo v sveto božično noč. Redki zvezdnati utrinki so se še vedno vsipali z neba, kakor da bi letele »svetinje« s gore na goro od ene •erkve k drugi. Ali ni tako pripovedoval ded ? Mladeniča sta že komaj pričakovala, da «« tačae polnočni ples. »Mirko, ali l»o kaj ?« »Čakaj !« »Zebe me: ne morem«. »Saj nisem interniran na ta saeg, uklet tudi na! Beii !« »Stoj, za Roga !« »Kaj pa to? In to ? Cuj !« Oba sta se zdrsnila : božični zvonovi so zopet jeli oglašati v nižavi. Tam so doneli veličastno in odof oodi milobno in tanko, od biizu in daleč so doneli vsi prav razločno ruskim poslanikom baronom Ro»en, japonski poslanik v Petrogradu dobil brzojavi i nalog, naj rusko viado sili na hitri odgovor ter jo opozori na nevarnosti zavlačevanja. PEKING 24. V dobro poučenih krogih se nadeje. da se spor med Rusijo in Japo-nom mirnim potom poravna, gledajo z ne-zaupnostjo. Zdtrju e se, da Japan noče dovo ljevati nikakih nadaljnjih koncesij gle le onih točk, ki se dotikajo njegovih življeaskih interesov. Sodi se, da nadaljnje dopisovanje med rusko in japonsko vlado le povaptši krizo, ako Rusija ne privoli v važne koncesije. Japan da bi odklonil tako sporazumlje-nie, ki bi odgodilo izpraznenje Mandžurije. Dobro poučeni kitajski uradniki gledajo z naj večjo skrbjo nadalnji razvoj stvari in se boje, da b> med drugimi posledicami vojne bila tudi eventualnost delitve Kitajske, katera vsled svoje obnemoglosti ne bi mogla varovati neutralnosti luk ter življenja in imetja tujih državljanov. PARIZ 24. I Agence Havas) oporeka vesti, da je angležka vlada predložila Iran-cozki medaebojno nevtralnost za slučaj, da bi prišlo do razpora med Rusijo in Japanom. KOLON J A 24. Kolnische Ztg.« po roča iz Petrograda današnjega dne : le kitajskih virov prihajajo vest^ o odredbah v avrho hitrega razvoja kitajske vojske. Juanši-kaj nameruje ustanoviti na Kitajskem v kratkem podčastniške bataljone in kadetni kor, kakor tudi vojaške šole. Leta 190f> se odpre generalštabna akademija. Nameruje se tudi u peljati splošno vojaško dj./nost, kakor tudi pomnož:t< topni štvo s pomočjo novega povišanja davkov. Kitajski listi trdijo, da hočejo dvorni mandarini takoj napovedati Rusiji vojno; Juaošikaj pa je nasvetoval, naj ae počaka še tri leta, dokler se ne preobrazi kitajska vojska. Glasom nekega poročila iz Japonske pogaja se korejanska vlada z Kitajsko glede spojitve kitajskih s korejanakimi brzojavnimi progami. Koparski napad. BELIGRAD 24. Danes opoludae se je od več individuvov izvršil roparski napad na nekega umirovljenega državnega svetnika in njegovo ženo, ki atanujeta v neki hiši blizu konaka. Roparji u drli so preko vrta v hišo in so s kladivi nabijali po cmenjemu svetniku in njegovi žen: in po služabnikih. Pre strašeni po obupnem vpitju ene služabnice pa so roparji pobegnili. Dosedaj je redarstvo prijelo dvojico od njih, tretji pa je pobegnil. na Veliki Bukovec, ki se je nocoj kakor približal splošnemu veselju na božji zemlji. Zvonovi eo pozdravljali čakalca v »risu«. »Ali nisva došla prav, Mirko? Ti glasovi sezajo povsod za nama. Nič ne bo, nič«. »Kaj vem: nekaj bo prav, boš videl. Pa tako daleč sva od doma«. »Tako daleč«. Nemirno sta stopala okoli leBkovke, ki jo je bil Tine zasadil v tla sredi risa, in nevoljno poslušala božične zvonove, ki so se jima zdeli kakor glasovi preganjajoči h ju šakalov. »Poslušaj, Tine! Morda je med temi zvonovi tudi tvoj mrtvaški zvon, ha, ha!« »Morda pa tvoj, he, he! Ali ga ne Bpo-znaš ? Ssj je sveti večer nocoj«. Zvonovi so peli zahvalnico in oznanjali ljudem, da je rojen Redenik, peli sladko in milo v mrzlo, mirno božično noč. In dolgo, dolgo so doneli, prinašajo pozdrave celo na vrh Velikega Bukovca. Mirko in Tine sta že nameravala oditi. Tedaj se je dvignil od južne strani ue-kak šum kakor bližajoči se vihar, da-si je bilo sploli tiho kakor v cerkvi. Šuštelo je prevje, šumelo je nekaj v zraku in tudi nisko grmičevje, neodpadlo listje na usehlem gabru je de lestelo, kakor da je zavelo po njem novo, neznano življenje. Roparski napad nima nikakega političnega ozadja. Velika sleparija. SVENDBORG 24. Včeraj so tukaj zaprli tesarja Nilsena iz Kodanjs, kateri je v ponarejenih stokronsk h notah izdal 800<> kron za nakup delnic. Nilsen je izpovedal, daje napiavil za l?f> 000 krou ponarejenih stokronskdi oot in da je dosedaj le s ponarejenim denarjem kupoval delnice. Redarstvo se nadeja, da mu se posreči zapleniti vse ponarejene bankovce. Nemci t Mali Aziji. BEROLIN 24. \Voltf*-ova pisarna javlja iz Carigrada : Anatolska železniška družba je v tovarni How\valdt v Kiel u naroČila tri par nike za lokalni promet med Hajdar-Paša in glavnem mestom. V Hajdar Paši se baje zgradi velik kolodvor in sicer na prostoru, ki nastane vsled novih del y luki. Štrajk v Parizu. PARIZ 24. Poskus, da bi se pekovske pomočnike dovelo do štrajka je ponesrečil. Delo v pekarni h je normalno. Nekatere osebe so bile radi metanja kamenja zaprte. Mi in sedanja vlada. Zadnja okrožnica vodstva mladočeške stranke se glaBi: »Jasno je, da se po delega-cijskem cerclu divergenca med češkimi poslanci in sedanjo vlado le poveča in da se ojači odpor prvih. Češka obatrukcija in nesposobnost državnega zbora za delo, katero monarh toli obžaljuje, ate v neločljivi zvezi z sedanjo vlado in sedanjim stališčem Nemcev. Če Be je ceaar izrazil, da temu bo moralo biti konec, potem se »brezstraatna vztrajnost« g. Koerberja ne da dalje vzdržati. In ako naj se skoro izpoloi želja monarha, da skoro nastopi red, potem treba odgovoriti na vprašanje, da-li je sedanja vlada v Btanu napraviti red ? ! Vzlic temu, da so bile zadaje izjave monarha nenavadne, nimajo češki poslanci nikakega