Književnost in umetnost. Sclnrentnerjev katalog slorenskih fenjfg 1911. Izdal in založil L. Schwentner v Ljubljani. Ceua 50 h. Strani IV.-4-84. — V tem katalogu imamo — kolikor srao mogli presoditi — popolen seznaraek vseh slovpnskih knjig in časopisov. Schwpntnerje? katalog bo vsakomur izborno služil, kdor hoče svojo knjižnico izpoloiti, ozirbma jo strokovno urediti. Pa tudi sicer je prebiranje kataloga zanimivo, ker nam kaže pravo sliko naše književnosti. Videti je, da ga je uredila sprptna roka — Katalog je natisnila Učit. tiskarna. Tudi to delo ji dela čast. Gl. Pismo iz 1*rage.*) VelpceDJeni gospod urednik! Postala je moja navada, da pogledam — kakor bjtro v/.araern v roko rSl N." — v rubriko ^SIovensko gledališee". Zdi pa se mi čudno, da še nihče ni prišel na to snmljivo stvar; onega n. pr., ki upre oko nairajši na vremenska poročila, takoj imaio; zakaj bi torej mene ne? Saj sem v tem docela podoben onim. ki Jščejo vrerae", da — jaz sam sem mcd n.)imi, le s to razliko, da sera se speeializoval na slovensko gledaiišče. Pa ko bi se ra.jši ne bil in ostal pri njih! Dslil bi z njimi veselje pri tofiki »lepo" in kratkoeasila bi me že sama izprememba dviganja in padanja. — Tu vsega t^ga ni, zakaj barometer sloveir-kega gledališča kaže vedno le krog ene točke — * Praški prijatelj našega lista je mnenja, da tudi take stvari zanimajo naše čitatelje, čeprsv ne sodijo strogo v okvir našega hsta. — Res je! Variatio deleeUt! Sicer nas pa vessli, da imamo izven ueiteljskih krogov turii Š8 nekaj inMigpnee, ki prebira naš list z istim (»li šb veeiim) zanimanjem ksikor drugo slovensko časopisje. Znneilno pa je za naše razmere, da je ta inteligenea veeinoma izven otkih mf.iii donMČih razmer. Svet uči! — Morda pa utegnejo taki in slični dop;si zbuditi tudi v domaeem raju zanimanje neučiteljskih krogov do naš°ga lista. Uredništvo. ^slabo". V resnici: ,,GIedališče je bilo slabo obiskano!" ali nekaj podobnega. Iq če rečera, da so bile v vsem tem času od vinotoka pa do prosinca tri častne izjeme, bo že skoro preveč. Večkrat sem si mislil: »Prokleto mora biti v Ljubljani slabo vreme!" — Prepričal sera se, da je res slabo, stalao slabo, pa najsibo že v tej ali oni okolnosti. Drama, posebno tragedija, že od nekdaj ni vlekla. Eavnatelj Govekar se je potrudil in iskal izhoda: več burk! Pa zmotil se je: tudi burke ne napolnijo gledališča. Opera — hm! — Oe hočera že slišati rmusko", grem rajši k opereti! — Tako smo na koncu, zakaj baleta nimamo, da bi poizkušali še z njirn! Opereta je bila ediua, ki je še kazala na dobro, ampak vrae; vedi: šlo je navzdol, oziroma ni moglo priti nad navadni niTO. Večje število repriz je ž« a priori izkljufeno. Po vsem tem — da se vrnpm zopet k barometru — bi moral človek sklppati, da je instruraent, če že ne za nič, pa vsaj pokvarjpn. Hipoma mi je šinilo v glavo: v,,Najbrže bo preraalo živpga srebra vnjem!" Že spm rnislil, da sem zadel, ampak ko sem končal z računanjem. sem se prfpričal, da to ne odgovarja resnici. Prosim: mesto skoio z 42.000 prebivalci — pa bi ne mogio napoluiti gledaiiši"a? Delal sem statistiko po Pragi in iiavajara gola dejstva: Praga s predmesiij Kraljevi Viiiogradi, Žižkov, Smihov, Karlin, Nusle, Vršovice in Bubeneč ima blizu 600.000 prebivalcev. Gledališč je 10: Narodno df-želno ^ledališi e. Me8tno vinogradsko gledališče, Ljudsko gledališ'-G, nUrania", Svandova arpoa in Iotimno