0554 Ah
60100200
0 S R E D H J A K N JI ž HIC A
PRimuhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	. .... ..
Abb. postale I gruppo L« ena 4UU lil*
Leto XXXVIII. Št. 54 (11.182)
TRST, sobota, 13. marca 1982
GOSPODARSKI UKREPI SPADOLINIJEVE VLADE TUDI VČERAJ V OSPREDJU POZORNOSTI
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegcv predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožeo na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 ?®
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni c,
ZADNJEMU PLENARNEMU ZASEDANJI JE PREDSEDOVAL JOSIP VRHOVEC
Zaradi Poljske soglasno preložili madridsko konferenco na november
Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve je opozoril, da je KEVS potekala v poslabšanih mednarodnih okoliščinah - Novembra konference ne bi smeli več prekinjali
Preprečitev referenduma glavni cil predloga vlade o reformi odpravnin
j Glasovanje o zaupnici za Nicolazzijev odlok
Odpravnine naj bi bile odslej prisilno varčevanje in ne več dodatna plača ob odhodu z delovnega mesta - Odloženo imenovanje komisarja ENI
RIM — Spadolinijeva vlada je na včerajšnji seji odobrila osnutek zakona o spremembi sedanjega načina obračunavanja odpravnin, s čemer naj bi preprečili referendum, za katerega je democrazia prole-taria zbrala več kot pol milijona podpisov in do katerega bi moralo priti najkasneje 13. junija letos. Zakonski osnutek, ki ga je sprejela Vlada, postavlja na glavo sedanji ustroj odpravnine, ki je bil v Italiji vedno mišljena kot dodatna plača ob odhodu z delovnega mesta. Sedaj se
to pojmovanje spremeni v prisilno Varčevanje.
Učinek te spremembe je jasen, če upoštevamo, da so doslej odpravnine vedno računali na osnovi zadnje plače, ki jo je uslužbenec prejel pred upokojitvijo ali pred odhodom iz podjetja, medtem ko se bo sedaj odpravnina računala vsako leto in se bo v naslednjih letih na kak način «privarčevana» vsota o-vrednotila na osnovi ključa, ki bo delno vezan na stopnjo naraščanja cen.
Bistvene točke vladnega zakonskega osnutka so bile objavljene že pred nekaj dnevi in jih je vlada včeraj le v glavnem potrdila. Vsekakor pa bodo odslej, seveda če bo zakon odobren v parlamentu, odpravnine računali na naslednji način: ob koncu vsakega leta bodo celotne dohodke posameznega u-službenca v teku leta delili s 13,5. Tako dobljena vsota bo odpravnin-ska osnova za tisto leto. V naslednjem letu se bo ta vsota povečala po količniku, ki ga bo dal seštevek 1,5 odstotka in 75 odstotkov indeksa ISTAT o naraščanju cen na drobno, ugotovljenega v decembru prejšnjega leta. Na enak način se bo privarčevana vsola višala vsako leto. Uslužbenci z najmanj osmimi leti službe pri istem delcdaialcu bodo lahko zahtevali največ 60 odstotkov privarčevane vsote, če bodo denar potrelx>vali za kritje nujnih zdravstvenih stroškov ali za nakup Prvega stanovanja. Zakonski osnutek tudi predvideva, da bodo izenačili pogoje delavcev s pogoji uradnikov; delavci namreč prejemajo znatno nižjo pokojnino. Do tega izenačenja naj bi prišlo najkasneje do leta 1989. Kar pa zadeva upoštevanje tistih točk draginjske doklade, ki so jih leta 1977 zamrznili, jih bodo ponovno vključili v odpravninski sklad, vendar postopoma, po 25 točk vsakih 6 mesecev. V trenutku, ko ko zakon stopil v veljavo, bo odpravnina po starem izračunu postala nova odpravninska osnova, ki jo bodo od tedaj dalje revalvirali Po že omenjenem ključu in ki ji bodo. začenši s 1. januarjem 1983. dodali prvih 25 točk draginske doklade, ki je bila zamrznjena leta 1977.
Gre torej za zelo zapleten mehanizem, ki pa bi verjetno omogočil, če bi bil sprejet, preprečitev refe-
RIM — Poslanska zbornica bo danes glasovala o «tehnični» zaupnici vladi glede tako imenovanega odloka Nicolazzi, ki naj bi po trditvah vladne večine uredil vprašanja stanovanjskih izgonov in gradbeništva na splošno. Y vladnih krogih so prepričani, da ne bo neljubih presenečenj med poimenskim glasovanjem , za . posamezne člene, prosti strelci pa ne bi smeli med tajnim glasovanjem o celotnem besedilu odloka načeti trdnosti vladne koalicije in predsinočnjim doseženega sporazuma o odloku Nicolazzi.
V primerjavi s prejšnjim, ki ga je poslanska zbornica zavrnila, je sedanji odlok precej spremenjen z dopolnili in popravki. Med temi je treba omeniti, da sedanji odlok zviša od 95 na 150 milijard lir nakazila za olajšave pri stanovanjskih gradnjah, za ljudske gradnje so nakazilo zv šali za 1000 miliiard lir, da bodo v prihodnjem štirile-tju namenili tem gradnjam 7000
.......................................................iimiitimniimiimiimtiiiii>ii>n*>'M>»mi»ii
KP1 0Č11A VLADI, DA NI ZMOŽNA REŠIH PEREČIH PROBLEMOV DRŽAVE
Kritičen dokument vodstva partije do petstrankarske vladne koalicije
Krščanska demokracija se pripravlja na kongres - Zasedanje Zaccagninijeve levice
renduma. O tem sicer predlagatelji referenduma samega niso prepričani, vendar pa je povsem jasno, da se je Spadolini natančno posvetoval s strokovnjaki, preden je predložil ta osnutek.
S tem besedilom niso zadovoljni ne delodajalci, ne sindikati. Z njim tudi niso zadovoljni komunisti, ki imajo drugačen, bolj artikuliran predlog. Vendar pa je kljub vsemu zelo verjetno, da bo do odobritve kljub vsemu prišlo, kajti ne vlada, ne sindikati in niti industrijci nočejo referenduma, ki bi zelo verjetno pomenil preklic dogovora iz leta 1977 in bi torej povzročil celotnemu proizvodnemu sektorju velike težave zaradi nenadnega naraščanja stroškov za delovno silo.
Sicer pa to ni edino vprašanje, s katerim se je včeraj vlada spoprijela. Na dnevnem redu je bilo imenovanje komisarja za državno petrolejsko ustanovo ENI. Vsi so menda soglašali, da je treba komisarja i-menovati, imenovali pa niso nikogar in so torej vso zadevo dejansko odložili. Sam Spadolini, ki je o tem spregovoril v intervjuju za prvo televizijsko mrežo, je bil zelo previden in je dejal, da gre le za ukrep normalizacije v tej ustanovi in da je bil njemu poverjen mandat, da v nekaj dneh izbere primemo osebnost. Iz njegovih besed je zadeva izpadla kot nekaj še kar običajnega, kar je seveda tudi razumljivo, saj je Spadolini ponovil prepričanje. da je njegova vlada trdna- To pa bo treba šele preveriti in prav današnji dan je, z glasovanjem o Nicolazzijevem odloku v poslanski zbornici pomemben pokazatelj resničnega zaupanja, ki ga uživa Spadolini med svojimi «zavezniki».
Spremembe in dopolnila ne zadovoljujejo opozicije * Odlok podprla Conicommercio
RIM — Včeraj so objavili dokument. ki ga je vodstvo komunistične partije odobrilo na svoji zadnji seji v- četrtek. DolattPtffti,,jg. ..ž£„ lo kritičen do Spadolinijeve vlade, do socialistov in do demokristjanov. Komunisti trdijo, da je sprememba sedanjega političnega stanja možna. Zato pozivajo socialiste naj se obvežejo, da vzamejo v pretres politične smernice in naj izjavijo, da si prizadevajo za alternativo v političnem okviru.
Komunistično vodstvo ugotavlja, da se je stanje v državi zelo poslabšalo, da je kriza zajela pomembne produktivne sektorje, medtem ko vlada ne more izdelati doslednega programa, saj je njena dejavnost ohromljena ob stalnih sporih v vrstah vladne večine glede bistvenih izbir na področju zunanje in gospodarske politike.
Treba je priznati, pravi vodstvo
Predsednik Pertini danes v Hirošimi
KPI, da je politika sedanje vlade propadla. Največ odgovornosti za to ima seveda krščanska demokracija, napaka socialistične stranke pa je bila ta, da je hotela rešiti pereča vprašanja italijanske družbe brez prispevka komunistične partije. Socialisti so hoteli tekmovati s krščansko demokracijo znotraj tega sistema oblasti, ki predstavlja največjo oviro za vsako formulo. Potrebne so takojšnje spremembe, pravijo komunisti, ki pa so odločno proti predčasnemu razpustu zbornic, kar bi le stopnjevalo in zaostrilo politične probleme. Komunisti so prepričani, da je mogoče sestaviti drugačno vlado, v kateri bi bili tudi sami. in ki bi bila zmožna zagotoviti nove rešitve. Levica je po njihovem mnenju dovolj močna, da zagotovi podporo taki vladi.
V vrstah krščanske demokracije se nadaljujejo velike priprave na kongres, ki bo konec prihodnjega meseca v Rimu. Včeraj so se sestali predstavniki nekdanje Zaccagninijeve struje ter sklenili, da bodo na kongresu predložili enotno politično platformo, ki naj bi prispevala k premostitvi razkola, ki ga je pomenila odobritev znane preambule na zadnjem kongresu. Platforma naj bi bila odprta do sodelovanja z drugimi komponentami stranke. Notranja trdnost pristašev Zaccagninija laliko zagotovi tej komponenti odločilno vlogo na kongresu, še zlasti spričo krize v vrstah dorotejske struje. Zato so predstavniki levice prepričani, da lahko kandidirajo svojega predstavnika za tajnika stranke in da ima slednji tudi dokajšnje možnosti za uspeh.
Včerajšnje zasedanje se je začelo s kratkim uvodnim poročilom in pozdravom Benigna Zaccagninija, ki je poudaril, da mora stranka spet prevzeti politično pobudo v svoje roke in glede tega so se strinjali vsi prisotni od Belcija, Cabrasa, Guija do Sanze, Marti-nazzolija in Gallonija, čigar poseg je žel največ aplavzov. Mnogo pričakovanja je bilo za govor Ciriaca De Mite, ki ga mnogi imajo za kandidata levice na prihodnjem kongresu. De Mita je nekoliko ra-
zočaral, saj je bil njegov poseg zelo težko razumljiv. Tudi on je bil mnenja, da mora KD opustiti svojo vlogo posredovalca in izdela ti nove politične predloge.
Giovanni Galloni je v svojem posegu govoril tudi o odnosu s socialistično stranko ter dejal, da ta odnos ostaja za krščansko demokracijo temeljnega pomena. V odnosu s to stranko se mora krščanska demokracija rešiti vsake odvisnosti in prevzeti politično pobudo. Sploh je težnja po novi originalni politični platformi krščanske demokracije bila vedno prisotna. Tu ne gre nikakor za to, da zbira med zavezništvom s PSI ali s KPI. Treba ie vsekakor premostiti sedanjo zaporo do komunistične partije, komunisti pa morajo odpraviti svoje moralne pomisleke glede KD.
milijard lir. Tudi občine bodo prejele za izredne posege v gradbeništvu več denarja in sicer 1400 milijard lir. Glede stanovanjskih izgonov odlok predvideva odložitev slednjih do konca leta v Bazilikati in Kampaniji. Najpomembnejša pridobitev pa je, da laliko sedai zaprosijo za odložitev stanovanjskega izgona družine z letnimi dohodki do 18 milijonov lir; prejšnji odlok ie to predvideval za dohodke do 12 milijonov lir Prav tako pomembno je dopolnilo, ki predvideva dvoletno odložitev izgona za obrtniške delavnice, trgovine, ura de in druge «nestanovanjske» prostore.
Sedanji odlok delno spreminja sporno »sprostitev* gradenj za občine. ki imajo preko 30 tisoč prebivalcev. Take občine morajo namreč v roku 90 dni izdati «namen-sko dovoljenjem, s prihodnjim letom se rok zniža na 60 dni. po tem ima občina še 90 dni časa za izdajo gradbenega dovoljenja in še 60 dni za izdanie dovoljenja za bi vanje.
Drv.'e spremembe k Nicolazzije-vemu odloku predvidevajo 15 milijard lii- rimski občini za dograditev stanovanj zadruge «Auspicio» in 240 milijard lir posojil za dograditev vseh rezidenčnih stanovani, kjer so dela že eno leto prekinjena. To naj bi omogočilo dograditev in pre vzem stanovanj bratov Caltagirone.
Nicolazzijev odlok so v včerajšnjih izjavah podprle vse stranke vladne večine kot ukrep, ki bo v dobršni meri olajšal sedanjo stanovanjsko stisko. Za levo oDOzicijo pa je odlok kljub pozitivnim dopolnilom še vedno nesprejemljiv. KPI bo prvič v 12 letih glasovala proti nekemu zakonu o stanovanjskih gradnjah, medtem ko se je do sedaj v najslabšem primeru le vzdržala, tedanji odlok .ie eden najslabših, prekaša ga le prejšnji, ki je klavrno propadel. Za partijo bo <?namensko dovoljenjem do skrajnosti obtežilo postopek pri izdajanju gradbenih dovoljenj.
Z odlokom je nezadovolina iz drugih razlogov tudi Confedllizia, ki očita vladi, da je pristala na izsiljevanje Confeommercia, kar samo po sebi sili lastnike stanovanj in prostorov za produktivno dejavnost, da jih ne daja.jo v najem, Prav tako je nezadovoljno združenje malih lastnikov stanovanj. ki očita vladi nesmotrnost in površnost na tako pomembnem in občutljivem področju Poleg vladnih strank .je do sedaj odlok pozitivno ocenila le Confcommercio.
MADRID — Predstavniki 33 držav udeleženk madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi so na včerajšnjem zasedanju sprejeli predlog švicarske delegacije, naj se začasno prekine delo konference in ga predloži na 9. november. Do zastoja na madridski konferenci je prišlo predvsem zaradi poljske krize, glede katere vzhodne in zahodne države niso bile sposobne sestaviti skupnega stališča. Vsi včerajšnji govorniki so se zato zavzeli, naj se novembrsko zasedanje začne z razpravo o predlogu za sklepni dokument, ki so ga izdelale neuvrščene in nevtralne države.
Ta dokument namreč edini zagotavlja potrebno podlago za začetek pogovorov.
Včerajšnjemu plenarnemu zasedanju je predsedoval jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je v svojem govoru opozoril, da je KVES potekala v poslabšanih mednarodnih okoliščinah. Zato sestanek traja že poldrugo leto in se bo nadaljeval 9. novembra. Če govorimo odkrito, je nadaljeval Vrhovec, bilanca naših dosežkov ni impresivna, vendar pa menim, da bo evropska javnost, pa
tudi ostali svet pozdravil naš sporazum o preložitvi zasedanja, kajti
druga možnost je bila popoln neuspeh sestanka s hudimi posledicami za prihodnost naše celine.
Vrhovec je izrazil mnenje, da je madridska konferenca postala žrtev novega vala globalnega zaostrovanja med blokoma. «Da bi preprečili, da se naša ladja ne bi razbila v tem viharnem morju — je dejal Vrhovec — smo jo morali začasno pripeljati v varno pristanišče. To smo dejansko tudi storili s pomočjo pobude nevtralnih in neuvrščenih držav, upajmo, da bomo medtem i-meli mirno morje.*
Zatem je Josip Vrhovec nadaljeval, da se napetost v svetu še naprej stopnjuje, krizna žarišča pa množijo. Poslabšanje detanta ni mo-
niiiiiiiiiHitiiiiMiiitiiiiiiitiiifiimiiiiiiiiimimmnmiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiitiiiiiitiitfitiiiitttiiMitimiiiiii
ENODNEVNI OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V ZDA
Reagan - Mitterra nd o gospodarski krizi
Razhajanja glede Srednje Amerike in visokih obrestnih mer ZDA
NEW YORK — Razhajanja med Francijo in ZDA glede Srednje Amerike in gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom so imela osrednje mesto na včerajšnjih pogovorih ameriškega predsednika Reagana s francoskim voditeljem Mitterrandom, ki je bil n A eno dnevnem obisku v AVashingtonu.
Francoska vlada je uradno priznala salvadorsko uporniško gibanje in podprla sandiniste v Nika ragui, kar je v nasprotju z ameriško politiko na tem območju. V Parizu se tudi zavzemajo za dobre gospodarske odnose z. vzhodnimi državami in so prvi doppisali sporazum o gradnji sibirskega plinovoda.
Reagan in Mitterrand sta se na dolgo pogovarjala še o negativnem vplivu ameriških visokih obrestnih mer na evropsko gospodarstvo. To vprašanje je tesno povezano s pripravami na junijsko srečanje na vrhu sedmih najbolj industrializi-
•luiiiiiiiMiimiiummiiiiiHiiiiuiimiiitDiiiiiHiiiMmtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiitiiiiiiiimmiiiiMiiiuiiiiiiiiHmiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OB OBČNEM ZBORU KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Pomemben doprinos k spoznavanju problematike koroških Slovencev
Pestro delovanje Kluba v preteklem letu • Pozdrav člana mladinskega odbora SKGZ
DUNAJ — Ob veliki udeležbi članstva, zastopnikov koroških kulturnih in mladinskih organizacij, predstavnikov jugoslovanskega konzularnega in diplomatskega predstavništva ter gostov iz Slovenije in iz zamejstva, se je sinoči v avstrijski prestolnici odvijal redni občni zbor Kluba slovenskih študentov, to je množične organizacije, kj združuje največji del koroških Slovencev, ki obiskujejo dunajsko vseučiljišče in predstavlja pomembno združevalno moč vseh Slovencev, ki živijo na Dunaju. Poleg tega pa je treba dodati, da je Klub slovenskih študentov prispeval zelo važen delež pri širjenju in spoznavanju problematike koroških Slovencev v dunajskem in
splošno avstrijskem družbenopolitičnem prostoru, kar je v sedanjem političnem trenutku za koroške Slovence nadvse pomembno in razveseljivo. Kot dejstvo naj navedemo primer v Žitari vasi, kjer so tamkajšnje oblasti odstranile slovenske napise na dvojezični šoli.
Po poročilih voditeljev kluba, iz katerih je izhajalo, da je organizacija v preteklem letu izvedla vrsto pomembnih akcij, so skupščino koroških Slovencev na Dunaju pozdravili številni gosti, med katerimi omenimo tudi Matjaža Jančarja, funkcionarja jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, ki je prinesel pozdrav novega jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Pešiča. Občni zbor sta tudi pozdra-
Hirohito in Pertini nazdravljata na slavnostnem kosilu (Telefoto AP)
TOKIO včeraj so ob -zaključku ) rlllT..........................................................................iiiiiiiHimiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiimiiiii.......................................................................miHimiimimimiiiiini.........mn,,.,.
uradnega dela Pertinijevega obiska ha Japonskem objavili sklepni komunike, v katerem obe državi poudarjata prijateljstvo, ki ju veže ter zavzemata stališče do najpomembnejših mednarodnih problemov. Dobršen del poročila je posvečen vprašanju razorožitve, kjer Italija in Japonska poudarjata nuj-host zagotovitve miru in varnosti v svetu, kar je treba doseči na podlagi sporazumov o konkretni in nadzorovani razorožitvi. Govor je uil tudi o Afganistanu in o potrebi takojšnjega umika sovjetskih oboroženih sil iz tiste azijske države, v zvezi s krizo na Poljskem ugotavlja sklepni komunike o Pertlni-jevem obisku na Japonskem, da tamkajšnje stanje lahko skali ne samo odnose med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi splošne mednarodne odnose.
Predsednik Pertini bo danes o biskal Hirošimo, kjer napovedujejo njegov pomemben govor o miru in Popuščanju napetosti v svetu.
Furlanija-Julijska krajina v številkah
RIM — Prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine se je v zadnjih desetih letih povečalo za 1 4 odstotka. V deželi biva okoli milijon 230 tisoč ljudi, to je 16.397 več kot leta 1971. To so prvi podatki 12. splošnega popisa pre bivalstva. ki jih je o naši deželi predelal osrednji državni inštitut za statistiko, iz ka-terih izhaja še, da je v F-JK 448.263 družin, ki štejejo povprečno 3,7 družinskih članov. Iz popisa 1 stat je moč izluščiti še, da je v naši deželi več žensk kot moških. Razmerje med spoloma je namreč 640.603 proti 589.326.
Podrobna analiza o številu prebivalstva v posameznih pokrajinah kričeče opozarja na neenakomerno porast prebivalstva v deželi. V tržaški pokrajini je celo IS tisoč ljudi oziroma kar 5,9 odstotka manj kot pred desetimi leti. Malo na boljšem je, gonska
pokrajina, kjer živi dva tisoč ljudi več kot 1971. leta (144.514) oziroma 1,5 odstotka. V videmski pokrajini je število prebivalstva naraslo za 2.2 odstotka, saj živi v mestu in okolici 528 tisoč ljudi, to je 11.500 več kot ob zadnjem popisu prebivalstva. Najbolj «pri-vlačrn» pokrajina je očitno pordenonska, ki je tudi v zadnjem desetletju doživela precejšen razmah, saj živi sedaj kar 20 tisoč prebivalcev več (8 odstotkov) in jih je skupno 274.342.
Prvi podatki lstat navajajo tudi stanje v glavnih mestih posameznih pokrajin. Tu je kriza Trsta še bolj očitna, V mestu ima stalno bivališče sedaj samo 251.380 ljudi, dejansko pa jih živi 256.527. Padec v odstotkih je 7,5, to je 1,6 več kot v celotni pokrajini.
Manj ljudi živi tudi v Gorici, kjer ima
stalno bivališče 41.325, biva pa jih približno 43 tisoč. V zadnjih desetih letih se je v tem mestu število prebivalcev zmanjšalo za 3,4 odstotka. Stanje v Vidmu pa je dejansko nespremenjeno oziroma je padec omejen na 0,5 odstotka. V glavnem furlanskem mestu živi turadno* 101.264 ljudi, dejansko pa približno osem tisoč več.
Podatki o številu prebivalcev v posameznih mestih kažejo na vsedržavno težnjo po «izseljevanju» iz velikih središč in »povratku* na podeželje. Izjemo predstavlja v naši deželi tudi tokrat center bele industrije Por-denon, kjer je število prebivalcev, dosledno s podatki o stanju v pokrajini, naraslo za 8,5 odstotka. V tem mestu živi sedaj 51 tisoč ljudi, če pa upoštevamo tiste, ki nimajo stalnega bivališča, se število poveča na 54 tisoč.
vila Barbara Goričar, članica od bora za izseljenska in manjšinska vprašanja pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Rado Race član mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Furlanije - Julijske krajine ter predstavnik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Zasedanja se je udeležila tudi množična delegacija zamejskih študentov iz Ljubljane.
SANDOR TENCE
ranih držav sveta v Versaillesu. Mitterrand bo moral na tem srečanju predstaviti sprejemljivo platformo nadaljnjega gospodarskega razvoja teh držav, kar pa ne bo mogel napraviti brez doprinosa
________
«PaIma» za sedaj ostane v Messuii
RIM — Italijanski minolovec Palma, ki je skupaj z dvema podobnima enotama bil dodeljen mirovnim silam na Sinaju, je prispel v Messino, kjer bo ostal dokler ne bo dobil uradnega naloga od vlade, da odpluje na Bližnji vzhod. Vsa zadeva je povzročila žolčno polemiko v italijanskem parlamentu, saj je vlada sklenila na svojo pest, da pošlje italijanske enote na Bližnji vzhod, ne da bi zato predložila ustrezni zakon parlamentu in brez kakršnekoli mednarodne po godbe. V prihodnjih dneh se bo sta z zadevo ukvarjali zunanjepolitična in obrambna komisija po slanske zbornice. Razprava bo dokaj živahna, vendar vladna večina ne bi smela imeti problemov pri odobritvi zakonskega ukrepa.