razloga, da bi preminjali taktiko, s katero so v novembru vstopili v državni zbor in s katero so odšli na sedanje počitnice, o katerih se ne ve, kako dolgo bodo še trajale«. Ta okrožnica vodstva mladočeške stranke je primerno apopolnjenja po izvajanjih prvaka te stranke dra. He-rolda v političnem klubu vinogradskom (dne 22. t. m.) o položaju, ki je na vstal po razgovoru cesarjevem s češkimi delegati. Dr. Herold je izvajal, da so očitanja, izrečena z merodajne strani na adreso Cehov neopravičena, kajti češka obstrukcija je logična posledica nemške obstrukeije. Cehi morajo torej vzlic vsem dobrim nasvetom, ki so jih dobivali zadnje čase, vztrajati pri tem, da se najprej zlomi nasilje nemške manjšine, ki postavlja svoj trdi veto proti razvoju slovanskih narodov v Avstriji. Ako te Cehom očita, da »vedno zahtevajo«, pa iuia to »zahtevanje« svoje opravičenje, ker sploh ui zadoščeno niti njihovim prv m in prvotnim zahtevam. Izhod iz teh zamotanih razmer bi bil le v tem, ako bi bili Nemci prisiljeni v to, da postanejo pravični nasproti drugim narodom in če pridejo zopet do veljave zgodovinske in naravne podlage Avstrije. Težko da bi bilo dru. Koerberju pnsojeno rešenje jezikovnega vprašanja. Kajti vse kaže, da dr. Koerber želi obstrukeije, da tako ne pride do oanove parlamentarične večine. Z druge strani pa bi utegnila gospodarska beda prisiliti prebivalstvo, da pozove poslance na pozitivno gospodarsko delovanje. Vsled tega bodo morali češki poslanci znati v danili trenotkih odnehati od obstrukeije«. Po teh dveh enuncijacijah ee plastično dviga pred nami razmerje med ČehiiuKoer-berjevo vlado. To razmerje je kolikor le možno neprijateljsko. Most, na katerem bi se bila mogla ta dva činitelja v državi srečati in se eventuelno sporazumeti, ta most se je | te dni podrl. Podrl pa ga je dr. Koerber s tem, da je se svojimi (da se blago izrazimo) netočnimi informacijami stavil krono v kon-tribucijo na škodo češkega stališča v Češko-nemškem boju. Njegov račun je bil gotovo ta, da s pomočjo besed z najvišjega mesta pridejo Čehi do uverjenja, da bijejo boj brez upa zmage in da to spoznanje spremeni razpoloženje med Čehi v resignacijo, tako, da isti vendar polože glavo v jarm nemške levice. Prišlo je drugače. Možke besede dra. Kramara v lice Njeg. Veličanstvu, obe gori navedeni enuncijaciji, izjave priznanja dru. Kramaru od strani čeških korporacij in mest, imenovanja tega moža častnim občanom ozir. meščanom — vse to poučuje dra. Koerberja, da so bili zgrešeni njegovi računi in da je dosegel nasprotno od tega, kar je hotel do-Beči. V češkem taboru ni nastopila resig-nacija, ampak poojatrila se je bojevitost. Vodstvo mladočeške stranke pravi, da se »po delegacijskem cerclu divergenca med češkimi poslanci in sedanjo vlado poveča in da se odpor Čeških poslancev ojači«. Dr. Herold pa prorokuje dru. Koerberju, da njemu Po poti od vzhoda je priBkakljal lahno in ne brez strahu plašen zajček dvigajoč ušeaa. Najbrž mu ni bil kraj popolnoma znan tako visoko nad morjem, pa je mislil, da sta Čakalca v risu dva štora: zajček ne vidi niti I podnevi posebno dobro. Ali puška in smodnik mu smrdita že od daleč. Tine je strmel nepremično v prihajalca, a Mirko je pograbil puško z rame, pa ne da bi atreljal, marveč, ker ga je bilo groza in da ae je lažje primaknil bližje tovarišu. To je bilo zajčku dovolj: apoznal je nevarnost ter jo pocedil, kolikor so ga le nesle skoka te noge, po najbližji poti v dolino pravit dremajoči m tovarišem, da so oživeli nocoj celo štori na Velikem B-ikovcu. »To pa ni bil še hudič !« ae je oddahnil Mirko, zadovoljen, da je minila prva nevarnost. Kmalu sta opazila, da se bliža po stezi od severne strani niska žival blizu takšne barve kakor sama zvezdnata noc. Bila je pa previdnejša, nego zajček in je še prej, nego je ovohala puško in svinec, ubrala pot mirno na levo. Lipovčev Tine je trdil, da je bila lisica, ki je sla najbrž za zajčkom iskat pečenke sa Božič. Od večernega kraja se je prikradla na to trioglata glava a svetlimi oSmi. Oprezno je stopala kakor tat, ki je že okusil ječo, verige in batine, in sela na rep in poslušala. Najbrž se je živali sdelo čudno, da na tej križ-poti ni več vse po navadi, pa je v svoji filozofski previdnosti iskala vzrok tej pre-membi. »To tudi še ni hudič, ali kateri njegovih mlajših bratov«, se je zopet pošalil Mirko. »Volk je. Čakaj!« Snel je puško in ustrelil: kakor da je sama Bveta noč zsječala od bolesti, tako čudno je odmeval fetrel črez goro in plan. Čudno je bilo pri srcu obema. A volk je v svojem modroslovskem premišljevanju gotovo pravočasno opazil pri sovražniku neko nevarno gibanje ter je odnesel zdravo kožo srečno za zajčkom in lisico v dolino, češ: za krznarja bom dober tudi pozneje! »Mirko! Če misliš, pojdi! Jaz ne bom čakal več, sicer pride za volkom še medved, in ž njim bi se nič kaj rad ne metal«. Zopet je završel sem od juga skrivnosten veter, kakor bi ee jima bližali vsled strela prebujeni nevidni duhovi tistih pokojnikov, ki se tod pokore po božji naredbi. Vsaj tako je trdil vedni ded, ki je vedel mnogo. Odšla sta domov z bojaznijo v bicu in premrlimi udi. Zvezdnato nebo ju je gledalo kakor prej: prijazno in milo. V dolini so zopet peli božični zvonovi slavo l>ožičnega dne. Po gozdu je šumel veter. Doma se nista prav nič hvalila v družbi, kaj sta doživela na sveti večer »v riBU« : Mirko je imel hripo, Tine pa hud nahod. * t (Pride še.) Koerbsija) ai pris>jeno reševanje jezisovnaga vpra-snja in da dr. Koerber želi obstrukcije. To t a ni e č druzrtra, nego: «ir. Koerber noče pfm:r«en'a p (Vi. I, t m pak potiačenje teh poslednjih. Obe izjavi sti torej kakor Bvit bliska, ki