Glasilo Društva Novo mesto Izhaja četrtletno - 15. februarja, 15. maja, 15. septembra in 15. decembra Odgovorni urednik: Maijan Ivan Moškon Lektorica: Nina Stampohar il 7? IL (f) Letna naročnina 5 evrov, ji bij! ’> mlani dobivajo IZZIV brezplačno ' Jamrava za tisk: GRAFIKA TOMI A. ^\Nsk: TISKARSTVO OPARA KVi'V ' »S Novo n?fsto, 15. maja 2010 rzzrv Leto IX., številka 2 X£L! >2o//i ^ POGLED ČEZ ŠMIHELSKI MOST. Na desnem bregu v podaljšku mostu utripa gradbišče novega odseka Smihelske ceste, ki se bo na staro priključil pri železniškem prehodu. Za približno 360 metrov dolg odsek s krožnim križiščem pri žel. postaji Kandija, avtobusnim postajališčem, obojestranskima pločnikoma, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo bo treba odšteti okrog šest milijonov evrov. Dve petini bo plačala Mestna občina Novo mesto, tri petine pa Direkcija za ceste RS (Foto: Marjan Moškon) KAJ NAJ SE NAJPREJ VPRAŠAJO KANDIDATI ZA NASLEDNJEGA ŽUPANA Industrijsko mesto ali tudi pokrajinsko središče? Novo mesto je v obdobju po 2. svetovni vojni iz »za-1 spanega podeželskega mesteca«, kot so ga nekateri poimenovali, postalo eno izmed pomembnih urbanih središč v Sloveniji. Mestno prebivalstvo se je povečalo skoraj za petkrat. Iz mesta drobnih obrti in trgovin ter nujnih upravnih služb je zaradi hitrega razvoja proizvodnih dejavnosti (najprej Novoteks, Labod, Pionir ter malo kasneje IMV, Tovarne zdravil Krka) postalo pravo industrijsko mesto. Za to obdobje je značilno, da je razvoj gospodarstva prehiteval dinamiko rasti ostalih me-stotvornih dejavnosti. Prenizko raven razvoja pa so dosegale panoge terciarnega sektorja pa tudi šolstva in zdravstva. Nove naložbe so se vseskozi pretežno financirale iz domače akumulacije. Iz smeri Ljubljane, kjer so se na raznih skladih zbirala naložbena sredstva, so na Dolenjsko prihajali sorazmerno znatno manjši deleži, kot so bili namenjeni drugim pokrajinam v Sloveniji, četudi smo veljali za nerazvito območje. Novome- ške tovarne so v veliki meri sovlagale v izobraževalne, kulturne in zdravstvene objekte. Pozabili smo, da je npr. Novoteks prispeval več kot polovico sredstev za izgradnjo stavbe osnovne šole Bršljin! Graditve in posodobitve komunalne podstati v Novem mestu in okoliških krajih se je večinoma plačevalo iz krajevnega samoprispevka, in to še takrat, ko so v Ljubljani že pozabili na to obliko solidarnosti. Republiški funkcionarji pa so pridno prihajali rezat trakove, ko se je v Novem mestu odpiralo nove obrate. Domači politiki so sijali od sreče, ko jih je nato ob zaključku v zidanici kakšen visok funkcionar potrepljal po ramenu in izjavil: »Pridni ste vi, Dolenjci!« Ob teh priložnostih so navzdol letele obljube o morebitni denarni pomoči, k., pa je navadno potem od nikoder ni bilo. Pomembno je še, da so v tem obdobju le redki Dolenjci v Ljubljani zasedali kakšen pomembnejši položaj, zlasti ne tistih, na katerih se je odločalo o denarju. Vsesplošno pa je znano, da stroka pripravlja, politika pa odloča. (Žal je tako še danes!) Mladi ljudje s širše Dolenjske in Bele krajine pa so šli s trebuhom za kruhom in priseljevali so se v Novo mesto, ki je postopoma doživljalo socialno preobrazbo. Vse manj je bilo zaznati duha starega mesta in vse več tudi negativnih pojavov industrijske družbe. Priselitve prebivalcev iz južnih jugoslovanskih republik so nekatere socialne probleme še okrepile, predvsem na področju stano- vanjskega primanjkljaja. Tako je Novo mesto raslo in zahvaliti se moramo dvema velikima zanesenjakoma - Borisu Andrijaniču in Juriju Levičniku, da sta se v Novem mestu porodili in razvili dve močni industrijski podjetji - Krka in IMV. Trmasto sta vztrajala pri svojih vizijah, četudi sta vsaj v začetnem obdobju imela precej nasprotnikov v jugoslovanskih krogih pa tudi v domačih logih. Nadalj. na zadnji