Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 31. augusta 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
5 prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 36.r
Glasilo Slovenske krajine
Vredništvo : M. Sobota Telefon Št. 28.
40 jezer mrtvih od glada.
V	belgijskoj afrikanskoj pokrajini Kongo Vlada velikanski glad. Vmrlo je od njega 40 jezer Črncov, 80 jezer pa se je odselilo v drüge kraje.
Grozila železniška nesreča.
V Romuniji sta na progi Bukarest Constanza vküpvdarila dva brzovlaka. Razbilo se je več vagonov. Deset potnikov je mrtvih, 12 pa močno ranjenih.
Zrakoplov zgoro.
Zrakoplov, ki je vozo med Zagrebom i Pragov se je pretečeni petek v zraki vužgao i je zleto na tla. Pri toj nesreči je 12 potnikov zgübilo živlenje, eden pa je žmetno ranjeni.
78 Slovencov i Hrvatov pred sodiščom.
V	Trsti se je začnola Sodna obravnava proti 78 Slovencom i Hrvatom, ki so obtoženi, da so rovarili proti Italiji i so zvršili atentat na uredništvo lista „Popolo di Trieste“.
Po 33 letaj najdeni mrtveci.
Norveška znanstvena ekspedicija je na zemli Franca Jožefa našla mrtva tela inženera Andreeja i dveh njegovih tovarišov, šteri so pred 33 leti preminoli med potjov na Severni pol.
Misijonar v razbojniških rokaj.
Kitajski razbojniki so zgrabili italjanskoj misijonara Jamesa Brugnetti, ki je v kroglini Hongkonga opravlao misijonsko delo.
Osa povzročila smrt.
Nekša 30 letna slüžkinja v Baukircheni je jela med v satovji. Med medom je bila osa, štere ona ne opazila. Osa jo je v grli vjela. Grlo je tak oteklo, da se je dekla zadüšila.
Najvekši jugoslovanski svetek.
Rojstni den Nj. Vis. Petra. — Nove jugoslovanske vojaške
zastave.
Šesti September bo za celo našo domovino svetek veselja. Naš lübi Prestolonaslednik, Njeg. Visočanstvo Peter ma te den svoj rojstni den. Da bo obhajanje toga dneva šče bole slovesno, se bo vršio te den v Belgradi dogodek, ki je za novo jugoslovansko miselnost, za jugoslovansko državno i narodno edinost najvekšega pomena. Stare srbske bojne zastave vseh polkov se bodo zamenjale z novimi jugoslovanskimi zastavami. Od teh slovesnosti piše „Jugoslovan“ 17. augusta sledeče : 
„Rojstni den Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se proslavi na najveličastnejši način. To do Zednim, edna najpomembnejših državnih, vojaških i narodnih slavnosti, kelko se jih je vršilo v zadnjem časi. Najvekše slovesnosti bodo v Beogradi, kde bo ob vdeležbi delegacij vseh polkov iz cele države na Banjici prirejena mogočna revija čet i kde se bodo zamenjale zgodovinske srbske vojne zastave vseh naših polkov z novimi jugoslovanskimi zastavami. Te den se bodo polkom odvzele stare srbske zastave, ki nosijo najvekša odlikovanja, ki so simbol naših najvekših vojnih uspehov i ki so kronane s slavov viteštva i zmagoslavja. Po zamenjavi bodo stare zastave shranili v kralevskom mavzoleji v Topoli. Stare plemenske zastave morejo seveda s pijetetov zapadnoti preteklosti, ar nacijonalna bodočnost šče samo jugoslovansko nacijonalno trobojnico. Tomi slavnostnomi deli na den 6. septembra bo prisostvüvala po zastopnikih vsa naša vojska, vsa generaliteta i admiraliteta, ravno tak pa tüdi rezervni častniki iz cele države. Od rezervnih oficerov se vdeležijo proslave samo tisti, ki majo Uniforme. Računa se, da bo samo rezervnih oficerov več jezer. V Beograd pridejo delegacije vseh oblastev, banskih svetov, humanih i kulturnih i verskih drüštev, vno-
go uradništva itd. Rezervni častniki bodo meli brezplačno vožnjo. Njihovi vozni listki bodo valali 6 dni. Državni uradniki, ki se vdeležijo proslave, bodo dobili potreben dopüst. Povelnik parade bo general Gjura Dokič. Na te zgodovinske dni se bodo prvič razdelila nova odlikovanja Jugoslovanske krone.“
Ka naj pravimo mi k tomi velkomi narodnomi svetki? Z miijoni naših bratov se veselimo tüdi mi. Puni globoke vdanosti i velke lübavi kličemo k tomi slovesnomi dnevi: Živeo naš jugoslovanski Prestolonaslednik, Njeg. Vis. Peter ! Živela naša slavna jugoslovanska vojna ! Miseo državnoga i narodnoga edinstva puni tüdi naša srca i kak smo zdaj tüdi v bodočnosti ščemo biti tü na severnoj meji čuvari te misli.
Delo za jugoslovansko idejo.
Preminoči teden je bio na Bledi predsednik vlade, general Živkovič. V razgovori z ednim novinarom je g. predsednik med drügim naglašao :
V nedavnih svojih govorih sem dejao, da je Nj. Vel. krao s svojimi odločbami z dne 6. jauuara i 3. oktobra začno novo dobo narodnoga živlenja i da se naša nevesela prostost nikdar več bo porvrnola. Narod je to stališče Povsedi sprijao z iskrenim navdüšenjom i osvedočo sem se, kak jako odobrava tüdi deklaracija kralevske vlade od 4. julija, v šteroj so postavlena fundamentna i nespremenliva načela za nadalno delo. Program deklaracije mora vjediniti vse poštene i pravične narodne lüdi, da s sküpnim složnim delom pripelamo nacionalno idejo do popolne zmage. Ta zmaga bo dala našoj Jugoslovaji gospodarsko i socialno zadovolnost i kulturno moč, povzdignola bo naš narodni ponos i vero v našo veliko prihodnjost.
2
NOVINE
31. augusta 1930.
Kalendar.
september     (31 dni)             35. teden.
dnevi
tedna
Rim. kat.
Egidij
Štefan
Serafina
Rozalija
Lovrenc
Hermogen
Bronislava
Etang.
Egidij
Absolon
Mansvet
Rozalija
Herkul
Magnus
Regina
Senje : 1. Ormož, 2. Prosenjakovci, 4. Bogojina.
Vreme : Za celi teden napovedüjejo megleno, deževno vreme.
Murska Sobota
Proslava rojst. dneva Njeg. Vis. Petra.
Kak drügi varaši, de tüdi naša prestolica z veseljom obhajala 6 September kak rojstni den našega Prestolonaslednika, Njeg. Vis. Petra. Z veseljom ga bo slavila, ar je tüdi ona jugoslovanska. Poleg drügih prireditev se bo vršila večer Proslava v Sokolskom domi. Pri toj priliki priredi domači orkester pod vodstvom g. Nadaija velki filharmonični koncert.