osvetljuje sedanji položaj Cehov. Med nj;m in Koerberjevo vlado more biti le — boj, dok.er se ne umakne eden ali drugi Ker pa je bilo še vedno tako in bo tako, da vlade prihajajo in odhajajo, a narodi ostajajo nisr-: i mi v nikakih dvomih in tudi ne v nika.;em strabu ob vprašanju : kdo da — pojde!! Tudi mi Jugoslovani smo v razmerju boja nasproti sedanji vlad'. A ravno v zadnje čase, pod Božič, nt s je dr. Koerber — kakor min ster za notranje stvari in kakor voditelj ministeretva za pravosodje — poti?ail se svojim vladanjem na skrajno bojno pozicijo. Sjandali, ki se gode na kor. skih sodiščih, to odrekanje dobrot ustave in zakonov lojalnemu slovenskemu prebivalstvu na Korošcem, to nasilje na principu enakopravnosti, ki je v fundament državni ustavi : vsi t: d godki so razlili morje nevolje nad ves naš narod in so odprli nepremost jiv prepad med nami in sedanjim režimom. Tudi v Dalmaciji je hotel dr. Koerber poskusiti s politiko germanizacije. To je bila blazna ideja, da kasoršne more priti le okostenel avstrijski birokrat. Ali naletel je mož. To s:> hr» šča e strune v deželnem zboru, a po vsej javnosti je zavzvenelo kakor — bojna pesem. V vssj Dalmaciji ga ni danes politika, ki ne bi iz-kljural vs*ko razmerje razun boja proti Koer!>erjevemu režimu. In če bi se kje ven dar oglasil takov nesrečnež, bi to ga odnesel vihar nevolje s pozor šča, Tudi na ubogo, izmučeno našo Istro — to žrtev neopisne krivice — je uprav pod Božič vnovič težko padla t»žka roka slavo fobn*ira režima. Dr. Koerber je postavil na celo deželne uprave moža, v katerem vidimo inkarnacijo sovražtva do našega naroda ! Cini Koerberjeve vlade na vseh koncih in krajih nas zovejo na boj. Niti za časa Herbstov, Lasserjev, Auerspergov ni bil zi stem tako očitno Slovanom sovražen in ni vzbujal toLkega vznemirjenja med nami, toliko opravičene bojazni. Tak je nas letcsaji Božič ! Praznik miru in večne pravice moramo slaviti — na bojnih p z:Vjah! Toda srca kvišku: vlade prihajajo in odhajajo, narodi pa ostajajo, če — zares hočejo ostati!! In ta volja in energja za živijenje, za borbo in zmago, se krepko poživlja ravno sedaj v Češkem narod w, se je v letošnjem letu impozant 10 pojavila v bratskem nam narodu hrvatskem, in celo v siroti naš-m koroškem Slovancu se je nekaj začelo kakor vzbujati, oživljati in vspenjati ! Novi upravitelj Bosne, general Albori, je prispel v Sarajevo. Pravijo, da so ga na veeh postajah, od Bosn. Broda do Sarajeva, (»ozdravljale le — oblasti in častništvo. Prepričani smo, da ga narod ni pozdravljal, vsaj iz lastnega nagiba ne — mord.1 na komando — — — Hrvatske in srbske vesti. »Vienaoc, edini hrvatski leposlovni list, preneha izhajati z novim letom. To je hud udarce za hrvatsko literaturo in upamo, da ne bomo dolgo Čakali, da dobe Hrvatje kak ieposioven lisi. Umesten se nam vidi predlog v »No sem Lata«, naj hrvatski pisatelji sodelujejo pri srl>skih listih. Po zakonu je na Hrvatskem cirilsko pismo ravnopravno z latinskim ; ali kakor se mnog' drugi zakoni niao spoštovali, tako je bil tu li ta »amo na paj-irju. Sedaj javlja »Ho- < pospane (Novi Srbobran), da je na avtonomnih občinskih uradih dovoljena raba c rilice. V (^robniku so ustanovili Čitalnico in ljudsko knjižnico. Moramo pripomniti, da obstoji v Zagrebu centralni odbor za snovanje ljudskih knjižnic in da jih je vstvaril že mnogo. To je posnemanja vredno in dobro bi bilo, ko bi se tudi v Slovencih začela enaka akcja. Hrvatki kmetje §e kar trgajo za knj;ge. Tudi naši bi se, ali dati jim treba priložnosti v to. Narodna izobrazba bi morala biti na srcu vsakemu pravemu rodoljubu! Kadar bo narod izobražen, bo znal drugače zahtevati svoje pravice ! 1 > »sedanji predsednik hrvatake stranke prava, dr. Šandor Breszt venszkv, je položil to čast. Ta korak opravičuje g. dr. Bresz-tventzkv, če*, da vidi, kako da izgublja j zaupanje svojih tovarišev. Gospod Bresz-■ tvenszkv je uzor poštenjak, idejalen rodoljub, ali maloe nepreviden je bil, da se je preveč zaplel v mreže »čistih«. Dogodki na skrajnem Ustoku. Tudi zadnja poročila kažejo položaj v jako resni !u5i, da je skoro težko več mi sliti, da ne pride do spopada med Rusijo in Japonsko. Neka londonska brzojavka govori že o nekakem ultimatumu Japonske na adreso Rusije. Sploh pa govore vse veati o mrzl Čnih vojnih pripravah na obeh straneh. V precejšnjem kcntrastu s temi pesimističnimi sporočili je slika, ki jo riše dunajska »Neue Freie Presse« o sodbi dunajskih diplomatskih krogov. Menenje teh kn g >v je, da se spor reši brez prelivanja krvi, vBakako pa, da ne pride tako hitro do odločitve, ker sta oba nasprotnika precej zaostala v oboro-ženju. Japonska, kakor izzivajoča stran, je sicer pod pritiskom javnega gibanja, ki neti sovražtvo proti Rusiji že od Bklepa miru 17. aprila 1895 po kitajsko-japonsk1" vojni. Japonei obdolžujejo Rusijo, da jih je po oni pogodbi spravila ob Badove zmage nad Kitajci, katere sadove je hotela trgati v Koreji. Nadaljnji povod mržnji proti Rusiji je v tem, da je po zasedanju Mandžurije od strani Rusov postavljena zagraja ekspanzivnim prizadevanjem Japonske. Vendar pa si Japonska bržkone ne bo upala nastopiti proti Rusiji, ker ni še dovolj oborožena. Na drugi strani pa se tudi Rusija ne čuti dovolj močno na morju proti japonskemu brodovju toli naraslem po zadnji vojni s Kitajem. Rusija treba še časa, da odpošlje več brodovja v japonska vodovja. Tem okolnostim 89 pridružuje tudi miroljubje carjevo, ki je za | vojno le, če je ista res neizogibna. Poleg tega narašča tudi vpliv grofa Lamsdorfa na politiko v vztočni Aziji. Temu možu je pripisovati, da ruski odposlanec v Japonski, baron Rosen, dalje plete nit pogajanj, in