strani Društvo Novo mesto na lokalnih volitvah V Društvu Novo mesto smo že na februarskem zboru članov sprejeli sklep, da bomo tudi letos nastopili na lokalnih volitvah s svojo neodvisno listo kandidatov za Občinski svet Mestne občine Novo mesto. Društvo tudi tokrat ne bo imelo svojega županskega kandidata, se bo pa po sklepu upravnega odbora bolj dejavno vključilo v župansko tekmo in tudi javno podprlo tistega kandidata, za ka- Društvo Novo mesto terega bo presodilo, da lahko kar najbolje zastopa želje in potrebe mesta in meščanov ter najbolj pripomore k udejanjanju ciljev društva (bolj urejena in kulturna podoba mesta, višja kakovost življenja, bolj zdravo okolje, mesto kot pokrajinsko središče itd.). Dejstvo namreč je, da je županska funkcija tista, ki najbolj zaznamuje dejavnost neke občine (npr.: Ljubljana z županom Jankovičem). Sodelovanje v občinskem svetu je za društvo sicer koristno, vendar pa en svetnik ne more bistveno vplivati na potek dogodkov, če ni ustrezne klime tudi v vrhu občinske uprave. Zato bo društvo predvidoma še v maju pripravilo posebno soočenje županskih kandidatov, na katerem bi se pogovarjali o stvarnih in izrazito mestnih vsebinah. Na podlagi odgovorov bomo člani laže presodili, katerega županskega kandidat bi na jesenskih volitvah podprli. Skušajmo sami odločati o svoji prihodnosti! MITJA SIMIČ PREDLAGAMO SPREMEMBE STATUTA MO NOVO MESTO Kakšno občino si želimo? Občinska Komisija za statut in poslovnik je konec februarja razpisala poziv za zbiranje predlogov za spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Novo mesto in Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Rok za oddajo predlogov je bil 26. marec 2010. Društvo Novo mesto je izkoristilo ta poziv v skladu s sklepi februarskega zbora članov, da si bo Društvo med drugim prizade- valo tudi za ustrezno posodobitev občinskega statuta, ki je v nekaterih pogledih že zastarel. V izhodišču smo menili, da mora imeti vsaka občina predstavo o svojem poslanstvu in viziji ter da je to smiselno izraziti že v njenem temeljnem pravnem aktu (statutu), zato smo predlagali, naj se statut v tem smislu dopolni. Prav tako smo menili, da mora biti Statut Mestne občine vpet v sodobna družbena dogajanja in odgovarjati na vprašanja, ki jih zastavlja sodobno življenje. Zato ga je treba posodabljati in mu dodajati vsebine, na katere pred leti nismo bili pozorni, v sodobnem življenju pa postajajo nujne. Ob tem je treba izpostaviti tudi dolgoročne strateške usmeritve, ki bi jim kot sodobna družba morali slediti (oko- Nadalj. na nasl. strani Izšel je Novomeški zbornik 2010 Društvo je v prvih mesecih letošnjega leta izdalo Novomeški zbornik 2010 in tako uresničilo še en nalogo iz svojega dolgoročnega delovnega načrta. Zbornik, ki je nastajal več let, smo predstavili novinarjem krajevnih medijev in javnosti. Ocenili so ga kot pomembnega v iskanju priložnosti za uspešnejši razvoj Novega mesta. Vsebinska značilnost do sedaj izdanih novomeških zbornikov so bile teme, ki jih po pomembnosti uvrščamo med »velike«. Nakazovale so načelna mnenja avtorjev, da mora lokalna samouprava delovati bolje in povečati učinkovitost prizadevanj za kakovost življenja meščank in meščanov. Od te prakse odstopa vsebina letošnjega zbornika, v katerem so zbrani pogledi avtorjev na bolj praktične, vsakodnevne zagate mesta in na možne rešitve, za katere naj bi v veliki meri skrbeli tudi prebivalci mesta. Ni dvoma, da sta oblast in kapital v največji meri odgovorna za razvoj živega organizma, kot je mesto, vendar avtorji opozarjajo, da učinki niso vedno odvisni samo od njih, pač pa so tesno povezani z določeno stopnjo duhovne zrelosti ljudi v mestu ter njihovega odnosa do mestnega bogastva in mestnih priložnosti. Pri nastajanju vsebine zbornika je sodelovalo petnajst avtorjev, ki so tu doma ali