Ar se vrši koncert v proslavo rojstnega dneva Njeg. Vis. Petra, bo to narodna prireditev. Z udeležbov bomo pokazali, da čüti Sobota narodno, slovensko i — jugoslovansko.
*
— Šolska vodstva, dijaki ! Tak velke zaloge šolskih potrebčin, knig, papira i raznih uradnih tiskovin nemamo v bližini, kak jo ma Hahnova Prekmurska knigarna. Cene so še bole ugodne kak v Ljubljani i Maribori, ravnotak tüdi plačilni pogoji. Zato pa vsi küpüjte vse potrebčine v toj trgovini.
— Petletnica Kmečke posojilnice. Na drügom mesti prinašamo pod naslovom „Petletnica Kmečke posojilnice v M. Soboti“ petletno zgodovino posojilnice. V članki so pomotoma izostala med imeni nadzornikov v prvom i drügom leti imena : Jerič Ivan, Titan Franc, Horvat Janez, Donša Štefan. Tüdi tej so bili nadzorniki. — Zvedeli smo, da se vodijo knige po izjavi g. nadrevizora Vlad. Pušenjaka iz Maribora, ki pri zadnjoj revizjji ne našeo niti edne najmenše falinge, vzorno. Zato naj sprejme naše častitke celo Vodstvo, posebno pa tajnik g. Celec i njegov pomagač g. Mataji
— Žile si je prerezala. Pralji Vogrinčič Rozi se je Preminoči teden pripetila hüda nesreča. Šla je na delo.
Med potjov je stopila k Baci, kde je štela vzeti zamazano perilo. Spila je malo pivo. Nato je vzela liter vina, da bi ga nesla domo. Kda je šla vün, se je na stubaj poškalila i spadnola. Pri tom se je glaž stro. Ona je spadnola na njega i si je močno zrezala pravo roko. Vrači se v špitali. Ta nesreča je za njo velki vdarec, ar je sirota i je s pranjom slüžila krüh sebi i svojoj deci.
—	Poslovilni večer. Športni klub Mura je priredo preminočo soboto gdč, Jonašovoj i g. Sekereši ki naskori zapüstita M. Soboto, v Velkoj kavarni poslovilni večer, ki je bio jako dobro obiskani.
—	Kolo so vkrali v nedelo na Cveni med konjskimi dirkami g. sodnijskomi uradniki Nemci. Če bi mogoče što znao za nje, naj njemi javi. Kolo ma znamko „Jugo-Elite-Nipad“ št. 1.027.384
Ka novoga v Belgradi ?
Zakon od javnih skladišč. Nj. V. krao je podpisao zakon od javnih skladišč, šterih Zidanje vnogo pripomore k olejšanji blagovnoga prometa. Zakon dopüšča zadrugam postavlanje zadrüžnih skladišč za shrambo žita i drügih polskih pridelkov.
Štrtinska vožnja. Po odredbi ministra za promet bodo meli vsi, ki se bodo šteli vdeležiti velkih slavnosti dne 6. septembra, štrtinsko vožnjo. Pri odhodi vzemejo polovično karto do Belgrada i s tov se pelajo potem nazaj domo. To vala od 3. do 10. septembra.
Svetovna politika.
Volilni boj v Ameriki. Meseca novembra se bodo vršile v Zedinjenih državaj volitve v amerikanski kongres i senat. Kandidatje so začnoli prirejati volilne shode. Demokratski voditelje v svojih govoraj ostro nastopajo proti državnomi predsedniki Hooveri. V oči njemi mečejo, da pela njegova politika državo v gospodarsko in financijsko krizo.
Polska vlada odstopila. Pre-
minočo soboto je polska Vlada nepričaküvano odstopila. Novo vlado je Sestavo maršal Pilsudski.
Revolucija v državi Peru. V amerikanskoj državi Peru je v pondelek vüvdarila vojaška revolucija. Revolucijonari so prisilili vlado, da je odstopila. Predsednik republike, Leguia je pobegno. Novo vlado je Sestavo polkovnik Castello.
Zasedanje D. N. Septembra se vrši v Ženevi Zasedanje Drüštva Narodov. Našo državo bodo zastopali: zvünašnji min. dr. Marinkovič, dr. Mažuranič i dr. Šumenkovič.
Nemiri v Italiji. Pisali smo že, da fašizem v Italiji več ne tak močen kak je bio. Vsigdar več je takših, ki nastopajo proti njemi. Fašisti se probajo s silov obdržati. Nasilno nastopajo posebno v Milani. Odločni pa so tüdi nasprotniki i fašisti so bili na večih mestaj biti.
Čüdna afera na Vogrskom. Eden najznamenitejših vogrskih oficerov, generalštabni major Anton Horvaty je bio aretiran, ar je nekšoj romunskoj špijonki za drage peneze izročao Važna vojaška pisma. V vozi se je major zagiftao, zato so ga morali spraviti v špitao.
Slovenska krajina
-- Marijini listi za mesec September se s tov številkov Novin razpošlejo tistim, ki so je ešče ne dobili. Ranej smo je dali zato natiskati, ka mo meli čas meseca septembra dogotoviti Kalendar Srca Jezušovoga.
— Stariši dijakov ste čteli i dali od svojih dijakov i dijakinj prečteti članek, šteri je izišo v augustovom Marijinom Listi i guči od našega dijaštva ? !
— Srednješolska mladina v Črensovcih. Od nje moremo poročati sledeče : v soboto je opravila sküpno spoved pri gg. Cigüt Petri, ravnateli zavoda sv. Ivana na Razkriži i Bakan Jožefi, prefekti Martinišča iz Sobote. Drügi den je sprejela sküpno sveto obhajilo z rok vp. plebanoša Klekl Jožefa. Cerkev je bila že pri ranoj meši, pri šteroj je ta mladina spevala puna. Cela fara se je veselila lepomi zgledi srednješolske mladine i se včila od nje. Popoldnevi je pa mela sestanek v Našem Domi, kde je določila svoj predlog za dijaški kongres
i svoje bodoče delüvanje. Toga sestanka so se vdeležili tüdi gorümenüvaniva g. dühovnika i g. Halas, bogoslovec.
— Dužniki !Naročnino zaostano pošlite! Širitelje, Poberite jo, tiskar na nas stiska, smilüjte se nas dužniki !
Zastopstvo Transoceanika, glavne Italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	26
—	Meščanska šola v D. Lendavi. Vpisavanje je podalšano i traja vklüčno do 3. septembra do 13. vüre. Otvoritvena slüžba boža se vrši dne 4. septembra ob 9. vüri. Dne 5. septembra se začne redni pouk. — Ravnatelstvo.
— Pismo sezonskega delavca. Nekši delavec je iz Kneževa poslao uredništvi pismo, v šterom poroča, da je nekši paler K. tak zbio delavca Ign. P., da je sirmak postao ne edno vüho glühi. Takše ravnanje je žalostno, posebno če delavec istinsko ne
1
2
3
4
5
6 7
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
31. augusta 1930.