glpdališče na Sinihovu. Pišlekovo gledališče na Vinogradih, Ljudsko gledališče v Žižkovn, staro in novo nemško gledališče tpr Variete Poleg tpga ,je kakih 10 pevskih gledališč (šantanov), kabaret Lucerna in najmanj 20 diletantskih glpd. podjptij, ki prirpjajo prpdstave samo ob nedeljah. Od stalnih glpdališč imajo prpdstave: Nar. divadlo, ki sprpjme 2000 gledaleer, vsak vian večerno ob 7. uri, ob Dedeliah in praznikih tudi popoldanske, polfg tega popoldanske predstave še vsako sredo in soboto — tnrej skupaj na teden 11 predstav; Vinogradsko mestno gledališče s 1350 gledalci — ravno tako; >Urania" s 1400 ravno tako; Arpna na Smihovu s 1300 vsak dan večerno, ob nedeljah in praznikih Uidi popoldansko ; Intimno glpdališfe z 800 gledalci — ravno tako; staro novo nemško gledališče in Variete — isto. V primpri z Ljubljano je torei razmprje isto, da, prej za Prago še veliko slabšp, zakaj tu traja gledališka spzona vse leto, izvzemši Variete, ki pol^ti ne igra, ter Nar. divadlo in gledališče na Zižkovu, ki imata 1 mpspc počitnic; slabše, če pornislimo še na razraerje ob^pga praških gledališe ia ljubljanskeg-a. Tn ; 2000, 1800, 1500. 1400 — v L.jubliani? In 6e nekaj! Kaj nudi Ljubljana poleg gledališča? Nekaj koneertov, zabavnih večerov ia plesnih zabav — pa je že vse! Praga nasprotno neštevilno rednih koneertov, vsak večer šantane in kabaret, dalje športue igre in različne razstave. In občinstva v gledališču nikdar ne manjka. O>i kje to? Cisto kratko: ne poseda tako doma kot naši Ljubljančani, zakaj ono si je vsvesti, kakpga pomnna in koristi je gledališče. Zre čisto z drugega stališea na tn kulturne zavode, kot glfdajo pri nas. Sev^da je tudi v Pragi veliko ljudij, ki iščejo sanio zabave — kot dokazujejo polni šantani in dobro obiskane burke — ali pri nas niti tpga ni. Skoro bi bil upravičea reči, da vlada pri nas posebne vrste apatija ali pa cinizem do glfdališča. Na vsak na6iu pa neopravičpoa nezuiipljivost. Edino tolažljivo pri vsem tem je upanje. da se bo enkrat vendarle obrnilo na bolje kakor se je drugod. Eavno na istem kot je sedaj Liubljaoa je bila pred leti Praga v tem odru. Tudi na G^škem je bila doba, ko je bila dramatična Muza še pastorka, Pepelka. Ali minila je, in človek se eudi, ko vidi, kake izpretnembe so mogoče v kratkem času. Lpta 1868. so položili temeljni kamen za Narodno glpdališče. Gledališče bi moralo biti otvorjeno leta 1881, ali že pred otvoritvijo so igrali ob priliki obiska princa Eudolfa v šh npgotovem domu dvanajst igpr. Dne 12. velikega sipana 1881 pa je zadela ^eški narod nesreča: požar je uničil svetišf-e. Muza je bila brez stivhe. ali ne dolgo. češki narod je zbral v uajkrajšem času s herojsko požrtvovalnostjo 2 milijona za dovo glpdališče, ki so ga otvorili že 18. listopada 1883. Ali sedaj so prišli dvomi: rKje vzeti ljudi, ki bi napolnili glpdališče pri tako dragi vstopnini?*) Dvomi ob času, ko ni bilo konkureoce, ko je bilo tu samo gledaližče ua Smihovu ia Pištekovo gWališče na Viuogradih, pa še to dvoje le s poletno spzouo, tako da se v zitni občiustvo ni moglo drugam zatekati ko v Narodno gledališče. Minilo je 27 !et — Praga ima že 10 gledališč, in še ne zadostujejo; zidali bodo novo na Vinogradih, in nihče ne vprašuje, kje vzeti ljudi, ki bi napolnili hišo! Ljubljana?! Drželno gledališče sn bori leto za letom s fiuaneo in mogoče se bo še, dokler . . . Ampak na Neracih imarno zgled. Ta mala p