pa tukaj ustvarjajo. Večina avtorjev je mlajših in prav njihovo sodelovanje nakazuje, da se skrb za mesto nadaljuje iz roda v rod. Uvodoma predsednik Društva Novo mesto Mitja Simič poudarja pomen dejavnega državljanstva za trajno izboljševanje gmotne in duhovne rasti Novega mesta. Direktor Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino Franci Bratkovič ga dopolnjuje z idejami o potrebni internacionalizaciji politike mesta, da bo to pridobilo večjo mednarodno prepoznavnost - na primer z odlično univerzo, in da bo mesto storilo vse, da bo dejansko kar najbolje uresničevalo naloge pomembnega pokrajinskega središča. V svojem prispevku je Joža Miklič poudarila, da mesto potrebuje svoja pravila delovanja in obnašanja in da je njegov nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od mestne oblasti, ki bi jo morali zagotoviti po zgledu prestolnic in velikih pokrajinskih središč. Vzvode in skrb za podstat, ki so v razvojnem krogu mesta nujni, je predstavila direktorica Razvojnega centra Mojca Spec Potočar s poudarkom na možnostih za nastajanje Gospodarskega središča Jugovzhodne Slovenije v Novem mestu. Helena Jeriček Klanšček nakazuje naloge strokovnjakov pa tudi meščank in meščanov za zagotavljanje in ohranjanje zdravih razmer v mestu in za dobro zdravstveno stanje ljudi. O ekologiji in etiki v svojem prispevku razmišlja tudi Janez Penca. Nadvse resno je treba sprejeti njegovo pedagoško opozorilo o ustvarjanju hlinjenju življenja, s katero poskušamo zamotiti raztreseni rod učečih se otrok, ki živijo v virtualnih svetovih, namesto da bi sodelovali z ljudmi v stvarnem svetu. Andrej Golob je še bolj neposreden, ko nam predstavlja zamisli delavnice o mestnem prostoru. Vandalizem, neustrezno vzdrževanje ter upravljanje mestnega območja so prednostni problemi, ki pa jih lahko v znatni meri uspešno rešujemo vsi. Imeti rad svoje mesto pomeni, da ga poznaš, verjameš v njegovo poslanstvo in si prizadevaš za uresničevanje njegove vizije, je poudarila Darja Peperko Golob in še dodala, kako pomembno nalogo pri pridobivanju »znanja o domu« opravlja Knjižnica Mirana Jarca. Vedno manj je tistih, ki še dvomijo v uresničitev projekta Univerza Novo mesto. Miha Japelj je v svojem prispevku predstavil delujoče in nastajajoče fakultete in visoke šole v Novem mestu ter s tem opozoril oblast in kapital na obveznosti do gradnje Univerzitetnega kampusa. Lepo ga je dopolnila predsednica Študentske organizacije Slovenije s prispevkom o pogojih, ki jih mora mesto zagotavljati študentom. Vendar ne gre samo za gmotne pogoje, pač pa za prijetno vzdušje in kulturo v mestu, poudarja Marijan Dovič v predstavitvi prvega desetletja znamenitega novomeškega Jazzin-tyja, ki privablja ustvarjalce jazz glasbe iz vsega sveta. In prav kulturna ponudba je tisto, kar obiskovalec mesta sprejema z največjim zanimanjem, je ugotovitev direktorja Term Krka, ki je izrazil pričakovanje, da bodo meščani in meščanke v prihodnje sto- NOVO MESTO -MOŽNOSTI IN S TILIA Zavarovalnica Tilia, d.d. Članica skupine Sava Re i ne * prof. dr. Bika, JapeSf dr. Helena Jeriček •: ' doc. dr. Julij Nemanič Jane* Penca Barja Peperko Sshb Boštjan Pucelj Milja SimE _ Katja Šoka mag. Mojca Spec Potočar Naslovna stran ovitka Zbornika rili mnogo več za prijetnejši dnevni, večerni in nočni utrip mesta. S tem v zvezi je seveda treba nadaljevati in nadgrajevati tudi prizadevanja za vedno boljšo kakovost in večjo mednarodno prepoznavnost dolenjskega posebneža cvička, ki Novemu mestu že daje prepoznavni pečat, pa meni Julij Nemanič. Novomeški zbornik 2010 se ponaša z opusom fotografij Forme vive Boštjana Puclja in s tem umetniškim prispevkom bistveno odstopa od že izdanih v minulih letih, saj je s fotografijo izražen odnos do mesta enakovreden, če ne celo boljši od besed. Tudi fotografski prispevki Tomaža