NOVINE
3
bio nika kriv, kak nam to pišejo. Palere prosimo, da majo naproti delavcom smileno srce, ar so tej velki sirmaki, kda si morajo z žmetnim delom slüžiti krüh.
—	Brat smekno brata. Na Gornjoj Bistrici se je pri Čizmašijovih zgodila žalostna nesreča. Eden sin se je v nedelo močno napio. Kda je prišeo domo, je začno rabuko delati. Tridvajstiletni brat ga je šteo pomiriti. To ga je tak razčemerilo, da je zgrabo nož i je brata smekno. Rana je tak globoka, da so ranjena tüdi plüča. Ranjenca so odpelali v špitao.
—	V Vapno je spadnola. V Trnji je zadela 7 letno Hozjan Treziko preci hüda nesreča. Preminoči četrtek so pri ednoj hiši gasili Vapno. Drügo jütro so deca hodila okoli jame. Kda je bila Trezika na robi, jo je nekši dečkec Odzaja malo porino. Deklica se je poškalila i je spadnola v Vapno. Pri tom si je do kolen požgala noge.
—	Nesreča prí vlačenji. „Vinčecov“ hlapec Štefan iz Gomilic je vlačo praho. Med delom njemi je brana po nepriliki spadnola na nogo i ga je podrla na zemlo. Krave so ga nekaj časa z branov vred vlekle za seov. Železni zobec se njemi je do čunte zasekao v nogo i njemi je napravo velko rano.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Proščenje prí Sv. Jürji. Na Malo mešo bo pri Sv. Jürji (Rogaševci) proščenje kak obletnica cerkvenoga posvečenja.
— Napad v Vaneči. Zrinski Aleksander, gostilničar v Moščancih je šo zadnjo nedelo vino küpüvat v Ljutomer. Nazaj se je pripelao z vlakom isti den ob pol 9 večer. Iz M. Sobote pa se je potem taki pelao z biciklinom domo. Pri cestnom mosti na Vaneči pa prileti naednok iz šume proti njemi z vsov silov količ. K sreči ne bio zadeti ne on i ne biciklin. Istočasno pa skočijo iz šume neke osebe i se spüstijo za Zrinskim. Te pa je napno vse sile i jim je vujšeo. Sreča je bila za Zrinskoga, da se je pelao brez posveta. Ovači bi napadalcom gotovo spadno v roke. Zanimivo je, da je bio Zrinski na istom mesti napadnjeni i oropani od treh neznanih oseb za 800 K., kda se je ponoči pelao z biciklinom leta 1916.
— Automobilska nesreča. V tork se je zgodila v Predanovcih preci hüda automobilska nesreča. Z automobilom g. Faflika iz Sobote se je pripelao nekši potnik. V Vlajovoj krčmi se je stavo. Pri odhodi je Vlajov sin proso šofera, da bi malo pelao. Šofer njemi je dopüsto. Komaj je šo auto iz dvora, se je zaleto v most i se je prevrgeo v jarek. Potnikom se
ne nika zgodilo, pač pa je auto močno poškodüvani.
— Testa je strelo. V Fokovcih se je zgodila v tork strašna nesreča. Pri ednoj hiši se je zet skregao s testom. V čemeraj je dvakrat strelo na njega, tak da ga je na mesti bujo. Morilca so Orožniki odpelali v sobočko vozo. 
ZA NEDELO.
Po risàlaj dvanàjsta.
Evang. sv. Lukáča vu 10. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : blàžene oči, štere vidijo, ka ví Vidite. Ár Velim vam, ka so Vnogi prorocje i kralovje želeli viditi, štera ví Vidite, i ne so vidili i čüti, štera ví čüjete, i ne so čüli. I ovo neki v-právdi vučeni je gori stano sküšávajoči njega i govoréči : vučiteo, ka činéči bom meo Žitek vekivečni ? On je pa pravo njemi : vu právdi ka je pisano ? kakda čtéš ? i on odgovoréči je pravo: lübi Gospodna Bogá tvojega z-celoga srcá tvojega i z cele pámeti tvoje; i bližnjega tvojega, kak samoga tebé i veli njemi: prav si odgovoro ; to včini i živo bodeš. On je pa šteo spravičati sebé i pravo je Jezuši ; ali što je moj bližnji ? Odgovoréči pa Jezuš je pravo : Neki človek je doli šo od Jeružálema vu Jeriho i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli i ranjenoga na pol živoga ostavivši, odišli so. Prigodilo se je pa, ka je nekši dühovnik doli šo po onoj poti i vidivši njega, mimo je šo. Prispodobnim tálom i levita, gda je bio poleg mesta, ino ga vido, mimo je odišeo. Nekši samaritánuš pa po poti idoči, prišao je ta i vidivši ga, geno se je na smilenost. I pristopivši zavézao je rane njegove i vlejao je v njé oli i vino ; i položivši njega na svoje živinče, pelao ga je vu oštarijo i skrb je na njega noso. I na drügi dén je vü vzeo dvá soda i dao je oštarjáši i pravo je : skrb mej na njega i kajkoli više toga potrošiš, jaz, gda se povrnem nazaj ti dam. Šteri med etimi tremi se vidi tebi ka je bližnji bio onoga, ki je spadno med razbojnike ? on je pa pravo : ki je miloščo ž njim včino. I veli njemi Jezuš: idi, i ti včini s prispodobnim tálom.
Konferenca v Varšavi.
V četrtek, 28. t. m. se je začnola v Varšavi konferenca agrarnih držav. Na konferenco so prišli zastopniki osmih držav : Polske, Romunije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Bolgarije, Madžarske, Latvije i Estonske.
Razgled po domovini.
Ladja „Kralica Marija“. Najvekša i najlepša jugoslovanska ladja, štero je zdaj küpila drüžba „Jugoslovenski Lloyd“ bo nosila ime „Kralica Marija“.
— Kral kuma dvanajstomi sini. Žena Antona Spitzmüllera v Jasenovci pri Kostajnici je porodila dvanajstoga
sina. Kuma pri krsti bo Nj. Vel. krao Aleksander.
— Ljutomer.  Podrüžnica Slov. lovskoga drüštva, štera obsega sreze Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota i Dolnja Lendava, se je preselila v Ljutomer. Vsi dopisi i prijave se naj Odzdaj naprej pošilajo tajništvi omenjenoga drüštva v Ljutomer.
Iz sveta.
Maščüvanje nad Črncom. V vozo v Tabori na Karolinaj je vdrlo do 200 oboroženih maskeranih lüdi. Zgrabili so mladoga Črnca, šteri je bio obtoženi, da se je šteo pregrešili nad dvema belima deklicama. Obtoženca so privezali na drevo i so ga kamenüvali.
70 letnica Poincareja. V sredo je obhajao znameniti francoski politik bivši predsednik republike i večkratni ministerski predsednik, Raymond Poincare 70 letnico rojstva.
Protibolševiški kongres. V Feldkirchi v Austriji se bo vršo od 8. do 12. septembra pod pokrovitelstvom püšpeka dr. Waitza kongres katoličanske akcije proti bolševizmi.