Dvojezična diplomska naloga na Sardiniji
CAGLIARI — 27-letna študentka Rosa Bassu je včeraj diplomirala na univerzi v Cagliariju, v^est ne bi bila zanimiva, ko bi študentka ne zagovarjala svoje diplomske naloge v sardinščini. Bassuva se je pred diplomsko komisijo predstavila v noši svo.jega rodnega kraja Bulzi, kjer je bila pred nedavnim izvoljena za župana. Dekle, ki je predavala o vprašanju alternativnih energetskih virov, je na vsa vprašanja odgovarjala v sardinščini, poskrbljeno pa .je bilo za prevod v italijanščjjo. Diplomska naloga je bila dvojezična. Rosa Bas-su .je dejala, da sta «študii in raziskava v sardinščini način za ponovno spoznavanje svoje lastne kulture*.
Dragoslav Markovič bo obiskal Indijo
BEOGRAD — Na povabilo dveh domov indijskega parlamenta bo delegacija skupščine SFRJ pod vod stvom predsednika Dragoslava Mar kovica od 15. do 20. marca na u-radnem obisku v Indiji.
Poleg izmenjave mnenj in izkušenj se bodo člani .jugoslovanske delegacija pogovarjali z vrsto vodilnih osebnosti indijskega političnega, gospodarskega in javnega življenja, obiskali pa bodo še zakonodajno skupščino v eni od zveznih indijskih držav, (dd)
glo iti mimo Evrope, saj mora biti detant svetovni proces. Celo več, žarišče konfrontacij se vse bolj prenaša v Evropo, zlasti na vojaškem področju.
Ob tem je jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve dejal, da je tekma v oboroževanju trenutno morda v najkritičnejši fazi po hladni vojni. Po njegovem mnenju je treba nujno okrepiti mednarodno politično dejavnost zaradi ustavitve te napetosti in rivalstva med Vzhodom in Zahodom. V nasprotnem primeru bi se namreč ponovno znašli na nevarnem področju hladne vojne, kjer bi se soočili z nevarnostjo jedrskega spopada.
Vrhovec je izrazil prepričanje, da bi konferenca o ukrepih za krepitev zaupanja, varnosti in razorožitve v Evropi lahko ponudila izhed iz nevarnega položaja. Zavzel se je za njen sklic in poudaril, da madridska konferenca ne bi izpolnha svojih ciljev, če bi zato ostala gluha.
Kljub vsem slabostim in težavam pa je madridski sestanek po Vrhov-čevem mnenju opravil pomembno delo. Ni treba namreč pozabiti na rezultate, ki so bili doseženi in ki bodo služili kot izhodiščna točka, na katero se bomo lahko naslonili v prihodnjih prizadevanjih.
Vrhovec je prav tako opozoril na pomen osnutka sklepnega dokumenta sestanka, ki so ga predložile nevtralne in neuvrščene države. Po Vr-hovčevem mnenju je to dejansko u-ravnotežen i.t vsebinski predlog, ki ponuja dobro osnovo, ki bo pripeljala do končnega sporazuma o sklepnem dokumentu. Bodrilno je tudi to, tla je osnutek dobil splošno pozitivno oceno.
Josip Vrhovec je ocenil, da madridske konference ne bi smeli več prekinjati, marveč bi jo bilo treba jeseni uspešno končati in na ta način koristno prispevati k oživljanju in izboljšanju detanta v Evropi in v svetu sploh. Ne glede na težave, s katerimi bi se soočili, bi si morali kar najbolj prizadevati za sporazum o sklepnem dokumentu, kar je pravilna in edina pot za uspešno odpravo vseh kršitev kot tudi tega, da se nekateri ne držijo obveznosti iz sklepnega dela.
Vrhovec je nato dejal, da se bo morda kdo vprašal, zakai ni spregovoril o nobeni krizi ali problemu v Evropi, še posebci zato ker .je bila poljska kriza predmet ostrih spopadov na madridskem sestanku. Poudaril je. da se v Jugoslaviji odločno zavzemajo za neodtujljivo pravico vsakega naroda, da sam rešuie svoje probleme, to ie tudi temeljno načelo politike neuvršča-n.ia.
Evropa, kot smo si jo zamislili v Helsinkih leta 1975, ne bo lahko hitro uresničiti. Naša odgovoinost je v tem. da bremena iz preteklosti ne naredimo še težja, marveč jih moramo s skupnimi prizadevanji olajšati.
Ob koncu je Vrhovec dejal, da se še vedno soočamo z negotovostjo (er da .ie skrajni! čas, da oboroženi s političnim realizmom in visokim občutkom odgovornosti preženemo temne oblake in ponu dimo Evropi ter vsemu svetu novo upanje Na samem koncu pa je Vrhovec še dejal, da Jugoslavija ne bo varovala moči. da bi dosegli sporazum in uspeh. 7.a ta plemeniti cilj pa naj se zavzamejo tudi vsi drugi udeleženci madridskega sestanka, (dd)
RIM — Ameriški dolar je včeraj ponovno zabeležil novi vzpon, saj je bil vreden 1284 lir, kar je 9 lir več kot predvčerajšnjim in kar 20 lir več kot pred tednom dni. Njegova vrednost pa je še vedno pod zgodovinskim rekordom.
RIM — Kvirinal in Bela hiša sta istočasno potrdila Pertinijev obisk v ZDA, ki se bo začel 24. marca. Pertini, katerega bo spremljal tudi tokrat žunanji minister Colombo, bo na svojem potovanju čez ocean obiskal AVashington. San Francisco, Chicago in New York.
iiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimtinHiHiiiiiiiitiiiiiiiiUMiiiiimiitiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiMiiiiiit
Ukinjena izdaja 2. in 3. dela Dedijerjeve knjige
ZAGREB — Reška založniška hiša Liburnija je v soglasju s soza-ložnico zagrebško Mladostjo odstopila od objave tretje in četrte knjige »novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita*. V sporočilu, ki so ga objavili včeraj popoldne, je rečeno, da je bila prva knjiga, ki je bila objavljena v okviru «novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita» prvič tiskana leta 1953 in prevedena v 39 jezikov, v izdaji leta 1980 pa dopolnjena s kratko avtobiografijo Josipa Broza Tita, prvič objavljeno v Jugoslaviji, da nadaljujejo z intenzivnim delom na tem projektu.
Z drugo knjigo pa se ne uresničuje zamišljeni in široko podprti projekt, ki naj bi bil kot celota nadaljnji delež k osvetljevanju velikanske vloge Josipa Broza Tita v sodobni jugoslovanski in svetovni zgodovini. V njej prihaja do odstopanja od koncepcije in pričakovanja predvsem založnika, javnosti pa tudi strokovne kritike, in sicer do take mere, da je nemogoče predvideti objavo tretje in četrte knjige «Novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita*. Zato Liburnija in Mladost menita, da je edina pravilna rešitev sklep o ustavitvi izdaje.
Ob koncu sporočila je še rečeno, da založnika globoko obžalujeta, da je zaradi raznih okoliščin in iz nerazjasnjenih razlogov v drugem delu izpuščena znanstvena in vsebinska raven, kakršno je bilo pričakovati izpod peresa uveljavljenega avtorja »vojnega dnevnika 1941 -1944», ki sta ga založnika dvakrat zaporedoma izdala neposredno pred izdajo omenjenega drugega dela. Ob koncu sta Liburnija in Mladost zaprosili naj javnost upošteva to sporočilo, (dd)
Pojasnilo ravnateljstva ZTT
V zvezi s sindikalnimi akcijami v teku smatramo za potrebno, da pojasnimo tudi stališče vodstva podjetja.
Kot posledica težke splošne gospodarske krize, krize v založniški dejavnosti nasploh in zaradi stabilizacijskih valutarnih posegov v matični domovini, ki je glavni partner dopolnilnih komercialnih dejavnosti podjetja, se je poslovanje nekaterih komercialnih oddelkov, ki operirajo v sklopu ZTT, v letu 1981 znatno skrčilo, kot na primer distribucija tujega tiska po Jugoslaviji. Tem konkretnim težavam, ki so se potencirale v zadnjem trimesečju lanskega leta, je vodstvo podjetja skušalo najti alternativne rešitve, a predvidevanja za tekoče leto so popolnoma ohromila tudi vse tovrstne pobude.
Situacija se v prvih letošnjih mesecih ni izboljšala. Da zajamči redno izhajanje Primorskega dnevnika, je vodstvo podjetja sklenilo sprožiti postopek za skrčenje 25 delovnih mest v komercialnih in upravnih oddelkih podjetja.
Direkcija podjetja si je štela v dolžnost, da na sestanku s tovarniškim svetom podjetja obrazloži namene in razloge svojih posegov. Na dodatnem sestanku s tovarniškim svetom in pokrajinskim predstavnikom sindikata CGIL je predlagala, naj v posebni komisiji, sestavljeni iz predstavnikov uslužbencev in predstavnikov direkcije, pride vzajemno do predlogov za rešitev zadeve.
Na današnjem sestanku s sindikalnimi predstavniki, na katerem je bila sporazumno sprejeta okvirna zasnova sporazuma, si je direkcija prevzela skrb, da bo skušala prizadetim uslužbencem najti ustrezna delovna mesta tudi v širšem okviru deželne gospodarske stvarnosti.
Za 22 uslužbencev je že v teku akcija v tej smeri.
Založništvo tržaškega tiska Direkcija
Hipoteza sporazuma
Na včerajšnjem sestanku med ravnateljstvom ZTT, deželnim tajništvom F1LPC - CGIL in tovarniškim svetom ZTT so podpisali tudi hipotezo sporazuma, v kateri so nakazane možnosti za zvečanje produktivnosti, ukrepi za odpravo izgub v podjetju, reorganizacijo dela ter rešitev vprašanja organika.
Kar zadeva ukrepe za povečanje produktivnosti je med drugim rečeno, da bo trebe v srednjeročnem obdobju okrepiti ekonomsko reklamo ter izvozno in uvozno dejavnost kot tudi najti rešitve glede distribucije tiska v Jugoslaviji. Nadalje je v hipotezi rečeno, da bo treba racionalizirati komercialne in upravne službe ter študirati vse možnosti, da se zmanjšajo stroški produkcije itd. Vse to bo tovarniški svet ZTT preveril do 30. septembra 1982.
Veliko časa je bilo posvečenega tudi razpravi glede zahteve o zmanjšanju organika. Udeleženci včerajšnjega sestanka so bili soglasni v tem, da morebitno okrnjenje organika ne sme imeti travmatičnih posledic glede na zaposlitev posameznih delavcev.
V zvezi z načrti za Raziskovalni center in hitre ceste
TAJNIKA SKGZ IN KZ OBISKALA DEŽELNEGA ODBORNIKA RINALDIJA
Za razlastitve morajo oblasti zagotoviti celotni skupnosti ustrezne protivrednosti
V četrtek zjutraj sta tajnika SKGZ in Kmečke zveza Dušan Udovič in Edi Bukavec obiskala deželnega odbornika za prevoze in promet Rinal-dija. Odborniku sta obrazložila znana stališča obeh organizacij v zvezi z načrtovano gradnjo Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje in načrtom hitrih cestnih povezav. V ospredju je bilo vprašanje novih obsežnih razlastitev, ki znova pretijo celotnemu kraškemu teritoriju, z vsemi posledicami, ki jih lahko prinesejo celotni naši narodnostni skupnosti in krajevnemu prebivalstvu.
Predstavnika obeh organizacij sta
Jutri dopoldne v Bol juncu
Udeležite se občnega zbora Kmečke zveze
Kmečka zveza bo jutri polagala obračun enoletne dejavnosti. Občni zbor se bo začel ob 9. uri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. Izvolitvi predsedujočega bodo sledila poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, zatem bodo na vrsti pozdravni nagovori, diskusija in volitve.
Strokovno-sindikalna organizacija se nadeja, da se bodo njeni člani in kmetje nasploh kar najbolj množično odzvali pomembnemu srečanju, ki sovpada, žal, z novim valom razlastitev. Kmečka zveza je vselej storila, kar je bilo v njenih močeh, da skuša preprečiti odtujevanje slovenske zemlje ali vsaj da ublaži njegove u-činke. To politiko seveda nadaljuje. potrebno pa .je, da se prizadeti lastniki in z njimi vsa kmečka skupnost na Tržaškem pa tudi vsi Slovenci in vse demokratične sile zgrnejo okoli naše organizacije in ji tako olajšajo delo.
pristojnemu odborniku predvsem poudarila dejstvo, da se bodo slovenske organizacije držale sprejetih sklepov, po katerih je treba celotni skupnosti in prizadetim posameznikom, katerih število gre tokrat kar v stotine, zagotoviti ustrezne protivrednosti. če ne bodo dana s strani pristojnih oblasti vsa potrebna jamstva, da bodo uresničene postavljene zahteve, bo slovenska narodnostna skupnost strnjeno nasprotovala vsakršni razlastitvi, neglede na to, čemu naj služi. Prebivalstvo kraške-ga območja ne bo pasivno sprejemalo novih težkih bremen, saj so izkušnje iz preteklosti vse preveč bridke, povzročena škoda pa je velikanska in nepopravljiva.
IttlltIMIIf llnitlllllltllllllf llllllll IIMIIIItlllltllHItllllltlff Itll IIMtlltttf lili IH MIIIIIIIIIIIttlllllllllllltMIIIIIIIIIMIM
ZAČETEK PRILJUBLJENE PEVSKE PRIREDITVE
Drevi v Boljuncu prvi koncert Primorske poje
Nastopilo bo enajst zborov - Koncert posvečen skladatelju Franu Venturiniju • Že jutri drugi koncert v Braniku
Drevi se bo v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu odprl zastor nad revijo Primorska poje. Naši pevci so revijo nestrpno pričakovali, saj se je Primorska poje vsidrala v zavest našega človeka-pevca, pa tudi v zavest ostalih, ki kaj radi prisluhnejo lepemu in žlahtnemu slovenskemu netju. Ni naključje, da so dvorane ob posameznih koncertih nabito polne, da se razlegajo dolgotrajni aplavzi, da se prijateljstvo med pevci in obiskovalci krepi. Primorska noje je namreč tudi dogodek, ki presega svoj izključno pevski značaj in pre rašča v mogočno manifestacijo.
Zato .je pričakovanje na dreviš-nji prvi koncert (začel se bo ob 20.30) toliko večje, saj je vsak začetek nekaj posebnega in slovesnega. Seveda pa bo drevišniemu koncertu sledilo še več prireditev, ki bodo domala na vseh področjih Primorske tostran in onstran meje.
Drevišn.ji prvi koncert v Boljun ou je posvečen tudi 100-letmei roj stva in 80-letnici smrti skladate lja Frana Venturinija, tako da se bo letošnja Primorska poje začela šs boli slovesno. Poleg tega pa bo seveda nared že tradicionalna bro sura. ki jo bodo delili ob vhodu v dvorano. Občinstvu se bo oredsta vilo enajst zborov, in sicer oktet »Vrtnica* iz Nove Gorice, ženski zbor 'Tabor* z Opčin, mešani zbor ♦Slovan* s Padrič. moški zbor »Fantje izpod Grmade* iz Devina, me šani zbor »Lraa* iz Bazovice, mo ški zbor iz Divače, mešan; zbor »Bazovica* z Reke, mešani zbor iz Rupe in s Peči. moški zbor »Bri ški grič* iz Štever.jana. mešani zbor »Oton Župančič* iz štandreža in moški zbor »Fran Venturini* od Dom ja.
Dr. Milčinski predaval o množičnih nesrečah
»Vloga sodne medicine v množičnih katastrofah* je bila tema sinočnjega zelo zanimivega predavanja v mali dvorani Kulturnega doma. O tem je na povabilo NŠK in društva »Pravnik* predaval prof. dr. Janez Milčinski, svetovno znani stro kovnjak. Dr. Milčinskega je zares
Odbornik Rinaldi je soglašal v o-ceni, da je nastali položaj v zvezi z razlastitvami kočljiv in so zato nujni hitri ukrepi, za katere se bo tudi odborništvo, ki mu načeljuje, zavzelo. Glede protivrednosti, ki jo skupnost zahteva, je izrazil pomisleke, češ da za to ne obstajajo potrebni mehanizmi v okviru obstoječega deželnega ustroja, izrazil pa je pripravljenost, da se v skupnem dogovarjanju z ostalimi odborništvi in pristojnimi javnimi upravami poiščejo možne rešitve.
Rinaldi je s svojimi stališči u-stvaril vtis, da ovire, ki se postavljajo v zvezi s tem vprašanjem, niso nepremostljive, če bo le prevladala volja po drugačnem odnosu do teritorija in skupnosti, ki na njem prebiva.
• Danes ob 16. ari se bo na sedežu v Ul. Flavia 5 začel pokrajinski kongres PSDI. Prisoten bo tudi evropski parlamentarec Orlandi.
ITALIJANSKO STALNO GLEDALIŠČE F-JK V JUGOSLAVIJI
«Das Kapi tab: po istrski turneji še Beograd, Zagreb in Ljubljana
Italijansko Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine bo nadaljevalo turnejo po Jugoslaviji s Cur-zia Malaparteja delom «Das Kapi-tal», ki ga je že predstavilo na Reki, v Kopru. Izoli, Bujah, Poreču, Piranu, Rovinju, Labinu in Pulju. Gostovalo bo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
V	glavnih mestih Hrvatske in Slovenije se bo gostovanje uokvirilo v dobro izglajeno sodelovanje tamkajšnjih gledališč s tržaškim. Zagrebški gledališčniki bode obisk vrnili 31. marca, ko bodo v gledališču Rossetti prikazali Dršica »Dun do Maroje* z besedilom v iliršči-ni, ljubljanski umetniki bodo prav tako vrnili obisk,, ne ve pa se še, s kakšnim delom.
V	Beogradu niso bili tukajšnji italijanski igralci že polnih 10 let. Za to priložnost pojde v glavno mesto Jugoslavije na vabilo italijanskega veleposlanika tudi tržaški občinski komisar Siclari v svoj-stvu začasnega predsednika Stalnega gledališča F-JK. Med turnejo
bo tržaško gledališče poglobilo stike s krajevnimi kulturno-umetni-škimi ustanovami, predvidena pa so tudi srečanja z, oblastmi.
«Das Kapital* je zrežiral Franco Giraldi, iz francoščine prevedel in priredil pa Mario Maranzana, ki bo v zagrebškem kulturnem krožku tudi spregovoril študentom.
V	Repnu podeljevanje spominskih značk OF
V	dvorani Albina Bubniča v Rep-nu bo danes, ob 18.30 slovesnost podeljevanja spominskih značk aktivistom NOB iz repentabrske občine, ki jo prireja Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju. Ta pobuda, kot številne, ki so bile pred njo v raznih krajih Tržaške, je znak stalno prisotne zavesti, da je treba ohranjati stalno živ spomin na našo preteklost in navezanost na izročila narodnoosvobodilnega boja.
HiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii
ZARADI ZAVLAČEVANJA IN NEUČINKOVITOSTI KZE
Za delovanje posvetovalnic potrebni ponovni posegi posameznih občin?
Ob protestnem gibanju drugih operaterjev je zdravstveno osebje družinskih posvetovalnic napovedalo ostavko s 15. marcem ■ Včeraj na sedežu KZE skupščina upravnih odborov in operaterjev
Kot so predhodno pismeno sporočili predsedniku KZE Pangherju in drugim članom upravnega odbora KZE, so se na sedežu KZE v Ul. Farneto včeraj ob 13. uri zbrali predstavnice upravnih odborov, o-peraterji in koristniki vseh šestih družinskih posvetovalnic. Položaj posvetovalnic je izredno zaskrbljujoč, grozi jim postopna paraliza uslug in izvotlitev tistih ciljev, zaradi katerih so bile pravzaprav ustanovljene. Operaterji in upravni odbori so pismeno in ustno že večkrat opozorili KZE, ki je od lanskega oktobra prevzela upravljanje teh storitev, da je nujno potrebna ureditev položaja osebja, povečanje njihovega umika, resno načrtovanje za delo na teritoriju in prisotnost 'vsaj dveh operaterjev s polnim urnikom, če se hoče, da bo posvetovalnica lahko jamčila kvalitetno delo in ne bo le nepotreben dvojnik že obstoječih zdravstvenih struktur. Organi posvetovalnic so na prošnjo KZE preteklega 25. februarja izročili nadaljnji dokument, v katerem so vse te točke in zahteve jasno ter izčrpno napisane, priložene so bile tudi najbolj nujne potrebe posameznih posvetovalnic. Za primer naj navedemo le dejstvo, da delata v dolinski posvetovalnici le babica in socialna delavka, da razen socialne delavke .je vse osebje nabrežin-ske občine brez vsakršne pogodbe, da se isto dogaja tudi z vsem zdravstvenim osebjem, ki je zaposleno v otroški bolnici in ki nudi svoje delo tudi v posvetovalnicah, za slednje pa ni prejelo že od lanskega julija niti ficka.
Ker tudi na ta dokument, kljub obljubam, ni bilo odgovora, so se
Včeraj je m tržaški univerzi BRUNA ZORZINI - SPETIČ
dodala k svojima materinskima diplomama še tretjo iz ekonomije.
Iskreno ji čestitata
Savina in Nerina.
zelo številnemu občinstvu predsta vil predsednik NŠK Franc Škerl, nato pa so uglednemu gostu izročili učitelji, učenci in predstavniki staršev katinarske osnovne šole »Fran Milčinski* cvetje v poklon.
Sinočnji predavatelj je nato v svojem izjemno globokem in nazornem izvajanju govoril o vlogi sodne medicine, omejil se je predvsem na delo ob slovenski narodni nesreči, ko je lani decembra strmoglavilo letalo na Korziki in je izgubilo življenje 180 oseb. Tako so se poslušalci seznanili s težkim delom, ki ga opravlja ljubljanska ekipa dr.
Milčinskega, seznanili so se še z vrsto zanimivosti, ki spadajo v o-kvir množičnih katastrof in predavatelja nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
llllll■lllllM*l•lllllll•llll■•llllll•HIIIIIIIIIII•l•l•tlmn•fNlllllllllllllllll||IIIIIIIM«lllllllllllll||«llllll■n4ll||||||l|l■
Včeraj je diplomiral na tržaški ekonomski fakulteti
BORIS VALENTIČ
Ob tem uspehu mu čestitajo
oče, mati in Daniela.
ZADNJA VEST
Ustrelil je mlado ženo in njenega prijatelja
Nicols' Conlorti, po rodu iz Cosen-ze, je pozno sinoči, okrog polnoči, s štirimi streli iz revolverja ubil mlado ženo Rossetto Bartolomeo in grškega študenta Georgiosa Zogno-sa. Zgodilo se je v zakotni uličici od Ul. Giulia v višini vrta bivše pivovarne Dreber. Morilec je pobegnil.
Nicola in Rossetta (ravno tako ju-žnjakinja) sta trdo živela, Nicola se je odpravil v rodni kraj na delo, ko se je vrnil v Trst, je bila Rossetta že zaljubljena v Georgiosa: mož je ženo prijavil policiji, ker da Je zapustila zakonski hram, a skušal jo je še pregovoriti, naj bi se vrnila k njemu, ker pa tega ni hotela, se je vrnil oborožen z revolverjem in »sl rešil čast*, študent je bival v istem nadstropju kakor Rossetta, vrata stanovanj so si bila nasproti.
Vlada predložila EGS načrt «Trsl-FJK-Evropa»
Italijanska vlada je končno pred tožila pristojnim organom Evrop-
ske gospodarske skupnosti — konkretno komisarju Giolittiju — tako imenovani »integrirani načrt Trst/ Furlanija - Julijska krajina/Evropa*. Kakor znano, je bil načrt Izdelan že pred dobrim časom, in sicer ga je sestavila posebna komisija. katere člani so bili imenovani z odlokom predsednika ministrskega sveta oktobra 1980. leta.