Levičarja, ki je zbornik likovno uredil, primerno nadgrajujejo zamisli avtorjev. Ustvarjalci zbornika se zavedajo, da bi bilo dobro, če bi v zborniku sodelovalo še več avtorjev z novimi in s svežimi pogledi na težave in priložnosti mesta, toda v danih pogojih je bilo storjeno največ, kar je bilo možno brez večjih gmotnih vložkov in s prostovoljnim delom. Pričakovati je, da bo javnost zbornik sprejela dobronamerno kot spodbudo, da se v Novem mestu razvije višja stopnja dejavnega državljanstva v odnosu prebivalcev do svojega mesta. JOŽA MIKLIČ OBČNI ZBOR DRUŠTVA. O dejavnostih v minulem letu je na zboru 17. februarja govoril predsednik Društva Mitja Simič (Foto: M. Moškon) Kakšno občino si želimo? Nadaljevanje s 1. str. ljske zadeve v povezavi s klimatskimi spremembami, trajnostni razvoj, energetska varčnost, znanje, inovativnost itd.). Predlogi ukrepov se tako nanašajo na učinkovitost in uspešnost občine, zadovoljstvo občanov in organizacij ter njeno družbeno odgovorno delovanje. Vse to pa mora potekati v skladu z načeli trajnostnega razvoja, učinkovite rabe energije in snovi ter prilagajanjem podnebnim ciljem. Predlagali smo tudi, da se občina zaveže večjemu vključevanju v programe mednarodnega sodelovanja ter da promovira naravno in kulturno dediščino kot možno osnovo za razvoj gospodarskih dejavnosti, hkrati pa spodbuja uporabo blagovne znamke »mesto situl«. Občina mora za izvajanje, vseh teh nalog pripraviti načrte, ki vsebujejo tako kratkoročne kot dolgoročne cilje ter nosilce izvajanja teh ciljev, njihovo doseganje pa se ob upoštevanju morebitnih drugih virov denarja zneskovno predvidi v proračunu. Mnenja smo tudi, da bi morala občina s statutom določiti ustanovitev Strateškega sveta kot obvezne občinske ustanove, ki bi preučevala in določala dolgoročna strateška izhodišča, hkrati pa bi preverjala usklajenost izvedbenih ukrepov s strateškimi usmeritvami. Pomanjkanje strategije in videnja se namreč izkazuje kot ena glavnih zagat v razvoju mestne občine. Ob tem bi bilo treba stremeti tudi k zagotavljanju kakovosti in odličnosti (v vseh oblikah družbenega delovanja), kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj mesta in pokrajine. Komisija za statut in poslovnik je pobude za spremembe in dopolnitve obravnavala na seji 14. aprila 2010, ko je pripombe Društva Novo mesto načelno in vsebinsko podprla ter jih posredovala občinski upravi v nadaljnjo obravnavo. Zavedamo se, da pravni akt sam po sebi ne bo reševal nakopičenih problemov občine, vsekakor pa bi predstavljal boljšo osnovo za njeno kakovostnejše nadaljnje delo v prid mesta in regije. In to je tisto, kar si vsi skupaj želimo. MITJA SIMIČ ŠE EN ČLEN ZA UNIVERZO V NOVEM MESTU Fakulteta za industrijski inženiring OB USTANOVITVI. Z leve: dekan FINI Novo mesto prof. dr. Anton Jezernik, predsednik uprave Revoza Aleš Bratož in dekan Fakultete za energetiko Krško prof. dr. Andrej Predin (Foto: Asja) GROZLJIVO. Tole je podoba ene mestnih najbolj prometnih ulic - Koštialove, ta teden v ponedeljek. Več sto vozil, ki vsak dan podnevi in ponoči vijugajo med kakšnimi petnajstimi udarnimi jamami, kakršna je tale na sliki, in nič maj pešcev, ki se umikajo avtomobilom, ne gane nikogar na skrajno brezbrižnem podjetju Komunala, ki bi menda moralo skrbeti za mestne ulice. Pred petindvajsetimi leti so na občini plačali prvi načrt za ureditev Koštialove, vsako leto obljubljali obnovo, zdaj pa že iščejo izvajalce, ki naj bi še letos začeli delati. Če (!) se bo seveda nateklo kaj cvenka (Foto: M. Moškon) Na Dolenjskem, v Beli krajini, v Posavju, na Notranjskem pa tudi v drugih delih Slovenije močno primanjkuje tehničnega kadra, posebno za avtomobilsko industrijo. Šolski center Novo mesto je v sodelovanju z Univerzitetno raziskovalnim središčem in Mestno občino Novo mesto in na pobudo