Kruti bolševiški režim. V Moskvi so bili štirje lüdje, ki iz političnih zrokov neso šteli sprejemati srebrnih penez, obsojeni na smrt. Kaštiga je bila taki zvršena.
Čüdežno ozdravlenje mlade dekline. „Münchener Zeitung“ poroča od čüdežnoga ozdravlenja 23 letne Marije Zech iz Bederaua, štera ma ednoga brata dühovnika, drügi brat pa je v bogoslovji. Deklina je bila prvle Zdrava i dobro razvita ; pred 17 meseci joj je pa težka klada zmečkala pravo roko. Najprvle je iskala zdravniško pomoč v Krumbachi; ali roka je bila vsikdar slabša, prsti so postali trdi, koža je postala modro-rjava i pod pazjov se njoj je gnojilo. Meseca julija je prišla deklina k zdravniki v Augsburg, ki je ugotovo, da se mozge gnojijo. Sprejeta je bila v tisti Vinzentinum. Položaj se njoj je slabšao; po vsem teli so se njoj napravili mozoli. Dne 5. decembra je bila operirana na slepiči, dne 17. so njoj izrezali bezgavke i nekaj dni nato odprli nov mozol. Proti konci julija letos se je stanje tak poslabšalo, da so zdravniki izjavili, da je mogoče deklini ohraniti živlenje samo tak, da njoj roko odrežejo. Domači Zdravnik v Vinzentini i Zdravnik, ki je deklino vračo, sta določila operacijo na den 14. avgusta. Med tem je prišla deklino obiskat nekša gospa iz njenoga kraja i njoj prinesla relikvijo bl. brata Konrada Parzhamskoga. Deklina, štera je preveč pobožna, je začnola nato devetdnevnico. V noči po devetdnevnici je deklina zaspala po velikih bolečinaj. Kda se je na drügo jütro zbüdila, je preminola oteklina, mozoli so bili zaceljeni, koža palik dobila naravno farbo i prsti gibki. Deklina je vstanola i se brez tüje pomoči oblekla, kak da ne bi bila nikdar betežne i 17. t. m. je popunoma Zdrava odišla iz Vinzentina. Slučaj je vzbüdo splošno pozornost.
Hotel zgoro. V tork je v Bukarešti v hoteli Palace vüvdaro ogen. Palace je visiki na 5 štokov. Polovico hotela je ogen vničo.
4
NOVINE
31. augusta 1930.
Zbešnjena deklina zgrizla 15 lüdi. Dne 22. t. m. se je pripeto v Galaškom strašen dogodek. Zbesnjeni pes je vgrizno mlado deklino, štera pa ne znala, da je pes zbensjeni i je Šla zato svojo pot dale. Po preteki dveh vür je pa dekla na vulici naednok zbesnola : kričeč je bežala po vulicaj. Kda so jo šteli lüdje vstaviti je besno grizla i praskala okoli sebe i ranila 15 oseb. Kda so jo zadnjokrat vkrotili, so jo prinesli v bolnico, kde je za par vür v strašnih bolečinaj Vmrla. Od vgrižnjenih oseb sta dve v bolnici i je njevi položaj skoro zdvojen ; ostale so odpravili v Pasteurov zavod.
Narodna slavnost v D. Lendavi.
Preminočo nedelo se je vršila v Dolnjoj Lendavi velka narodna slavnost. Plakati so pisali, da je to Sokolski tabor, a slavnost ne bila samo Sokolski tabor, ar je nastopila tüdi naša vojska, gasilci i drügi narodnjaki, tak da je bila cela prireditev prava narodna manifestacija.
Slavnost je uspela jako dobro. Vsi : tak Sokoli kak vojaki i gasilci, so jako dobro rešili svojo nalogo. Velko navdüšenje je zbüdo posebno nastop vojaštva.
Vsem, šteri so si postavili nalogo, da s hasnovitim (pozitivnim) deloni širijo na severnoj postojanki narodno miseo, Želemo vnogo uspeha. Vsigdar jih naj vodi geslo : Z Bogom za narod, domovino i vladara!
Za kühnjo.
Kašnate sükance (presne pogače). Napravi raztegnjeno testo iz frtao litra mele, osminke litra mlačne vode, ednoga jajca ali beljaka, nekoliko soli in za lešnjek masti. Skühaj v slanoj vodi slaboga frtao litra z vrelov vodov oprane kaše. Nato zmešaj eno žlico masti, nekelko drobno zrezanoga i v masti precvrtoga lüka, žlico zelenega petrežela, ščep prpra, 1 jajce i nekelko ohlajeno kašo. Vse dobro premešaj i namaži po testi, štero si prav natenko raztegnola, nato zasüči testo, položi na pomazan pleh i speči. Pečene sükance razreži v poševno falačke, štere stepi v skledo i precedi nanje dobro govejo župo i postavi taki na sto.
Pecivo iz vrhnja. V lončeki dobro raztepi 5 žlic kisiloga vrhnja,
3 žučake i 3 žlice zmenjenoga cukra. Nato prideni še 5 žlic mele i Sneg od 3 belakov. Deni testo v dobro namazano pekačo. Kda se speče, je posipli s cukrom.
Krumplova župa. Olüpane krumpiše zrežemo na kocke. To operemo i v slanoj vodi kühamo. V drügoj laboški pripravimo zafrik, šteri ne sme biti preveč sveteo. V zafriki cvremo malo fino zrezanoga lüka i petrežela. Kda je gotovo, vlijemo na zafrik malo mrzle vode, potem pa to vlijemo h kühanim krumpišom. Vse vküp se more še nekelko časa kühati. Prle kak damo župo na sto, joj primešamo še 1 deci vrhnja.
Gospodarstvo
Kmetijska praksa v Švici. Kmečki Sinovje, ki so končali kakšo kmetijsko šolo pa tüdi drügi kmečki dečki, ki se obvežejo ostati na domačem posestvi kak kmetovalci, morejo svoje praktično znanje, posebno v živinoreji najbole spopuniti, če se prijavijo za Poletno prakso v Švici. Pogoji so ugodni i dobiva vsaki praktikant poleg proste oskrbe še 350—750 Din. mesečne nagrade. Kmečkim dečkom, ki majo istinsko veselje posvetiti se svojoj domačoj kmetiji, se toplo priporoča, da se ugodne prilike poslüžijo. Natančnejša navodila dobijo pri sreskom kmetijskom referenti i to v M. Soboti vsako sredo, v D. Lendavi pa vsaki petek.
Rodovlnški odsek v Predanovcih je bio ustanovleni dne 20. julija z namenom, da pozdigne živinorejo s plemenskov odbirov (selekcijov) i mlečnov kontrolov. Pristopilo je 38 kotrig ; v rodovnik pa je bilo Sprejetih 60 krav, lepih oblik i čiste simodolske pasme. Rodovniške organizacije za simodolsko živino obstojajo zdaj v Sledečih krajih : Nedelica, Veržej, Puconci, Moravci, Tešanovci, Strukovci i Predanovci. Nove se pa ustanavlajo v Vučoj Gomili, Martjancih, Beltincih i Dolnjoj Lendavi.
