y      ;                                  '     Nenavadna pravda.    L <   ' •¦v:i-"'    U!'
Trije bratje so stanovali pod jedno streho. Ubožni so bili in se hranili ob tem, kar so si zaslužili z delom, a mirno so živeli, ter nijso pozoali raz-pora mej soboj. Sveta bratovska ljubezen je bila mej njimi.
Vsako delo so skupaj opravljali, zato jim je šlo vse lepo od rok. Povsod so je radi v delo jemali. Nekdaj so bili namenjeni iti na travnik; obetali so, poseči ga do svitlega dnč. Zgodaj sta dva uže napravljena, a tretjega nij; bil je bolan. Kaj je zdravima zdaj početi ? Pri bolniku ju ustavlja bratovska lju-bezen, a obet ju kliče na delo, ki se ne da odložiti. Bolnik zapazi to njiju zadrego, zato jima reče, da mu za strežnico pokličeta staro sosedo, a sama naj gresta na delo. Poslušala sta in tako storila. Mej delom se močno po-ganjata, zjutraj prej začenjata, a z večera dalje natezata: zato v istem času dokončata dva, kar je bilo namenjeno trijem. A po plačilo brata ne gresta; čakala sta, da tretji ozdravi in potem ž njima delež dobode. Tega tretji brat nikakor ne dovoli. nPojdita," reče, nin prejmita plačilo sama, ka-kor sta se tudi sama trudila. Jaz sem bil y tem bolan, ter nijsem ničesa zaslužil."
Zdaj brata gresta po novce ter odštejeta tretjino bolniku. A ker naj-mlajši brat nehče nezasluženega plačila vzeti, nastane mej njima prepir, ki preti podreti njih lepo zlogo. Da se to ne bi zgodilo, stopijo vsi trije pred opata Paladija, ter ga prosijo, naj jim razsodi. Ko sveti oča sliši njih pravdo, zel6 se začudi. Berzo skliče svoje menihe, da bi se od teh bratov učili Iju-bezni in zloge, ter v lice vseh prepir tako razsodi: ^pravica res pristoji mlajšemu bratu, ki se brani plačila, ker ga nij zaslužil; a čuditi se je sta-rejšema dvema, ki mu hočeta z ljubeznijo usiKti, česar po pravici hoteti ne more. Zato naj mlajši vzame, kar mu podaje ljubezen starejših."                  t¦«-
Tako se je končal ta aenavadni prepir. Ona dya, ki sta pravdo dobila, izgubila sta tretjiao daevnega plačila; a tist, ki je pravdo izgubil, dobil je to, česar se je sam hotel ubraniti. Neaavadaa je taka pravda in spomina vredna, ker tolika ljubezen je mej brati redka.
'     F. Rup.