podjetij Revoz, TPV, TRIMO iz Trebnjega, Danfoss iz Črnomlja, Kovinoplastike iz Loža in Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino v soglasju s Senatom za visoko šolstvo Slovenije oktobra 2009 ustanovil Fakulteto za industrijski inženiring (FINI) Novo. mesto. Projektna skupina, v kateri so domači in tuji profesorji, strokovnjaki iz podjetij in raziskovalci, je pripravila študijske programe: Visokošolski strokovni študijski program Inženiring in vozila z moduli: • Razvoj procesov v avtomobilski industriji • Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji in • Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov • Univerzitetni študijski program Inženiring in vozila z moduli: • Razvoj proizvodov v avtomobilski industriji • Tehnologije v avtomobilski industriji • Virtualni inženiring in umetna inteligenca • Magistrski študijski program Inženiring in avtomobilska industrija z moduli: • Razvojni inženiring v industriji • Inteligentni sistemi in vzdrževanje procesov ter • Avtomobilska energetika • Doktorski študijski program Inženiring in avto- mobilska industrija z moduli: • Elektromehanski sistemi • Inteligentni sistemi • Avtomobilska energetika in • Operacijski menedžment Programi so v postopku verifikacije na Nacionalni agenciji Slovenije za kakovost. Iz programov je razvidno, da zajemamo vsa področja avtomobilske in ostale visoko zahtevne industrije. Sodelujemo s fakultetami v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Srbiji in na Hrvaškem. Vse to je zagotovilo, da ustvarjamo novo visoko kakovostno inženirsko fakulteto. Vseskozi sodelujemo z dolenjsko industrijo, in sicer že od priprave programov. Zato smo januarja 2010 v TPV podpisali Pogodbe o dolgoročnem sodelovanju z Revozom in TPV Novo mesto na področjih: praksa študentov, ustanavljanje Inštituta za razvoj in raziskave, priprava raziskovalnih in razvojnih projektov, kadrovsko področje, funkcionalno izobraževanje ... Pismo o nameri za dolgoročno sodelovanje smo po- dpisali tudi s Fakulteto za energetiko Krško Univerze v Mariboru in s Fakulteto za informacijske študije v Beogradu. Predstavniki nove Fakultete FINI Novo mesto smo se dogovorili za sodelovanje pri raziskovalnih projektih in podiplomskem študiju na področju virtualnih tehnologij z Inštitutom za računalniško grafiko (IGD) v Darmstadtu v Nemčiji in s Fakulteto FIT iz Beograda. Na področju podiplomskega študija bomo med drugim sodelovali tudi z Univerzo Imperial College of science Tehnology and Medicine v Londonu v Veliki Britaniji in IGD ter TU v Darmstadtu. Z omenjenimi uglednimi univerzitetnimi središči imamo neposredne povezave preko vodilnih profesorjev že vrsto let. Imenovali smo vse organe fakultete od Akademskega zbora do Senata, Upravnega odbora in Kolegija fakultete. Imenovan je tudi dekan prof. dr. Anton Jezernik. V študijskem letu 2010/11 bomo začeli izvajati izredni, v naslednjem študijskem letu pa tudi redni študij. BOŽIDAR KOČEVAR in ANTON JEZERNIK O DOLENJSKEM LISTU IN VAŠEM KANALU. Na zadnjem pogovornem večeru Društva ob 60-letnici pokrajinskega tednika in 20-letnici pokrajinskega televizijskega programa se je v Lokalpatriotu z novinarjem in urednikom Marjanom Moškonom pogovarjal Igor Vidmar (Foto: Mitja Simič) V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove V Krki želimo svoje poslanstvo živeti zdravo življenje uresničevati ne le z vrhunskimi izdelki in storitvami, ampak tudi s spodbujanjem ljudi k dejavnostim, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju. S Krkino akcijo V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove smo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije označili in uredili 15 priljubljenih planinskih poti po Sloveniji. Več o akciji, planinskih poteh in nagradni igri najdete na Krkini spletni strani www.krka.si. m < e* i