Lepo plačilo za skrbno delo. Letošnja letina v Slov. Krajini ne dobra. Sprotoletna süša i mila zima brez snega je zrok, da je strmeni pridelek jako slab. Kmetovalci se tožijo, da znašajo pridelki pšenice komaj 6 metrov na 1 velki plüg, žita pa še menje. V krajih, kde so se pojavile miši, je pridelek naravnoč smešno niski, komaj 2-4 kvintale na en hektar. Ne navčeni čtiteo bo pravo, da proti süši kmet nemre nikaj napraviti, ravnotak tüdi proti mišjoj nadlogi ne pomoči. To pa ne tak. Što je vido žito i pšenico na veleposestvi v Beltincih ali pa na kmet. šoli v Rakičani, mora vervati, da varje globoko jesensko oranje žito pred süšov i da pomaga, da je pridelek vekši. Zvedeli smo, kelko so pridelali v Beltincih i v Ra-
kičani. V Beltincih so pridelali na ha. okoli 20 metrov ali na kat. plüg 11—12 metrov pšenice. Pšenica je beltinská št. 277 ; ar se je tak lepo obnesla, jo bodo odavali za seme i jo vsaki lehko dobi, kelko žele, ar je majo več vagonov. Pšenica Št. 87. je dala malo menje i to pol 11 metrov na plüg. Žito je rodilo 9—10 metrov na plüg. Na kmet. šoli v Rakičani so malo menje pridelali, ar zemla ne tak dobra, itak pa so pridelki vnogo bolši kak v okolici. Oves je dao 10 metrov na ha. (na križ okoli 20 kg), razne fajte pšenice od 8 — 12 metrov, domače žito pol 14 metrov (na križ 41 kg), losdorsko žito pa celo 16 i pol metrov ali 42 kg na križ. To napravi dobra fajta semena i dobro oranje. Vzemite si za peldo, kak delajo na teh posestvih i küpüjte od njih seme. Še je čas, da globoko orjete za zimsko pšenico i žito. Mišim pa napovejte vojsko. Čüje se od pristojnih kmet. krogov, da se pripravla sküpen boj proti mišam, v šterom bodo mogli sodelüvati vsi kmet, strokovnjaki i vsi kmetovalci. Tanačivamo vsem prijatelom, da poslüšate tozadevne tanače od kmet. strokovnjakov, ki vam želejo vse najbolše i da sküpno včinite to velko nadlogo.
Premovanje konj v Beltincih. V tork, 19. t. m. se je vršilo za celo krajino Premovanje konj v Beltincih Prignanih je bilo 135 konj. Od teh je bilo obdarüvanih 73 z 10.000 Din, z 10 diplomami i 14 priznanicami. K premijam sta prispevala kmetijska odbora v M. Soboti i Dol. Lendavi 3000 Din i banovina 7000 Din. Prignani konji so bili prav lepi, čiste pasme, samo nega kopit ne bila povolna. Še več posestnikov je zaslüžilo, da bi bili obdarüvani, toda penez ne bilo.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i v apotekaj.
31. augusta 1930.
NOVINE
5
ZAVEDNI KMETJE,
OBRTNIKI, TRGOVCI i DELAVCI
NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO PRI
KMEČKOJ POSOJILNICI
v MURSKOJ SOBOTI
CERKVENA CESTA ŠT. 5.
V LASTNOJ HIŠI
PREK OD BIROVIJE.
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPORO-
ČAJTE DRÜGIM.
HRANILNE VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI
RAČUN INO JE OBRESTÜJE NAJBOLŠE.
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
Za TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE
HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA.
KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE
ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO.
PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
ČEK. RAČ 15229.
6.
NOVINE
31. augusta 1930
Petletnica Kmečke posojilnice v Soboti.
Stara istina je, da je vsaki začetek žmeten. Če je stvar šče tak dobra i hasnovita, je itak vsigdar vnogo lüdi, ki jo gledajo nezavüpno i delajo celo težave. To je dostakrat smrt kakše dobre stvari.
Pa je začetek žmeten, lehko pove os sebe tüdi Kmečka posojilnica OVI. Soboti. Vstanovila se je tak žmetno, da so skoro tüdi tisti, ki so meli največ zavüpanja v njo, dvojili, ali bo kaj ž nje. Trikrat, je bio zazvani vküp ustanovni sestanek. Na prvom i drügom so se vsi trüdi razbili, há tretjem pa se posojilnica tüdi komaj tak vstanovila, da so po cesti iskali lüdi, ki bi šteli iti v načelstvo, nadzorstvo pa so komaj sledi lehko zvolili. Zmečave so bile polmali premagane, narodi je dobo do posojilnice zavüpanje i dnes po kratkih petih letaj je Kmečka posojilnica prekosila tüdi vnogo starejše posojilnice ino je v Slovenskoj krajini najmočnejša.
Petletna zgodovina posojilnice je na kraci sledeča: Vstanovila se je na spodbüdo tajnika prvejše SLS g. Jöžefa Horvata, tak da je on njem pra-
vstanovitev. Njemi je pomagao g.
Celec Ferdinand, ki je taki od začetka prevzeo tajniško mesto i vodi posojilinco z velkim uspehom še dnes. Za prvoga načelnika je bio zvoljeni kmet Banko Viktor iz Noršinec, ki pa je za par msecov izstopo. Njegovo mesto te prevzeo kak načelnik kmet Gjörek Mihael iz Rakičana. Odnjega je prevzeo načelstvo g. Ivan Jerič, bivši narodni peslanec. Po njegovom odhodi v D. Lendavo je načelniško mesto znova prevzeo Gjörek Mihael, ki je še zdaj načelnik. Odborniki so bili v teki petih let: Cör, Vašš, Ne 
mec Horvat i Vogler Jožef, Forjan Andraš, Serec Matija, Erjavec i Slavic Štefan, kotrige nadzorstva pa : prvo i drügo leto Bokalič Franc, Gomboššy Štefan, Horvat Anton, potem pa Sukitš Stefan, Golob Andrej i Horvat Anton. Prvi uradni den posojilnica mela 30. augusta 1925. Navzoči je bio pri toj priliki tüdi zadrüžni revizor g. Tirš iz Maribora.
Posojilnica se je po prizadevanji vodstva taki od začetka jako lepo razvijala. Prvo leto je mela: 53 kotrige, za 57.600 Din. posojil, za 90,363 Din. hranilnih vlog i  167.3l2 Din. prometa. V drügom leti je bilo stanje sledeče: 242 kotrigi, za 863.304 Din. posojil, za 878.376. Dinarov vlog i 2, 175 532 Din. prometa. Jako je napredüvala posojilnica tüdi v tretjem leti. Mela je : 369 kotrig, :za 1,373. 924 Din. posojil, za 1,489.554 Din. Vlog i 3 544.424 Din. prometa. Štrto leto nam tudi svedoči od
Stanje : 510 kotrig, za 2,004.073 Din.
posojil, za 1,979.929 Din. vlog i 5, 491. 659 Din. prometa. S petim letom se je posojilnica postavila med najmočnejše naše posojilnice. Mela je 785 kotrig, za 4,129.312 Din. posojil, za 3,600.000 Din. Vlog i 11,765.631 Din. prometa. V tekočem leti (od 1. jan. da 30. augusta) pa je njeno stanje sledeče : 1000 kotrig, 6,500.000 Din. posojil, 5,500.000 Din. Vlog i 15,200.000 Din. prometa. Te številke svedočijo, da se posijilnici ne trbe bojati za obstoj.