Evropska gospodarska skupnost bi morala po tem načrtu finansirati vrsto javnih del v naši deželi, in še zlasti na gospodarsko zaostalih območjih Trsta in Gorice. Spisek del obsega predvsem ceste, železnice, tovorna postajališča, luke in razne druge infrastrukture. Za u-resničitev vseh navedenili del je predvidena naložba 1.395 milijard lir. Ker pa so zanje na razpolago že vladna in deželna nakazila v skupni vrednosti 1096 milijard, bi morala EGS v smislu člena 27 no vega pravilnika o delovanju Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevati še preostalih 839 milijard
ženske torej včeraj zbrale pred Pan-gherjevo sobo. Njegova tajnica pa jim je vljudno povedala, da predsednik ni razpoložljiv in da so jim zjutraj poslali pismeno sporočilo, da je srečanje premaknjeno na prihodnji torek. Sledile so razgibane diskusije, vroče opombe in čakanje. Čez čas jih je Pangher vseeno sprejel, toda kljub prisotnosti dveh članov odbora in funkcionarja, ki je odgovoren za družinske posvetovalnice, se o zahtevah ni izrekel, češ da sta člana, ki izdelujeta programski predlog KZE o posvetovalnicah (»delo je dolgo, zamudno, saj moramo odločati o 300 milijonih*) izven Trsta. Vse je odložil na torkovo srečanje, kar pa predstavnice posvetovalnic niso sprejele, saj so naveličane., zavlačevanja. „ j jh .
Stvar je toliko bolj pereča, .ker je med skupščino in tiskovno konferenco, ki. sta sledili-vedno na-sedežu KZE, zdravstveno osebje napovedalo svojo odstavko s prihodnjim 15. marcem.
Če k temu dodamo, da je preostalo osebje posvetovalnic (socialne delavke, zdravstvene asistenke,
psihologinje) od 10. do 20. marca odpovedalo vse individualne storitve, svoje delovne ure pa namenilo preučevanju položaja in izhodu iz krize, je potem jasno, da so posvetovalnice v popolni krizi in da časa za zavlačevanja ni več. Ker so se med diskusijo predstavniki KZE oddaljili in so torej predstavnice posvetovalnic ostale brez sogovornikov, so v diskusiji (udeležili so se je med drugimi miljski župan, na-brežinski odbornik Fonda, predstavniki osrednjih sindikalnih organizacij in strank) nato odločile, da bodo na torkovo srečanje povabile tudi predstavnike vseh občin in pa tiska, da bi odgovorne organe in javno mnenje čimbolj osvestili, da gre tokrat zares.
Tržaška avtonomna federacija KPI prireja danes, ob 17. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 srečanje z Marijo Bernetič ob njeni 80-letnici. Na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pajetta, bodo spregovorili Claudio Tonel, Slava Čebulec in Vittorio Vidali.
SESTANEK KPI S PRIZADETIMI DOMAČINI PRI SV. ANI
Premogovni terminal ne sme postati nadaljnji vir onesnaženja okolja
V Žavljah in v Skednju je okolje ie danes nezdravo (Itafsider, Aguila, upepeTe-valnik, EZIT) - Kronični bronhitis dvakrat bolj razširjen kakor drugod v mestu
Na pobudo sekcij KPI za Žavlje in Skedenj je bil sinoči pri Sv. Ani javni posvet na temo »Lokacija premogovnega terminala v Trstu in zaščita naravnega okolja na območju Žavelj in Skednja*. Posveta se je udeležilo večje število domačinov, katerim sta problematiko terminala orisala član pokrajinskega tajništva stranke U. Poli in strokovnjak dr. P. Biava.
Poli je objasnil stališče KPI do premogovnega terminala in naglasil, da je stranka proti temu, da bi pri nas nastal terminal tolikšnih razsežnosti, kakršne so predvidene v sedanjih načrtih (15 milijonov ton premoga na leto); v Kopru prav tako načrtujejo premogovni terminal, vendar so bolj realistično določili njegovo maksimalno zmogljivost na
4,5	milijona ton na leto. Kar je še bolj važno pa je, da so določili poskusno obratovalno dobo — od leta 1984 do leta 1986 — nakar se bodo prebivalstvo in teritorialne organizacije izrekle o nadaljnji usodi strukture. KPI meni, da je premogovni terminal koristna pridobitev za Trst, vendar pod pogojem, da se bo naprava uresničila in pozneje tudi upravljala pod stalnim nadzorstvom prebivEilstva in da bo v največji možni meri — in to je danes tehnično izvedljivo — zagotovljeno varstvo naravnega okolja. Tega pa sedanji načrti še ne jamčijo. Zadeva je precej pereča — je še pristavil govornik — ker se EZIT pripravlja, da že prihodnji teden prenese lastninsko pravico nad območjem 30 ha, kjer naj bi nastal terminal, z družbe Esso na družbo Agip
Dr. Biava je prav tako izrazil mnenje, da bi bilo treba tudi v Trstu uvesti začasno sperimentalno o-bratovanje terminala, in to pred-
Protest Združenja novinarjev F-JK
Združenje novinarjev Furlanije - Julijske krajine je protestiralo proti ponovnim poskusom, da bi se izognili tistemu delu reforme, ki predvideva tudi slovenske televizijske oddaje na tretji mreži RAI. Združenje novinarjev je izdalo tudi tiskovno poročilo, kjer ugotavlja da - so™ ponovno odložili podpis dodatne konvencije med RAI in državo. Združenje novinarjev FrJK se sklicuje na kongresne dokumente, ko .je vsedržavno združenje sprejelo načelo, da imajo vsi državljani pravico do informacij v materinem jeziku.
ifimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiriitiumitiiHiiitiiiiiiiimiiiiimmiiMiiiiiitiiiiiiittiHiimttfmiiiiiittiiMiiiiiiiiMiii**’ mimiimmiiiiiiiimimiHitiiitiiiHin
DOKUMENT DEVINSKO - NABREŽINSKE SEKCIJE SSK
Pogoji, ki naj jih občinska uprava postavi v zvezi z gradnjo avtoceste
Razlastitve v občini zadevajo skupno 180 lastništev in več kot 26 hektarov površine - Poročilo občinskega odbornika za urbanistiko Brezigarja
V	četrtek, 11. marca, se je v Nabrežini sestal odbor občinske sekcije Slovenske skupnosti na svoji prvi seji po nedavnem občnem zboru. Na seji so najprej obnovili nekatere sekcijske organe; za tajnika sekcije je bil potrjen Ivan Brecelj, izvolili pa so tudi tajništvo in urbanistično komisijo.
Na drugem delu seje pa so razpravljali o načrtu za hitre ceste in o razlastitvah, ki bodo ponovno prizadele devinsko-nabrežinsko občino. O tem vprašanju je poročal občinski odbornik za urbanistiko Bojan Brezigar, ki je med drugim navedel podatek, da zadevajo razlastitve v tej občini skupno 180 lastništev in več kot 26 hektarjev površine. Sledila je razprava, v katero je poseglo 7 članov odbora, ki so obravnavali vse aspekte gradnje avtoceste, urbanistične, kmetijske in prometne pa tudi aspekt zaščite naravnega o-kolja. Ob koncu seje so soglasno odobrili dokument, ki določa pogoje, ki jih mora občinska uprava postaviti pristojnim oblastem v zvezi z gradnjo te infrastrukture. Občinskim predstavnikom SSk so poverili nalogo, da predložijo ta dokument v razpravo občinskemu odboru in občinskemu svetu.
V	dokumentu postavlja SSk naslednje pogoje:
— Državno cestno podjetje mora nemudoma izplačati odškodnino za zemljišča, ki so bila razlaščena leta 1969 za avtocestno križišče v Ses-ljanu in katerih lastniki torej čaka jo že skoraj 13 let na sicer skromno odškodnino;
— Za gradnjo hitre ceste naj državno cestno podjetje razlasti samo tisto zemljišče, ki je za to infrastrukturo nujno potrebno;
— Odškodnino za razlastitve naj državno cestno podjetje izplača v trenutku ko z začasnim razlastitvenim odlokom prevzame posest nad zemljišči;
— Odškodnine naj bodo primerne in naj upoštevajo vse morebitne melioracije na zaseženih zemljiščih;
— Pristojne oblasti naj zagotovijo primerno protivrednost za kmetijstvo, ki bo s tem posegom v devin-sko-nabrežinski občini ponovno prikrajšano z« znatno zemljišče. Med
možnimi posegi se poudarja nujnost, da deželne oblasti posežejo v korist zadružnih pobud v občini;
— Pristojne oblasti naj zagotovijo kot protivrednost za celotno občinsko skupnost primerna finančna sredstva za izvedbo nekaterih javnih del v občini. Med možnimi posegi se poudarja nujnost, da pride, v skladu s programskim dokumentom občinske uprave, v najkrajšem času do začetka gradnje občinskega kulturnega doma;
— V okviru načrtovanja in izvajanja podrobnih načrtov za gradnjo avtoceste je treba poskrbeti, da se ohrani naravno okolje in da ga cesta ne izmaliči. Morebitne nasipe je treba posaditi s kraško floro, kar velja tudi za nasipe že zgrajenega Vozlišča v Sesljanu;
— Lastnikom je treba zajamčiti dostop na vse parcele ob avtocesti in ohraniti je treba vse poljske poti, ki sedaj prečkajo državno cesto 202;
— Vsa dela morajo biti opravljena brez preusmerjanja prometa na pokrajinsko cesto, ki je že sedaj ozka in nevarna ter je neprimerna za tovorni promet:
— Ker se bo z dograditvijo avtoceste na pokrajinski cesti vsekakor povečal promet, ki se sedaj pretaka po državni cesti 202, mora pokrajinska uprava poskrbeti za dokončno ureditev pokrajinske cestn skozi Nabrežino in skozi Križ, da se zajamči varnost prometa in predvsem varnost pešcev, ki se te ceste poslu žujejo:
— V okviru izva.janja že večkrat sprejetih obvez naj pokrajinska u-prava poskrbi za gradnio nadvoza nad železnico na pokrajinski cesti Nabrežina - šempolaj.
Se danes in jutri «Nau(icamp 82»
Na sejmišču pri Montebelu sl lahko še danes in jutri ogledamo 6. salon športne navtike, kampiranja in caravaninga »Nauticamp 82». Tako danes kakor tudi jutri bo sejmišče odprto za obiskovalce — mimogrede povedano, bo njihovo
skupno število, kot vse kaže, letos posebno veliko — neprekinjeno od 10. do 20 ure. Medtem si sledijo stranske prireditve, ki spremljajo salon. Med temi naj omenimo sre Čanje med predstavniki tukajšnjega navtičnega inštituta in številnimi privrženci športne navtike. Na srečanju so strokovnjaki predavali o varnosti plovbe po morju, pri čemer se ie izoblikoval tudi konkreten predlog, naj bi navtični inštitut organiziral posebno obveščevalno službo na celotnem območju severnega Jadrana. Danes ob 15.30 se bodo v konferenčni dvorani na vele sejmu srečali privrženci raznih športnih panog.
vsem iz razloga, da bi na podlagi pridobljenih izkušenj lahko odpravili še zadnje možnosti onesnaževanja okolja. Še v fazi načrtovanja pa je treba izvesti posebno študijo o možnih posledicah terminala na širšem območju Žavelj in Skednja, kjer je okolje že danes močno onesnaženo (Italsider, čistilnica Aqui-la, upepeljevalnik za smeti in sama industrijska cona). Posebna anketa o zdravstvenem stanju prebivalstva je namreč pred kratkim pokazala, da je odstotek občanov v Žavljah in v Skednju, ki bolehajo za kroničnim bronhitisom, dvakrat večji kakor na primer na Kjadinu.
Sledila je razprava, med katero so prizadeti domačini jasno izpričali svoje nasprotovanje terminalu, v katerem vidijo — še posebno ob grenkih izkušnjah, ki jih imajo z
upepeljevalnikom in drugimi obrati — nov vir osnaževanja že tako nezdravega okolja. Osnovni pogoj za uresničitev nove strukture je — so naglasili — da bo ta res popolnoma »zavarovana* in da se drastično o-meji tudi sedanja stopnja onesnaženosti v tem mestnem predelu, predvsem s premestitvijo upepelje-valnika.
Carlo Muradori, 23 let, ki upravlja trgovino z jestvinami v Ul. Do-nota 20, je včeraj ob 10.25 telefonsko poklical agente letečega oddelka kvesture in jim povedal, da so prejšnjo noč neznanci vdrli v prodajalno in odnesli kar 750 polkilogramskih zavojčkov testenin, 30 stogramskih zavojčkov kave in 36 konfekcij konzerviranega sadja in
zelenjave.
PO ZGLEDU DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE
Tudi devinsko-nabrežinska občina uvaja prostovoljno gasilsko službo
Požari pri nas, žal, niso redkost in ogenj nam požira zaskrbljivo prostrane predele zelenic tako v Bregu kot na Krasu. Zadnjič je ogenj, kakor znano, uničil lep del gosto porastlega pobočja pri bivšem kamnolomu Faccanoni. Kdo se loteva gašenja? Gasilci, seveda, pa osebje gozdarske službe. Zadnja leta so se jim pridružili prostovoljci tržaške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), sicer pa sila požrtvovalno tudi mladinci in starejši možakarji po naših vaseh, Toda od leta 1977 se je prostovoljna krotitev zubljev v dolinski občini spremenila v dobro organizirano službo, brez katere bi ogenj uničil mnogo večje zelene površine kot jih sicer.
O tej službi ni po navadi v tisku skoraj nikdar govora, beseda teče le o mestnih gasilcih in kvečjemu še o osebju WWF. No, Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg, ki deluje na območju vse občine Dolina in v katerem je zaenkrat 45 članov (torej lepo število), bo imelo v kratkem redni občni zbor (menda konec tega meseca ali v .začetku aprUajr.ffedaj. se bomo nadrobneje tlabko sežndnili z njegovim hvalevrednim delom, ki dokazuje, kako tanek posluh imajo domačini za zaščito svoje zemlje.
No, seaaj bo zgledu dolinske občine sledila devinsko - nabrežinska občinska uprava. Zadevni sklep je pripravil odbornik za vprašanja okolja M. Vocci in skupščina ga je tudi sprejela, tako da bo prostovoljna gasilska služba menda ustanovljena še ta mesec. Potrebno pa je, da se prebivalstvo z novo pobudo kar najpodrobneje seznani in v ta namen je Vocci razposlal raznim društvom in krožkom ustrezne okrožnice. Gozdarski inšpektorat je povolj-no ocenil zamisel in izrazil pripravljenost, da prostovoljno službo podpre tako s sredstvi kot s tečaji za izurjenje prostovoljcev v krotitvi ognja. Denar bo prišel iz deželne blagajne v smislu zadevnega zakona. Gasilska služba naj bi spočetka zaposlovala kakih 20 oseb razdeljenih na dve moštvi, delovala pa bo v sodelovanju z gozdarskim osebjem, a tudi z Zavodom združenega sveta v Devinu, od koder bi morebiti k prostovoljnemu gašenju privabili tega ali onega študenta. Odbornik Vocci nam je namreč pojasnil, da sodi med cilje te mednarodne šole tudi prizadevanje za obvarovanje naravnega bogastva pred požari in vsemi drugimi nadlogami, ki utegnejo krajinsko ravnotežje prevesiti.
_________ (dg)
Začdck kongresa mladih liberalcev
V našem mestu se je začel včeraj 14. vsedržavni kongres mladinskega gibanja italijanske liberalne
Obiski na Primorskem dnevniku
Te dni je naše uredništvo in tiskarno obiskalo več učencev in dijakov iz naših šol. Tako so bili v četrtek na obisku dijaki nižje srednje sole »Srečko Kosovel* z Opči n, včeraj pa učenci 4. razreda osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika (na fotografiji) ter dijaki nižje srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine. Vsi so se živo zanimali o nastajanju našega dnevnika, še posebej pa jih je zanimalo delo v tiskarni, saj so si lahko ogledali »nenavadne* stroje ,..
stranke, ki ga je odprl tajnik Colla. Le ta se je zavzel za sodelovanje med zagovorniki socialistične demokracije in zagovorniki liberalne demokracije, v katerem vidi prvi korak k laični alternativi, sloneči na pragmatizmu, ki naj bo odgovor krizi ideologij. O KPI je dejal, da ji je treba priznati globoko notranjo revizijo v demokratičnem smis'u, da pa danes komunisti ne morejo sodelovati pri alternativi.
Navzoč je bil tudi vsedržavni tajnik PLI Zanone, ki je poudaril težo mladine v stranki.
PO PROMETNI NESREČI PRI PESKU
Jovan Beric včeraj umrl
V kardiokiruškem oddelku glavne bolnišnice je včeraj ob 13. uri izdihnil 29-letni jugoslovanski državljan Jovan Beric. Podlegel je hudim notranjim poškodbam, ki jih je zado-bil predvčerajšnjim blizu Peska, ko je s furgonom fiat 850 reške registracije zaradi spolzkega cestišča zavozil v drevo. Stisnilo mu je prsni koš in'trebušno votlino, za kar so mu zdravniki prvi trenutek napovedali 30 dni zdravljenja. Pokojnikovi sopotnici Biserki Sarlisi, 25 let, so, kot smo že poročali, v bolnišnici nudili prvo pomoč in jo odslovili.
Važno obvestilo za vinogradnike
Kot je bilo že dolgo od tega sklenjeno na seji vinogradniške komisije naše strokovne organizacije, na katero so bili povabljeni vsi vinogradniki, bo Kmečka zveza izpolnjevala članom prošnje za vpis v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice. Konzorcij deluje v Goriški pokrajini že več let in svojemu članstvu izpolnjuje zavarovalne police proti toči, slani itd. Vsak vinogradnik, ki zavaruje svoje trte, je v primeru neprilik deležen 40 odstotnega povračila celotne povzročene škode. Zato vabimo vinogradnike iz tržaške pokrajine, ki se želijo včlaniti v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice, da se čimprej javijo v uradih Kmečke zveze v ul. Cicerone 8/b, kjer bodo lahko izpolnili ustrezne obrazce za vpis v Konzorcij. Poleg osebnih podatkov in davčne številke (codice fiscale) bodo morali zainteresirani posredovati osebju Kmečke zveze podatke o celoviti površini zemljišča, o vrsti trt. o površini nasada (v kvadratnih metrih) in o količini pridelka, izraženi v stotih.
Tajništvo Kmečke zveze
Koncerti
Jutri ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) otvoritev cikla »Nedeljskih koncertov*, ki jih organizira občinsko gledališče Verdi v sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost. V prvem od sedmih koncertov bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu Mozartov Koncert v B duru za fagot in orkester s sodelovanjem solista Gilberta Grassija ter «Sym-ple symphony» Benjamina Brittena.
Za krstni koncert ter za vse ostale pri blagajni gledališča Verdi predprodaja vstoDnic (telefon 631-948).
Ob težki izgubi dragega očeta MILANA
Izrekajo Barbari občuteno sožalje kolegice osnovne šole Josip Ribičič.
Ob Izgubi drage babice MARIJE MADOTTO por. SIEGA
izreka Borisu in svojcem iskreno sožalje Mladinski odbor SKGZ.
Učenci in starši prvega razreda osnovne šole D. Kette izrekajo svoji učiteljici Barbari Kosminl iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta
MILANA
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16. in ob 20.30 bo na sporedu komedija «La vita comincia o-gni mattina*, avtorjev Terzolija in Vaimeja. V glavni vlogi Gino Bra-mieri. Predzadnja predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Jutri ob 16. uri v gledališču Verdi šesta predstava Verdijeve o-pere «Falstaff» (red G/E). Dirigent Daniel Oren. Pri blagajni gledališča se prične prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Kino
Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Anni di piombo*. Jutta Lampe, Barbara Sukovva, Riidiger Vogler. Ritz 16.30 «La časa stregata*. Eden 16.00 »Fuga per la vittoria*. Grattacielo 16.30 — 22.15 «Popeye — braccio di ferro*. Walt Disney. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*. Nazionale 16.00 «Crash, i giganti del brivido*.
Cristallo 16.00 «Ricchi, ricchissimi, praticamente in mutande*. R. Poz-zetto, E. Fenech.
Aurora 16.30 «11 grande ruggito*. Moderno 15.30 «Fichissimi». Filodrammatico 15.00 — 22.00 «Pomo fantasie di un super dotato». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Nudo di donna». Vittorio Veneto 16.00 «Scontro di Titani*.
Mignon 16.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Ragazze blue porno».
Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «Arrivano i gatti*. I gatti del vicolo miracoli.
f Čestitke
CLAUDIO! Za današnji 14. rojstni dan ti voščita vse najboljše Eiena in Primož.
Ob 80. življenjskem jubileju MARINE BERNETIČ ji iskreno čestitajo bivši partizani in aktivisti iz Trebč.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi jutri, 14. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v TRSTU revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM MLADIH
Vabljeni!
SKD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL
NABREŽINA
priredita danes, 13.-marca, ob 20.30 v društveni dvorani
DRUŽABNI VEČER
Vabljeni člani in prijatelji društev, ki bodo ob tej priložnosti lahko poravnali letno članarino
ZŽI - UDI DOLINSKE OBČINE
priredi jutri, 14. 3., ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v BO-LJUNCU ,
PROSLAVO
mednarodnega dneva žena Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. marca KRISTINA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07. — Dolžina dneva 11.45. — Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 8.21.
Jutri, NEDELJA, 14. marca
MATILDA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 2,9 stopinje, ob 18. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 48-odstotna, nebo zelo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Pamela France-Schinel.
UMRLI SO: 84-letni Giovanni Vat ta, 78 letni Adolfo Pertot, 68-letni Milan Vremec, 67-letni Sigismondo Kanizsa. 61-letni Dušan Coloni. 83-letna Giovanna Barnaba vd. Usilla, 82 letna Fausta Ruzz.ier vd. Tonei, 78-letni Ernesto Angelini, 83-letna Maria Antonia Circota, 69 letni Antonio Vidso, 39 letna Giuliana Zeriali por. Tedesco, 79-letna Margherita Vergara vd. Viccari, 70-letni Milan Cosmina, 90 letni Ernesto De Vecchi, 74 letna Rosa Maria Zecca por. Gal-lone, 80-letna Margherita Scherlich por. Marchesi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2. Ul. Vecellio 24. Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Prosek, Milje.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1. Trg Giotti (sv. Frančišek) 1. Prosek, Milje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1, Prosek, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica' tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljati: tel. 209 197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel, 68-441.
z s K D
z p z p
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine DOLINA
ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti FRANA VENTURINIJA
Danes, 13. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU
PRIMORSKA POJE
NASTOPAJO: oktet Vrtnica'— Nova Gorica, ženski zbor Tabor — Opčine, mešani zbor Slovan — Padriče, moški zbor Fantje izpod Grmade, mešani zbor Lipa Bazovica, moški zbor Divača .mešani zbor Bazovica — Reka, mešani zbor Rupa — Peč, mešani zbor Oton Župančič — Štandrež, moški zbor Fran Venturini — Domjo.
Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta.
Sekcija ZKMI Devin - Nabrežina in mladinski odsek KD Vesna
priredita jutri, 14. marca ob
MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
ob 10. uri v občinski knjižnici v Nabrežini odprtje razstave «8. marec*, ob 10.30 v istih prostorih razpravo o družinskih posvetovalnicah, ob 17.30 v domu A. Sirk v Križu odprtje razstave «8. marec* in ob 18. uri koncert slovenske kantavtorke MATEJE KOLEŽNIK.
Vabljeni!
ZŽI — UDI iz dolinske občine
priredi jutri, 14. t.m., ob 17.30 v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU
OSREDNJO PROSLAVO MEDNARODNEGA DNEVA ŽENSK
Govorili bosta TATJANA TURKO in SILVANA MONDO
V	kulturnem programu sodelujejo domača dekleta in dijakinje učiteljišča «A. M. Slomšek* z lepljenko na žensko tematiko.
V	foyerju gledališča pa bo razstava ročnih del priletnih
žensk ter slik mlade ZDENKE OTA.	Vabljeni!
SLOVENSKO Š-S STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Dacia Marainj
ŽENSKI NA PODEŽELJU
DANES, 13. t.m., ob 20.30 v v prostorih PD BARKOVLJE
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
DANES, 13. t.m., ob 14. uri V Kulturnem domu v TRSTU
Razna obvestila
KD F. Prešeren iz Buljunca obvešča."da'se vfnšoVarti&^ža pTešhi tečaj nadaljuje do četrtka. 18. t.m. pri Lauri v mlekarni. Isti dan bo ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren informativni sestanek za vse udeležence tečaja.