se trudi, da bi isto utrdil. Ni torej nemožno — tako zaključuje »Neue Freie Presse« svojo sliko o nazorih v dunajskih diplomatskih krogih —, da Rusija vsaj nekoliko odneha od svojih zahtev in pripomore tako do povoljne rešitve spora. Angležkim poročilom ni dajati vere, ker je znsna tendenca istih inje znano, da bi vojni k< nfl kt, ki bi delal Rusiji neprilike na skrajnem Vztoku, odgovarjal tajnim željam ADg'ežev ! Zato menijo diplomatski krog: na Dunaju, da ne pride do skn-jnega. pritisk velevlasti na Srbijo. Zastopniki vlasti v Srbiji zapušČ«jo Be-1 grad eden za drugim z očitno pripozoanim namenom, da iim ne bo trebalo ob novolet-nem vsprejemanju na dvoru priti v dotiko z morilci kralja in kraljice Drage. Temu begu diplomatov iz kraljeve prestolnice srbske je torej namen, da bodi v moralen pritisk na kralja Peira, da »mjrilce« oddalji od dvora, ali po besedah našega uzor diplomata grofa Golu-chov'jkega : da začne z moralnim preporaja-njem Srbije ! »Berliner Lokal Anzeiger« meni, da se kralj Peter hoče udati temu pritisku vlasti in bi hotel odpraviti »režim morilcev«. Toda on skuša izvesti to brez komplikacij. V tem mu gre na roko polkov n.k Mašin, ki nagovarja »morilce«, naj izvrša drngo patrijotično delo, ki ne bo zaostajalo za onim od dne 11. junija. Radi inozemstva naj ae začasno umaknejo s svojih pozicj, da ne bodo na potil notranji konsolidaciji Srbije. Pri mnogih so bila prizadevanja Mašinova vspešna, le temu se oporeka od dotičnih Btrani, da bi prišli do veljave ljubljenci prejšnjega režima. Na iz-pražnjena meita naj pridejo nekompromitirani. Poeeben utis na dotične častnike da je na-psavila grožnja kralja Petra I., da odstopi svojemu sinu na koriat. V vseh mirno mislečih krogih da verujejo na mirno rešitev. Tako berolinski list. Nasproti domnevanju, ki ga širijo nekateri srbski in mnogi vnanji liati, češ, da se je tudi Rus ja pridružila temu splošnemu evropskemu pritisku in da je naravnost zahtevala, naj ae oni oficirji, ki so eodelovali na dogodku dne 11. junija, izključijo iz vojake, priobčuje šef biroa za novinstvo v srbskem ministarstvu za vnanje stvari, Balugčič, izjavo v beligrajaki »Samoupravi«. V tej izjavi pravi, da je zaprosil upravitelja ruskega odposlanstva v Belem-gradu, naj mu odkrito pove, ksj je na stvari te ruske zahteve in da li je dobil on kake instrukcije v tem pogledu. Gosp. Maravijev je aajprej najenergičneje odbil od sebe sam, * da bi bil on v kaki aveai s beligrajskim opo- zicijonalnim časopisjem. On in njegova vlada gledata, da se izogibljeta vsemu, kar bi meglo poroditi mnenje, da hoče ona se svojim vedenjem dajati protekcijo raznim koterijam v opozicijonalaem novinstvu. Zvesta spora-zumljenju od 1897. se Rusija noče pod nobenim pogojem mešati v notranje stvari Sr-bje. Vsled ttga ne le da ni oficijelno izjavila kakoršnesibodi želje srbski vladi v pogledu na položaj oficrjev, ki so izvršili akt od 11. junija, kateri položaj je tudi del teh notranjih stvari, ampak tudi njemu, svojemu zastopniku, ni dala nikakih specijalnih instruk-cij v tem pogledu. Gospod Muravjev je iz javil tudi, da je čutstvovanje carja ruskega nasproti kralju Petru ni spremenilo nimalo. Ta poslednji da uživa na ruskem dvoru naj-živahneje simpatije. Dnevne novice. Ceojenim čitateljem voščimo iz rsega srca vesele praznite. Božanstvena poezija teh dnij — Bpominov na davne davne dogodke, ki so donesli človeštvu resnice, luči, civilizacije, naj donese tudi v njihova Brca miru in vsaj začasnega pozabljenja na vsakdanje borb e skrbi, boli ! Cenjene čitatelje opozarjamo še enkrat, da jutri ne izide naš list. Izide pa v nedeljo in v ponedeljek zjutraj. »Crvena Hrvatska«, ki izhaja pod spretnim uredništvom M. Marjanovima v Dubrovniku tedenski, bo izhajala od 1. jan. 1904. dvakrat na teden. »Crvena Hrvatska« stoji na strogo narodnem stališču, pa jej želimo najlepšega vspeha. Naročnina se poviša od 10 na 16 K letnih. Iz Materijske občine. Dne 22. t. m. se je vršila volitev župana (obč. glavarja) za obširno ob5. Materija; izvoljen je bil enoglasno g. K. Kastelic. Po volitvi je bila odb. Beja, v kateri so sklenili enoglasno naprositi c. kr. vlado, da bi se zgradila toliko potrebna železuična proga Herpelje-Koz na-Šapjane, oziroma Jur-dani (Trst Reka). Ta proga bila bi najkrajša zveza na severnem delu Istre Trsta z R^ko, koristila bi mnogo vsemu delu severne litre, kakor tudi novi tovarni česanja lesu, ki ss ima ustanoviti v Munah. Sklenili so dalje (tudi enoglasno), naprositi c. k. ravnateljstvo drž. železnice v Trstu, da bi tovorni vlak št. 49. ki odhaja iz Har pelj-Kozine v Trat zjutraj ob 6*41 jemal s seboj (pripregal) tudi voz za ljudi. S tem bi bilo ustreženo največ ubogemu ljudstvu, ki nosi mleko itd. v Trst. Sklepali bo v oni seji še več drugega koristnega. Navedli smo posebno te sklepe, ki eo posebno hvalevredni, ker koristni za ljudstvo. Celjski Slovenci proti dru. Sernecu. Žalosten razpor med Slovenci celjskega okraja je razkrila zadnjn skupščina tamošojega okrajnega zastopa. Šlo je za proračun za 1. 1904. Kakor Že znano, je prejšnji uradnik Kosem poneveril nad 25.000 kron okrajnih doklad in je bil zato obsojen na 5 let ječe in v povrnitev škode. Ker pa Kosem nič nima, zahteval je na javni skupščini okrajnega zastopa dr. Filipič, naj načelnik tega zastopa dr. Sernec povrne v okrajno blagajno, kar jej je Kosem odtegnil, ki ni nikoli (kakor to zahteva § 56 zakona o štajerskih okrajnih zastopih) bil imenovan od okrajnega zastopa in se zato ne more šteti za uradnika tega zbora. Zato da bi ga tudi ne bi bil Brnel načelnik pošiljati v davkarijo po okrajne do-klade, ampak prejemati bi jih bil moral osebno, česar ni dr. Ssrnec storil nikdar. Okrajni zastop da ne more priznati, da bi bil Kosem njegov pooblaščenec. — Dr. Sernec sam da je odgovoren za Kosmovo nezvestobo. Naj torej on plača onih 25 000 K škode v okrajno blagajno in naj ee ta avota postavi v proračun 1. 1904. med prejemke, da ne bo treba toliko doklad (29°/0)» kakor jih predlaga dr. Sernec z odborom. To da eahtsva narodna čast. In ako je dr. 8rnec ne reši s plačilom pride nemšk okrajni odbor, slovensk pa je — bil. Po dolgi razpravi bil je predlog dr.a Filipiča zavrnen, na kar je on svoj mandat v javni seji odloiil rekši, da podaje svoj mandat volilcem čist in neomadeževan, kakor ga je sprejel. Na to je dr. Filipi« odišel. Proračun z 29% doklad je bil vsprejet z 11 proti 10 glasom. Propal bi bil, da ni dr. Sernec pri njem sedečega petroviškega župana Korena, ki dotje ni vzdignil roke za Sernčeve predloge, opomnil, naj glasuje »saj. Sklenil je pa sastop potem s veliko veSiuo na predlog kanonika dr.a Gragoriča in gra- ščaka Fridricha, da se mora vsa po Kosmu ukradena svota povrniti v okrajno blagajno, tako, da davkoplačevalci ne bodo trpeli niti novčiča. Nove volitve bo pred vrati. Iluda borba celjskih Slovencev za narodni obstanek veleva, da se razpor med njimi pomiri in ee vsakdo pokori volji in blagru naroda ! Dodatek k že odposlanemu dopisu »Celjski Slov. proti dr.u Sernecu«. Po sprejemu tega dopisa poroča se ca m : Dr. Sernec je odložil nacelništvo okrajnega zastopa. P. S. Pozneje emo doznali iz Celja, tla je gospod dr. Sernec odložil načelništvo okrajnega zastopa. Nemške zrnate v Ljubljani. Na dopolnilni volitvi v komisijo za osebno dohodnino so zmagali — Nemci blizu na vsej črti. Zmagali so namreč v I. in II. razredu. Le v III. razredu sta izvoljena dva Slovenea. Tako se je zgodilo v Ljubljani dne 22. dec. 1903 po Kristovem rojstvu in v preslavni dobi boja za »načela« in za vee, kar »ljudstvo« zahteva....! Zivio! Razobešajo zrcalo in vidijo v njem — sebe ! Tudi mi amo pri >bčili mal ekactrpt iz članica, ki ga je bila priobč la nedavno temu »Grazer Tagespost« na adreso naših Italijanov. Znamenit je bil ta članek zato, ker je nemški srditi list ponujal Italijanom prijateljstvo Nemcev tudi za n>.dalje, a jim je ob enem tudi označil ceno tsga prijateljstva. Cena pa je bila tika, da je završelo po vejevju italijanskega časopisja od srda, nevolje in indignacije: Italjani naj izvolijo abdicirati v Trstu, ker Nemci da s« morajo držati T»is-! markove besede: »Deutach bis zur Adria!« Edino kar bi jim Nemci dovolili za tako — sit venia verbo — samoubojstvo, bi bila pomoč Italijanom na pobijanju Slovmov. » Denu beider Feind — tako je slepila »Grazer Tagespost« Italijane — ist der Slave«. Pa še to delo pobijanja Slovanov ne bi Italijani opravljali — za-se! Ni Čudo torej, da je jezno završelo po vejevju italijanskega časopisja, ko jim je graški list oznanil za kako ceno bi si Italijani zagotovili nemško prijateljstvo Med njimi, ki so jemo odklonili tako ponudbo, je bila tudi rimska »Tribuna«. Ta list je pisal: »To, kar piše »Tagespost* v (Jradou, dokazuje, kako aktuvelna zbog svojega alegoričnega pomena je ba3en o volku in jag-njetu : kdor je prepotenteD, je vsikdar pripravljen za kričanje proti namišljeni prepotene! drugih!« R<>3ničnost tega izreka v laškem listu stoji nepremično kakor siva skala na krsnem Krasu. Ali »abeleživši to večno resnico je »Tribuna« pred primorskimi Italijani razDbe-sila zrcalo, v katerem ti poslednji morejo gledati — sebe! Da — sebe! To je njihova fotografija! Knjige in knjige bi morali polniti, ako bi hoteli črtati vse krivice, ki so jih delali in jih še delajo proti Slovanom, ako bi hoteli podati vsaj obledelo sliko vsega nasilja, s katerim so si obremenili vest na škodo Slovanov. Kar počenja italijanska gospodovalna stranka, to je res višek narodne in politiške — ne nestrpnosti, ker ta beseda se niti bliža ne resnici, ampak prepotence! Ob vBsj tej prepotenci pa ne morete vzeti nikdar italijanskega lista v naših pokrajinah v svoje roke, da ne bi morali čitati srdit h protestov proti — prepotenci Slovanov! Prav ima »Tribuna« : kdor je sam pre-potenten, je vaikdar pripravljen za kričanje proti namišljeni prepotenci druzih. Italijanska gospođa našega Primorja so dobili torej od »Tribune« zrcalo, v katerem morejo gledati — sebe ! Če ne bi bili tako slepi, kakor, žali bog, bo, bi videli, kako odurna je ta podoba v zrcalu ! Za makedonske begunce so darovali nadalje : Ivan Kranjec, višji knjigovodja pri baronu Maverju v Ljubnem (Leoben) 5 K, Simon Škrinjar v Trstu 1 K, V. Vouk v Tratu 1 K, Katarina Peternel v Kanalu 2 K, Fran Orel, učitelj v Kortah 2 K ; mej čitalničarji Kanalci (drugi dar) »pri impozant-nem večeru v bIcvo«, ki ga je priredila Ka-nalaka čitalnica dne 22. decembra svojej diki gospodu notarju Arturju Lokar, odhajajočemu v Ajdovščino nabrala gospica Olga KrižniČ po nagovoru gospoda A. Stoka K 35*20; prej izkazanih 863 K 65 Btot Skupaj torej 913 K 85 stot. Slovensko gt«4«Uš6e t Ljubljani. — Dne 25. t. m. zvaAer se bo pela -tretjič prekrasna ruska opera »EvgCaij Onjegin« Ć'aj- k Tr-ceeti. — Dne t. m. pDp. bo otrjška | iz Blok pri Vrhniki odtegnil vojaškemu na-j red?' va »^neguMči^a in škratje«, — zve-! boru io je ubežal v Ameriko, kjer seje ože-'er jr .r» gostovala z:tdnjie gde. Dela Nigri-j n 1 z neko Hrvatico. Ker je bil priden in n va z Belesragrada v »Msdime ea^s gene«. ! varčen, ei je prihranil precejšnje premoženje. _ 1>U»; -J\*m t. m. bodo pel: prvič v sezoni j Cea dolgo let se je povrnil v domovin z Smetan v> opero »Prodana nevesta«, ki se ho ženo in 4 otročSi in se je tudi prijavil vo-p nav-ala 1. januvarja. jaški oblasti, ker se je nadejal, da ga zadene Dae T. jan. uprizore Anzengruberjeve le kazen v denarju. Toda prišlo je drugače: »Podkr ževalce«, dne 12. in 15. jao. pride j uvrstili sa gu v 97. pešpolk na štiri leta. na \ r«to bržčas Mandičeva izvirna opera »Pe- Pred ma o dnevi pa je Jeraj dezertiral, toda r#r Svarćf. i vjeli bo ga na italijanski meji. Koje njegova Možka podružnica dražbe sv. Cirila žena izvedela za to, se je zgrudila — mrtva! in JI Hodi j a na fcreti vabi na b žičnico, Za e a jo je kap. katero priredi — z blagohotnim sodelovanjem Aretovail tat. Predsinočnjim je policij- pevskega društva »Adnja« iz Barkovelj in ofie.jal, g. Jurij Tite aretoval 19 letnega Sv. Jakobakega orkestra — v sobot? (a. dan kovmčt M. Polak* iz Celja. Našel ga je v -v. Šr.tlana) dne J6. t. m. v dvorani »Na-j podetrešju hiše št. 8 v ulici Molin a vento. r viceva doma« v Barkovljah. Začetek ob P"lak Je n« *ia Je pomagal Rud »lfu 4>. uri popol. Ustopn na 20 ne. Marionu — kateri je že pod ključem - K >d ■ljubi! Čisti dohodek te otroške ve ! Pri »*vršenej dne 13. t. m., na sta seii-e je namenjeu otroškemu vrtcu na Greti, novanju gosp. Ivana Stampa v ulici Riborgo Žalostne razmere v tem predmestju bo Vam 8t* znane, zat > Vam ne treba praviti, kol ke Priloga. Današnji številki smo priložil, važno-ti je za našo stvar tamkajšnji vrtec! vabi,° na narotbo »Kmetovalca«, uradnega Nam vsem je v dolžc« st, da pomagamo v gia*iia <*• kr. kmetijske družbe kranjske. List so, da se ti naš zavod vz irži. Zato Vas pro- Kmetovalec« izhaja v Ljubljani 2-krat na emo, da j .rabite to priliko in da prihitite me9ec in 8taQe naročnina le 4 krono na leto. na veselico položit svoj darček za našo po- Ker prinaia ta list jako zanimive spise vb«-družuico na Greti! 8troke kmetovalstva, ga prav toplo pripo , v- i, -- ročamo. Me ne pomasa! >ekdo nam piee: Kavno te dni ste Vi in ata govorila tudi oba — .;*ibljaa-koro da je imel prav dotični Itdijan! italijanski bankovci K --.-----. Nemč ja K v- , . ... j . . , . , . j 117.15—117.40. nemški bankovci Iv —.---- eK1 saženjski duh je v nas, ki nas tlaci, da avatrijska ednina renta K 100.50—100.80, <>gr»ka - r fel-e ponižujemo, da se smatramo za kronska renta I\ 9H.90—99.15. italijanska rent* K , , , • , 102.00—102.20. kreditne akcije K 690.--692.—, podrejeno pleme, (e itali,anskemu trgovcu državne j^fa K ---682.-, Lombardi K rzoiavljamo nemški (ker ne znamo italijanski), --88.50. Llovdove akcije k 7h7.--793.—. — ^ .. .. .. ..Srečke: Tisa K ——--.—, Kredit K — ako ee raje poslužujemo tretjfgi jezika, ki do _ Bodrnkredit 1880 K ——.—, Bo- ii ne ufcš ;u ne naslovijenčev, izjavljamo, da denkredit 1889 K —.—--—, Turške K —. - . - m j do 139^0. Srbske 2"L —.— do —.—. -TOjega IfeSlntga jezika ne smatramo vrednim , • i Dunajska borza ob 2. uri popol.: i% >bcevanje v svetu m da se ga sramu- ^ ^ majezno ? ! A tako postopanje je nesmiselno Državni dolg Y papirju tudi s praktičnega stališča. | -v srebru Ako Slovenec Nemcu nemško brzojavlji renta v ^^^ ae priča to sicer o posebni samozavesti ali Avst investišjska renta 31/,0 n0, za januvar 25.02* * (mirno) za januar-april — za maj-avgust 26.871. (stano vitno) rafiniran. 57—571/t. — ^lraz. I talija včeraj dane« 100.55 100.65 100.50 lOO.tJO 120.6O I2O.60 100.70 100.70 93.10 93.15 118.90 118.95 98.95 98.95 91.10 91.10 1600.— 1595,— 691.50 690.50 239 32 V-239.30 H7.17Vai7.20 23.44 " 23.42 19.00 19.00 95.30 95.30 11.32 11.32 Poleg teg3 torej, da je uko pečetje neod- m,irk pustno z narodnega stališča, je tudi stvarno 2o frankov neopravičljivo in nss dela le smešne v očeh i't^arski cekini I-ahjanjv. Parižka in londonska borza. Ce smo torej že toliko gospodarski za-[ Pariz. (Sklep.) 3°,'0 francozka renta 97.57, v irui — ker nimamo svojih tvrdk —, pa 5" (1 italijarska renta 104.40, španski e.vteneur 88.95, akcije otoni&dskp bftoks vsaj toliko nemški sužnji ne bo Dunaju 24.21, dohodki banke---, izplačila banke K. brez pravice do provizije. Pač pa more ——* Zei6 mirna- i.-.- ., j . . , , _ Tržna poročila 24. december. "*eetar dobiti mtlodarno plačo 40 st. do 1 K . 11- , I Budimpešta. Plenica zrn april K 7.73 do - at na dan v slučaju službene nesposobno- 7 74 u oktober od 7 58 do 7.60. Rž za april K Sti po HM. službovanju. Prošnje je vložiti do.il. 6 62 do »>.»>3, za maj —.— do —.—. Oves za april , ,. , . , . . K 5.44 do 5.45, za maj K. —.— do —.—- Koruza januvarja L i;*)4 na e. k. okrajno glavarstvo M mJlj K do 5 2i. v iTorio Plenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : liainestništTB T Trstu je razpisana povoljno, prodaja 20.000 met nespreme- J r njeno. Druga žita nespremenjeno, v reme: lepo. ^užba sluge. Prošnje do januvarja 19<)4 Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool 0» predsedmštvr> namostništva v Tratu. average za december 34a/4, za marec 35: 4 za maj v ., . , . 36, za september 37, vzdržano; kava Rio na- * Mariboru razsaja skrlat.ea na atraeen ytkdnaL loco 31 ^ navadna reelna 35.38, navadna »aein. Na realki so morali že zapreti tri rmc- dobra 39 42 rede radi te bolezoi. Pač pa dovoljuje meatoi1 HVre- (SUeP'LJS*^good ave' , , 1 J J rage za tek. mesec po :*0 kg 4->.50 frk, za marc ftzjk otrosse predstave v mestnem gledališču 44.— frk. in božične otroške zabave v kazini! Bog' H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za december —, y«ej to nemško skrb za javno zdravje in to ^guT^","" ok^^ Mirno^ ~Yrem?: iško — človekoljubje ! zmrzlinai. Praanik. London. Sladkor iz repe surov 8J„ Sh, Zahvala. Anton in Antonija Germek se najsrčnejše zahvaljujeta za mnogobrojne izraze sožalja o priliki smrti hčere VIDE. V sv. Ivanu 23/12. 1903. Varstvena znamka: SIDRO. pri Sv. Ivanu (Verdela) v prostorih nasproti „Narodnega doma" odprla se je danes. Biljard Seiffert. kavarna je preskrbljena se vsemi slovenskimi in drugimi časopisi. Postrežba točita ! Skoro v vseh krajih države iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 Btot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni Bteklenice v zavitkih z našo var đtveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. p^vi Ricfcterjeva lekarna pri zlatem lem 7 Praži I. IlUftketin« alloe 6. ----------------------------------poznana zaloga šivalnih strojev LINEMEN . GAPSIGI COIP. <|«-BUNDBAKIN, Dunaj, IX.,Berggas8e3, ki pošilja šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. voj-ni5tvu, ima v zalopi nove šivalne stroje, ki ne prov-zroćajo nikakega šumenja ter se Znjimi lahko dela. Ti stroji so jako elegantni in oprem-C Smtsii ljeni z vsom zboljšanjem sedajnosti-DruŽinski Singerjev šivalni stroj za goniti z nogami in s pokrovom K 50.—, Singer »RingschifT« s pokrovom K 78.—. K tem strojem pri-lo/.na priprava za pletenje K. 4.— Veliki »Ringschiff« za krojače in vo-^ jaštvo K. 95.—- Central Bobbin z krasnim pokrovom K 90.—. Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem povzetja, ali predplačilu K 15.— ter ostane tudi na povzetje. Zaboj prost. XXXK«X«XKXKHXXXX Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi —;— ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hi-ši.) Ženska 40 do 45 let stara, pridna in poStena, ki je v» šoa e ovenekega, ii:t ranskega in nemškega ezika v govoru, zmožna vb« h lršnib opravil ter vzdrževanja (t"i k, ee takoj Bprpjme proti •uko dobri i luči. , Naslov : hiša Stolfa ulica Giulisu' številka 20. A. Urar F. Pertot Trat ulica della Poste 3, vogal ul. Toire bianca Prodala srebrne ure od 3 gld. oaprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor atenskih ur, rfgolstoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure i»o iftl-'o zmerni eenl. 31» potn umrl. »r toli se je posestnikov aia Jakob Jeraj Java 9.041', Sh. mirno- Sladkor, tuzemakL Centrifugalpile, promptno K 64.50 do tki.—. za september K --.— do —, jan.-avg. t>4.75 do 65 75, Concass; in MeliapiU promptno K 69 50 do 70 — , za aept. K —.— do —, jan.-avg. 67.30 do 67 80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boio'e dobave. Vzdržano; 10 in b st. rvtfcanja. Pariz. Rž za tekoći mesec 15.—, rž za januvar 15.—, za januar-april 15.10, za marec-junij-15.10 (stanov. > — PSeoica za tekoči mesec 21.70. za januvar 21.05, za januar-april 21.05, za ma- Prodajalni c a roko vic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice g'aće, pive vrste za eospe, "2 gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice gl' ct z volneno podlago za gospode .......gld 1.G0 Rokovice cd č ste volne . . . gld —.80 Rokovice glacć za gosp< de (aneleške vrste) po ... . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristoe augležke po . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Rokovice angl. od kožce . . .gld 1.80 Rokovice glacč, d\ojnati fev . . » 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje is popravljanje rokavic v 24 orah. NB. Rikovice se pošiusajo ter sprejemajo naročbe po meri. Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo nijaljj, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako ni »kik cenah, na-dajle moko, iito, kavo, aladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. I Cenike na zahtevo franko. ~ ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati uikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluatrov&n oenLk brezplačno in franko. XXXXXXXXXXXXXXX X TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv, i. po zelo nizkih cenali. ■jgC Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. «KXttKXKXXX ****** n * Svoji k svojimi ZALOGA »pohištva n n n x x K x u * x * x K X X dobro poznane tovarne mizarske zatiw t Borici (Man) vpisane zadruge s omejenim poroštvom prej jbfion Čeralgoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. bite Maronzl. N wečja tovarna pokiitva primorsie dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osoll ▼ to nslsiČ pripravljenih prostorih a tam-peraturo 60 stopinj. — Najbsij _J_1 ^ dsrsl sastav. I»liiriiiii H IT Albass pohlAU i ^ KXMK>KKXXKMKAHH* X X * M H X Doliroznaiie katramnate pb>liiije Ravasioi, ko"e zdc'uiejn z iz-^ lefkon Lfmićuo ćUteira nerTeskcsi katrani:«. :ti > n.une na s-> i it- m-d <• nabio noć ♦!• i»r«» z»lr»vi'»» vsak« vr teo kašelj. * ee b • ' mi <1 -1».- u* ga organa ter zlss*.! < «1 =rav j<> tatar«', br«nih jnl -e, ž-kdčie i:» '"'rpv snf z «■»!» ff Ei.a 'kiit' ica z navo lilom 80 stot Zahtevali je le pa^tilije z vzjanim imerv m „llavasini- ter ž u vračat vsakovrstna pt nare anja. Po {>o-ti pošilja proti povzetja naju :inj '•'> š*at,ljiUJ. Giavna zaloga: Lekarna Eavasini v Trstu. V.inlMcaju - v TRSTU v lekarn *h: Antoni*::o Skedenj, liiamaleito Ponterosso. Gtncimr ulica a. .frrrrrtira!o ul. Pese«-, Suttin« t'o rs o, Viđali a Vnrdaba.«o pri sv. A tona nov. : v iiOKKT : Cri*fof\A*tti iu Pontoni: n* REKI: Prodam in .Sckiudler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-< »jrerskej. X uauu od a>fa|qo bz oSis\q — aoA^iap -ez ^zBqujoq po bovih X X — z op Qq z Pl6 P° ^u)|n5 Efiauooui po 3B|H buizouuj B)j!|aA X -uapoT p;t 'afujjns afusjAod ut as^oui bz joqzt laisue^ipa jp ——— X ZSHZ - *' WP voiin - ZSHZ X * oshhainh^iv i |iujB>ia|qo i uj i ua f | ao^o.Sz! z buiaoSj) BAOfj ) fjj »XKXMXXXXXXKXXttXXKX*XKXICXXXXKXXX Predzadnji teden. BOŽiČ 11 a 101 © 2" I j a A. i jr; i v^a:.f> ji* * - V?*^ Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1803 1500 dobitkov raztleljeni v 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov v *kupni vrednosti ^rOlI 50.000 JtrOIl slavni dobitek K 25.C00 in nadaljna dva druga dobitka vo 5000 in 1000 se ra zahtevo /plačajo po idbitkn postavnega davka v gotovini. Srečke po 1 krono se vdobivsjo v vf-eli n:e:jslnicah, tobakarnah, loterijskih zbiralnicah kakor tudi j ri „Lot:e ie-liurehu-. Spiegelgasse 15. Singerjevi šivalni stroji za družinsko porabo so najboljša božična darila V letu 1903. 7 HJieČU Oll.Hjfai) samo v Nemčiji. Jednostavna manipulacija ! Velike trpeznosti ! Nedosezre delo zmožnosti ! Brezplačni podačevalni tečaj tu za umetno vezanje. Singer & C.o deln. družba šivalnih strojev TKST. €orso. Palača Salem. j Z ozirom na predstoječo opustitev L_________ trgovine AL NUOVO NEGOZIO« ' Ljl (ex PIANO) na borznem trgu štv. 4 se prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom. j a ;finton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fu stanj a veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezeni ae in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske Blago za delavske b o........hlače in izdelki za delavce. o»oooo«ooo Jako znižane cene. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. j ^Vo^al ul. Torrcnte.) izgolovljcnih olilek za gospode, Jcčkc in j otroke. Veliki izbor ^novij 7:1 obleke, ki se po mer • izgotovijo v lastni krojašnici. Bopit izbt»r površnikov, sukenj, havelokov po j:iko i nizkih ceuah. P O D R U Ž N I C A ; ALLA CITTA Dl LONDRA" Ul. I*ostf nnorc št. 5. I vogal o 1. Torre bianca; Moderci .Viktorija" in .Radikal. TRST nI. Paduina 19. TRST aviano & schega tovarna ščetk iu čopiče v j Prodaja na debelo in drobno. U^otine eene. jKZ Za praznike! m^ WV Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici ii Romanelli _____ TRST — Corso št. 12 — TRST VtfaliL't :~knr angleških čevljev za moške od gld, 3.10 naprej V Cllivl lZUUl M rum. „ ,, •• i< 3.30 „ Specijaliteta obuval >ra dečke. i Za praznike! m TRST — ul. Padiuna 19. — TRST. Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. J e .vae in uerioee^ lji v e kapljice »v. Afarka t»e uporatdj»jo za notranj«» in zunanjo rai»». o4tatronjujej*i trganje }>o kodteh, nogah u loti h ter i z Irav jo v»ak glavobol. Deaii»jo bla^cdejao pri baletnih v želotleti, ubit ž a jejo katar, umit ujejo blevapje iu lajšajo nai.uuo. Poept«ajejo prebavranje, čistijo kri in creva. Odvajuj t velike in male gliste in vse bol« zni pro -zro^ene od glist. Delujejo izvrstno preti Lripuvoeli, zdravijo vse bolezni na jet»ai». »k'liK« in trganje v želodcu. Onstran jo vsake mrzlice UuUzni zvirajoće z mislioe. NajU»lje sredstvo groti maternici in madrocu. Te kapljice ne em«> o manjkati v n- beni mestn« i1? kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj se naalovlja : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar »aj se pošilja lispre', drugače h« posije po povset'ju. Manje kot jeden ducat (1*> Bteklerč'e) h« nc pc§ !ja. Cena je aledeča franko na v*ako pošto: VJ steklenic K 4 —,24 »t»kl»mc K 36 nteklenic K 11.—, steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tiaoče in tir»oče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- in v«e Uncfno Inl/orno 7onroh Marlrnir tprr jf jI tt h^ivini norV^o vir MarVa Anton Skerl mehanik Piazza deile Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacionalna godba in pelje. Vse po cenak, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda ajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. po 50, 1.70. gld. 1.25. 1 30, 1 50, 1.80, 2 20 3.— in 4 20 VELIK IZBOR vseli pdetov za jesen in zrn Volneno blago vseh vrst in različnih eea tudi za niošk*. ali ienske obleke, barhant bsl "n barvan zidane in volnere šerpe za ženske, zimske rokovice plet n.' ali od kožee, volnene bombaževe in barhantne jope in spodnje hlače itd. ter ra/.li 5no perilo Jakob Klenenc, manifakturna prodajalnica TRST — u. S. Antonio ^t. 1. — TRST Na zahtevo franko vzorci in ceniki. XXXXXXX)OOKX5)CXXXX Operater kurjih očeh oiliiovaiii specijalist GIORDANI ki ordinira na Ccrso štv. 23, n. nadstropje, naznanja vsem. ti trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin. (ena oi ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zado^č. Zaloga glinastih pečij v razi čnili velikostih nač/tih in barvah ter raznovrstnih ploSč za prevlečenje .Jedilnih ogujisč iz ene prvih čaških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo sc tudi Stedilna ognjišča ia sprejemajo vsakovrstne poprave. klavnemu občinstvu v mestu in na de/eii priporoča se najtoplije. PETER VE1U ()> 14. TRST. — Ulica Chiozza štv. ■ s^ozi dvorišče). Naznaoja se, da h*» bo pr dalo v nedeljo dne '21. decembra ob 1 ur pop Ju Ine liišo lil posestvo v K i rman jih (Belastran) proti plačilu tudi v obrokih tekom 3 let. Lovrenc Dekleva. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koit>-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine jm> jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno bla^o-! tudi na deželo na debelo in drobu*, po jako nizki ceni. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI IFolnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja «M vnte rent, zastavnih pisem, prijorhet, komunalah obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. PromMi isdaja k Špitalske ulice štev. 2. i tva ta Mkomptaj« istrshanr vrednostne papirje m vnovčnje sapate kupone. Daj« predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurznl — Izgubi ---- Vlnkuluje In dlvinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Rmkampt fm fnHitn mn*pr 0V* Bar--im naročil*. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do == dne vzdiga. - ■ ■ ------- - ■, Promet i deki in nakaznicami.