Kelko je hasnila posojilnica lüdstvi s posojili naj nizke obresti, se ne da povedati. Narodi pa ne pomagala samo na te način, nego je podpirala tüdi vse dobre namene. Poleg vsega toga pa je šče itak na telko gospodarila, da si je küpila za 600.000 Din. hišo. Ta hiša tüdi dosta pripomore k nadalnomi razvoji.
K petletnici Kmečkoj Posojilnici Želemo, da bi se tüdi za naprej tak lepo razvijala i bi v velkoj meri hasnila našemi narodi !
Vsem, ki malo terjatev na Vogrskom.
Konvencija med našov državov i Vogrskov se nanaša samo na terjatve naših državlanov i naših pravnih oseb, ki so nastale pred 15. januarom 1919.
Te naše terjatve majo madžarski dužniki poravnati po klüči 25 par za 1 avstrovogrsko krono. 
Po dopolnilnom zapisniki konvencija sta za zvršitev konvencije v našoj državi določenivi Jugoslovanska udružena banka d. d., Zagreb i Srpska banka a. d., Zagreb. Što ma terjatve (kak bivše kase), naj jih prijavijo taki ednoj ali drügoj banki.
Ta konvencija ne zadeva terjatev nasproti poštnoj hranilnici v Budapešti, gledoč na štere je bila sklenjena posebna konvencija.
AGRARNE ZADEVE
Župan prej sili na odküp. Tak se glasi tožba z ednoga mesta. Nemremo vervati, ka bi bio takši župan, Šteri bi silo na Odküp : 1. ar on te oblasti nema ; ar nega zakona, šteri bi podpisao obvezni odküp agrarne zemle; 3. ar vsaki župan more znati, ka de za deset mesecov najkesnej že sklenjen agrarni zakon, Kak smo povedali, ne verjemo, ka bi bio tak zabiti i tak hüdoben župan, ka bi lüdi silo na odküp zemle.
Revizija. Pred kratkim, se, je vršila revizija na veleposestvi kneza Eszterházija. To veleposestvo je prosilo revizijo proti tistim, ki davajo v podzaküp svojo agrarno zemlo. Po zakoni takših zgübijo zémlo. Mi tü po zakoni dvojo reč povdarimo i po-
ložimo oblasti na srce : Naj ta revizija strogo gleda vse brez razločka. Naj trda roka zakona dosegne vsakoga brez izjeme. Nesme biti izjema pri tistih, ki so küpili zemlo, naj je ne bi zgübili; naj nede izjeme pri tistih, ki so domačini i tüdi ne izjema pri tistih, ki neso domačini. Z vsakim naj se vednako postopa i z vsakim naj se postopa : s smilenostjov. Pravičen, strogi zakon naj se v smilenost obleče, te bo vsaki zadovolen. 
Nova revizija. Na beltinskom veleposestvi se zdaj vrli revizija. Opominamo vsakoga, naj zdaj guči pri reviziji i ne sledkar. Vse svoje pritožbe i zahteve dajte zdaj vzeti v zapisniki Bodite odločni, Pravični možje vsi ! Zato je revizija, ka se pove, što ma več kak njemi Ide i što ma ešče dobiti. Pravica se more povedati, se zamerimo, ali ne.	
HALO!	HALO!
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami 
MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2.	1
Prva stalna
najvekša i
zaloga z 
zidanimi pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v 
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI. 
31. augusta 1930.
NOVINE
f
Za naše male.
Rojstni den Nj. Vis. Petra.
V soboto, 6. septembra ma naš prilübleni Prestolonaslednik Njeg. Vis. Peter svoj rojstni den. Te den de veseli za njega, za celo kralesko drüžino, veseli de pa tüdi za nas — vse Slovence, Hrvate i Srbe, ki smo sini drage domovine Jugoslavije.
Deca, na ka bomo mislili na te veseli narodni svetek ? Mislili bomo na svojo lübo domovino Jugoslavijo, na svojega krala Njeg. Vel. Aleks., ki je naš oča, na kralico Marijo, ki je naša mati, na Prestolonaslednika Petra, ki je naš brat i sploh na celo vladarsko hišo.
Jugoslavija je naša domovina, zato jo moramo lübiti. Lepa je kak maloštera drüga država, zavolo toga moramo biti ponosni, da smo njena deca Jugoslovani.
Lübiti i spoštüvati moramo svojega miloga vladara i svojo dobro vladarico. Njeva lübita nas vse i se trüdita, da bi vodila našo domovino k vsigdár vekšemi blagostanji. Lübiti moramo tüdi našega Prestolonaslednika Petra, ki se že zdaj v mladih letaj pripravla, da postane naš dober Vladar.
Za rojstni den svojemi prestolonasledniki nemremo podariti kakšega kinča. Edno pa njemi lehko darüjemo. Boga bomo prosili, naj ga ohrani v zdravji i naj čuva velko Jugoslavijo,
šteroj de vladao. Ta prošnja de le pi dar.
I ka njemi obečamo ? To, da bomo verni Jugoslovani, zdaj kda smo še mali, še bole verni pa sledi, kda bomo velki. Obečamo njemi, da bomo vsigdar jugoslovanski stražari tü na severnoj meji. Toga obečanja de on najbole veseli, ar žele samo to, da bi vseširom meo Vrle Jugoslovane, ki lübijo i čuvajo svojo domovino.
Vogrin Štefan :
Vsaki za sebe.
Miš je najšla pšeno i je pojela,
— Kradneš ! Pšeno je bilo moje ! — je zakokodákao kokot i je tak klükno miš po glavi, da jo je bujo.
—	Tovaj ! Miš si mi bujo !
je zamijavkala mačka i je pregrizla kokoti šinjek.
Razbojnik t Kokota si mi vmorila — se je oglasila lisica i je zadavila mačko.
— Ropar! — je zatülo pes, zadavila si mi mačko. — Raztrga lisico.
Nehvaležnež ! Od listje kože si me spravo! Se krega človek i strli psa.
— Ne — mori ! pravi pela zapoved i Bog pošle s kosov svojo smrt k človeki.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitve nesmo dobili. Nagrado (A njaga ni . . .) dobi vgankar Jožef Bedič, dijak Budinci.
Zadnja številka. Rešitev :
1. V vodi orati, v zraki ribe loviti i po sühoj zemli plavati.
2.	Kakšni so starši, takša so deca.
4.	Živinorejec.