Med prireditvami ob 30-letnic' slovenske zamejske s kavtske organizacije bo v torek. 16. marca, na sporedu filmski večer v d”orani Marijinega doma v Ul. Risorta 3. Na ogled bodo skavtski filmi od ustanovitve organizacije na Tržaškem do danes. Vabljeni člani, prijatelji, nekdanji skavti in skavtinje. Začetek ob 19.30.
Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu ministrsko okrožnico št. 20. ki se nanaša na premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/83. Rok za vlaganje prošenj zapade 18. marca. Zainteresirani učitelji lahko dvignejo obrazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4).
KD Valentin Vodnik priredi v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih Predavanje o ak tinidiji* s prikazom diapozitivov. Predaval bo Vitjan Sancin.
IDEA-CASA
•	Rolete iz plastičnih mas
•	Žaluzije
•	Poklopna vrata
•	Sončne zavese vseh vrst
•	Specialne navpične zavese
TRST — Ul. Caprin 6 tel: 732829
Izleti
.metljska zadruga v Trstu prire-izlet v Verono na »Kmetijski se-l jutri, 14. marca. Vpisova-na upravi in poslovalnicah v Ul, icolo 1, Ul. Flavia 62, Ul. Tonel-6 v Miljah ter v mlekarni v Bo ietL : Urnik odhoda avtobusa:
) avtocesta - črpalka Benvenuti;
) hotel Week-end — Prosek; -5-35 Sine — križišče; 5.40 avtocesta — žišče Trebče; 5.45 Katinara — uč: 5.50 Ricmanje — v Barku;
) Boršt: 5.55 Boljunec: 6.00 Doli--'križišče; 6.05 Domjo — križi-Ricmanje; 6.10 Ul. Flavia 62;
) Trg Garibaldi; 6.15 Žel. posta-- Ul. Miramare; 6.20 Barkovlje 6.30 Sesljan - trg.
PDT prireja jutri. 14. ■ marca, priliki VIII. zimskega pohoda na ižnik izlet z osebnimi avtomobili, rališče ob 7. uri na mejnem- pre-lu Pesek na jugoslovanski strani, informacije lahko interesenti te-snirajo Francu Armaniju (telefon 318),
utrl, 14. marca priredijo sta ši planinci izlet na Medvednjak, irališče ob 9.15 na Oberdankovenr u (pri openskem tramvaju) • ob uri na Opčinah (na postaji tram-
ia).	. .
»Z Sloga — planinski odsek vabi ri, 14. marca, na zimski vzpon na Bžnik v organizaciji PD Ilirska itrica. Odhod z osebnimi vozili iz zovlce ob 7.30.
Ljudsko peticijo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu lahko podpišete:	na sedežu
KD Union (Lonjerska cesta 177) ob ponedeljkih od 20. ure dalje in na sedežu KD Škamperle na stadionu «1. maj* ob torkih od 20. ure dalje in ob sredah od 16, do 18. ure.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
NUJNO IŠČEMO kuhinjsko pomočnico. Gostilna »Pri pošti* Bazovica, telefon (040) £26125.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul — Lonjer 253. Toči belo in črno vino.
METROM ARKETzaposli prodajalca/ko z znanjem fotografske tehnike; prodajalca/ko za oddelek »RADIO HI-FI*, in vestnega mladeniča prostega vojaščine kot pripravnika. Zaželeno je znanje slovenščine ali srbohrvaščine in čim večja resnost. Telefon (040) 631017.
DVAINPOL - sobno stanovanje vojnega fonda v Ljubljani veliko 65 kv. metrov s telefonom, ločenim stra-
KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovod-' nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. urezali po telefonu štev. (0481) 391-063.
niščem in kopalnico želim zamenjati za enakovredno v Semedeli, Kopru, Izoli ali Portorožu. Marija Varga. Trg prekomorskih brigad 7/1 Ljubljana - šiška, tel. 555-340.
VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120.
V GORICI v Škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo, morda boste našli kaj primernega tudi za vas.
NA NJIVSKI poti »Poljane* na področju Boljunec - Boršt sem našla ključe avtomobila znamke simca. Irma Maver — Boljunec štev. 288.
DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na štev. (040) 212387.
OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in
, črno vino.
KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure.
PRODAM psa pasme doberman starega tri leta z rodovnikom. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/817931.
SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Samostojen društvenik*.
SLOVENSKO stalno gledališče išče e tektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst. Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) do 15. marca ali do zasedbe delovnega mesta.
UNIVERZITETNA študentka išče zaposlitev otroške negovalke. Telefon (040) 224407.
OSMICO le odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 131 racing, 70 tisoč prevoženih km. v dobrem stanju. Teleron (040) 227-284.
PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženili 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino.
NA TISKOVNI KONFERENCI V TRŽIČU
Konec polemik in namigovanj o poslovanju potrošniške zadruge
Cooperativa consumo lavoratori, ki ima nad deset tisoč članov je lansko poslovanje zaključila uspešno - Socialisti: ne bomo dovolili razbitja zadruge
Izgleda, da so bili na petkovi tiskovni konferenci v tržiški dvorani Palaveneto odpravljeni dvomi in sumničenja ter polemike in nesporazumi, ki so v zadnjem času metali čudno luč na delovanje potrošniške zadruge Cooperativa consumo lavoratori v Tržiču. Ustanova, ki je nastala na pobudo sindikatov, u-pravlja v Tržiču dve prodajalni, po eno pa v Villi Vicentini ter v Tor-viscosi. Zaradi notranjih nesoglasij je predsednik zadruge Bottegaro, predstavnik sindikalnih organizacij CISL dal ostavko, za podoben korak pa se je (menda iz solidarnosti) odločilo še nekaj članov upravnega sveta. Zaradi govoric o čudnem načinu upravljanja, namigovanj o vodenju črnih skladov itd. je Zadružna zveza, katere članica je zadruga iz Tržiča, v smislu veljavnih določil opravila v ustanovi revizijo ter ugotovila, da ni bistvenih nepravilnosti v delovanju. Revizijo so opravili tudi pristojni deželni organi. Njihove ugotovitve so podobne ugotovitvam Zadružne zveze.
Zadruga posluje v mejah zakon, skih določil in tudi njeno gospodarsko stanje je zadovoljivo. Kljub temu pa so se polemike in namigovanja nadaljevala tudi v zadnjem času, kar meče čudno luč na to ustanovo, ki je lansko poslovanje, .kakor je bilo slišati na petkovi tiskovni konferenci iz ust novega predsednika, Emilia Gondola, zaključila z dobičkom, ki je meseca novembra, po približnem izračunu znašal nad 82 milijonov lir.
Namen tiskovne konference je, da se odpravijo dvomi in sumničenja ter tudi vmešavanje zunanjih sil, ki z delovanjem zadruge nimajo nobene zveze, je v obrazložitvi pojasnil predsednik zadruge Emilio Gondolo ter znova potrdil, da mora podjetje poslovati na gospodarski in ne politični osnovi, predvsem pa morajo zadrugo upravljati člani sami. Gondolo je tudi posredoval planom in novinarjem ugotovitve revizorjev ter nekaj podatkov, ki dovolj zgovorno dokazujejo, da zadruga, kljub takim, ali drugačnim ugotovitvam uspešno posluje. , Poleg predstavnika deželnega odbora Zadružne zveze Casanove, ki je posredoval nekaj uvodnih ugotovitev ter opozoril predvsem na skrajno polemično in pristransko pisanje v glasilu sindikalne organizačije CISL, je spregovoril še tajnik tržaške .sekcije,. PSI, .ki. je dejal, da socialisti ne bodo dovolili razbit ja ...zadruge, ki pomeni veliko pridobitev za delavce. Član upravnega sveta Colus je znova poudaril nujnost, da zadrugo dejansko upravljajo člani in da je že skrajni čas, da se polemike nehajo. Slišati je bilo, tudi mnenje enega od članov upravnega sveta (Bernardisa), ki so podali o-stavko. Po njegovem je do sporov prišlo zaradi neurejenih osebnih odnosov. Kot zadnji je spregovoril predstavnik sindikalne organizacije
CISL Colautti, ki je izključil vsakršno možnost, da bi se za polemikami v zvezi z upravljanjem zadruge skrivale koristi tretjih oseb, oziroma določenih gospodarskih dejavnikov. Ob tem je poudaril tudi, da je bila CISL, skupaj z drugima dvema sindikalnima organizacijama, med pobudniki ustanovitve zadruge. «Zahtevali smo in zahtevamo jasen upogled v upravljanje*. To naj bi bila edina zahteva, oziroma pogoj.
Nesoglasja so bila, vsaj tako izgleda, zaenkrat odpravljena. Bolje bi bilo sicer, če bi stvari urejevali znotraj upravnega sveta in ne javno. Na prihodnjem srečanju z novinarji ne bodo govorili več o sporih, ampak o razvojnem načrtu zadruge, ki je nastala leta 1976 na pobudo sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL in ki je že lani presegla 10 tisoč članov.
Kreditiranje male industrije
V	Gorici so se na občni zbor sešli člani konzorcija za kreditiranje malih tovarn. Predsednik Dino Candus-so je v svojem poročilu poudaril, da bodo dosedanjo najvišjo vsoto posojila 75 milijonov lir dvignili na 100 milijonov takoj ko bodo dobili deželni prispevek. Do konca lanskega leta so dali članom kredite v višini dvanajst milijard in pol lir. Vodstvo je bilo zelo previdno v dajanju kreditov. Izgube so imeli le ,250 milijonov lir. kar pomeni manj od petih odstotkov. Mali industrijci menijo — to n poudarili v razpravi — da je ta konzorcij danes bolj kot kdajkoli potreben za razvoj malih industrijskih podjetij.
V	lanskem letu so tovarno zapustili in se upokojili: Luciano Di Lo-renzo, Pietro Di Minica, Sergio Fa-varo, Branko Faganel, Onorio Li-berale, Franc Masten, Sergio Ma-gnarin. Umberto Nocchi, Ferruccio Persoglia, Adalberto Persoglia, Li-
,	. -	Nic-
'1 mo Plet, Elio Štern, Ali1" madin, Marsilio Tesolin in Bruno Ziani.
Obisk na županstvu
Goriški župan Scarano in člani odbora so na županstvu sprejeli udeležence deželnega;-seminarja o kroženju- delovne sile v Italiji in državah Evropske gospodarske skupno-•sti.-,-Župan je- gostom -obrazložil težave, v katerih se sedaj nahaja goričko gospodarstvo.
Kongres PSDI
V Palače hotelu v Gorici bo danes popoldne in jutri zjutraj pokrajinski kongres socialdemokratske' stranke. Na sekcijskih kongresih je prišlo do precejšnje preno-
itiiiiiiiiiiiimniiiiHitiiiiHiiiiiiiMiiiitiiilimuiiiiMiimiiiiiramiHiMiiiiiitiiiiHiiiiiimiiiiiiiiHiMiMiiiiiiiMiii
Ideološka razčiščevanja med slovenskimi komunisti
Goriška federacija KPI kakor tudi vse druge federacije v državi so v tem času bolj kot kdajkoli doslej angažirane na številnih frontah. Spopadati se morajo z drugimi političnimi silami okoli vprašanj gospodarskega in političnega značaja, ki posegajo globoko v domače družbeno dogajanje. Hkrati pa se marajo spoprijemati s težkimi ideološko - političnimi vprašanji glede značaja same partije kakor tudi glede njenih odnosov do mednarodnega delavskega gibanja. In prav na tem vprašanju se je po Afganistanu in še zlasti po dogodkih na Poljskem, ki so z vso resnostjo ponovno in še bolj odkrito pokazali, kako globoka je kriza modela sovjetskega družbenega sistema, v KPI začela razči-ščevalna akcija, ki je privedla do ostrega in odkritega spora s komunistično partijo Sovjetske zveze in do polemik, ki do njih prihaja v sredstvih množičnega obveščanja.
Italijanski komunisti so Odkrito obsodili hegemonistično oolitiko Sovjetske zveze in tudi njen model političnega in gospodarskega ustroja, ki je pripeljal ves sovjetski blok v hudo krizo in tudi v zaostritev odnosov v svetu. O tem komunisti javno govorijo na proslavi 61-letnice ustanovitve KPI kakor tudi v predavanju prof. Paola Santacroceja v krožku Rinascita. Toda razprava sega tudi v sekcije in med temi so tudi slovenske sekcije.
Prav v teh dneh je goriška fede racija slovenskim članom razdelila obširno, v slovenskem jeziku napisano, gradivo o poljskih dogodkih, ki zajema tako resolucijo vsedržavnega vodstva KPI od lanskega decembra o novem obdobju boja za socializem, kakor tudi članke vodilnih italijanskih komunistov o vlogi
delavskega razreda, o interesih miru in socializma itd.
Za slovenske komuniste je to gradivo samo dodatno pomagalo, da u-trdijo že pred leti doseženo spoznanje, da svetovno delavsko gibanje ne potrebuje enega vodilnega centra, da so oblike boja za socializem zelo različne, da je vsaka partija odgovorna za svoje delo samo svojemu delavskemu razredu in da se ipora zanašati predvsem na svoje sile.
Ta spoznanja se ob prebiranju bogatega pisanega gradiva pri slovenskih komunistih lahko samo še bolj utrdijo in obogatijo z novimi spoznanji, ki jih prinaša sodobna teorija in praksa delavskega razreda in vseh naprednih i.i demokratičnih sil za pravičnejše družbene odnose.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 13. rojstni dan TANJA KOCJANČIČ iz Gorice. Vse najboljše ji ob tem dnevu želijo oče Rlccardo, mati Marcela, sestri Karmen in Jasmin ter Anica.
Predavanja
vitve v vodstvih. Pravijo,- da pride do prenovitve tudi v pokrajinskem odboru PSDI. Goriški socialdemokrati so vsi na pozicijah tajnika Longa.
Izid knjige
o antifašizmu v Tržiču
Včeraj opoldne so v menzi ladjedelnice Italcantieri v Tržiču predstavili knjigo Galliana Fogarja »An-tifašizem tržiških delavcev med dvema svetovnima vojnama». Avtor je gradivo za knjigo zbral s pomočjo raziskovalnega dela deželnega inštituta za osvobodilno gibanje. Knjigo je založila založba Vangelista, za delavce je v prodaji no 7.000 lir, za ostale pa po 12.500 lir. Predstavitvi knjige je prisostvoval tudi avtor.
Danes v Gorici posvet o zaščiti slovenske manjšine
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes študijski posvet p pravnih vprašanjih v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine. Posvet prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z inštitutom za deželne pravne študije ISGRE.
Posvet se prične ob 10. uri. Po pozdravu predsednika pokrajine Cum-pete bo imel uvodno poročilo prof. Sergio Bartole, ki bo govoril o delovanju komisije Cassandro. Sledilo bo poročilo prof. Gianfranca Mora o rabi jezika manjšine v odnosih z javnimi oblastmi. Sledila bo razprava. Posvet bodo prekinili ob 13. uri. Popoldne se bo pričel ponovno ob 15.30 Govoril bo prof. Leonardo Trisciuzzi in sicer o šolah za jezikovne manjšine. Sledila bo razprava.
Mala sodna kronika
Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili 39-letnemu Giam-paolu Brasu iz Gorice, Ulica Cor-sica 21, zaradi kraje avtomobila, vožnje avtomobila brez vozniškega dovoljenja in dveh drugih kaznivih dejanj. Bras, ki je bil v priporu od 4. t.m., je istega dne, v večer-
S SINOČNJI SC JE V GORICI
NASPROTOVANJE SVETOVALCEV MLADINSKI P0B0LJŠEVALNICI
Dolga razprava o položaju v Salvadorju
Občinski svetovalci nasprotujejo gradnji mladinske poboljševalnice na območju Ločnika, grajajo državno administracijo zaradi njene izbire, hočejo, da se o stvari izreče občinski svet.
Župan Scarano .je na sinočnji seji uvodoma povedal, kako so stvari potekale. Lani jeseni je tržaški državni pravdnik omenil možnost gradnje tega zapora na območju Gorice. Župan mu je odgovoril, da bi bilo treba stvar podrobneje proučiti in šele potem se izreči. Nekateri funkcionarji so potem prišli v Gorico, si ogledali njeno okolico. Ministrstvo za pravosodje je kasneje obrazložilo, kakšen naj bi bil zapor, ministrstvo za javna dela pa je konec lanskega decembra poslalo občini pismo, s katerim je obveščalo, da je lokacija izbrana na območju Ločnika in da .je moč brez težav spremeniti urbanistični načrt in da ima občina dva meseca, da potrdi ta sklep. Občinski odbor pa ni bil. s temi predlogi za-J dovoljen in je 23. januarja poslal pristojnim rpjpjstrom pismo. » M-, terem je rečeno, da ni bilo doslej nikakršnega sporazuma z občino. 10. februarja t.l. pa je bil v uradnem listu italijanske republike objavljen dekret, s katerim se v Gorici ustanavlja mladinska pobolj-ševalnica. Šele takrat so na županstvu v Gorici izvedeli, da .je trži-ška občina 6 mesecev prej zavrnila podoono odločitev rimskih vladnih organov, ki je že bila objavljena v juniju 1981 v uradnem listu. Državna uprava očitno išče prostor za mladinski zapor, nikjer pa ne dobi soglasja, da bi tak za por odprli.
S tem v zvezi so trije svetovalci Brunello (PSI), Tuzzi ter Polmo-nario (KD) vložili interpelacije. Vzeli so na znanje županov odgovor, vendar so izrazili zahtevo, da je treba dati stvar v pretres ob činskemu svetu, ki naj se izreče negativno. Demokristjan Tuzzi je šel še dalje in odbor obtožil, da ni hotel zavzeti lastnega odklonilnega stališča.
V uvodnem delu seje so župan in odborniki odgovorili še na nekate re interpelaci.je. Zatem se je pri čela razprava o dogodkih v Salvadorju. Komunisti in demokristjani so vložili dve interpelaciji. V raz pravo so posegli številni svetovalci in ko poročamo o sinočnjem delu goriškega občinskega sveta so pogajanja, da bi prišlo, če bi bile mogoče, do enotne resolucije.
djetju nepretrgoma petindvajset let, dobilo zlato značko. Kolajne in značke .je dalo uprava podjetja. Povedali so nam, da je bilo število lani upokojenih ljudi v tovarni OMG, v kateri je danes 240 ljudi, precej nad povprečjem kajti marsikdo je izkoristil možnost za predčasno upojitev, ki je predvidela v raznih zakonih.
Razstava Franca Duga v Gradišču ob Soči
V Špacapanov i galeriji v Gradišču ob Soči bodo jutri, v nedeljo, ob 11. uri, odprli razstavo goriškega slikarja Franca Duga (po rodu je iz Grgarja). Gre za zadnjo od 4. razstav tukajšnjih slikarjev, ki so jih v tej galeriji priredili v tej zimski sezoni. Franco Dugo je že imel svoje samostojne razstave v Gorici in drugih krajih v deželi, lani je razstavljal tudi• v Novi Gorici in v Ajdovščini. Razstava bo odprta do 4. aprila.
iJ,.	i\<.-irt
nih urah, zakrivil prometno nesrečo v bližini ločniškega mostu, po nesreči pa pobegnil. Sodišče ga jespoznalo za krivega ter ga obsodilo: na 2 meseca zapora in denarno kazen zaradi kraje avtomobila, na 4 mesece zapora in denarno kazen, ker je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja ter na 2 meseca aresta, ker je po nesreči pobegnil. Oprostilo ga je (zaradi pomanjkanja dokazov) četrte točke obtožnice, ker da ni nudil pomoči ponesrečencem.
Po hitrem postopku so včeraj sodili tudi skupini mladeničev iz Gorice, 19-letnemu Marcu La Biancu, Mazzinijeva 1/b ter mladoletnima P. B. in G. S. zaradi poskusa tatvine v trgovini Daniele Danelutti v Gorici, 5. marca letos (kjer so jih tudi rasačili agenti javne varnosti) ter podobnega dejanja v neki trgovini v Raštelu. La Bian-ca je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora in denarno kazen, ostalima dvema pa kazen odpustilo. Kljub temu pa bodo ostali v zaporu, kjer so jim včeraj izročili nov zaporni nalog zaradi drugih kaznivih dejanj.
Koncerti
V goriški glasbeni šoli v Oberdan-kovi ulici bo drevi, ob 18. uri, nastop kitarista Giulia Chiandettija ter pianistke Helene Plesničar -Plezzani.
Kino
(•oricu
VERDI 18.00—22.00 »Anni di piom-bo». Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «La časa strega-ta». R. Pozzetto, G. Guida. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Ragazze ba-gnate d'amore». Prepovedan mladini pod 18: letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Chi trova un amico trova un tesoro*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Fuga per la vittoria*.
A«ivi Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Glorija». Ameriški film. 22.00 «Terror express». Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Pacifik banana*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Begunke». Nemški film.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20. uri, I. S. Turgenjev — Mesec dni na kmetih. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu za obonma red S sobota in izven.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 10. uri, Vit-torina Martinuzzi vdova Gemelli, posmrtne ostanke pripeljejo iz Vidma v cerkev pri Sv. Ani, ob 12. uri Maria Madotto vdova Siega iz splošne bolnišnice v Rezijo, ob 12.40 A-malia Roncato vdova Giacomelli, iz splošne bolnišnice v Faro, ob 13. uri, Sigismondo Piol iz bolnišnice sv. Justa v Umag.
ZSKD organizira v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predavanji umetnostnega kritika prof. Milka Renerja na temo »Pregled umetnosti, na Primorskem*. Prvo predavanje! bo v torek. 16. marca 1982, ob 20.30: ' »Od začetkov do baroka*; drugo pa v petek, 19. marca 1982, ob 20.30: »Od baroka do danes*.
Pred torkovim predavanjem bo v razstavnem prostoru doma odprtje spominske razstave tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča.
Priznanja upokojencem OMG
V gostišču Lanterna d'oro na grajskem griču se bodo danes zvečer zbrali delavci in uslužbenci tovarne Officine meccaniche gorizia-ne. Počastili bodo tiste njihove kolege, ki so se v letu 1981 opokojili in tudi tiste, ki so v podjetju že polnih 25 let. Upokojencev je 17 in bodo dobili zlato kolajno, medtem ko bo 15 uslužbencev, ki so v po-
RTV LJUBLJANA IN MLADINSKI ODBOR SKGZ
priredi danes, 13. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici radijsko kviz oddajo
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Sodelujejo ekipe iz Doberdoba, Sovodenj, Gorice in Nove Gorice. Po tekmovalnem delu bo na sporedu še zabavno-glasbena prireditev.
VABLJENI!
tiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiniiiiiMmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimMimitiiiiiiiiM
STStlŠČE GORIŠKE FEDERACIJE PSI
PROTI ŠIRJENJU OBMOČJA ZA DELO ROTACIJSKEGA SKLADA
V Vidmu se zavzemajo, da bi rotacijski sklad lahko deloval tudi pri ujih in v Pordenonu
V zvezi s pobudami nekaterih videmskih in pordenonskih poslovnih krogov, ki težijo za tem, da bi se poslovanje deželnega rotacijskega sklada razširilo tudi na videmsko in pordenonsko pokrajino in da bi celo uprava tega sklada prešla s hranilnic v Trstu in Gorici nk bančno ustanovo Medio credito v Vidmu, je prišlo v Gorici in Trstu do več protestov. Protestirali so predvsem industrijci, ki bi bili najbolj prizadeti. Rotacijski sklad FRIE je namreč veljaven le na območjih tržaške in goriške pokrajine in daje po nizkih obrestnih merah posojila za posodabljanje tovarn, za ljudske gradnje in podobno. V trenutku ko sta gospodarstvi Gorice in Trsta v krizi bi bilo najmanj umestno, da bi majhna sredstva FRIE šla preko meja teh dveh pokrajin v videmsko pokrajino, kjer itak imajo dovolj denarja za take pobude iz drugih virov.
Povedati je tudi treba, da se v Vidmu vsi zavzemajo za tako rešitev, zato je tudi razumljivo, da so ji v Gorici in v Trstu vsi nasprotni. Industrijci obeh pokrajin so se že pritožili, prav tako gori-ška pokrajinska uprava. Tajništvo goriške socialistične stranke je prav tako razpravljalo o tem vprašanju. Socialisti sicer menijo, da je treba vzeti ponovno v pretres zakonska določila o rotacijskem skladu in jih posodobiti, vendar pa bi bila velika škoda, meni tajništvo PSI v Gorici, odpraviti edino’ kreditno strukturo, ki nudi kredite goriškim
OPTIKA FOTO KINO

v\zzor,
TEHNIČNE IN INDUSTRIJSKE
FOTOGRAFIJE
TRŽIČ — Corso del Popolo 1 Telefon: 74434
in tržaškim podjetjem in ustano vam, to v trenutku ko imamo i naših krajih hudo gospodarsko kri zo. čisto nasprotno, podpreti je tre ba goriško gospodarstvo, ki so g i doleteli v zadnjem času hudi udarci Ker so poleg drugih tudi sociali sti v Vidmu za drugačno rešite) bo goriška PSI zahtevala soočanji na deželni politični ravni.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je v Gi rici dežurna lekarna Alesani, U Carducci, tel. 84268.
Aldo
Policardi
Klavirji — novi in rabljeni — posojanje
Glasba — Plošče — HI-FI
TRŽIČ — Ul. Roma 47 tel: 72187
Pred tridesetimi leti je umrl dr. Just Pertot
Bil je resničen zdravnik, pa (udi zavzet javni delavec
SE VEDNO OSMI MAREC
Pred dnevi je minilo trideset let, ko je tedaj skoraj neozdravljivi bolezni podlegel dr. Just Pertot. Z njegovo smrtjo smo Slovenci izgubili veliko osebnost, kajti dr. Just Pertot, ki je moral toliko let živeti v begunstvu, je vendarle zapustil pri nas, tako na zdravstvenem kot na narodno -političnem in kulturno - prosvetnem področju globoko brazdo.
Just Pertot se je rodil v Bar-kovljah 1876 leta kot sin zdravnika dr. Simona Pertota. Osnovno šdo in gimnazijo je končal v Trstu, po očetovem zgledu pa se je odločil za študij medicine in univerzo je končal v Gradcu, kjer je 1901 tudi doktoriral. Kasneje je opravil še tako imenovani fizikalni izpit. Prva tri leta je prakticiral v tržaški bolnišnici, nakar ga je tržaško namestništvo poslalo v okolico Pulja, da bi tam vodil akcijo za zatiranje malarije. Dr. Just Pertot se je nato preselil v bližnji Medulin, kakih deset kilometrov južno od Pulja, kjer je takoj navezal tesne stike s tamkajšnjimi ljudmi. Z njimi se je rad sestajal, zlasti pa je rad govoril z njimi v njihovem, to je hrvaškem jeziku. Prav zaradi tega so ga napadali italijanski šovinistični listi. In ko se je vrnil v Trst, ga tržaška bolnišnica ni hotela sprejeti več v službo. Primoran je bil zato, obrniti se drugam in je sprejel službo pri Tržaškem podpornem in bralnem društvu, kjer je deloval vse do nasilne razpustitve društva ob nastopu fašizma. Ta služba pa mu je nudila najlepšo priložnost, da se je pobliže spoznal s problematiko slovenskega delovnega človeka.
V letih od 1909 in 1913 je bil izvoljen v tržaški občinski svet, v katerem je znal uveljavljati svoje zamisli in življenjske izkušnje. Že posebno vlogo je imel pri preurejanju uprave tržaške bolnišnice in raznih drugih zdravstvenih ustanov. Ko pa je 1912 leta izbruhnila prva balkanska vojna, med Srbijo in Bolgarijo na eni, ter Turčijo na drugi strani, se je dr. Just Pertot prostovoljno prijavil v Črno goro in s tem še enkrat izpričal, da je eden tistih zdravnikov, ki jim zdravniški poklic pomeni veliko več kot preprosto zaposlitev. Svet, v katerega je veroval je pojmoval tako visoko, da je marsikdaj zapostavljal lastne koristi visokim idealom.
Med prvo svetovno vojno so ga mobilizirali in ga poslali v razne kraje južne Istre. Deloval je v Pulju, v Labinu in v Krnici. S tem je še globlje spoznal težnje
istrskega človeka, kmeta in delavca.
Ko se je novembra 1918 Avstrija sesula, je dr. Just Pertot o-stal zvest svojemu človeku, svojemu ljudstvu. Vztrajal je do konca, tudi tedaj, ko je izgubil mesto pri Tržaškem podpornem in bralnem društvu. Skušal je aktivno slediti javnemu življenju in je zlasti rad imel mladino. Vršil je marsikatero funkcijo, pa čeprav skrivaj pri športnem združenju, pri zvezi mladinskih organizacij, pri dijaški organizaciji. Deloval je, pa čeprav ni hotel biti imenovan. To pa ne iz strahu ob uveljavljanju fašizma, pač pa iz njemu prirojene skromnosti. Želo rad je delal, vendar tiho, ne da bi hlepel po priznanjih. E-dina vidnejša funkcija je bila predsedniško mesto pri tržaški »Prosveti*. ki je združevala več prosvetnih društev v Trstu in na bližnjem Krasu ter v Istri. Pod njegovim predsedstvom se je društvo kaj dolgo ohranilo in delovalo, dokler ga ni fašistična o-blast nasilno zatrla. Omeniti pa moramo tudi, da je bil Pertot u-stanovitelj in duša zadruge Naš dom, pa tudi neumoren sodelavec neštetih gospodarskih in političnih organizacij.
V zvezi z bazoviškim procesom so aretirali tudi njega. Več mesecev je prebil v tržaškem zaporu, kasneje pa so ga odpeljali v rimske zapore Regina Coeli, kjer je bil na razpolago fašističnemu posebnemu sodišču. Ko so ga izpustili, se je vrnil v Trst, vendar ni smel več vršiti svojega poklica. Moral je v begunstvo, saj mu v Trstu ni bilo obstanka. Odšel je v Jugoslavijo in se naselil v Zagrebu. Tu je našel mesto zdravnika na šolski polikliniki in pozneje še pri zavodu za socialno zavarovanje. Delal je vse do leta 1950, ko je stopil v pokoj. Vendar ni dolgo užival zasluženega pokoja, kajti njegovo zdravstveno stanje je začelo naglo pešati. Iskal je pomoči v zdravilišču na Golniku na Gorenjskem, vendar mu rešitve ni bito, Vrnil se je v Zagreb, kjer je umrl 10. marca 1952. leta.
Tiho se je ločil od življenja, ki ga je v celoti posvetil predvsem svojemu zdravniškemu poklicu. vendar Pertot ni bil le zdravnik, bil je tudi javni delavec, posebno v tistih usodnih letih pri nas. ko so nam fašisti stregli po življenju. Žal je bil tudi on eden tistih, ki so morali v svet. Toda Just Pertot ni nikoli pozabil na svojo domačijo, na svoje Primorje, še posebno na svoj Trst. INGRID VIGINI
Boljunske ženske so ob letošnjem prazniku žensk pripravile v veži gledališča Prešeren razstavo starih ročnih del pod naslovom »Veselo srce in pridne roke so večje bogastvo kot zlate gore», ženske od Domja pa so se zbrale v šolski telovadnici, kjer so jim šolarji, domači zbor in harmonikarski ansambel pripravil lep in bogat kulturni spored
Kantavtor Bennato navdušil občinstvo
Njegov program je bil preračunan na mlado in ne več prav mlado občinstvo • Mož zna izkoristiti razpoloženje
Popularni neapeljski kantavtor Edoardo Bennato je na svojem megakoncertu v lastnem šotoru (podobno kot svoj čas Renato Ze-ro), s katerim kroži v turneji po Italiji, pred dnevi v Trstu žel neverjeten uspeh. Ne samo, da je bil velikanski cirkuški šotor poln do zadnjega kotička, kar pomeni več tisoč gledalcev, mladina je začela prihajati na koncert že ob peti uri popoldan, torej cele štiri ure pred začetkom, Bennato pa ji je postregel z res uspelim in do potankosti tehnično brezhibno izvedenim koncertom. In to v obdobju, ko je kazalo, da Bennato ne doživlja svojega najboljšega trenutka popularnosti.
Predvsem pa je Bennato presenetil, ko se je na odru pojavil z dvanajstimi glasbeniki in plesalkami, kar je zanj dokaj nenavadno, saj je Bennato po navadi na odru sam, sam igra raznovrstne inštrumente, od kitare in orglic, pa do tamburice in kazcoja, kvečjemu mu pomaga samo še en kitarist. In prav to je bil razlog, zakaj je Bennato v kratkem času postal eden najpopularnejših italijanskih pevcev lahke glasbe: vsestransko poznavanje inštrumentov in bogato zajemanje v razno-
ZBIRKA PESNIŠKIH KOMPOZICIJ GORIŠKEGA AVTORJA
Silvio Cumpeta: «To bežeče telo»
(V izvirniku: «Questo corpo in fuga»)
Pri založbi Forum iz Forlija je izšla knjiga «To bežeče telo» (•?.Questo corpo in fuga*) goričkega pesnika Silvia Cumpete.
Gre za zbirko pesniških kompozicij, ki je odnesla prvo nagrado Biella za pesniške prvence. V njej pa je tudi neltaj starejših pesmi, nagrajenih na literarnem natečaju, ki so ga leta 1975 priredile nekatere strokovne organizacije iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
V zgoščenem uvodu, ki ga je napisal Giorgio Barbari Squarolti, je med drugim rečeno, da je Silvio Cumpeta precej redek primer v zgodovini italijanske poezije tega stoletja. r Njegov prijem,» pravi dobesedno Šguarotti. «izhaja iz trpkega, žveplenega ekspresionizma, polnega razkačenosli in celo krutosti, v službi surovega moralizma.»
Ne moremo si kaj, da bi se na
IZ UMETNOSTMH GALERIJ
•llllltllllllllllllM
Etena Talleri
Nova vn. razmeroma mlada slikarka Etena Talleri s psevdonimom Josijam vstopa v krog tržaških likovnic. S svojskostjo njene zelo razgibane in v ekspresionistično izraznost usmerjene vsebine velikih podob, v katerih je osrediščena nje pozornost v glavnem na ponazoritve zasnov s človeškim likom, obeta obogatiti pomen žene slikarke v tržaški u-metnosti.
Hčerka že uveljavljenega slikarja je po njem podedovala nadarjenost in si uspešno osvojila in sebi prikrojila tudi njegov način dela. Vendar s še krepkejšo moško močjo v silovitem nanašanju gostih barvnih namazov, kol bi hotela neposredno izbruhati na velike lesonitne plošče privide, ki se porajajo v njeni duši. So pa slednji postala stvarnost občutij njenih pesmi iz zbirke Oči so rjovele, ki jo ie nedavno v časnikarskem krožku predstavil kritik Flebus in ji predgovor napisal znani pesnik, slikar in pisatelj Enio Emili.
Psihološko utemeljen pristop k tem slikam po rečenih pesmih pa je v dejstvu, da je podooe ob-
ljudila z množicami golih človeških likov, močno ekspresionistično preoblikovanih in tako dala vsebini nekakšno brezčasovnost v snovnem oziru, kajti ljudje so bolj zgolj prividi njih telesnosti, ki ledbi in se razkraja sredi pisane nebrzdanosti vrtinčastih izbruhov barv: Če so njene nove podobe nastale nedavno, so nje pesmi izpred let in so torej pesniški izliv duše neke mladostnice, ki skuša na umetniški način razvozi jati lastno življenjsko problematiko v njej dosegljivih prvinskih globinah in tiagibih.
BAMBIČ
R. Bliznakoff-Velicogneva
O slikarski dejavnosti Renate Bliznakoff - Velicogneve smo že lani ob njeni razstavi v galeriji 11 Bastione menili, da v tržaško slikarstvo prinaša nov navdih svežine. To zaradi posebnos-i ustvarjalnega pristopa, kjer nje slika v temperi ohranja svežino barv. čeprav se dozdevajo, kot bi bile naslikane na črni podlagi, črnine pa nastanejo le tam. kjer ni nanesla barve na papirnato
podlago, ki jo po dovršitvi slike prelije s črnim tušem. Ko sliko nato izvije ostanejo tudi med brazdami potez čopiča črni sledovi, ki ustvarjajo, poseben čar drobnih prefinjenih kontrastov teme in svetlobe.
Njena nedavna razstava v časnikarskem krožku je pričala o nadaljnji izpopolnitvi tega postopka. V večini slik se je slikarka sicer omejevala na slikanje notranjih arhitektur z mogočnostjo kvišku strmečega stebrovja, kjer je mračnost prostora utemeljena in jo poživljajo le barve pestrih o-blek v množici ljudi.
Je pa v drugih slikah pokazala, da ume enakobarvno slikovito podati kakšno jesen, npr. v dolini Glinščice v ognju ruja in svežino drugega cvetja, pa tja do marin z jadrnicami v vetru, ki napenja njih jadra in kodra valove. V njih je dokazala, da se s črno barvo, ki jo slikarji načelno odklanjajo, da pričarati v slike zračnost in barvitost narave. Je pa sicer stikarkina izraznost razpeta med tradicijo preteklosti in iskanjem izhoda v naprednejšo smer nekje v območju lažjega modernizma.
BAMBIČ
splošno ne strinjali s to sodbo. Vendar menimo, da je v Cumpe-tovem ekspresionizmu več baročnega iskanja kake nove pesniške govorice kot pa surovega moralizma, saj ne more biti pravega moralizma, kjer ni trdne vere v nujnost življenja in v možnost, da vsaj enkrat pred smrtjo lahko rečemo, kot pravi Goethe. «Trenu-tek, postaj, si tako lep!* Toda v vsej Cumpetovi pesniški zbirki ni enega samega namiga na to možnost. Pesnik stoji sredi razkrajajočega se kaosa in ga opazuje vsekakor z grenkobo in včasih celo z jezno krutostjo, a ne da bi se tega zavedal, morda tudi s kančkom naslade in to še posebno tedaj, ko sredi kaosa zagleda samega sebe in se bridko razjoče nad svojo usodo. Iz tega posebnega zornega kota bi celo podvomili v pristnost Cumnetocega ekspresionizma, saj pesnik v resnici ne dela razlike med kaosom, ki je v njem, in tistim, ki ga ob-' daja. Drugače povedano, ne skuša projicirati, kot to delajo ekspresionisti, svojega notranjega sveta v zunanjega, da bi ga na kak način preoblikoval ali da bi vsaj dolcazal, da ga ignorira, ker ni vreden, da obstaja takšen, kakršen je. V Cumpetovth verzih se svetovni nazor popolnoma krije s pesniškim, kar silno otežkoča iskanje skupnega jezika za oba svetova. Zelo težko je namreč doseči čisto pesniško misel in hkrati negacijo vsakršne pesniške možnosti.
En sam primer te tragične u-stvarjalne dileme, v kateri se nahaja Cumpetova umetnost, bo morda še najbolje ponazoril našo misel. Vzeli smo ga iz kompozicije «Septembrski oktet*, ki jo sicer tudi Giorgio Barberi Sgtiarotti ima za eno najznačilnejših:
Da bi te ljubil, moram po ovinkih in te okinčati z bolečimi krči. Detinstvo ni minilo zastonj.
Podla mladeniška doba Si ogleduje svoje seme osupla.
Zaigrale so jezne zastave abotne večere, valovite načrte uporov — tu sem, zamašen z ženskami in zleknjen in s polovično močjo pozdravljam prijatelje, izprije-[nost in spanje. Razmetanih postelj nanovo
[sprejemam
zvok. ki mi ga iz nasilne arhaičnosti daješ kot boginja. —
Pijan, a le toliko, da sem lahko še trezen —• mar ne pravijo, aa te ve-[trovno vino razgali? — svojim skrotovičenim ljubeznim predlagam namišljene naslade in ne zavedam se, da so pred [mano
uničena in speča ženska telesa.
Vse ozlovoljujem, vem, to je [moja usoda, spretnost lenuha in mehkužnega nasilneža,
vsi smo sinovi svojih očetov.
Ni dvoma, da je v teh verzih neka eksistenčna tragika, ki nas pretrese. A pretrese nas ne toliko zaradi skrajno črnoglede, kaotične vsebine ali zaradi neposrednosti pesniške govorice, marveč predvsem zaradi pesnikove nemoči, da bi v .današnjem svetu našel eno samo možnost, da nas osreči s pristno ganjenostjo ali z besedo, ki naj bi v, nas vlila en sam kanec vere v duhovno upravičenost našega početja na tem svetu. Prav gotovo je Silvio Cumpeta v tem pogledu dosegel najnižio možno točko o-bupa, ki jo lahko doseže sodobni intelektualec spričo brezizhodnosti vsakršnega prizadevanja današnjega sveta. In na tej najnižji točki ni več ničesar razen apokaliptične vizije o tragični usodi človeštva, ki zanika celo svojo naravno pravico, da eksistira.
Upati je samo to, da bo gort-ški pesnik po tej grozljivi izkušnji razumel, da ga je intelekt zahrbtno potisnil v slepo ulico, iz katere bo našel izhod samo v primeru, da se brez nesmiselnega u-piranja prepusti iracionalnemu hrepenenju po življenju, ki je v vsakem izmed nas, če mu le hočemo prisluhniti.
Cumpetov pesniški prvenec je torej v bistvu zelo dramatičen dokument našega časa. V njem se vsi prepoznamo in v njem lahko poiščemo zgrozitev, ki nam je potrebna, da se rešimo. Vendar vidimo v njem predvsem usodo sodobnega pesnilca, ki se zaman trudi, da bi iz svojega razpadlega sveta našel odrešilno pot do poezije. Vsekakor pa je *To bežeče telo* tudi zgovoren dokaz, da smo pred pravim pesnikom, ki odkrito in brez popuščanja lažnim utvaram in samodopadenju išče pesnišlco svetišče za svojo veliko razočaranje nad svetom, v katerem živi in v katerem bi rad pesnil, a ne more.
JOSIP TAVČAR
vrstne glasbene stile, tako da pač zadovolji vse plasti svoje publike. Najstnik se bo vzburil ob hitrem rocku kot je lahko njegova «La torre di Babele», ali «Uffa, uffas*, nekaj let starejšemu poslušalcu, tistemu, ki se je ob študentskih bojih leta 1968 navduševal za Dylana, Rolling Stonese, v Italiji pa za Guccinija in De Andreja, pa verjetno bolj prijajo Bennatove u-mirjene pesmi, kot so «Un giomo čred L. «Festa di piazza» ali <Quando sarai grandes*. Torej raznovrstni glasbeni stili, kot so lahko rock. blues, ameriška balada, folk, nad vsem tem pa kraljuje Neapelj s svojim duhom (in glasbo). Je to. kar so nato glasbeni kritiki še precej neprimerno imenovali «mediteranski rock*. Resnica. zakaj tako počne, je morda v tem, da Bennato hoče ugajati vsem, si želi popularnosti za vsako ceno, zato je tudi njegova glasba še precej nedosledna, čeprav vsekakor pestra in bogata. Isto lahko opazimo pri besedilih, ko Bennato večkrat spravlja na papir najbolj splošne protestne banalnosti («Zakaj ne izkoriščate sončne energije?*, «Vsi, vsi, v zapor, v zapor!»), kar mlada publika odobrava in spreminja v protestna gesla. Verjetno je Bennato še najbolj pristen v svojih rockih, saj se jasno vidi, kako z njimi uživa in s tem dokazuje, da je samo in izključno glasbenik in nikakor ne niti senca kakega protestnega pevca (kar tudi sam priznava «sono solo eanzonette ...»), in pa v svojih baladah, kot so »LTsola che non c’e», «Vendero» ali «La fata».
Ostaja dejstvo, da je bil tržaški Bennatov koncert izreč, o doživetje, osrednja tema pa je bila simbolika njegove zadnje plošče «Sono solo eanzonette*. kjer pravljični boj med Petrom Panom in kapetanom Kavljem odraža mladostnikove sanje in upe, ki pa traumatično trčijo ob realnost v trenutku, ko se mladi zaposli ali pa se vpiše na univerzo in o-stane brezposeln (dvoumna pesem d>opo il liceo che potevo far»).
V teh pesmih zmagajo sanje, a za koliko časa? V ozadju že čaka krvoločni kapetan, njegov najbolj Zvesti pijani razbojnik, nato krokodil, ki je kapetanu odgriznil roko in še druge ovire. Vendar pa tu zmaguje optimizem, sicer nekoliko posplošen (»kdor ne verjame v otok. ki ne obstaja, je še bolj nor od tebe. ..»), vendar pa realen, zato pa je Bennato tako priljubljen prav pri najmlajših, ki so napostecMsjstOti koncu koncerta prižgali vššk svoj vžigalnik, morje lučk, pa je le dekadentno s pomirita	žc zdav-
naj izgubljene ameriške «Jam -sessions*.
Še beseda o Bennatovi doslednosti. Koncert je stal 7.500 lir, kar je že velika vsota, lep del te te pa mu prav gotovo prikapa v žep. Kaj mladi neapeljski arhitekt morda misli, da za »zvezde*, kakršna je on, ne veljajo tista načela, ki pa držijo za vse ostale smrtnike? Sicer pa, čeprav bo na vsej turneji cena stalno ista, bo vsakič napolnil svoj potujoči cirkuški šotor, vsakič bo pel o socialnih krt vicah in o krvoločnem kapetanu, vsakič bodo mladinci sanjali ob lepi glasbi in osvajajočih besedah, sam pa bo spravljal v žep lepe vsote, dobro se zavedajoč, da je le kolesce v mehanizmu in sistemu, proti kateremu pljuva ognjene besede. Sicer pa. dokler bodo mladi hodili na njegove koncerte in ga poslušali,- bo imel vedno prav on. DUŠAN JELINČIČ
Ko smo še kot šolarčki gulili klopi, smo zvedeli, da se je v Karibskem morju potovila Kolumbova admiralska ladja — karavela Santa Maria. Bilo je to leta 1492. Od tedaj do danes, torej v šibkih petih stoletjih pa se je na istem področju, torej v Karibskem morju potopilo nič manj kot 1.400 ladij. Gre le za večja plovila, ne pa za kake manjše ladje ali ladjice, kajti teh je šlo na tem področju pod vodo še veliko veliko več, kajti to morje je znano po svojih viharjih, ki jim često niso kos niti močnejše ladje.
ANTONIJA KOLARIČ:
BILJE SV. IVAN » IN NI 6A	VEČ
r Tako je napravila Pepa in zjutraj je dobila nož in ključ vsa krvava, ker se je «medavec» ves porezal, ko je hotel v sobo skozi luknjo ključavnice. Nona pa ni znala povedati, če je «medavec» pozneje še tlačil Pepo.
Od «medavca» so nona in strine preskočile na »Strige* in ker je mala Tončka rekla «nona, mama je rekla, da štng ni», se je nona zelo razjezila. «Kej, da ni štrig, tu praveste Vi, jest znan, da suo», Z lastnimi očmi sem jih videla, ko sem šla v mraku iz hiše. Slučajno sem se ozrla proti stari cerkvici in tam so stale. Prav sredi ceste so si česale dolge kuštrave lase in molčale. Tako sem se ustrašila, da se nisem mogla niti ganiti.*
Nono pa je moral pripomniti svojo: «Taku se se u-strašla, da te je šla prau kri na uaduoD Nona pa se ni dala: »Kej misleš, da s’n sanjala, prav res so bile prave strige. Zato tudi nikoli ne pometam zvečer, četudi bi bilo po hiši polno smeti, ker bi se mi gotovo prikazale.*
Nakar se je oglasil nono: «Dej, dej, me j h ne sualel*
Nona pa se je še naprej jezila na vse mlade, ki so izgubili vsako vero. Smejejo s« ji, kadar jim reče, naj dajo
trinožen stolček obrnjen narobe pred vrata, kadar je huda ura in grmi in treska, ker je to proti urokom in «štrigam». Tudi tega ne verujejo več, da se takrat vozi po nebu sv. E-lija v bleščečem vozu: «Ma, m’rbet j’majuo prau?* Ko sem bila majhna, nas je mati ob nevihti vedno poklicala v hišo. Nato je dala na «žežo» (lopatica za pepel) suho blagoslovljeno cvetje, ki ga je hranila od procesije in ga zažgala. «Žežo» je nato molela skozi priprta vrata.
Čez nekaj časa se je nona spomnila še mlade Netke ln povprašala, če jo še «martra božjast*. «0, sej tu ni bTa božjast*, se je oglasila s’na Kata, *Netka je b’la prau ue-bsjedena*! Mati je nad njo zažgala suhe rože od procesije in jo škropila z blagoslovljeno vodo, pa ni nič pomagalo. Zato so poklicali «domačega gaspuda*, da bi jo on blagoslovil in izgnal iz nje hudiča. Ko je prišel domači duhovnik, da bi jo blagoslovil, jo je začelo tako lomiti, da se je zvijala po tleh in kričala, da se ji je cedila slina iz ust. »Zludej* u njej pa je divjal naprej in kričal »besedače* skozi usta uboge Netke in ni hotel iz nje. Nekdo jim je rekel, da naš duhovnik ne more nič proti hudiču, ker on sam ni čist. Tega lahko prežene samo nedolžni otrok ali pravoslavni pop. Domači so se malo »ohmetavale* (obotavljali), nato so poklicali pravoslavnega popa, ki jo je blagoslovil in molil nad njo. Tako je vendarle z veliko muko izgnal hudiča iz telesa uboge deklice.
Otroke je vse to pripovedovanje zazibalo v sen, da :nso ločili več, kaj je resnica, kaj so sanje.
Ko so nonice videle, da so otroci zaspali, so začele potiho šušljati med seboj. Čudile so se sne Vanke, ko je pravila o svojem nonotu. Ta je šel pod večer h Kunte po žga-
ITALIJANSKA TV Prvi kanoi
10.00	Preiskava komisarja Mai-greta
11.00	Velike bitke v preteklosti
11.55	Čarobne zgodbe
12.30	Chec-up — medicina
13.30	TV dnevnik
14.00	Ženska
14.30	Sto moških in eno dekle, film
15.55	Afriški rock z Kuti Felo
16.30	Jaz in sobota
17.00	TV dnevnik — flash
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Pravica do upanja
18.25 Posebna oddaja iz Parlamenta
18.50	Tri krat tri
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV' dnevnik
20.40	Kot Aliče — 2. del
22.00	Trije streli iz puške
Trije streli iz puške, ki pridejo nocoj na spored v svojem drugem nadaljevanju, izhajajo iz romana, ki ga je napisal John Dickson Carr. V italijanščino pa prevedel in nato po njem napisal še scenarij Umberto Ciappetti. Zgodba je naslednja: mrlič, ki so ga našli, je pravzaprav bivši izsiljevalec, človek, ki zares ni nič dobrega obetal. Sum za umor pa pade na lepo dekle Leslie. vendar prihajajo na dan tudi druge podrobnosti, na primer neka anonimna pisma in morebitni drugi vzgibi za zločin. Sumov je torej veliko in zato tudi o-sumljenih je več.
23.05	Kaj bomo videli v prihodnjih dneh
23.20	TV dnevnik in,
23.45	Oddaja za otroške zdravnike
Drugi kanai
10.00	Bis .
12.30	Kulturna oddaja
13.00	TV dnevnik 2
13.30	Scoop
14.00	šola in vzgoja
14.30	športna 'sobota
16.15	Tip Tap klub
17.45	TV dnevnik — flash
17.50	Prograipi za prihodnje dni
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	11 sistemone — kviz-
19.45	TV dnevnik
20.40	Džingiskan
6. in zadnji del Temu.iinove «prigode» se zaključijo. Gi e za dobo velikih osvajanj, saj je s svojo mogočno vojsko zasedel pol Kita jske. del Rusije, vso Perzijo, prestopil vso Bolgarijo in. prišel , malone do nas Džingiskan v svojem vojaškem poliodu osvoji pol azijske celine, vendar mu največ pregl^vitu^adaJKitaiska.. ki
jili	10 tePf
govi smrti. ....
21.35	^ ■
23.40	TV dnevnik
Tretji kanal
17.15 Povabilo
18.45	Programi za prihodnje dni
19.00	TV dnevnik 3 19.33 11 pollice
20.00	Dejanja in mišljenje ter o-sebnosti
20.40	Jacques Offenbach 21.35 Beseda in slika 22.10 TV dnevnil
22.45	Rok koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.15 Poročila
8.20 Ciciban, dober dan:
Naš dojenček 8.40 Mladi viituozi:
Kljunasta flavta
9.00 Kuhinja pri violinskem kiju ču: o klavirju
.9.30 Kaj je novega na podstrešju
10.00	Pustolovščina
10.30	Mesta: Leningrad
11.20	Za zdravo življenje — 6. del
11.30	Otrok in igra
11.50	Sodobniki: Karel Pečko
12.30	Poročila
12.35 TV teka — ponovitev
14.30	Nogomet:
Olimpiia - Partizan
16.40	Poročila
16.45	Košarka:
Cibona - C. zvezda, prenos
18.10	Risanka
18.23	Muppet show
18.50	Naš kraj
19.05	Zlata ptica
19.10	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
18.26 Zrno do zrna	\
19.30	TV dnevnik
19.55	Vremenske razmere 19.57 Propagandna oddaja
20.00	Ugrizni v kroglo, amer. film
22.00	Propagandna oddaja
22.05	Zrcalo tedna
22.20	Dober večer, zabavnoglasbena oddaja
23.10	Poročila
Koper
15.00	Športno popoldne Nogomet:
Olimpija - Partizan Košarka:
Jugoslovansko prvenstvo Smučarski poleti, svetovno prvenstvo
Cenjeni poslušalci,
Program Radia Koper v slovenščini lahko poslušate vsak dan na srednjem valu 546.4 m ali 549 KHz in UKV (FM) področju 83,6 - 98,1 - 101,4 - 102 MHz
Ob delavnikih na srednjem valu: 0.00 I. program Radia Ljubljana
6.00	PROGRAM RADIA KOPER
7.30	H. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADIA KOPER
15.00	I. program Radia Ljubliana 15130 PROGRAM RADIA KOPER
17.00	I. program Radia Ljubljana
Ob delavnikih na UKV področju:
0.00 I. program Radia Ljubliana
6.00	PROGRAM RADIA KOPER
7.30	n. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADIA KOPER
15.00	T. program Rad;a Ljubliana
15.30	PROGRAM RADIA KOPER
17.00	in. program Radia Ljubljana
Ob nedeljah: na srednjem valu in UKV področju:
0.00 I. program Radia Ljubliana
7.00	PROGRAM RADIA KOPER
9.00	I. program Radia Ljubljana
13.00	PROGRAM RADIA KOPER
18.00	II. program Radia Ljubliana
19.00	I. program Radia Ljubljana
$0.00 Risanke
20.15	TV D - Stičišče $0.30 Med polnočjo in zoro, celovečerni film
21.55	TV D - Danes
22.05	Umetnostno drsanje — SP ob koncu TV' D — Danes
Zagreb
18.30	Ti dnevi, ta leta, dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Natakar, beži! — film
21.30	TV dnevnik
21.45	V soboto zvečer,
Most generacij
23.45	Poročila
ŠVICA
18.45	TV dnevnik
18.50	Izžrebanje loterije
18.55	Nabožna oddaja
19.10	Risanke
20.40	La voce della calunnia, film
22.00	TV dnevnik
22.10	športna sobota ob koncu dnevnik
nje «t’ma je b’la, ku u zludjave rite*, ko se je vračal domov. Kar na lepem se mu je pridružil črn mož z rdečo kapo, ki ga ni on nikoli prej videl. Tako se je prestrašil, da so se mu noge zapletale, ko je hodil. Klical je na pomoč vse svetnike božje. Mož pa je vso dolgo pot do doma hodil vštric njega in molčal. Nato je izginil, da ni vedel ne kdaj ne kako.
Tako so v dolgih zimskih večerih naše none in strine obrale pravo in sanjsko kroniko domače fare. Nono, ki je navadno poslušal vse te «štor’je, je na kratko dodal; «Čuj, ke malen*, nato se je razjezil *Salamenske babe ne be b!o bulše, de be spraule bubce sp’t?»
Sedaj ni več Marik, ni Anik, ne Pep, ni več strine 2eže in drugih strin, ki so s svojim «čeleštanjem» povezovale vse nas v skupnost, da še sedaj na stara leta občutim toplo srečo, ko se spomnim na naše prednike.
V tistih letih je bila navada, da je bil mož gospodar v hiši. Tako je bilo tudi pri naših nonotih. Gospodar je bil boljši ali slabši po značaju, denarni zmogljivosti ali izobrazbi. V resnici pa je bila žena tista os, okoli katere se je v družini vse vrtelo. In ne samo to, ker je rodila in vzgajala otroke, kakor je pač vedela in znala in kolikor ji je tudi čas dopuščal. Zraven gospodinjskega dela je morala na njivi nabirati zelenjavo za mestni trg. Prala je za družino in mestno gospodo. S tem pa je tudi zaslužila, da ni bila popolnoma odvisna od moža. Mnogokrat je bila celo družina odvisna od njenega dela, če je zmanjkal mož pri hiši ali če je bil slab gospodar.
(Nadaljevanje sledi)
TRST A
7.00,	8.00, lu.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice: '9.30 Fleši mimogrede...;
10.10	Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 »Bom naredu st’zice, čjer so včas' b’le»; Beležka: 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste: 14.55 Naš jezik: 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Med dvema ognjema: 18.45 Vera in naš čas; Jutrišnji spored.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je..10,32 Glasbeni kotiček in horoskop; 10.45 Mozaik, ideje, nasveti in glasba; 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z. ..; 14.33 Superklasifika; 15.00 Discorama; 15.45 Pojo Pupo; 16.10 Italijanski zbori pojo; 16,32 Glasbeni \veekend; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev; Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored in objave; 7.30 Zaključek; 13.30 Otvoritev; 13.37 Objave: 13.45 Reportaža iz zamejstva; 14.00 Glasba — turizem — rekreacija; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Reklame; 16.18 Izbrali smo za vas; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Melodije; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -9.02 Jutranja oddaja; 9.02 VVeek-end - 1. del: 10.03 Week enk - 2. del; 10.15 Ornella Vanoni predstavlja; 10.50 Black out; 11.44 Srečanje s kinom; 12.28 Lorenzo Benoni;
13.30	Glasbena oddaja: 14.28 Olimp 2000; 15.00 Milva in Oreste Lionel lo v «Permette, cavallo?*; 16.25 Mi kakor vi; 17.05 Autoradio; 17.30 Z glasbo po deželi; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Radijska priredba;
19.25	Nabožna oddaja; 21.00 «Z* kakor zdravje: 21.30 Radio dra ma; 22.00 Odprti oder; 23.10 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 19.00 Poročila; G.OO-8.45 Jutranja odd.; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.32 Deželni program; 11.00 Glasbena oddaja;
13.41	Sonud-Track; 14.00 Deželni program; 15.42 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.32 Radijska priredba; 19.05 Glas Julia Iglesia-sa. Mie Martini in Pier Angela Bertoli; 19.50 Izvajalci jazza; 21.00
21.00	Koncert simfonične glasbe;
22.50	Mesto ponoči — Trento; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00.	6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12,00.	14 '"I., 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Rbrpči' 0.10 Pix«netne informacije; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro ju tro, otroci!: 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov;
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Pionir-
ski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 NPZ »Pionirski dom*;
10.05	Panorama lahke glasbe; 10.40 Svetovna reportaža: 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 Pogovori s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev:	13.30 Priporočajo
vam...; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila In zabavna glasba: 15.30 Radio da nes. radio jutri!; 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Škat lica z godljo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za F,P; 19.25 Obvestila in zabavna Glasba: 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino:
21.30	Za Slovence po svetu; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Od tod do pol noči; 00.05 - 5.00 Nočni program
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
DANES ZA TOČKE V JASNI
Nastopili bodo vsi najboljši tekmovalci
JASNA — V tem zimskošportnem središču na Češkoslovaškem bo danes in jutri nadaljevanje svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki je bilo prekinjeno zaradi svetovnega prvenstva v Schladmingu. 62 tekmovalcev iz 14 držav se bo pomerilo na terenih Jasne, kjer je dovolj snega za izvedbo tekme.
Včeraj je bil trening za vse ekipe; med njimi so bili tudi Križaj, Franko, Cerkovnik, Benedik in (kot prvi bo okusil «slast» svetovnega prvenstva) 19-letni Igor Podboj. Prijavljen je bil tudi Jože Kuralt, vendar je zaradi poškodbe, ki jo je dobil na tekmi v Slovenj Gradcu ostal doma. Veliko je bilo zanimanja za Strela, kajti bronasta medalja je pripomogla k njegovi še večji popularnosti.
Vsi najboljši svetovni smučarji so prišli v Jasno, tako da bodo gledalci na Češkoslovaškem lahko videli najboljše, žal je prenos iz Jasne odpadel. Razpoloženje v jugoslovanskem taboru je zadovoljivo, vendar se pozna utrujenost od nenehnih nastopov in voženj iz kraja v kraj tekmovanja. Samo za primer: v desetih dnevih so jugoslovanski najboljši alpski smučarji imeli osem nastopov, med kraji pa je velika oddaljenost.
Tehnični delegat je znani jugoslovanski smučarski delavec iz Maribora Dušan Senčar, ki je o progi dejal: ^Organizatorji so vse storili, da bi tekmovanje potekalo v redu. Proge so odlično pripravljene, saj so jih utrdili in tako preparirali, da lahko zdržijo tudi tekmovalce z višjimi startnimi številkami.*
Za konec še beseda vodje «plave» ekipe Toneta Vogrinca: «Pred tekmo v Jasni je čutiti v zraku negotovost, da imajo tekmovalci še neporavnane račune s svetovnega prvenstva, medtem ko je pri nas 'v 'a v redu. Križaj je v odlični formi in lahko pričakujemo visoko uvrstitev, enako pa je sposoben presenetiti tudi Franko. Čeprav bodo vozili v Jasni, pa bodo z mislimi v Kranjski gori, saj je to edina priložnost, da se predstavijo domačim navijačem, ki skozi vse leto spremljajo njihove uspehe po smučiščih zunaj domovine*.
LJUBO STOJANOVIČ
S PRIHODNJO NOGOMETNO SEZONO
V Italiji lahko dva tujca
Italijanski nogometni svet je včeraj presenetila vest, da se bodo prvoligaši lahko ojačili z dvema tujcema. O tem se je že dalj časa govorilo, vendar nihče ni pričakoval, da bo nogometna zveza že zdaj prižgala zeleno luč, tako da se bo marsikdo znašel tudi nepripravljen, in to iz več razlogov.
Vsa društva (vsaj tista, ki si nakup dragih tujcev lahko privoščijo), morajo namreč prošnjo predložiti že do 30. aprila. Časa na razpolago torej ni prav veliko, poleg tega pa morajo tudi dokazati, da je njihovo poslovanje in finančno stanje res zdravo. To pa bo verjetno za marsikoga največja ovira.
Poleg tega se pri tako kratkem roku za predložitev prošnje postavlja še eno vprašanje. Do 30. aprila namreč nekatera društva ne bodo še znala, če bodo prihodnje leto še nastopala v 1. italijanski ligi ali pa bodo nazadovala (prvenstvo se konča 16. maja, kot je znano, pa tujca lahko kupijo le prvoligaši). Zakaj se je torej italijanska nogometna zveza odločila za ta datum? Kot je povedal predsednik zveze Sordillo, so se hoteli izogniti temu, da bi svetovno nogometno prvenstvo v Španiji postalo pravo tržišče igralcev.
Odmevov na ta nenaden sklep nogometne zveze ni manjkalo, v glavnem pa so ga vsi pozitivno ocenili. Marsikdo je že sestavil imena ekip, ki naj bi bile pri tem najbolj zainteresirane in tudi igralcev, ki naj bi v prihodnji sezoni «blesteli» po italijanskem polotoku.
Poleg tega so se na včerajšnji seji izrekli proti temu, da bi v 1. ligi s prihodnjo sezono razširili organik s sedanjih 16 na 18 ekip.
SMUČANJE
Charvatova zopet prva skozi cilj
VIDICIATICO — Čehoslovakinja Charvatova je spet zmagala na tekmovanju za evropski pokal. V Vi-diciaticu je osvojila veleslalom.
Lestvica:	
1. Charvatova (ČSSR)	2’18"87
2. Barbier (Fr.)	2’19”75
3. Fernandez (Šp.)	2’19”94
4. M. Hess (Švi.)	2T9"98
5. Eugster (Švi.)	2’20”54
6. Magini (It.)	2 20” 57
Lestvica evropskega	pokala je
zdaj taka:	
1. Stotz (ZRN)	129
2. Winkler (Av.)	124
3. Eugster (Švi.)	112
4. Simnig (ZDA)	111
5. Barbier (Fr.)	105
8. Stevenin (It.)	88
MODENA — V mednarodnem sab-	
Ijaškem ekipnem srečanju	v Modeni
je Italija premagala Madžarsko s	
13:5.
KOŠARKA
________DREVI OB 20.30 V ŠPORTNI PALAČI V TRSTU
Jadran tokrat v okrnjeni postavi
Klobas je poškodovan, Danev pa izključen - Kljub temu jim peterka Fiamme ne bi smela pripraviti neprijetnega presenečenja
.....................—sr	...........
■
Jadranovci bodo drevi pred domačim občinstvom igrali proti bo-censki Fiammi, ki se odlikuje z zelo učinkovitim napadom. Naši košarkarji so .jo v prvem srečanju prepričljivo premagali. Tedaj se je razigral Maj.ko Ban, ki .je zbral kar 41 pik.
Vse kaže pa, da bo Jadran tokrat brez poškodovanega Klobasa in brez Daneva. ki so ga izključili verjetno zaradi nešportnega ravnanja v prejšnji tekmi. Vsekakor bi morali naši tudi brez teh dveh igralcev slaviti zmago. To pa samo, če bodo predvajali običajno hitro igro.
Navijači si bodo tokrat ogledali tekmo nekoliko oozneje kot običajno, in sicer ob 20.30, kljub temu pa bodo gotovo sledili srečanju v lepem številu. (Cancia)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tokrat bo moral vsaj eden od naših predstavnikov nujno zmagati: na Kontovelu bo namreč slovenski
Borova naraščajniška peterka je v letošnjem prvenstvu premagala tudi
Libertas B
derbi med Kontovelom in Poletom.
Borovci bodo skušali iztrgati točki Stelli Azzurri.
Kontovel — Polet V prvem derbiju so prepričljivo slavili zmago Tavčarjev; varovanci, Kontovelci pa tedaj igrali najbolje. Vzdušje med jutrišnjim srečanjem prav gotovo ne bo idilično, saj tako Kontovel kot Polet nujno potrebujeta točki, da se rešita iz neugodnega položaja.
Bor — Stella Azzurra Tržačani so trenutno na šestem mestu v razpredelnici in imajo samo štiri točke več od borovcev. V prvem srečanju so zmagali košarkarji Stelle Azzurre, naši pa so tedaj igrali močno okrnjeni. «Plavim» bi nova zmaga vsestransko koristila in prepričani smo. da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da jo tudi dosežejo.
SPORED 18. KOLA Inter Milje - Ferroviario; Z&S -Don Bosco; Bor - Stella Azzurra (13.3. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); CUS - SGT; Kontovel - Polet (14.3. ob 11.00 na Kontovelu); GMT - Scoglietto. (Cancia)
SMUČARSKI SKOKI
VČERAJ V KULMU ZA SP
Nykanenov let najdaljši
MITTERNDORF — Na mamutski letalnici v Kulmu, na kateri bi se moral začeti 11. teden poletov že v četrtek, so lahko šele včeraj začeli s tekmovanjem, saj je dan prej nastop preprečil hud snežni metež, pred katerim so bili organizatorji brez moči.
Udeležba na tem tekmovanju je letos dokaj skromna, saj nastopa le štirideset tekmovalcev, med katerimi pa je vendarle precej odličnih skakalcev. Zlasti je močna avstrijska ekipa, ki je to včeraj tudi dokazala.
V prvem dnevu so namreč Avstrijci pobrali vsa najboljša mesta, razen prvega, katero jim je (za dve bori točki) odnesel izpred nosa Finec Nykanen. Slabše pa so skakali nekateri drugi znani tekmovalci. zlasti Norvežani, katerim velikanke očitno ne «ležijo» tako dobro, kot krajše skakalnice.
Dokaj nezanesljivo je bilo tudi italijansko predstavništvo, v precejšnji meri pa to drži tudi za Jugoslovane, z izjemo Lotriča. Ta je namreč o-svojil 13. mesto in s tem prišel do točk svetovnega pokala, saj je včerajšnja prireditev veljala tudi za to konkurenco. Lotrič pa je svoje mesto delil z Avstrijcem Groyerjem,, ki ima'enako'število točk, le da je dosegel večje daljave (127 in 121 m).
Tekmovanje kot celota ni potekalo
v ravno najboljših pogojih, kar je bilo videti tudi po nezanesljivih letih mnogih tekmovalcev, nekaj pa jih je tudi padlo, vendar se k sreči ni nihče resneje poškodoval.
REZULTATI
1.	Nykanen (Fin.) 385
2.	Neuper (Av.)
3.	Felder (Av.)
4.	Kogler (Av.)
5.	Wallner (Av.) 13. Lotrič (Jug.) 20. Tepeš (Jug.)
35.	Kavčič (Jug.)
36.	Bajc (Jug.)
TENIS
383
372
367
351
317
309
268
(166-146)
(166-141)
(153-147)
(151-141)
(140-131)
(125-116)
(126-121)
(114-102)
216,5 (103-102)
Jaušovčeva spet uspešna
DALLAS — Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Dallasu se je Jugoslovanka Mirna Jaušovec uvrstila v četrtfinale. Premagala je Američanko Jordan s 6:2 in 6:1.
Sklad nagrad za ta turnir znaša 200 tisoč dolarjev.
DANES
Domači šport
m
Padova; 18.00 v Spinei: Spinea -Bor Intereuropa;
MOŠKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor JIK Banka - Pallavolo Volppto Castel-franco Veneto;
ŽENSKA C-2 LIGA
20.45 v Dolini: Breg - Sloga; 18.00 na Proseku: Kontovel - Volley club;
MOŠKA D LIGA
20.30 v štandrežu: Juventina Belca - La Talpa; 20.30 v Tržiču: Ital-cantieri - 01ympia Terpin Gorica;
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Martignaccu: Libertas Mar-tignacco - Bor: 18.00 pri Banih: Sloga - Inter 1904 Trst; 18.00 v Loč-niku: Lucinico - Breg;
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, «1. maj*: Bor - Pre-venire; 2030 v Repnu: Kras - VM;
1. ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Vi-Vai Busa - Sloga:
JUTRI
NEDELJA, 14. MARCA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIG.A
15.00	v Miljah: Muggesana - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Ul. Flavia: Libertas - Zar-
1
J
s&i
SOBOTA, 13. MARCA 1982
NOGOMET
UNDER 20
15.00 v Tržiču: Monfalcone - Breg;. 15.00 v Križu: Opicina Supercaffe -Vesna;
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Trstu, športna palača: Jadran,- Fiamjna;
PROMOCIJSKA LIGA
20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Stella Azzurra;
PROPAGANDA
15.00 na Kontovelu: Kontovel -Grandi Motori;
KADETI
15.00 v Nabrežini: Sokol - Alabar-da;
MED DVEMA OGNJEMA
TURNIR ŠPORTNE ŠOLE TRST
15.00 v Trstu, «1. maj*: igrajo Milje, Gregorič - Stepančič in Grbec; ATLETIKA SREDNJEŠOLSKA LIGA
15.00	v Trstu, Kolonja: kros v organizaciji AO ŠZ Bor;
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol - CUS

ODBOJKA
V ZENSKI C-2 LIGI
Sloga na zahtevnem gostovanju v Dolini
Tekata je veliko pomembnejša za Slogo kot za Breg - Borovke m Nabrezinke (v B ligi) v okrnjenih postavah - Bor JIK Banka bo morda le osvojil prvi točki
Tudi ta konec tedna bo na naših odbojkarskih igriščih izredno zanimiv. Prav gotovo pa bo tokrat osrednja tekma v Dolini (v ženski C-2 ligi) med Bregom in Slogo.
ŽENSKA C-2 LIGA
V tej konkurenci bo drevi 3. kolo. V občinski telovadnici v Dolini se bosta spoprijela Breg in Sloga. Pred tem letošnjim prvim obračunom pravita trenerja naslednje:
Rado Gruden (Breg): Na drugi strani mreže bomo imeli najmočnejšo šesterko v skupini in prvega favorita za napredovanje v C-l ligo.
Glede na to, da igramo doma, nismo brez možnosti, čeprav se zavedamo, da je nasprotnik močnejši. Za moje igralke je to samo spodbuda več, saj smo se dobro pripravili za ta nastop.
Poškodovanih jn h^olnih igralk nimam,'nastopili pa bomo brez Sabine Slavec, ki je na šolskem izletu., Moje varovanke .nimajo kaj izgubiti in zato upam, da bodo zaigrale sproščeno, brez psihične o-bremenitve, kar bo pripomoglo, da

NOGOMET
V JUTRIŠNJEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Ostra borba za točke v derbiju Primorje-Kras
Gostovanje v Miljah bi lahko odločalo o obstanku Vesne v 1. amaterski ligi
1.	AMATERSKA LIGA
Muggesana - Vesna
Jutrišnje gostovanje Vesne prav gotovo ne bo lahko, saj je Muggesana med ekipami, ki se borijo za obstoj in točke krvavo potrebuje. Tudi položaj Vesne pa prav gotovo ni rožnat, saj so Križani na repu lestvice in zaostajajo za Mug-gesano kar za 5 točk. Zato je povsem razumljivo, da je izid tega kola izredne važnosti za obe ekipi, saj zna odločati o bodočnosti obeh.
Križani se tega dobro zavedajo in zato gredo v Milje s trdnim namenom, da neporaženi _ zapustijo igrišče. Upoštevajoč položaj na lestvici, pa morajo startati na zmago, saj jim leta lahko še daje upanje za obstanek v ligi. Presenetiti Muggesano pa ne bo lahko, vendar ne smemo pozabiti, da jo je Vesna v prvem delu prvenstva že premagala. Kaže tudi. da Miljčani niso v najboljši formi, saj so v zadnjih dveh nastopih doživeli dva poraza.
2.	AMATERSKA LIGA
Libertas - Zarja
Po zadnjih uspehih je vzdušje v taboru Zarje na višku in zato so vsi še kar optimisti pred jutrišnjim gostovanjem, čeprav je. vsaj na papirju, zelo težko, vendar ne
brezupno. V povratnem delu prvenstva so se Bazovci razigrali v napadu in to je nadvse pozitivno, če upoštevamo, da se je jutrišnji nasprotnik v povratnem delu prvenstva izkazal z zanesljivo obrambo, ki je v šestih nastopih prejela samo dva gola. Torej bodo o usodi Zarje jutri verjetno odločali prav napadalci.
Opicina Supercaffe - Breg
Težek nastop čaka tudi Brežane, ki gostujejo pri ekipi, za katero zaostajajo le za eno točko. Obe enajsterici nista še na varnem, saj sta še vedno v skupini ekip, ki se borijo za obstanek. Opicina Supercaffe seveda računa na celotni izkupiček, s katerim bi se rešila s spodnjega dela lestvice. Brežani bi se na tem gostovanju zadovoljili tudi z eno točko, saj bodo morali na igrišče v okrnjeni postavi (Pe-roša in Samec sta namreč izključena).
Primorje - Kras
Ta derbi bo gotovo med najzanimivejšimi tekmami nedeljskega za-vrtljaja. Primorje, ki se nahaja na zgornjem delu lestvice, noče izgubiti stika z drugouvrščeno ekipo CGS, ki jo jutri čaka dvoboj z Zaulami, Kras pa je po zadnjih neuspehih res na prepihu, po-
leg tega pa njegova neposredna na-1 prvenstvu precej razočarala, saj sprotnika Domio in Olimpia, igra- so Tržačani v devetnajstih nastopih
ta doma in bi izkoristila vsak njegov spodrsljaj.
Borba za točke bo torej na Proseku precej ostra in zato bodo navijači gotovo prišli na svoj račun, kot v prvem derbiju v Repnu. ki se je končal pri neodločenem izidu 3:3. Tokrat pa delitev točk ne bi zadovoljila ne eno ne drugo ekipo. Sicer pa, če upoštevamo trenutno stanje na lestvici, bi morda tudi Krasu točka dobro zalegla, še zlasti glede na to, da ima trener Hafner težave s sestavo moštva. Vascotto je izključen, napadalec Ferfolja in vratar Paulin pa nista še popolnoma okrevala in zato je njun nastop v dvomu. Trener Primorja Kozina pa nima večjih težav Morda ga skrbi le to, da ekipa že dve nedelji zaporedoma ni nastopala. Poškodovan je le' Mi-kuš in zato bo Primorje verjetno igralo z običajno standardno postavo.
3. AL NA TRŽAŠKEM
S. Andrea - Gaja
Čeprav gajevci že dve nedelji zaporedoma niso igrali, mislimo, da zaradi tega «počitka» ne bi smeli imeti večjih težav. V goste gredo namreč k ekipi, ki je v letošnjem
...............MMIIIII.UMIH...Illlllllllllllllllll...........................................Mlll.m........III.
Tudi naši atleti posegajo po boljših mestih v državi
Pred kratkim so objavili državne lestvice za moške in ženske absolutne kategorije, ki se nanašajo na Preteklo sezorio. Uvrstitev na boljša mesta na teh lestvicah je za vrv kega atleta zanesljiv nokazatclj njegove vrednosti, vsaj v državnem merilu. To še posebno velja za šle vilčno skromne slovenske atlete, ki Pa so tudi tokrat posegli po boljših mestih. Irena Tavčar in Loredana Kralj sta s: uvrstili kt • v dveh di seiplinah, in sicer v disku in v krogli, v deseteroboju pa je Gorazd Pučnik zasedel 20. mesto.
državne lestvice za mošt :
100 m
L	P. Francesco Pavoni	10”36
200 m
L	Mauro Zuliani	20”80
400 m
1.	Mauro Zuliani	45’'26
800 m
1.	Carlo Grippo	1’45"86
1S00 m
1. Vittorio Fontanella	3’35"93
5000 m
1. Venanzio Ortis	13T9"19
10000 m
1. Venanzio Ortis	27'42”70
3000 m ovire
1. Mariano Scartccrini	8T3' 32
110 m ovire
1. Daniele Fontecchio	13”83
400 m ovire
1. Saverio Gellini	49 72
višina
1. Massimo Di Giorgio	2,30	m
palica
1. Mauro Barella	5,40	m
daljina
1. Marco Piochi	7,98	m
troskok
1. Roberto Mazzu.ato	16,74	m
krogla
1. Alessandro Andrtl	19,92	m
disk
1. Armando de Vincentis 61,14 m kladivo
1. G. Paolo Urlaado	75,56	m
kopje
1. Agostino Ghesini	82,52 m
deseteroboj
1. Sandro	Brogini	7496 točk
20. Gorazd	Pučr.ik (Bor) 6446 točk
hoja 10	km
1. Maurizio Damilano	39'21’'92
maraton
1. Gianni	Poli	2.U”19"
DRŽAVNE LESTVICE ZA ŽENSKE 1()0 m
1. Marisa	Masullo	11”47
200 m
1.	Marisa Masullo	23"22
400 m
1.	Eriča Rossi	52"50
800 m
1.	Gabriella Dorio	1’58”82
1500 m
1.	Gabriella Dorio	4’03”27
3000 m
1.	Silvana Cruciata	8’46”80
100 m ovire
1.	Patrizia Lombardo	13”52
400 m ovire
1. Giuseppina Cirulli	57”30
višina
1.	Sara Simeoni	1,96	m
daljina
1.	Sandra Anglesio	6,23	m
krogla
1.	Cinzia Petrucci	17,84	m
7.	Irena Tavčar (Bor)	13,22	m
9.	I /iredana Kralj (Bor)	12,80	m
disk
1.	Maristella Bano	56,00	m
8.	Irena Tavčar (Bor)	47,12	m
10.	Loredana Kralj (Bor)	46,20	m
TENIS
Barazzutti izločen
MONCHEN — Na mednarodnem teniškem turnirju v Munchnu je Italijan Corrado Barazzutti v drugem kolu izgubil proti čehoslovaku Šmidu v treh setih z izidom 6:2. 6:7, 6:4. V drugem srečanju tega turnirja je Južnoafričan Kriek pre magal Indijca Amritraja s 6:1, 7:6.
zbrali le 13 točk in so na 12. mestu lestvice. Gaja, ki je doslej doživela en sam poraz, bi zato morala jutri osvojiti celotni izkupiček.
GMT - Primorec
Težka naloga čaka Primorca, ki gostuje pri ekipi, s katero si deli sedmo mesto na lestvici. Razumljivo je, da bodo Trebenci skušali presenetiti naprotnika in s tem popraviti svoj položaj. Če pa bi jim to ne uspelo, ne bodo dramatizirali, kajti prav gotovo bi bili zadovoljni tudi z delitvijo točk, saj so Tržačani še kar homogena enajsterica.
3. AL NA GORIŠKEM
Juventina — Italcantieri
Jutrišnje srečanje v Štandrežu bo vsekakor zanimivo, saj se bosta srečali ekipi, ki od blizu zasledujeta prve na lestvici. Štan-drežci so v rahli prednosti, čeprav je treba vedeti, da je Italcantieri solidna ekipa, katero bo zelo težko ugnati.
Sovodnje — Azzurra
Sovodenjci imajo jutri priložnost, da se približajo Audaxu na 2. mestu lestvice. Drugouvrščena goriška ekipa bo namreč jutri igrala proti Capri vi, ki .je skupaj s Sovodenjci na 3. mestu. Neodločen izid ali poraz Audaxa ter zmaga Sovodenj-cev bi pomenila pomemben korak naprej za Marsonove varovance. Treba oa bo vsekakor zmagati. Mladost — Vermegliano
Kraševci imajo tokrat priložnost, da zbrišejo slab vtis, ki so ga pripravili na gostovanju v Podgori. V Doberdob pride namreč ekipa, ki ne bi smela Ferletičevim varovancem delati prevelikih težav, (pr)
NOGOMET
Kamerun le izenačil prot] Libiji
TRIPOLIS — V tretjem srečanju afriškega nogometnega pokala je enajsterica Kameruna igrala neodločeno brez gola proti Libiji in tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja, v katerega sta se iz prve skupine uvrstili Libija in Gana.
V prvih dveh srečanjih tega po kala .je Kamerun, ki bo na svetov nem prvenstvu v Španiji igral v isti skupini z Italijo, prav tako igral neodločeno, in sicer 1:1 s Tu nizijo in 2:2 z Gano.
bo derbi zanimiv in tudi prikazana odbojka na zadovoljivi ravni.*
Franko Drasič (Sloga): Za ta prvi derbi v drugem delu prvenstva smo se dobro pripravili. Nastopili bomo z najmočnejšo postavo. Po prvih dveh, lahko bi rekli u-vodnib nastopih v drugem delu prvenstva, sta sedaj na vrsti dve odločilni tekmi: danes proti Bregu v Dolini ter 27. t m. proti AUSA Pav v Červinjanu. To sta ključni tekmi, glede na to, da smo pred tednom dni z gladkim 3:0 premagali Colloredo, ki dotlej še ni doživel poraza. Po uvodnem ne preveč spodbudnem nastopu z Vivilom smo s Colloredom igrali res odlično. Po samo dveh nastopih je odpadla tudi Julia in tako bo končni obračun med nami in dobro poznanimi nasprotnicami AUSA Pav.
Poudaril bi še, da je drugi del prvenstva za nas nekoliko lažji, ker igramo tri tekme doma in dve v gosteh.*
Naš tretji zastopnik v tej konkurenci, ki igra v skupini za obstanek, je odlično pričel, saj je slavil dve zmagi s 3:0. Kontovelke bodo gostile Volley club iz Trsta, ki je tudi še nepremagan, toda igral je z na.jslabšima nasprotnikoma v skupini.
ŽENSKA B LIGA
Za oba naš'a drugoligaša napovedi niti tokrat niso najbolj ugodne. Nabrežinke bodo doma igrale z vodečim CUS iz Padove brez Pernarčičeve, Škerkove in G. Le-giševe. Tržaški Bor Intereuropa gostuje v Spinei in brez Kusove in Glavinove nima možnosti za uspeh.
V	moški C-l ligi imajo odbojkarji Bora JIK Banke enkratno priložnost, da končno pospravijo prvi par točk. Gostili bodo Volpato iz Ca-stelfranca Veneta, ki ima dve točki in je premagal borovce doma.
Oba goriška zastopnika, ki nasto pata v D ligi — 01ympia Terpin in Juventina Belca — bi morala osvo jiti drugi par točk. V isti ženski konkurenci Bor ne more računati na uspeh proti Libertasu iz Marti gnacca, Sloga bi morala z Interjem pospraviti tretji par točk, izenačen pa bo spopad med Lucinicom in Bregom.
V 1. moški diviziji se bosta spo prijela Bor in Prevenire, velika tekmeca za osvojitev prvega mesta v skupini. Kras bo gostil VM, ki ne bi smel pripraviti presenečenja
V	1. ženski diviziji bosta tokrat na sporedu kar dva slovenska derbija: nepremagani Kontovel je fa-
vorit proti borovkam. Kontovel pa proti Bregu. Slogašice bodo tudi tokrat skoraj gotovo zgubile, ker so odbojkarice Vivai Busa objektivno boljše.	G. F.
; 15.00 na Proseku: Primorje -Kras; 15.00 na Opčinah: Opicina Supercaffe - Breg;
3. AMATERSKA LIGA
8.15	na Opčinah: S. Andrea - Gaja; 8.00 v žavljah: GM - Primorec;
15.00	v štandrežu: Juventina - Italcantieri; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Vermegliano:
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Repnu: Kras - Fortitudo;
12.00	v Žavliah: Zaule - Gaja;
NAJMLAJŠI
10.30 v Trstu, Kampanele: Cam-panelle - Breg; 12.30 v Trstu. Ulica Flavia: Olimpia - Zarja: 12.00 na Proseku: Primorje - Triestina; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontovel - Po-lctj
PROPAGANDA
12.45 v Miljah: Inter Milje - Bor;
KADETI
12.00	v Trstu, Športna palača: Inter 1904 - Bor:
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel - Breg;
11.00	v Trstu, «1. maj*: Bor - Sokol;
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 15. MARCA 1982
KOŠARKA
MLADINSKE IGRE - DEČKI
17.15	v Trstu: Cankar - Levstik.
BOKS
Adinolfi ohranil naslov
ROSETO DEGLI ABRUZZI - Do-menico Adinolfi je ohranil italijanski naslov v težki kategoriji. Sinoči je namreč po točkah, sicer zelo tesno, premagal izzivalca Rinalda Pelizzara.
UMETNOSTNO DRSANJE
Hamilton že drugič prvak
KOPENHAGEN - Američan Scott Hamilton .je že drugič osvojil naslov svetovnega prvaka v umetnostnem drsanju. 2. je bil zahodni Nemec Schram, 3. pa Kanadčan Poč-kar.
PLAVANJE
Svetovni rekord Salnikova
MOSKVA — NDR vodi proti SZ s 65:55 po prvem dnevu meddržavnega plavalnega srečanja (v 50-metrskem bazenu). Sijajen rezultat je dosegel Sovjet Vladimir Sal-nikov, ki je preplaval 400 m v času novega svetovnega rekorda 3’49”57. Nemec Woithe na je postavil nov evropski rekord na 100 m s časom 49”95.
KOLESARSTVO
Tirensko — Jadransko morje
CERENOVA COSTANTICA — Danes se bo začela tradicionalna kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Tekmovalci bodo morali prevoziti 7,7 km dolgo pred-etapo na kronometer, nato pa bo na vrsti 199 km dolga etapa do Chian-ciana.
Skupno bo nastopilo 21 moštev i 204 tekmovalci.
DANES NA STADIONU «1. MAJ*
Prvi del turnirja med dvema ognjema
Danes popoldne se bo ob 15. uri začel na stadionu «1. maj* v Trstu turnir v igri med dvema ognjema, katerega organizira Športna šola Trst v okviru letošnje otroške olim-piade.
Danes bo nastopila druga kvalifikacijska skupina in sicer Milje, Gregorič - Stepančič in Grbec.
DREVI OB 20.30 NA LJUBLJANSKEM RADIU
^Spoznavajmo svet in domovino»
Kviz oddajo prirejata RTV Ljubljana m mladinski odbor SKGZ
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvesč« da bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. razvoj odbojke v zamejstvu; 2. podatki o organizaciji revivala; 3. razno.
V Gorici bo drevi prvič na sporedu radijska kviz oddaja Spoznavajmo svet in domovino* ki jo prirejata RTV Ljubljana in mladinski odbor SKGZ. Nastopile bodo ekipe mladinskega centra iz Gorice, mladinskega odseka KD Jezero iz Doberdoba, mladinskega odseka KD Sovodnje in OK ZSMS iz Nove Gorice. Zlasti prisotnost Novogoričanov podčrtuje, da so bili stiki med mladimi iz obeh Goric uspešno navezani.
♦Spoznavajmo svet in domovino* .je radijska kviz oddaja, podobna na primer kviz oddaji tržaškega radia «Med dvema ognjema*, v kateri nastopajo razne slovenske šole.
Ekipe bodo odgovarjale v glavnem na vprašanja o našem zamejskem športu oziroma na vprašanja na podlagi knjige «Telesna kultura med Slovenci v Italiji*, ki jo je napisal prof. Aldo Rupel in ki .jo je lani izdalo Založništvo tržaškega tiska. To se pravi, da bo danes priložnost, da se ravno s pomočjo te radijske odda.je razširi problematika in informiranje o naši te lesnokulturni dejavnosti preko ra dijskih valov tako v zamejstvu kot povsod v matični domovini Po drugi strani pa bo to lepa priložnost, da preverimo, koliko so mladi poučeni o naši telesni kulturi. To naj ne bi veljalo samo za na
Iz-
stopajoče. ki bodo morali odgovarjati, ampak tudi za vse tiste, ki bodo oddajo spremljali v dvorani ali pri radijskih sprejemnikih.
Poleg vprašanj s športnega področja, bodo ekipe govorile tudi o aktualnih temah, ki pa bodo povzete iz Primorskega dnevnika (številke zadnjega meseca). V oddaji bo poleg kviz tekmovanja tudi vrsta zabavnih točk ter nastop nekaterih znanih slovenskih pevcev. Zabave torej danes ne bi smelo manjkati.
Prireditev bo v goriškem Kulturnem domu s pričetkom točno ob 20. uri in jo bo neposredno prenašal ljubljanski radio, (ik)
Pri Bregu dobro skrbijo za svoj ženski odbojkarski naraščaj
ALGHERO — Letošnje svetovno jadralno prvenstvo razreda laser bo od 9. aprila do 1. maja v Al-gheru. Nastopilo bo 240 posadk iz 30 držav. Za svetovno prvenstvo bo štelo 45 regat.
OBVESTILA
:... ..............
ZSŠDI
obvešča, da je SK Kranjska gora antiripiral datum veleslaloma »Treh dežel*, ki je bil predviden za jutri, 14. marca, na danes, 13. marca.
• * «
ŠD Breg
priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Odhod iz Doline ob 5.45, iz Boljunca | ob 6. uri in iz Boršta ob 6.15. i Vpisovanje v ponedeljek in torek v I telovadnici v Dolini od 20.30 do 22. ure.
* * *
SPDT
vabi smučarje v nedeljo, 21. marca, na tekmovanje uKanin 82» na Nevejskem sedlu. Vpisovanje za avtobus na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 17. t.m., za tekmovalce pa na sedežu društva v torek, 16. t.m., od 19. do 20. ure.
t * •
ŠZ Bor -košarkarska sekcija
obvešča, da bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije.
* # #
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 16. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. Na dnevnem redu: tečaj za začetnike in trenerje.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200,00.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOlT 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
13. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
.	Član italijanske
IZIT	zveze časopisnih
|Trst	založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO l/ SLOVENIJE
Devizni trg ali samoupravljanje
Posojila, ki jih je Jugoslavija najemala zato, da bi kar najbolj pospešila gospodarski raz voj, da bi se torej čim hitreje izkopala iz gospodarske nerazvitosti, je treba hitro vračati. Cena sposojenega denarja namreč zaradi zdaj šnjih razmer na svetovnem denarnem trgu — zlasti Reaganove gospodarske oz. denarne politike - izredno hitro narašča in Jugoslavija bo morala letos samo za obresti za sposojen de nar v tujini zbrati in plačati precej več kot 2 milijardi dolarjev. To pa je glede na jugoslovanski izvoz velikanska vsota. Lani je namreč celotno jugoslovansko gospodarstvo izvozilo za nekaj več kot 10 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo treba dati letos vsaj petino ce lotnega izvoza za povračilo obresti.
Če bi imela Jugoslavija v trgovskem oz. bla govnem poslovanju s tujino presežek, to še ne bi bilo tako hudo breme. Toda zaradi močne navezanosti jugoslovanskega gospodarstva na uvoz (normalno lahko teče proizvodnja v Jugoslovan skih tovarnah le, če Jugoslavija kupi v tujini precejšnje količine reprodukcijskega materiala, surovin in energije, hkrati pa mora vsako leto kupiti tudi precej tuje opreme in tujega znanja, če hoče biti gospodarsko konkurenčna tu jim tekmecem) je silno težko zbrati dovolj deviz za odplačevanje posojil in obresti od teh posojil. Zato je seveda razumljiva zahteva zvezne vlade, da letošnji devizni primanjkljaj ne bi smel biti večji kot pol milijarde dolarjev. Tudi. če bo ta cilj dosežen, bo težko odplačati vse denarne terjatve.
Tega se vladni gospodarstveniki dobro za veda jo, zato so z veliko vztrajnostjo iskali po moč pri mednarodnem denarnem skladu in jo tudi dobili. Ta sklad bo Jugoslaviji posodil nekaj več kot dve milijardi dolarjev (prvi del posojila je menda že izplačan), ki naj bi. kot je bilo rečeno, pomagali pri stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva, če to trditev nekoliko po svoje zasučemo. lahko rečemo tudi takole: posojilo naj bi pomagalo odplačevati dol gove. ki jih ima Jugoslavija v tujini, in obresti za te dolgove.
Ob taki devizni suši je seveda razumljivo, da se v Jugoslaviji vedno znova odpira vprašanje, kdo naj gospodari z devizami. Ker je u-veljavljeno načelo, da z dohodkom gospodari delavec in da delavec sam odloča, kako bo uporabil ta dohodek, je razumljivo, da naj bi gospodaril tudi s tistim dohodkom, ki ga iztrži pri prodaji blaga in storitev na tujem. To pa pomeni, da je delavčeva avtonomna pravica, da lahko gospodari tudi z deviznim dohodkom oziroma z devizami, ki jih je zaslužil z izvozom. Ali preprosteje rečeno: tovarne, ki izvažajo, lahko same gospodarijo z devizami. Lahko jih prodajo drugim podjetjem, lahko zanje uvažajo, lahko jih prodajo bankam in podobno. Vendar velja to načelo samo delno. Ker država potrebuje za svoje normalno delovanje tudi devize, in ker mora sama tudi uvoziti marsikaj tistega, brez česar ni mogoče (zdravila na primer), po djetja del deviz odstopajo državi. Velja sistem, da delež, ki ga je treba odriniti državi, določajo v vsaki republiki posebej. Tako je npr. lani veljalo v Sloveniji, da so podjetja obdržala 65 odstotkov zasluženih deviz, 35 odstotkov pa je pobrala republika.
Seveda pa bi bilo to načelo zelo togo. če b. z devizami razpolagal samo izvoznik. Sestava gospodarstva je namreč taka. da nekatera podjetja lahko veliko izvozijo, za uvoz pa ne potre bujejo veliko deviz (takšna so naprimer lesno predelovalna podjetja, ki veliko izvažajo, uva žajo pa le stroje in opremo ter lake, lepila in podobno). Taka podjetja imajo velike devizne presežke. Druga podjetja, žal je teh večji del. pa morajo veliko več uvoziti, kot lahko izvozijo. Teli deviz neprestano primanjkuje. Zato je bila organizirana samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (siseot). v okviru katere se posamezne enote proizvajalcev dogovorijo tudi o tem. kako bi si porazdeljevali devize.
Ta sistem dogovarjanja še ni povsem stekel, zato se zdaj v siseotu dogovarjajo zlasti o u-voznili omejitvah, ali morda bolje rečeno: sprejemajo uvozne omejitve, ki jim jih »zapoveduješ, republiška ali zvezna vlada.
Kljub temu podjetjem, ki so veliki izvozniki, še vedno ostane precej deviz, drugim pa jih seveda jako primanjkuje. Zaradi tega bi morale te devize kar se da hitro krožiti, služile pa naj bi tudi močnejšemu povezovanju posameznih po djetij. Podjetje, ki ima devize, naj bi jih od stopalo onemu, ki devize rabi, v zameno pa bi dobivalo potreben material in bilo soudeleženo pri dobičku, ki ga naredi podjetje s tem, ko o-brača tuj denar. Za boljše razumevanje mora mo postreči s primerom: turistične in gostinske organizacije naj bi, naprimer, odstopale devize kmetijskim organizacijam, ki bi lahko kupile /a devize rezervne dele za kmetijsko mehani zacijo, gnojila in škropiva ter še kaj. česar ni
mogoče dobiti doma, v zameno pa bi pod u-godnimi pogoji zagotovile določene količine pri delkov. V samoupravni terminologiji poimenujejo takšne povezave: združevanje deviz na dohodkovnih temeljili.
Take povezave so se močno razrasle, toda zaradi hudega pomanjkanja deviz se je še bolj razrasla druga oblika: preprodaja deviz. Podje tje, ki je devize nujno rabilo, je pripravljeno devize kupiti tudi po mnogo višjem tečaju, kot pa je uradni. Celo za 50 odstotkov ali celo za 80 odstotkov dražje. Takšnega prekupčevanja je zelo veliko — menda se v zadnjem času nekoliko umirja — toda enako močan je bil tudi obraten proces. Podjetja, ki izdelujejo surovine ali se stavne dele. so začela zahtevati, da jim kupci del plačil poravnajo v devizah, če to niso ho teli storiti, so jim prodajo ustavili. Taki pojavu so posledica nekakšnega divjega deviznega trga, na katerem deviz neprestano primanjkuje. In kei' deviz primanjkuje, jih je mogoče dobro pre prodajati. In ker na trgu manjka blaga, ga je mogoče prodajati tudi za devize, čeprav je uradno plačilno sredstvo v državi dinar.
Vsi ti pojavi vznemirjajo jugoslovansko javnost na različne načine. Velikim izvoznikom tak sistem, čeprav jim pobere veliko deviz, godi, kdor pa je odvisen od uvoza, pa nerga. Vse te pojave bi lahko precej odpravili, če bi imeli v Jugoslaviji pravi, resničen devizni trg, da bi si na njem laliko devize kupil tisti, ki ne more brez njih, ali pa če bi samoupravno poslovanje močno preprečili.
Devizni trg uradno sicer še obstaja, v resni ci pa ne več, ker na tem trgu ni deviz. Zato si precejšen del Jugoslavije prizadeva da ta trg ponovno oživi, pri čemer zahtevajo, naj država devize enostavno pobere od podjetij (tem podjetjem naj bi sicer priznavali v zameno za devize uvozne pravice). Povsem logično pa je. da te devize ne bi bile povsem na razpolago kupcem, pač pa bi z njimi država odplačevala dolgove in poravnala državne in splošne obveznosti do tujine. Tu pa je zraslo jabolko spora med posameznimi republikami ter med nekaterimi republikami in državo.
Na silo vzpostavljen devizni trg (torej, če bi morali devize obvezno prodajati državi) bi povzročil, da bi se sesul ves do zdaj zgrajen samoupravni sistem gospodarjenja z devizami. Namesto podjetij bi postala gospodar nad devizami država. Tako vlogo je v preteklosti država že imela in izkušnje kažejo, da ni bila dober gospodar in kar je še slabše — lastila si je zaradi tega preveč pravic. Toda takega sistema ne kaže zavračati samo zaradi tega. Naj-ognjevitejši zagovorniki takšnega deviznega trga so namreč tisti, ki imajo največ dolgov v tujini. Zagovarjajo ga zato. ker vedo, da bo potem njegove dolgove odplačevala država. To pa ne bi bilo prav, kajti povsem izenačeni bi bili tisti, ki so tuj denar dobro naložili in oni. ki so s posojili slabo gospodarili. Načelo dobrega gospodarjenja bi bilo razvrednoteno, če dolga ne bo vračal tisti, ki ga je vzel.
Vendar so nevarnosti še drugačne. Ker po djetja ne bodo mogla gospodariti s svojimi de vizami, lahko pade zanimanje za izvoz. Zdaj podjetja izvažajo čedalje več zato. da lahko tudi uvažajo; potem pa bodo pritiskala na devizni trg, kar seveda pomeni, da deviz ne bo nikoli dovolj za vse, kar spet lahko povzroči različne m hude spore. Poleg tega pa republike že zdaj zbirajo devize za vrsto skupnih re či: za nakup nafte, koksa, za zdravila, deter gente, za umetna gnojila, za opremo, za kavo. za kulturo, izobraževanje, zdravstvo, znanost, za JLA itd. Precej od tega se sicer združuje v zvezi, toda zdajšnji sistem je veliko bolj samoupraven, kot pa bi bil tisti, ki bi ga prinesel devizni trg oziroma kot ga predlagajo.
Iz vsega omenjenega se da seveda takoj u gotoviti, da je prav Slovenija, kot zelo močan izvoznik, velik nasprotnik nekakšnega klasične ga deviznega trga. Zaradi velikega deviznega učinka, ki ga prinaša turizem, tudi Hrvatska nasprotuje zamislim o takšnem deviznem trgu. Toda pritiski z nasprotne strani so očitno zelo hudi, sicer ne bi predsednik slovenskih komunistov France Popit javno polemiziral s ti stimi, ki zagovarjajo ustanovitev deviznega trga in tistimi, ki trdijo, da Slovenija blokira vsakršno razpravo o deviznem trgu.
Gre res samo za razpravo o deviznem trgu? Da. Vendarle je v ozadju vseh teh razprav najpomembnejše vprašanje tisto o plačevanju dolgov. Posamezne republike se namreč nočejo sprijazniti z nekdanjim načinom, da bo tuja posojila najemal vsak, odplačevali pa skupaj vsi, kajti tak način ne pospešuje dobrega gospodarjenja in lahko povzroči celo hude politične težave. Zato bo bitka okoli deviznega trga verjetno še precej vroča, izhod pa bo gotovo vplival na marsikatero (tudi politično) odločitev v razvoju samoupravnega socialističnega sistema.
JOŽE PETROVČIČ
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Obveščamo ms, da smo letos pripravili naslednja romanja:
FATIMA:
odhod 15.4., 4 dni - letalo GRČUA:
Po poteh apostola Pavla, odhod 23.4., 8 dni — vlak avtobus LOURDES:
odhodi 13.4., 20.4., 27.4. in 11.5., 6 dni — avtobus RLM:
odhod 10.5., 4 dni — avtobus LOURDES JESENI: odhodi 30.9. — dva dni, 1.10 in 3.10. — tri dni — letalo
Vse informacije, programi in prijave so pri KOMPAS, turistična agencija, Ljubljana, Pra; žakova 4, telefon: 061/327-761 tov. VValias Darinka.
OB GADAFIJEVEM^ OBISKU VAVSTRUI_
AVSTRIJSKA INDUSTRIJA PRIČAKUJE DONOSNEJŠE SODELOVANJE Z LIBIJO
Povečali bodo izvoz tehnologije - Gadafi napada Reagana
DUNAJ — Medtem ko se skrajšani obisk libijskega voditelja Ga dafija v Avstriji bliža koncu, fi nančni in gospodarski krogi že proučujejo morebitne posledice večjega avstrijsko-libijskega trgovinske ga in gospodarskega sodelovanja. Za industrijo je napoved o večjem izvozu avstrijskega blaga v Libijo razveseljiva vest. Trenutno .je tre ba še sestaviti podrobne načrte te ga izvoza. Kot kaže bo največji ko ristnik jeklarna Voest. tudi napra ve za pridobivanje pitne vode i ' morja, ki jih izdeluje obrat Sim mering. so za Libijce zanimive, bržkone pa bi Tripolis rad uvažal tudi avstrijsko orožje, predvsem Ste.vrjeve lahke tanke.
Ob vseh teh za industrijo razveseljivih načrtih se je nekoliko za taknilo pri plačevanju. Libija bi rada uvoženo blago plačevala z nafto in ne v devizah To bi še nekako šlo, bolj vprašljiva je ponudba. da bi Libija povečala iz voz svoje nafte. Finančne kroge, ki so upali, da se bo trgovinska izmenjava povečala samo enostransko in bi tako zmanjšali avstrijsko-libijski trgovinski primanjkljaj, ta ka ponudba ne razveseljuje. V pr. vi vrsti bi Avstrija tako postala še bolj odvisna od libijske nafte, finančne kroge pa predvsem moti. da je libijska nafta med najdraž-iimi v svetu. Libiia hoče namreč 36.5 dolarja za sod nafte, medtem ko stane sod nafte podobne kakovosti na svetovnih tržiščih le 31.5 dolarja.
Poieg gospodarskih in finančnih vprašanj pa je Gadafijev obisk v Avstriji sprožil kopico političnih zapletov in polemik. Opozicijska ljudska stranka je obisk dosledno bojkotirala. Krnskemu očita, da je v državo povabil najhujšega ameriškega sovražnika in zaščitnika mednarodnega terorizma Za Kreiske ga so to nedokazljive obtožbe, Gadafi pa je na predvčerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da jt najhu.jši terorist prav Reagan. Id s svojo napadalno politiko ogroža mir v svetu. Libijski voditelj .je pred časnikarji mahal z domnev nim Reaganovim pismom, ki naj bi vsebovalo le »nizkotne grožnje*.
Gadafijev obisk v Avstriji je do sedaj obsodil le Izrael, lu obtožuje Kreiskega »nemoralnosti in oportunizma*. Avstriiski kancler, ki ie židovskega rodu. si ne dela prevelikih skrbi za take izpade, sai so mu isto očitali tudi ob Arafatovem obisku na Dunaju.
Na sliki (telefoto AP): libijski voditelj Gadafi razkazuje domnevno Reaganovo pismo.
PO NEMIRIH V PRIŠTINI IN DRUGIH MESTIH
Stališče ZK Kosova o zadnjih dogodkih
Pri sovražnih akcijah je sodelovalo kakih 500 študentov, med njimi je bilo kakih 50 najbolj agresivnih
OSLO — Dvomotorno potniško letalo, ki je prevažalo 15 oseb je izginilo kakih 80 kilometrov vzhodno od Severnega rta. Norveške oblasti se bojijo, da je letalo strmogla vilo in da so potniki pri tem umrli. Kaže, da so v morju, tam, kjer bi letalo moralo strmoglaviti, opazili razbitine in oljne madeže, vendar za sedaj še niso ugotovili, ali gre za razbitine letala.
PRIŠTINA — Na sinočnji seji je pokrajinski komite ZK Kosovo pod predsedstvom Veli Deva proučil položaj, ki je nastal po sovražnih akcijah, ki so bile v četrtek v Prištini, Suvoj Reci in Podujevu, katere so povzročile skupine protirevolucionarnih elementov iz pozicij albanskega nacionalizma in iredentizma.
Med aktivisti, ki so razbili sovražno skupino so bili predsednik OK ZK Jetulah Gasi, predsednik občinske zveze sindikatov Bahtijar Citaku, predsednik OK SZDL Aziz Dobrois ter pokrajinski aktivisti: izvršni sekretar v predsedstvu PK ZK Kosova Rahman Dedaj in predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Kosova Sukrije Ejupi. Aktivisti so poskušali demonstrante
PO PREDVČERAJŠNJEM IZBRUHU RAZKAČENIH FRANCOSKIH VINOGRADNIKOV
Francoske stranke izrabljajo vinsko vojno v volilne namene
Neogolisti obtožujejo vlado, da ni sposobna zaščititi interesov francoskih kmetov Zagovor «komunističnega milijarderja» lastnika večine delnic napadenega podjetja
PARIZ — Predvčerajšnji cestni bloki francoskih vinogradnikov in še posebej razstrelitev dveh večjih rezerjev Francoske kmetijske ustanove v Seteju v južni Franciji, v katerih je bilo spravljenih 60.000 hektoliterov italijanskega vina. so dali nov zagon vinski vojni med Francijo in Italijo. Vendar tokrat niso sprožili le izmenjavo ostrih diplomatskih not med Rimom in Parizom, ampak so dvignili tudi oblak polemik med francosko opozicijo in večino. Kregajo pa se tudi v sami vladni večini.
Akcija razkačenih francoskih vinogradnikov. ki ne morejo zaradi ostre konkurence italijanskih vin po ugodni ceni plasirati svojih pro duktov na domačem trgu. se vse bolj spreminja v predvolilno obtoževanje in celo podtalno obračunavanje med strankami.
V volilni kampanji pred nedeljskimi departmajskimi volitvami ie predstavnik neogolistične stranke, Bernard Ponts obtožil sedanjo večino. da ni sposobna učinkovito zaščititi francoskih kmetov in da se je prav s prevzemom oblasti socialistov in komunistov povečal uvoz italijanskega vina. Opozicijski in tudi nekateri socialistični časopisi poudarjajo, da .je največji delničar Francoske vinske ustanove, ki jo obtožujejo, da je največji uvoznik italijanskega vina »komunistični milijarder* Jean Baptiste Doumeng. Le ta je včeraj zelo ostro ožigosal napad na njegovo podjetje in ga je označi! kot golo nolitično provokacijo. V Seteju delujejo še štiri do djetja. ki uvažajo italijansko vino.
Zato se sprašuje zakaj so vinogradniki napadli prav njegovo podjetje, ki se .je najbolj prizadevalo, da bi jim olajšalo težave v sedanjem kriznem obdobju.
Evropski parlamentarec Ernma-nuel Maffre Beuge. ki je Pil izvoljen kot neodvisen na listi komuni stične partije prav na območju kjer je prišlo do najostrejših protestov vinogradnikov, je prav tako izjavil, da je treba zadnja nasilna dejanja vsekakor povezati z volilno kampanijo. Napad na ionske rezer-varje Francoske kmetijske ustanove na.i bi namreč organizirali kmetje, ki sodelujejo s socialističnim sindikatom.
K notranjim polemikam oicros vinske vojne je prispeval tud' predstavnik naDadenega podjetja, ki je povedal, da uničeno vino ni bilo italijansko ampak francosko.
Francoska vlada je sicer tokrat sprejela odločno stališče r.roti nasilnim vinogradnikom. Premier Mau-roy je celo napovedal, da bo sod stvo sprožilo postopek proti udele-I žencem v napadu na Francosko kmetijsko ustanove. Obenem je obsodil tudi velik odmev ki so temu dogodku dala sredstva množičnega obveščanja.
n:
menghi capecchi
PRODAJA
NA DEBELO MATERIALOV za gradbeno tehnologijo • zastopništva
TRST - UL. BUONARROTI 14 TEL. 72 82 80
Keramika - sanitarije - priključki ključavništvo - moquette oprema za kopalnice - ogrevanje
IZREDNO VSE PO PRODAJNI CENI NA DEBELO
Sergej Kraigher sprejel Todorova
BEOGRAD — Predsednik pred sedstva SFRJ Sergej Kraigher ie včeraj sprejel predsednika narodnega sobraja LR Bolgarije Stanka Todorova, s katerim so bili tudi člani bolgarske parlamentarne delegacije in bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji Rajko Nikolov.
Med daljšim oriiatel iškim pogo vorom, ki se ga ie udeležil tudi predsednik skupščine Jugoslavije Dragoslav Markovič, je Todorov govoril o gospodarskem razvoju Bolgarije in o novih oblikah gospodarskega upravljanja. Obojestransko je bila poudarjena želja da bi se še naprej razvijale sodobne oblike sodelovanja med gospodarstvoma obeh držav. Sergej Kraigher je dejal, da vsestransko in obojestransko koristno sodelovanje tudi omogoča. da postaja jo znane razlike in problemi manjša ovira in da se ob ugodnejših pogojih rešujejo z dobro voljo obeh strani.
IIIIIIMII11111 llllllllllllllll II IIIIIIIIIIIIUIIl Milinimi Ulil IIIIIIIUIIMUIIIIIIIIIIIJIHMIIMIM lllll MII mi llllillllllllllt
V ZVEZI Z IZGRADNJO TERMINALA ZA PREMOG
Delegadja iz A vstrije obiskala koprsko luko
Prijateljsko vzdušje in želja po tesnejšem sodelovanju
KOPER — Včeraj so koprsko lu I Geselschaft iz Dunaja dr. Fremuth ko obiskali predstavniki iz Avstri- s sodelavci, dr. Neumannom in ma
je, generalni direktor energetskega združenja Osterreirhische VVerbund
DRAGULJI
LA SELETTIVA DEL MOBILE
Ul. Aquileia, 63 (cesta za Gradež) tel: 0431 /2675 ČERVINJAN (UD)
Velika prodaja
pohištva v izložbi in v skladišču po resnično ugodnih cenah.
2000 m2 razstavnega prostora z veliko izbiro sprejemnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, poročnih spalnic, otroških sob, vhodov, omaric, sestavljenih kuhinj ter
originalnih orientalskih preprog.
EDINSTVENA PRILOŽNOST!	NE ZAMUDITE!
Brezplačna dostava in montiranje
<s . . S/. (S .
• Vfr/err/
/ee/ee' (y< vi/ex~xes
JKiS
/Z/6/6V7
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A. Soroce
DOXA
TUttpfdbttk
TRST
UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel 60 25?
gistrom Bruchbacherrjem, katere sta sprejela namestnik predsednika KPO Luka Koper Dujc s sodelavci in direktor energetsko industrijske cone Koper Ciril Habe s sodelavci.
Namen obiska delegacije iz Avstrije je seznaniti se z ustanovitvijo poslovne skupnosti energetsko industrijske cone Koper in izgradnjo terminala za premog v koprski luki. Gostje iz Avstrije se se zani mali zlasti za potek izgradnje tega terminala in za servis, ki ga bo luka nudila v zvezi s prevozom premoga skozi koprsko luko proti Srednji Evropi, Izrazili so željo za dolgoročno sodelovanje s koprsko luko in za sofinansiranje izgradnje druge faze terminala za premog, ki bo končan do 1. 1985. V luki bodo dnevno raztovorili iz ladij in naložili na vagone 20 do 25 tisoč premoga, ozi roma 4,5 milijona ton letno. Govor je tekel tudi o izgradnji prvega dela kontejnerskega terminala in o sredstvih, ki so za to fazo izgradnje zagotovljena. Celotna izgradnja prve faze bo najbrž končana v začetku 1984. leta, ko bo dnevni pretovor premoga v Luki Koper 8 tisoč' do 10 tisoč ton oziroma 1.5 milijona ton letno. Na tem terminalu bodo lahko pristaiale ladje od 80 tisoč do 150 tisoč ton nosilnosti.
Sestanek z avstrijsko delegacijo je potekal v prijateljskem vzdušju in obojestranski želji za uspešno so delovanje pri prevozu premoga in drugih razsutih tovorov skozi kopr sko luko za potrebe Avstrije. Gostje so si ogledali luko in gradbi šče terminala zn premog kot tudi energetsko industrijsko cono. ki znaša 1600 hektarjev površine in io sestavlja 13 podjetij s področje industrije, pomorskepa in železniške ga prometa.
ZORAN VLAJIČ
zaustaviti s prepričevanjem, kar ni pomagalo, zato je prišlo do fizičnega obračunavanja. Aktivisti niso ostali brez posledic in podpludb (Citaku je težje poškodovan) toda u-speli so razbiti povzročitelje neredov.
Pokrajinski komite ocenjuje da ni izključena možnost nadaljevanja sovražne dejavnosti in je sklenil vsestransko ukrepati na področju varnosti in samozaščite, tako da bo vsaka sovražna akcija v prvi vrsti razbita z notranjimi silami okolja. Prav tako je potrebno delovne ljudi in občane pravočasno obveščati o položaju, namerah in ciljih sovražnika. Z bojem proti vsem dezinformacijam in špekulacijam, katerih cilj je slabitev budnosti je treba o-nemogočiti ustvarjanje nezaupanja, zaostrovanja mednacionalnih odnosov, nadaljnje širjenje vseh oblik nacionalizma in se odločno zavzemati za krepitev bratstva, enotnosti, sožitja, enakopravnosti in varnosti v socialistični samoupravni skupnosti. Zveza komunistov, delovni ljudje in občani Kosova imajo v boju proti sovražnemu delovanju polno podporo vseh naprednih sil v SR Srbiji in socialistični samoupravni Jugoslaviji, poudarja sporočilo.
Rektor univerze v Prištini dr. Mi-nir Duši in predsednik akcijske konference ZK dr. Redzep Gasi, sta na včerajšnjem sestanku povedala, da je v predvčerajšnjih sovražnih akcijah delovalo okoli 500 študentov in da je bilo med njimi okoli 50 najbolj agresivnih. Aktivisti z univerze, ki so jih skušali pomiriti, so se morali umakniti pred brutalnostjo sovražnih elementov, med katerimi je bilo nekaj tudi oboroženih. Na včerajšnjem sestanku na prištin-ski univerzi so tudi povedali da se je pouk v največjem številu visokošolskih ustanov predvčerajšnjim odvijal normalno in da je največje število od 27.0CO rednih študentov kosovske univerze na poziciji politike ZKJ in socialističnega samoupravljanja. Ker pa so med visoko šolci tudi sovražno nastrojeni elementi. je nujno dosledno, izvesti proces ideioonolitične diferenciacije.
Republiški sekretar za notranje zadeve SR Srbije Viobran Stanojevič je med drugim poudaril, da je sovražnik uspel pozvati k neredom nekaj sto učencev v Prištini, Suvoj
Rekordna izmenjava med SFRJ in Italijo
UMAG — Jugoslovanska de legacija mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki se je sestal včeraj v Umagu, je ugotovila, da je medsebojna izmenjava med državama lani prvič dosegla vrednost dveh milijard in sto milijonov do larjev. Jugoslovanska podjetja so izvozila v Italijo za več kot milijardo dolarjev blaga in reprodukcijskega materiala, kar je 35 odst. več v primerjavi s 1980. letom. Tudi maloobmejni promet je s 170 milijardami skupne vrednosti presegel vsa najbolj optimistična predvidevanja.
V polovici meseca aprila bo v okviru spomladanskega medna rodnega sejma v Zagrebu pomembno srečanje med gospodarskimi operaterji iz Jugo slavije in Italije, ki bodo med drugim preučili ukrepe, ki naj bi jih sprejeli za okrepitev tehnično industrijskega sodelovanja, zlasti kar zadeva maloobmejni promet. Včeraj so tudi podprli zamisel o ustanovitvi posebne komisije za o-krepitev gospodarske izmenjave med obmejnimi območji.
(eo)
Reci, Obiliču in Podujevu, ni mu pa uspelo izzvati množičnih neredov, v prvi vrsti zato, ker so se mnogo bolj kot prej postavile po robu sile samozaščite.
Veljko Markovič je v skupščini SR Srbije med drugim povedal naslednje: izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova se povečuje že od leta 1961. vrb je doseglo po letu 1968, še posebej pa od 1971 do 1981 leta. V skupnem številu prebivalcev Kosova se je delež Srbov zmanjšal od 23.55 odstotka v letu 1961 na 13,2 odslotka v lanskem letu. V istem obdobju se je delež Črnogorcev zmanišal od 3,9 na 1.9 odstotka, de lež Albancev pa sc je povečal od 67,07 na 77,5 odstotka, (dd)
RIM — Trinajst žensk, ki bi morale včeraj prekiniti nosečnost v rimski polikliniki, je moralo najprej lastnoročno osnažiti operacijsko sobo, ker osebje, ki je za to določeno, tega ni hotelo storiti. Do takega stanja je prišlo potem, ko so trije bolničarji šli za telefoniste, druga dva pa sta bila premeščena. Direktor oddelka je zato zahteval, naj mu pošljejo dodatno osebje, vendar so trije bolničarji iz te skupine izjavili, da nasprotujejo prekinitvi nosečnosti iz moralnih razlogov in niso hoteli seči po metlah. Trinajstim nosečnicam ni preostalo drugega, kot da se same lotijo čiščenja.