5.	Po pomoti je izostalo še ime: Nikolaj.
Tak bi se dobila reč : Novine.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki,
1.
Nove vganke :
Ka je te mož ?
Ivan Rič
2.	Mož je šo v cerkev. Moli se trem svecom. Prvomi pravi : „Če mi podvojiš peneze, štere mam v žepi, dobiš v dar 20 Din. Poslühnjeni je bio i je dao 20 Din. Pri drügom i tretjem je ravnotak napravo. Kda je šo iz cerkve, ne meo v žepi nika penez. Kelko je meo, kda je prišeo v cerkev ?
Obe poslao Št. Vogrin, Rakičan.
3.	E, i, s, n, k, n, i, p, p, m, k, g. Začetne slove reči ednoga znanoga slovenskoga pregovora,
Poslao Anton Gomboša, Krajna.
Ka je to ?
5. Ljubljana, Dunaj, Praga, London, Moskva, Berlin, Pariz, Sarajevo, Rim, Sofija, Atene. — Postavi tak edno pod drügo, da dobiš dobro znano ime.
Obe poslao J. Gider, Vančavas.
Za nagrado damo lepo povest: Moj mali Hlaček.
Za smeh.
Zaneslivo znamenje. Peter: „Kakte sprejme žena, kda prideš kesno po noči iz krčme domo?“ —Miška: „To spoznam že v kühinji, skoz štero hodim v svojo sobo!“ Peter: „Kak?“ —„Po metli! Če je v kühinji, teda je dobro!“ — Miška: „I če je nega?“ — Peter: „No če je nega, teda jo ma žena pri sebi i potem...!“ Kmet je šo v štalo, ar je pričaküvao, da krava skoti. Toda kravi
se ne müdilo. Zato je postavo sina Janeza v štalo, da pazi, sam pa je prišeo večkrat gledat. Kda je znova stopo v Štalo i vido, kak krava žre; Janez pa je stao pri kravi, ga zgrabo čemer i je zaklicao Janezi: „Tak hodi vkraj ! Če te krava vidi, da stojiš tu tak noro, bo mislila, da je tele že povrgla!“
Pošta upravništva.
Matko Matilda, Beltinci. Hajdinjak dozdaj neso hodile Novine. Od 1. julija dobi tak zdaj Novine z M. Listom. Cena do novoga leta 100 Din. Dobi za to Ceno tüdi kalendar. Koren Ivan, Turnišče. Na Golnik smo vam pošilali Novine. To je razvidno iz naših upravitelskih knig, najbole pa s toga dejstva; da so prišle Novine nazaj, kda ste odišli z Golnika i te smo vam je včasi začeli pali v Turnišče pošilati. Pa čeravno jih eden mesec ne bi dobili, se 5 Din. ne bi odračunal o, nego samo 2 Din, 50 p. Prosimo zamo tisto; ka nam ide, ne pare več.
Cene :
Penezi (28. augusta) : dolar Din 56·— Argentinski pesö Din:	ši-
ling Din. 7 90, lira Din 290, pengö Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20,
Živina : biki; jünci i telice Din. 8—9 (debeli Din. 10); krave
Din. 3—5, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 14.
Zrnje : pšenica stara Dim 180, nova Din: 180; žito staro Din; 130, novo Din 130; oves Din. 150—165, kukorca D:	170, krumpli Din 50;
ajdina Din. 130, proso Din. 135; lenovo seme Din. 350. novi grah 3 D.
K odaji sta 2 birki
s parom, velke fajte. Poizve se v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
Gostilničari !
Mam na odajov več polovnjakov vina letnik 1928. Vino je tečno, milo i ma 10% alkohola. Cena za liter 3 Din. od kleti.
Dr. SCHWARZ, lekarnar
LJUTOMER.
Sprejmem učence.
kak pikolo iz bolše hiše; ki je pošten i zaneslivi. Za obleko more sam skrbeti, drügo dobi pri meni. Potne stroške plačam sam.
Što sprejme mesto, se naj obrne na Prekmursko tiskarno v M. Soboti ali naravnoč na mene.
FRANJO VRATARIČ, restavrater 3	Zlatar-Bistrica.
8
NOVINE
31. augusta 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Sabolski (krojaški) vajenec
se sprejme pri BRUNEC KAROLI v Dokležovji.	2
Amerikanci pozor !
Oda se lepo posestvo s celim gospodarskim inventarom, Škerjov. Hiša je 300 metrov od železniške postaje v D. Lendavi. Ma 3 sobe, kühnjo, 2 kleti, pivnico. Poleg sta dve gospodarskivi poslopji s štalami, hlevi. Posestvo obstoji iz 7 plügov dobre zemle i z ograda (2 plüga). Opita se pri FRITZ ŠTEFANI mehanikari v D. Lendavi.
Što odava ali küpüje
posestvo, hišo naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dol. Lendavi, Glavna ulica 18. Zastopstvo
ma
na
odajo
več menših i vekših imanj s potrebnimi stanovanji ino inventari, prvovrstna zemla i travniki na najlepšem mesti Prekmurja. Ma nadale za odajo več gostiln, trgovin, krasne vinograde. 2
Poljčanski pesek
za kamnoseke, fasade. betonska dela, posipavanje potov, i. t. d. dobavla M. ŠUMER Poljčane.	3
Na odajo lepo posestvo
s hišov i gospodarskim poslopjom, vse v najbolšem stanji pri okrajnoj cesti v Stročjivasi blüzi Ljutomera. Naslov:
FRANC MIHALIČ
trgovina i gostilna v STROČJAVASI, pošta : Ljutomer.	3
Odajo se deteča kolca,
ohranjena v dobrom stanji. — Sprejme se slüžkinja iz dobre hiše. Za oboje se trbe Zglasiti pri brivci
URSULESKO, M. Sobota
Ureditev dolgov in terjatev v
prejšnjih madžarskih kronah
(odplačila vknjiženih dolgov, preskrbitev izbrisnih dokumentov od Madžarskih denarnih zavodov, vnovčenje hranilnih Vlog pri Madžarskih denarnih zavodah i. t. d.)
izvršuje
KREDITNA ZADRUGA za TRGOVINO in OBRT
v MURSKI SOBOTI.
Ne. I. 131/30
2.
Prostovoljna javno Ma nepremičnin.
Vsled tuk. sklepa z dne 22. 8. 1930 Opr. št. Ne. 2. se Prodaja na predlog solastnikov Korpič Janeza in Terezije, roj. Harzan št. 83 ter Dervarič Josipa št. 37 vsi iz Bakovcev potom prostovoljne javne dražbe nepremičnine vl. št. 135 d. o. Bakovci, obstoječe iz pare. št. 36 stavbišče, hiša 113, dvorišče, pare. št. 99 vrt in pare. št. 782 njiva v Puščaku s pritiklinami in nepremičninami vred.
Izklicna cena znaša 18.000 Din.
Vadij znaša 20% izklicne cene t. j. 3600 Din.
Najvišji ponudek se mora plačati v 14 dneh po domiku izdražitelju po odbitku vadija.
Izdražitelj prevzame tudi na teh nepremičninah vknjižena bremena.
Dražba se vrši 26. septembra 1930 ob 10 uri pri podpisanem sodišču v sobi Štev. 19.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri tem sodišču v sobi Štev. 20.
OKRAJNO SODIŠČE v MURSKI SOBOTI, odd. I., dne 22. avgusta 1930.
KOLAR
Upravitelstvo Veleposestva v Gornjoj Lendavi sprejme poštenoga, marlivoga kolarskoga mojstra. Istotam se oda kmetom pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji tüdi na rate: 12 zdravih, močnih konjov sa vprago, kobile i kancere. Pojasnila pri
upravitelstvi Veleposestva Gornja Lendava.    2
31. augusta 1930.
NOVINE
9
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Suzan je z gromovitim vzklikanjem pozdravil novo kraljico. Povsod, kjer so šli, je na tisoče glasov navdušeno in radostno vpilo : Živel Kserkses, živela kraljica !
Pri stolpičastih vratih so zapustili Suzan in so zdirjali proti gozdu. Na Esterinem obrazu se je poigraval smehljaj. In ko da je beli konj čutil kraljičino radost, je plesaje drvel po cvetličnem polju, tako da ji je Kserkses komaj sledil in ji je venomer govoril : pazi, kraljica, ne smeš tako hiteti !
Polje je ostalo za njimi. Zaostali so tudi breskvini gozdovi. Lovska četa je prišla do velikega gozda. Kserkses je namignil in rezgetajoči konji so obstali. Fanes (novi lovski mojster iz Egipta) pa je zatrobental strežnikom, ki so vodili lovske pse, da naj hitijo.
— Kraljica, kako se ti dopade? — je prijazno vprašal Kserkses.
— Srečna sem !
— Srečen je gozd, srečna drevesa, da z vejami lahko pozdravljajo perzijsko kraljico in najlepšo ženo na svetu! — se je ponižno priklanjal Aman.
Kraljica ni marala sladkih besed in se je obrnila od dvorjanika. Strežniki so na robu gozda spustili pse.
— Naprej !
Nemo, z iztegnjenimi vratovi so tekli psi. Potem so začeli lajati. Prišli so na sled. Kserkses je s spremstvom vdrl v gozd.
— Divja svinja !
Pred njimi je tekla s petimi pisanimi prasci.
—	Za njo.
Mali so se utrudili in svinja se je ustavila. Visoko je dvignila glavo in je jezno krulila. Dobila je odgovor. Iz gošče je razdraženo pridrvel divji prašič.
— Prašič !
Psi so tulili, bližati pa se niso upali svinjam.
V Kserksovih očeh se je svetlikala temna razburjenost.
— Kraljica, ustreli !
Kraljica Estera je napela zlati lok in puščica je zletela. Kserkses se je radostno smejal :
— Izvrstno !
Puščica se je zapičila prašiču v hrbet.
— Stoj !
Kserkses je skočil naprej in je pomeril z velikanskim lokom. Puščica je žvižgaje sfrčala.
— Zadela je !
Prašič je hropel in iz grla mu je lila temnorudeča kri. Kralj je dal sedaj znak in v ubogo divjo svinjo se je hipoma zapičilo sto puščic.
Strenniki in psi so kmalu končali z njima. Prasce so žive ujeli. Potem se je igra nadaljevala i podili so zveri, dokler se senca dreves v vročem solncu ni skrčila.
— Ali si lačen, kralj ?
Kserkses pravi, da bi jedel.
Strežniki so na zeleno travo pogrnili prt in Kserkses se je radoval ko otrok. V senco se je vlegel ko kak pastir.
Mitridates !
Kraljev ključar (lep, visok, vitek, črn mož) je stopil naprej.
— Kserkses, kaj ukazuješ ?
— Kraljici postreži . . . Ali čakaj. Jaz sam . . .
Sin kralja Darija je sam stregel kraljici Esteri.
—Ti moje vse, ali si vesela ?
Kraljica se je solzila od sreče.
Jedli so in pili. Veselo so se gostili. Piskači so posnemali gozdne ptice. V bližini je žuborel potok. Lahen vetrič je šumljal z listjem.
— Kje je Artembares ?
Nikjer ga niso našli.
—	Nekaj slabega tuhta ! — se je smejal Kserkses. — Vedno zbija kake neumnosti. Zadnjič je podil eno veverico, nogo je vtaknil med dve veji in smo ga komaj rešili . . .
Naslonil se je na levico in zrl kraljici Esteri v oči, potem pa ji je v naročje položil črno glavo. Podoben je bil zaljubljenemu pastirju, ki dvorjani boginji gozda.
Nekoliko časa je počival.
—	Kraljica, ali lahko gremo ?
— Kakor ukazuješ.
— Jaz nikomur na svetu ne ukazujem, najmanje pa tebi. En edin človek je, kateremu ukazujem in to sem — jaz.
Dvignil se je.
— Gospodje, na konje !
Mitridates je pomagal kraljici na konja.
— Kam naj gremo?
— Sem! — je pokazala Estera na desno stran gozda. — Tam še nismo bili . . .
— Bodi naš vodnik! — je dejal Kserkses šaljivo. — Pelji nas, gozdna vila !
Kraljica je preskočila biserni potok, vajeti je napela in se ozirala na desno in levo.
Psi so zalajali.
— Srna! — je zaklical Fanes, prvi lovec.
Za trenutek se je na robu livade prikazala mlada, vitka srna, potem pa je izginila proti potoku ko siva senca.
— Za njo !
— Fames je trobil.
— Obkoliti jo !
— Ujamite jo živo! — je klicala kraljica bleda od razburjenja. — Živo!
Fames je priklimal, da se to zgodi in gonja se je začela. Gorsko rebro se je treslo od krika. Manjše zveri in ptice so preplašeno bežale. Kserkses ni maral poditi nedolžne zveri, zato je dejal kraljici :
— Le idi naprej, srček, to bo tvoj plen !
Ozrl se je nazaj.
—	Ključar, spremljaj jo !
In ko je kraljica Estera s ključarjem oddrvela naprej, je dejal Amanu :
—	Kako se kraljici dopade !
—	Ena mala srna . . .
— S kakim navdušenjem jo podi ! Taka je ko razigran, sladek otrok.
—	Samo da je ne bi ubili, — se je bal Aman
—	vem, da bi jo srčno objokovala.
—	Hitiva! — je spodbodel Darijev sin konja.
— Hodi, Aman !
S spremstvom sta drvela naprej.
—	Kaj je to, psi ne lajajo?
— Izgubili so sled . . .
V resnici. Fanes je stal s psi ne vedoč, kaj naj stori.
— Kje je srna? — je poizvedoval Kserkses.
—	Izginila je ... — je vzdihnila kraljica.
— Nemogoče ! — je klical Artembares, ki se je že priklatil od nekod. — Tu mora biti !
(Dalje.)
10
NOVINE
31. augusta 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod
jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
adale dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 26 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC