» ■ » ■ »Tum w nintf ■'vrl » ■ » o m s s ; Posamezne Stertlke J Ka* « ! rari oprav’* *TABOEA‘, [J » MAlUBOiJ, Jurčičeva ulica štev, 4- ■ Postana olsSana v gotovi; M |P .^ t • Posamezno štuvUke: S*. I I cadne Din —*50, ob no. ■ • tlcljali SJin 1*—. • UKEUNI£>T,0 se Jiallajn v .-ari- J “ boru, Jurčičeva ul. at. 4t 1. uad- m u siropje. TeUiou inCortnb. at. 276. 2 J UPKAVA se iiah;.)« v Jurčičevi * « jflici it. 4, pritličje, desno. Tele« £ Jj on it. 24. SHS poslu ocekovui ra- ■ * eun itev. 11.787» * ’naročila brez denarja se nt .. JZij-*. — Eokopiai se uo vračajo, m 1 Lsto: HI. Maše vojne odškodnine. Dasiravno je vojna že davno bila Zaključena z raznimi mirovnimi pogodbami, vprašanje naših vojnih odškodnin še vedno ni definitivno reše-j Ko. Naša država do danes od reparacij j sploh še ničesar ni prejela v gotovini.! Vprašanje deleža naše države pri re-i Paracijah je preživelo razne faze. Me- , seča julija 1. 19*20., se jo sestala znana' konferenca v Spari, ki je določila raz-j morje, po katerem naj bi vsaka zavez- ■ a^ka država prejela vojno odškodui- j no. Po tem določilu bi naša država bila j Priključena skupini Romunije. Grčije ! in drugih manjših držav in državic,kij lmajo pravico do vojno odškodnine, ki j bi vso skupaj prejeto 5 odstotkov od j celokupne svoto, katero mora plačali j Nemčija zaveznikom. Proti temu je Kaša država seveda najodločneje pro-, testirala tor res tudi ,dosegla, da so je lansko loto v mesecu juliju sklenil med našo državo, Anglijo in Francijo Poseben sporazum, po katerem dobimo sami 5 odstotkov celokupno svote, kar fcnasa približno 6 milijard zlatih mark. Istočasno pa je noša. država po tem a'-anžmaju dobila tudi pravico, okoristiti se z vsemi benefieijami, katere so Priznane Italiji in med katerimi je naJglavnejša, da eo more izvršiti kompenzacija z našimi obvezami, katere iru.amo na. osnovi mirovnih pogodb in P° katerih smo dolžni plačati vojno kcntribucijo za posesti, katere smo dobili na našem teritoriju pri ustvarjanju naše današnje države, Špecijalnih garancij za naš del vojn9 odškodnine Pa nimamo. Kako se ima izvesti izplačilo vojnih odškodnin, torej modus sam, Pa je predvideno v poedinih mirovnih Pogodbah. Od dosedanjih nemških odplačil mi nismo dobili, ničesar v gotovini; vso, kar jo Nemčija plačala do danes, je šlo na belgijski prioritet, ter okupacijske stroške Francijo in An-1 Sli j«. V materijalu je izplačala Nemčija [ doslej vsem zaveznikom skupaj 491,807.211 zlatih mark, od katerih IVJaribor, petek 21. julija 1922. Številka: 182. 'z narodne skupščine. Razprava o prosvetnem ministrstvu. kluba ter finančnega odbora. Beograd, 20. julija. (Izv.) Včeraj se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva prosvete. /Socialist Divač protestira, proti uvedbi verskega fonda v učni načrt za osnovne šole. Klerikalec dr. Deželi^ kritizira politiko centralizma, v. prosveti. Dem. disident dr. Roje obžaluje, da se je moral proračun tega ministrstva znatno skr- — Seja demokratskega in radikalnega — Nov delovni čas skupščine. 350 bikov, 5000 konj, in 12.000 ovac; od Nemčije 11.962 konj in 839 goved. Od izkupička iz razprodajo bolgarsko živine je bilo doslej vneseno v fond 20 i milijonov Din. Ako se doda tej svoti čiti, zahteva, da se sprejmejo od za- da sestavijo nov pravilnik o pravicah šila seja. demokratskega kluba, ki je jšo 11,400.000 Din. za 3800 konj, odstop-pred vsem. sprejel nov delovni čas > Ijenih vojski, potem znaša fond oško-narodne skupščine. Nato'sb 3e raz- ^ ^ k 31 milijo. pravi]alo o delu v narodni skupščini, . , tor povdarjala potreba, .da so vsi de- jll0v dinarjev. Od Madžarske moramo mokratski poslanci brezpogojno na- ■ prejeti še 3000 konj, 1600 goved in 5000 vzoči pri razpravi o proračunu. Ma- j ovac. Doslej smo dobili od te samo še nojlo Sokiču. Milivoju Jovanoviču in 359 konj, katero pa smo odstopili voj-Budisavljeviču se je poverila naloga jj* grebške pokrajinske upravo predlagani amandmani. Socialist Kristan, obžaluje. da so premalo goji umetnost. V popoldanski .seji je govoril demokrat (rjorgjovič za sistematično poglobitev dela na polj« narodne prosvete. Zem-Ijoradnik Moskovljevii kritizira prosvetno politiko -vlade, musliman Hak-žikažič očita ministrstvu, da zapostavlja Bosno in Hercegovino, klerikalec dr. Gosar zahteva versko vzgojo v šolah; govori še demokrat Čubrovic. — Danes ,je na dnevnem redu zunanje posojilo. — Od »daj naprej ho imela skupščina vsak dan tri seje. Beograd, 20. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je imel radikalni klub sejo. na kateri je sprejel nov delovni čas narodne skupščine ter v kratki debati odklonil davek na žganje. Sklenil j n- g^j^ mastj za ma:žnjo, telegrafski salo proračunske pootavke za Hrvat-; L .. . ... , sko za 3,392.558 Din., za Dalmacijo pa ^afenjal, medikamenti itd. Mmistr-za 1,506.825 Din. O amandmanih se ni ' stvo saobračaja je zaključilo doslej, razpravljalo, pač pa je prosvetni mi,- nabavno pogodbo v vrednosti nlster obljubil za Hrvatsko še 11.5 886,300.492 zlatih mank. Od tega je do- aniliijunov Di-n. Potem odpate na I 1- ■■ sj6j prejelo 66 lokomotiv, 66 tenderjev« vatsko za solstvo '-o milijonov, a v ; ... Srbiji le 14 milijonov dinarjev. w^*»fWk3aprtih ter -178 odprtih vagonov.: Poleg manjših svot pa je izdala država1 končno še 166,356.970 Din. raznim ose- Beograd, 20. julija. (Izvirno.) V- Vlada je na svoji večerni seji sklenila ^'am kot avans m nadoknado vojn*' Samostojni kmetje ostanejo v vladi. iznosu smo dobili mi vrednost' 43,010.425 zlatih mark. Za letošnje leto je komisija za reparacije določila naš kontingent v naturi v iznosu 73 milijonom zlatih’ mank. Ta kontingent, ki se rnoia poravnati do 1. aprila prihodnje-; ga leta, jo že ves naročen. V vsej državi je določena vojna odškodnina, ki se izplača prizadetim Krajem ali prebivalstvu, na 3,788.606.243 Din., a to brez mesta Beograda, bitoljskega, ba,r-skega^kolašinskega in cetinjskega o-kroga tor parafinskega sreza, ki dobo se posebno vojno odškodnino. Naš reparacijsM fond razpolaga sedaj s sledečimi sredstvi: z 2,904.S06 l>in., ki so gotovina iz izkupička likvidacije tuje imenoviue,1 z 228^500 Din. kaucij, z 1,978.479 Din. ustanov razniK Zaključenih pegodib itd., slcupnb z 5,904.523 Din. Poleg tega smo prejeli na ■račun institucijo doslej od Nemčije in Bolgarije tudi sledeče postavko in natura; od Bolgarije 1400 vlov, 6000 krav.! čeraj sta dospela semkaj delegata SKS zahtevati od SKS, da predloži do danes Majcen in Drofenik, ki sta sporočila opoldne svoje natančne pogoje. Oboje-sklep glavnega odbora stranke kot od- stransko vlada mnenje, da bo prišlo do govor vladi glede zgradbe železnic v sporazuma ter da ostanejo samostojni Sloveniji. Odgovor je zelo pomirljiv ter kmetje še nadalje ,v, .vladi, je bil včeraj ob pol 12. uri predan vladi. Predsednik poljske republike odstopšS. Varšava, 20. julija. (Izvirno.) Ka- Predsednik se je skliceval na svoje pis-binetni kancelar razglaša: Včeraj popol- mo z dne 14. t. m-, ki ga je pisal pred-dne se je javil v avdijenco pri predsed- sedniku sejma, v katerem je izjavil, da niku republike Korfanty ter mu predlo- se ne more udeleževati konferenc ter žil listo novosestavljenega kabineta, mu ob enem naznanil svoj odstop. SKLEPANJE KO K VENCI J Z RO- PRVI NEMŠKI KONZULAT V, MDNLTO. RUSIJI. Beograd, 20. julija. (Izvirno.) Pariz, 19. julija. (Izv.) V Petro- Dne 15. sept. t. i. se sestanejo naši in gradu $e je te dni ustanovil prvi nem-m,miinski delegaljc v svrlio sklepanja ški konzulat v sovjetski Rusiji, cerkvenih in šolskih, konvencij. —o—1 —o— VPRAŠANJE REPARACIJ. STANJE VINOGRADOV V NAŠI ' London, 19. julija. (Izvirno.) Iz _,DR2AVX Newyorka se poroča: Semkaj so dospe- Beograd, 20. julija. (Izv.) Stanje le vesti- da je Anglija predlagala zniža-vinogradov v naši državi je izredno nje reparacij ter obenem izjavila, da se ugodno. Po dosedanjih cenitvah se bo odpove svojim vojnim terjatvam, pa-pridelalo nad dva milijon • b-ktolitrov siravno vest dosedaj še ni potrjena, j' škode. vina. f :V- 01’USTO- TR2AŠKO PRISTANIŠČE ŠENO. P a ri z, 19. julija. (Izvirno.) V tržaškem pristanišču je napravilo neurje M. Kovačič: : ';"i Ev. Rozman: fSSaia bol Pred približno 2 mesecema je izšla v Zvezni tiskarni v Ljubljani pod gor< njim naslovom knjižica, ki nima namena odvaliti našo lastno krivdo w izgubljeni koroški plebiscit na druga | ramena, na centralizem ali kakor se druge, razne demagoške krilatice glasijo, ki pa nam da precej lažje razumeti, kako smo mogli doživeti plebiscitni! poraz, dočim se nam je pred njim obe ital ob plebiscitu sijajen uspeh. Pisatelj deli koroško ljudstvo nal tiri dele: zavedne Slovence, pristne Nemce m nemškutarje. Očividno je bilo, da bo odločevala v plebiscitni! borbi ta tretja plast prebivalstva. — Mnogi merodajnih činiteljev za eksistenco take prcbivalske plasti niso imeli niti smisla; za njih je obstojal le našinec in nenašinec. Zapeljancev, kt bi jih bilo mogoče iz]Treobrniti, niso poznali. Pisatelj brošure je prezrl, d f. jo psihološki pač tudi tak nazor nt-. zumljiv, kajti nasilje rodi povsod več j ali manj časa trajajoči odpor; ali pa je bilo udejstvovanje takega nazora u ' politično umestno, je seveda drugo BORZA. vprašanje. Po pisateljevem mnenju ni Zagreb, 20. julija: (Izv.) Sklepni * ^ morda res ne. vsaj povsod ne. ! Ena najslavnejših naših napak je te- 30 mnogp listov, odobrava. kurzi: Dunaj 0.22H—0.25; Berlin 16''-» daj obstajala v tem, da ‘se nismo po- 173^, Italija 383H~39--H, London ; trudili, pridobiti te nesrečne zaslep-ogromno škodo. Pomoli so poolnoma ggo—384, Pariz 705, Praga 186—187H, j ljenco za se, ampak da smo jih T>o mo-poplavljeni in poškodovani. Računa sc, Qurj]1 igX—16.40, dolarji 83—83^. ^ gočnosti še odbijali in jim delali te- da je neurje zahteval tudi mnogo člo- 0uriH> 20_ julii,a.. ‘(Tzv.) Sklepni ik^rlsoli. .veskih žrtev. Pnstamste je zelo opu- Newyork 520%, Drugo glavno napako smo storili - stošeno. ITALIJANSKI KREDITI AVSTRIJI- . Rim, 19. julija. (Izvirno.) Senat je danes z 92 proti 64 glasovom sprejel predlog glede kredita Nemški Avstriji. , o— London 23.19, Pariz 43.45. Italija 2,1.7,), < ga oze,mija nje,mo upravljali kot nok-Praiga 11.60, Budimpešta 0.3S^, Zagreo . kak »corpus separatum«, ki bi ga bilo 1.52 H, Varšava 0.09, Dunaj 0.01%, žig J treba z vsemi uikropi in vsako narod-krone 0.02. 'j bo pripravljati na plebiscit, ampak da pravi pisatelj — s tem, da plcbiscitno- emo ga upravljali kakor ves naš ostal' teritorij, da so torej tudi Korošci ob-čv>^;li vse še nteiawribne napake našo uprave, dobrodošle agitatorjem naših nasprotnIkov. Pa to še morda — po avtorjevem mnenju — ne hi bilo škodovalo toliko, da se niso »tik pred plebiscitom z nastopom plebiscitne komisije menjali temeljni nazori o razmerju naše kraljevine do plebiscitnega ozemlja in ž njo vred metoda plebiscitnega dela.« »Takšno menjavanje temeljnih načel tik pred usodnim trenotkom, to je bil eden nadaljnih kardinalnih pogreškov v kompleksu koroških vprašanj.« (str. 19 sl.) V zvezi s tem je bilo, da se je carinska meja pomaknila od prejšnje demarkacijske linije na mejo med pas A in našo kraljevino, ker je demarkacijska linija odpadla; »prebivalstvu pasa. A, ki smo ga prej z vsemi sredstvi spajali s Kraljevino, je bil tik pred plebiscitom onemogočen prost o-sebni in blagovni promet s tisto državo, ki je zahtevala to ljudstvo zase« (str. 21 sl.). Splošna poteza vsega našega dela pa jo bila . nesmotrenost. _ neenotnost in pomanjkanje vsake politič-no-statistične bojne taktike. Tako je bil — po avtorjevem mnenju — naš poraz neizbežen in le čudež bi bil. ako bi bil plebiscit, odločil v našo korist. Brošura »Naša bol« ima dva dela. Brvi del obsegajo gor,i v jedru navedena izvajanja, dragi del pa prinaša dokumente iz predplebiscitne dobe, ki kažejo, da so se slišali trezni in stvarni glasovi posameznih narodnih delavcev na Koroškem po smotreni pripravi za plebiscit, ki pa so ostali, kakor pokozal izid plebiscita, nesli-šani ali vsaj nedovoljno vpoštevani Iz njih se da posneti, da smo prinesli kali za svoj .poraz sami na Koroško s seboj, kajti pri celotnem pregledu^ teh dokumentov opazimo, da se zrcalijo v njih naše domače razmere. Zato pa naj izzveni za konec to poročilo z nekaterimi citati iz brošure, ki veljajo še vedno tudi za naše kraje: ... trdnjave, ki so jih sezidali Nemci , po naši slov. Koroški (mi recimo: Štajerski!), še vedno stoje« (str. 30.) »... prejšnji nemški sistem še vedno ob-' stoji« (str 35). »Zakaj se ničesar ne u-■terene proti neštevilnim nam sovražnim agitatorjem?« (str. 34). »Treba je V prvi vrsti predstavnike nemške moči in veljave razorožiti. Nemškutarstvo je plod laži in nasilja. — zato ga je treba z nasiljem odstraniti« str. 30). «...zakaj 'to ljudstvo mora čutiti nad seboj gospoda ip njegovo moč« (str. 38). Politične vesti * * Češkoslovaška proti tretji inter- , nacijonali. V Češkoslovaški oe je 42 sindikalnih organizacij izjavilo proti .tretji internacijonali, 12 pa za njo. — Centralna sindikalna zveza, ki je v rokah soc. demokratov, je izključila or- Iz življenja m sveta. Luri. Na političnih zemljevidih -prednje Azije se nahaja v sredi meri tremi najzapadtnejšimi provincami ■ Perzije provinca Surista, dežela Lu-rov. V resnici pa so prebivalci Luri-stana popolnoma neodvisni od perzijske vlade; le prav redkoma se posreči kakemu energičnemu perzijskemu guvernerju z brutalno silo kaznovati plemenske poglavarje ter tako prisiliti celo pleme do V9aj začasnega spoštovanja državne avtoritete. Pa tudi Luri sami med seboj ne poznajo ni-ikake discipline ali skupnosti; razbiti in ražcepl jeni so v neštete rodbine, ki • se med seboj neprestano bojujejo. Pri Lurih je krona osvete razvita do take popolnosti, kakor pri nobenem dragam narodu, niti ne pri Albancih, čeprav so v glavnem Luri zelo podobni tem poslednjim. Tudi njihova dežela. Luri-stan, je precej podobna Albaniji. Dežela je gorata in brez vsakih cest in celo večjih potov; prepregajo jo tu in . tam le ozke steze, ki se vijejo preko prepadov, kamenitih obronkov in sicer nepristopnih vrbov. V vsem Luristanu se nahaja le ena sama večja stalna naselbina, vas Ka.ramad, ker so Luri brez razlike vsi nomadi in roparji, ki se potepajo s svojimi čedami živine sedaj tod, sedaj tam, prebivajoč na prostem ali pa pod primitivnimi šotori. Tujcu, osobito pa Evropejcu, se le malokdaj posreči priti med te ljudi, a še manj od onih. ki jih posetijo, se vrne zopet nazaj. Luri ne poznajo gostoljubnosti. zanje obstoja samo dvoje:. ganizacije, ki so se izjavile za tretjo internacijonalo. * Prot; vstopu Nemcev v češkoslovaško vlado se jo na. shodu narodne demokratske stranke v Horaždovicih 15. t. m. odločno izrekel vodja, stranke dr. Kramar. Izjavil jc: dokler Nemci ne priznajo države, ne moremo ž njimi razpravljati o možnosti vstopa v vlado. * Zveza narodov je v seji 18. t. m. razpravljala vprašanje vpadov bolgarskih tolp v sosedna ozemlja. Bolgari zahtevajo imenovanje preiskovalne komisije. Izva janja bolgarskega poslanika in njegovo zahtevo so pobijali zastopniki prizadetih držav. Japonski delegat grof Tahi je dobil nalog vprašati zastopnike interesiranih narodov, če so pripravljeni za direktna pogajanja. * Kriza v Italiji je dosegla 19. t. m. vrhunec. Poslanska zbornica, je po končani debati o notranji politiki na. predlog par ti to popoln ri izrekla vladi do Facte z 2S8 proti 103 glasovom nezaupnico Vlada, je nato kralju predložila demisijo. Parlament bo do rešitve vladne krize najbrže odvoden. * Poincare in sestanek z Lloyd Georgem. Francoski ministrski predsednik Poincare je oficijelno sporočil v London, da svojega sestanka z Llovd Georgem ne more prej natančno dolo čiti, dokler ne pozna poročila garancijskega odbora, ki bo tvorilo glavno podla go za naduhi ne razgovore glede repararijskega vprašanja.. * V sovjetski armadi so nastale zadnje dni krvave revolte. Celi polki so ostavili boljševike in pošli v nasprotni tabor. Gibanje vodi neki Petrov. Namen mu je, pregnati sovjetsko vlado iz Moskve. Dnevna kronika. CENJENE DOPISNIKE prosimo, naj vse dopise za redakcijo naslavljajo naravnost na uredništvo in ne na posamezne člane uredništva, ker se urednik! sedaj po vrsti podajajo na dopuste in lahko na ta način znrrir-r kaka važna vest. — Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je u-mrla v Ritoznoju pri Slov. Bistrici gospa Terezija Lijavnik roj. Sriuveiger, vdova ix> dr. Lijavniku, v 51. letu starosti. Pogreb 21. t. m. v Slovenski Bistrici. — Klerikalci za pomadžarjevanje naših otrok. Da je slavnemu prekmurskemu Kleklja več do madžarščine nego do čiste slovenščine, je pač pokazal že neštetokrat, da pa ni sam in edin klerikalec, ki tako misli, o tem nas je premoženje ali življenje, najraje in najčešče pa zahtevajo od svojih gostov oboje. Zgodovinarji, ki so preiskovali to deželo, kolikor se je seveda dalo. so ugotovili, da žive Suri v njej že od pradavna, kulturno pa so ostali v vseh dobah na enako nizki stopinji. Luri ne pozna jo ne časti ne ponosa, ne ljubezni, sploh ničesar dobrega, človeškega. oni so med ljudmi to. kar so med pticami vjede — roparji. Po rasi pripadajo deblu Kurdov, potomcev starih Irancev. Fidži. Za tem, ko se težišče svetovnega interesa premika vedno bolj z Atlantskega na Tihi ocean, postaja tudi otočje na tem največjem vseh morij vedno bolj pomembno. Velesile, ki tekmujejo za nadoblast na Pacifiku, grade na njem vedno več trgovskega pa tudi vojnega brodovjo. Za brodov-ja, posebno za vojna, po potrebujejo oporišče, a v to jim. služijo vedno najbolje otoki. Med pacifionim otočjem prihajata kot važni oporišči v poštev osobito dve skupini: otočji Havai in Fidži, prvo kot, severna, drugo pa kot južna baza. Havaiski otoki, ki pripadajo severoameriškim Združenim državam so že danes važno pomorsko o-porišČe, tako za trgovsko kakor za vojno mornarico, otočje Fidži, last Anglije. pa bo to komaj postalo, čeprav so začetki tudi tu že storjeni. Otočje Fidži ima izborne naravne zalive, ki so globoki do 40 in celo 50 m, proti odprtemu morju prod viharji in' napadi pa zavarovani s koral jem. V teh' zalivih se bo dalo ceno in hitro zgraditi moderna pristanišča Vse otočje ekhPaj .tvori poučil v eni zadnjih sej narodne skupščine njegov klerikalni buuje-vački tovariš, poslanec Franjo Sudare-vjč. ki se je ostro za.vzel za madžarske šole v Vojvodini ter kritizira'; šolsko politiko vlade, ki hoče poslovaniti vojvodinske madžarone. Tako kakor Klek! in Sudarevič za, madžarpne, se zavzemajo naši ožji klerikalni veljaki za nemčurje. zato ni čudno, da postaja klerikalna stranka v zadnjem času ne le zatočišče avstrijakantov. komunistov in vseh protidržavnib elemntov, ampak tudi nemčurjev in madžaronov. — Tiskovna zadruga v Mariboru prične v doglednem času izdajati razne znamenite publikacije. V nekaj tednih bo imela občni zbor. Pozivamo cen j. somišljenike, ki še niso pristopili kot člani zadruge, naj to kmalu store in se prijavijo pri g. Stanku Detela, ravnatelju Mariborske tiskarne. Delež je 200 K. Želeti je, da zlasti premožnejši vzamejo no 5—10 deležev, da se ustvari za publikacije močna finančna podlaga. — Zakon o zavarovanju delavcev in izvršilna nnrodba. Založila, Tiskovna zadruga, v Ljubljani 1922. Str. 152. Cena Din. 8, po pošti 40 para več. Zgoraj omenjen izalton, ki je za obrti in industrije velevažen. je pravkar izšel in so naroča uri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica. 54. — Izenačenje kazenskega zakona. Ministrstvo pravosodja je izdelalo načrt enotnega kazenskega zakona za '■•■elo državo. Načrt zakona, ki bo v kratkem tiskan, je po izjavi strokovnjakov izdelam po najmodernejših u-zorih. — Nov kazenski zakonik za celo državo pripravlja ministrstvo pravde. Zakon je že v tisku ter pride v kratkem v zakonodajni odbor. Juridični krogi izjavljajo, da odgovarja ta zakonski načrt popolnoma duhu današnjega časa. — Nove pošte v Beogradu. Ministrstvo pošte je zaprosilo mestno občino za prepustitev primernih prostorov o-zirrvma stavb za otvoritev mostnih fili-jalk po vzorcu drugih velikih mest. — Modra galica na račun reparacij. Ministrski svet je dovolil poljedelskemu ministrstvu, da nabavi 40 vagonov modre galice na račun reparacij. Galica se bo oddajala vinogradnikom po nabavni ceni. — V Selnici ob Dravi se vrši velika ljudska veselica dne (5. avgusta 1922. v gostilni g. Doppler z vsemi v to svrho spadajočimi zabavami. Začetek točno ob 4. uri pop. Za dobro kuhinjo in pristna vina je preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. Čisti dobiček je namenjen vojnim invalidom vdovam in sirotam. K obilni hdeležbi vabi odbor. površino, ki odgovarja približno velikosti celokupnega slovenskega ozemlja, največji otok sam pa je približno tako velik kakor nekdanja Kranjska. Poleg tega pa je to otočje zelo rodovitno ter zamere samo nteživljati dalje ča sa tudi večjo posadko. Otočje ni usta-lina koralja, kakor nekateri drugi o-toki . vaustralskem arhipelagu, ampak gorska tvorba; nekateri vrhovi presegajo višino našega Pohorja, Pc ozkih dolinicah je precej plantaž; prideluje se sladkor, čaj, kavo, tobak, dišave. pa deloma tudi, žito in riž, po gorah pa se pase tudi živina. Z delom se pečajo večinoma inportirani indijski kuliji. ker so domačini, neke vrste Papuanci. popolnoma degenerirani in polagoma izumirajo. Klima je na otočju, čeprav leži v tropičnem pasu. zelo ugodna tudi za Evropejce. Razno bolezni, ki se rade lotevajo Evjronejcev v troničnih. posebno obmorskih in na-moreih zemljah’, so na otočju Fidži docela nepoznane. To otočje čaka očivid-no torej še lepa bodočnost. Titikaka. Titikakaško jeizero, ki se nahaja v Južni Ameriki skoro 4000 m visoko nad morjem med sneženimi in ledenimi puščavami Kordiljerov, je najvišje ležeče jezero na svetu. Že radi te višine je obdano s posebnim mističnim čarom, koterga pa povečujejo še bajne pravljice, katero si pripovedujejo domačini o njem. Titikaško jezero je zelo veliko, a do njega vodi sedaj že železnkh. ■ Jezero je poeptil nedavno nemšld to to valeč profesor Colin Boos ter n ;; kal o tem posetu obširnejše ro . robilo v, reviji »Ueber Lamd und Mec:« — Za siromake občine Bistrica Prl Limbušu so nabrali med odmorom v gostilni Krajnc na, Laznici drie 11. t* m. člani kolesarskega društva »Etfel* weiss« 500 K, za kar jim županstvo izreka najpresrčnejšo zahvalo. — Srbska sfročad v Rogaški Slatini Dne 11. t. m. se je z jutranjim vlakom pripeljalo iz Maribora na Slatino 60 srbskih sirot. Spremlja! jih jo glavni odbor »Društva za vos pitanj e i zašiitn dece v Beogradu« na čelu mu predsednik general Rašič. Na kolodvoru j0 mile goste pričakovalo mnogo zdraviliških. gostov, domačinov, šolska mladina iz Rogaške Slatine in od Sv. Kri' ža, ki je dpšle brate in sestre živahne pozdravjla z živijo in zdruvo-klici iel' jih okitila s cvetjem. Z iskrenimi h0-’ sedami je sirote pri kolodvoru pozdravil župan Bizjak, pred Zdraviliškim domom pa ravnatelj dr. šrer. Obenem se je v toplih besedah v imenu de00 zahvalil član glavnega odbora Pr°;’ Kostic. Nato je deca odšla v invalid111' co, kjer ji je upravitelj Tflavač pripravil res udobna prenočišča. Zvečer se J® v počast sirotam vrši’ koncert zdrav1' liske godbe v veliki dvorani. V sred0 12. julija je deca priredila koncert. ^ Velika dvorana Zdraviliškega donuri0 bila natlačeno polna. Deca je nastop11? v priprosiih, a vendar mičnih krci'11 svojega zavoda. V imenu sprejemne|* odbora jo je pozdravil učitelj Ver k.» odgovotu prof. Kostima so zadoneli P dvorani krepki in polni glasovi mlf dega »bora. Vsaka točka, bodisi ali deklamacija, žela je obilo pohval0. Nastopala je deca z veliko sigurnosti0 in je treba priznati učitelju Proulovi™ in učiteljici Nadeždi Djordjevičevi vS® pohvalo. Nastopili so tudi otroci do«10' če šole pod vodstvom učitelja Predaj Ubrano petje je posebno ugajalo vSk“ nežnosti glasov, pa tudi deklama01^ so bile prvovrstne. V četrtek je čad v spremstvu vojaške godbe iz ribora posetila steklarno v Straži ? Hrvaškem, ravnatelj tovarne Gerlit jo je prijazno sprejel. Skozi Rogatec-je vinila na Slatino. V petek si je JB-ra dež ogledala naprave v Rogaški ni. zvečer pa je bil pri Martinoviču V? slovilen večer. Razpoloženje j c prisrčno bratovsko. Izmed mnogih pitnie omenimo le govore generala^ šiča, prosto.ic.reja Trifunoviča in Gliuškove, ki so se odlikovali po gl° ki vsebini. Deca se je v kratki d0ll vsled svoje dišcioline. odkritosrčno0 in vljudnosti priljubila vsem in te^ je bilo v soboto zjutraj slovo. Učitelji organist-* Zadnji Gospodar« je nesramno napadel uf4e’ !ja Serajnika iz Ormoža ker jc val kot ubog organ' ;L učite’j za Šok0!. 109? K. Vse lepo! Č? h; bil daroval 1 znesek za Orla!! »Pijani« Gospo#* Ross piše med drugim o tem jezeru e}®' dece: »Peljali smo se preko svetega 3®, zera solnčnih kraljev, katerega so ®. izbrali za svoj sedež, ko so stopili j ba na zemljo. Parnik je preplul oži«0 Tiquina; le nekaj stometrov loči ~ obrežje od obrežja. Tiouina deli ta11 jezero v dva dela, Solnce je zahni00j Voda v ožini je bila podobna žareče®1 ognju morju plamenov, prelivajoče«11 se v daljine, Le tam doli v sredini dvigalo sredi ognja nekaj temnega Solnčni otok, , otok na katerega, sta D sporočilih pravljice stopila indij«116.” vladarja Manco Kapu in Mama O01 ' ko sta prišla iz neba na zemljo, še d® nes leže na tem otoku ostanki nek'o: njega Solnčnega svetišča, ki je bil ta zavarovan, da sc mn ni mogla pri«' žafi nobena nepoštena, noga, Tam T1 . ko, na obali pa se nahaja na prosto ^ pradavnih' poganskih svetišč samo*--^ Copaeobana, svetišče »Naše TVfui(\ Božje jezera«. Pobožno kleči tab1 . koleniib' številno pisano ljudstvo L1 osov, Cliolpsev itd. Ženske so v!r..]( svoje otroke z nahrbtnik malh ter položile predse. Neutrudljivo se v’ r, ena za drugo čudno, svete pesm1 ^ mara-Indijancev: »Khuy apair Uunasir Senora Arroja taputava. anquin nairapua.« — Sveta, mati prosi za nas..« mi je prestavil litev sopotnik, frančiškan ter dost ^ »Ali kaj pri tern mislijo, tega 11 ^ doznal nikoli nobeden izmed belih.« l. tffanbor, 21. julija 192: Iy A is o .K € Strun 6 ta;i bi oni rekli na tol V deveta nebesa **- kajl Pričakujemo P« od učiteljev, ki še opravljajo in službo, da jim je Serajnikov slučaj odpri oči; Drugače bodemo mlajši tovariši morali napeti drugo strune. Odločno zavračamo vse izgovore, s katerimi bodete prišli, ker so popolnoma ničevi. Nekateri trde. da vrše to službo iz ljubezni do g:a sbe. — I*po! Saj lahko imato pevske zlioro Pri^ najbližjih narodno naprednih društvih. Ali je višek umetnosti in glssbe ravno pri orgijah?! Drugi se izgovarjajo,da brez teh prispevkov ne morejo izhajati. Zakaj pa izhaja toliko tovarišev z ravno toliko službenimi leti in še mogočo večjim številom otrok? Pa vendar niso navezani na »pedale«. — Tretji se še mogoče niso stresli nekdanjega hlapčevstva pred duhovniki in »mogočnimi« cerkvenimi očeti. Seveda moramo zadnje samo pomilovati. In se več enakih izgovorov bi lahko na-®*®li, toda pričakujemo od vas toliko tovariškega čuta, da ne boste sebe in f^ojih tovarišev spravili v položaj, ko bo Gospodar pisal: »...s svojim slabim Petjem...!« Upamo, da so se vam odprle oci ter obrnete hrbet onim ki še danes s P^iTljivim nasmeškom gledajo vaše ponižno hlapčevanje in vas pri vsaki Priliki opljujejo na oni nesramni način, ki je mogoč edinole pri njih. Drugače pa se še vidimo! __ prva planinska slavnost se vrši T Šmartnem na Pohorju v nedeljo 23. 3*dija^ 1922. v prid novega šolskega Dr*va<'. Odmor in o-W-d. B) Popoldne: 1. Ob lij,, uri nastop »Drave« na šolskem odru. 2. »Dva gla- burka. ig-ajo dijaki. 3. »Oresi« - neklamacija. 4 Prosta zabava v gostilni Koren: Petje, godba, srečolov, »al^iva pošta, menažerija, plezanje na pečenja janica li vtacije mlajev :!? Za okusna jedi’a in izvrstno knp-U-eo preskrbljeno. NB. Planinci lahko ^c,o čez Pohorjo. saj so pola na novo Markirana. Y , ~~ Oblasni Savez Dobrovo!,taca v I-<3ubljani poziva vso člane da javijo ?v°je naslove v svrho dostavitve odlikovanj oz. obvestila važnih društvenih ^adev. ,* Smrt vsled vgrJza steklega psa. Zavrča nam pišejo: V sosednji ob-pormin je pred dvema meseoama Ugriznil lasten pes gospodarja Petra i _ čeravno je pc-3 črez nekaj, dni Poginil, gg Pl0hl ni zmenil za to. Pred ratkim pa je tudi gospodar zbolel in J? strašnih mukali na steklini v bol-snnjj v Ptuju umrl. ?eno in hčer. ki e tudi bili vgrizneni, so poslali v Pa-f^n^ev zaVfM| v Magreb. Dogodek ka-tni- • treba pri vsakem vgrizu psa Poklicati zdravnika, ki potrebno f. Uboj. Iz Zavrča nam poročajo: v n 111 • 3® M Kokot Miha posest. 0-t v.,Ca°vcu obč. TuTskiv"i’h v obmejno očii^2, ^°ruj*a Voča na Hrvaškem radi Pri k ■'>a Ovnika od začinja povodnji, ca In r>em delu sta se z mejašem skre-% * ^Poldne pride mejašev sin Jan- \-«nV Po domače Gajdek ter brez v . egia vzroka in prepira udari Ko-D-i„a.z nekim tam ležečim kolom po se je takoj zgrudil na tla in Tnf?? ®edem ur umrl na krvavitvi nrJ^v. Senkiš, boječ se hrvaških g- znikov, se je takoj sam javil sodi- Y Banovcu, koje ga jo pustilo na _ ostem, šenkiš iima sedaj že tretji °D na vesti, a sodušče ga pusti lepo 1107 — čudne razmere. ji ~~ 'vsesofcolskem zleta v Ljnb- «trml ^»Krajslca mestna občina za-opana po posebnem odposlanstvu. . Kmetovalci iz Srbije priprav- • Jo velik zlet v Slovenijo, da vrnejo scenskim kmetom lanski obisk. Mi- f/L „?anc ^'6 dal za, zlet na razpolago 100.000 dinan-jev. ■feišT ^^iar v Wubljani in v Zagreba. {Poročajo ljubljanski in zagreb-. iifit.'' ~ip Do^/^Viun. v Ljubljani in v Zagrebu velik vihar, ki je napravil več škode. V Mariboru je bilo le malo vetra, na kar je pričel padati močan dež. •— Samomor v zagrebškem parku. Na obali jezera v zagrebškem parku Maksimira so našli pred par dnevi žensko obleko, torbico ter neko knjigo, na kateri je bil slučajno zabalezen naslov »Andjela Markušič, Mrazovičeva u-1. št. 2.« Na podlagi teh podatkov io policija ugotovila, da jo omenjena Markušičova, ki je bila 23 let stara ter manipulantka pri pokrajinski upravi, res izginila. Kaj je gnalo dekle v smrt še ni znano, istotako pa tudi njenega trupla še niso našli. — Italijanski kredit Avstriji. Finančna komisija italijanskega senata je na svoji seji v pondeljek sprejela predlog glede kredita za Nemško Avstrijo ter bo predložila svoje poročilo v prihodnjih dneh senatu. — Velik požar v berlinski tovarni. V tvornici železniških vozov Orenstein & Koppel v Berlinu je izbruhnil v pondeljek ponoči požar, ki se je bliskovito razširil na vse podjetje. Pogorela jo malone cela tovarna z vsem matorij alom, med drugim tudi 20 novih železniških vozov za Češkoslovaško. — Škoda znaša več milijonov. Vzrok požara ni znan. — Krvava rudarska stavka v Ameriki. Vesti iz Wesli (Zapadna Virginija) poročajo, da je prišlo v premogovnikih v Richlandu radi rudarske stavke do krvavih spopadov. Stavkujoči delavci so v pondeljek ob peti uri zažgali rudarsko poslopje, kar je povzročilo nemire. Policija je imela, 10 mrtvih med njimi enega šerifa (okrožni policijski načelnik) in vet* policijskih uradnikov. — Otok Sahalin so Japonci sklenili evakuirati in tudi še doslej neizpraznjeni del Sibirijo. — Čudna tožba za odškodnino. —-»Vosische Zeitung« poroča o razpravi ki se je vršila te dni v Berlinu. Nek trgovec z živili je imel vsled železničarske stavke 400 mark škode. To ga je tako razjezilo, da je tožil vodjo stavke za odškodnino. Po precej dolwoJ ' ni razpravi je bil vodja stavke res obsojen na povračilo škode in pravdnih stroškov. — Na smrt obsojen? morilci. Reuterjev urad poroča: Morilci maršala Wilsona so obsojeni na smrt. — 400 milijard deficita v proračunu Češkoslovaške. Kakor poroča praška »Tribuna«, bo znašal deficit v državnem proračunu Češkoslovaško za leto 1923. po dosedanji' sestavi ministrstev 400 milijard čK. — Eksplozija v Ncwyorkn. V nekem skadišču blaga jo nastala IS. t. m. eksplozija, pri čemur io bilo 30 oseb ranjenih, dve pa na mestu ubiti. V skladišču je bila večja množina smodnika in kemičnih izdelkov. — Šolska reforma na Dunaju. Mestni šolski svet na Dunaju je na vseh dunajskih šolah odpravil molitev pred in po nauku. Mesto molitve se uvedejo patrijotične pesmi al-i izreki. — Nova brzojavna tarifa v Nemški' Avstriji. S 15. julijem je stopila v veljavo v Nemški Avstriji nova brzojavna tarifa, ki bazira na relaciji 1 frank: 2000 K. V prometu z našo državo stane vsaka beseda 100 K, a najmanjša brzojavka stane 1000 K. — Dragoceno milo. Neka siromašna žena je kupila pred par dnevi pri nekem trgovcu v Budimpešti kos milo. Ko je začela milo uporabljati, je našla v njem zlatnik za 20 K. Hitro je stopila zopet k trgovcu ter kupila še dva kosa. Tudi v teh je našla v vsakem po en zlatnik. V svoji ženski molčečnosti je to povedala tudi sosedi in kmalu se je začela zanimati za stvar (udi policija. Zaplenila je trgovcu milo in našla v njem 600 zlatnikov, v današnji vrednosti 3,600.000 madžarskih ■ kron. Preiskava je dognala, da je dotični trgovec kupil blago na neki javni dražbi za prav nizko cono. Radi neke forme! ne napake je železnica razprodala na javni dražbi vagon mila. ki je bilo naslovljeno na neko dunajsko tvrdko. Nadaljna preiskava pa je dognala, da taka tvrdka na Dunju sploh ne obstoja ter da je le kak tihotepec hotel iztihotapiti zlato. — Če zboli rdeči car... To dni jo bil »oiiliean y. Moskvo k bolniški postelji rdečega carja — Lenina — profesor Fleichsig iz Leipziga, znan specijalist za možganske bolezni. Iz Newyorka so naprosili boljševiški vlastodržci profesorja George Hassana, naj pride v Moskvo zdravit rdečega carja. Končno vendar le priznava jo, da jo Lenin resno zbolel ter da se bo moral pooolnoma odpovedati državnim poslom. Baje za^ pusti Lenin Moskvo ter se poda v Li-vadijo, letovišče bivšega ruskega carja. Komisar za ljudsko zdravje je dal Livadijo z velikanskimi stroški reno-virti in primemo urediti za sprejem visokega bolnika. Številne čete in policijski oddelki bodo skrbeli za Leninovo varnost. Ob Volgi pa umirajo milijoni lakote... Bol jševiška nebesa se torej prav nič ne razlikujejo od carističnik, k večjemu po grozodejstvih. — Visoka nagrada za izsleditev zločincev. Južna železnica je razpisala 500.000 K nagrade za izsleditev storilcev, ki so dne 14.t.m. zabarikadirali železniško progo na Semeringu, vsled česar je skočil ponočni D-vlak Dunaj —Trst iz tira. V naši valuti znaša ta na videz silno visoka nagrada 5000 K, v švicarski valuti pa jedva 5 frankov. — Nov način cepljenja. Te dni so se vršili v Parizu poiskusi novega načina cepljenja koz zoper tifus, kolero in grižo. Nov način obstoja v tem, da se serum ne vbrizgno v kri, kakor sedaj, temveč se zavžije. Poizkusi so zelo dobro uspeli. Od 1236 oseb, ki so bile cep' ljene na ta način, sta dobili samo dve tifus. , Dopisi. Srbska deca v Rogatcu. Tudi nas so obiskali mladi prijatelji iz Srbije. Da-širavno jih je gerent okr, zastopa g. dr. Šorli prav prijazno pozdravil, smo vendar mnenja, da bodo o nas imeli slab spomin. Sicer pa prav. Bodo vsaj v Beogradu vedeli, kaka je takozvana »lojalnost« naših nemškutarjev. Seveda za »Bauernball« je dovolj obleke, denarja frajl in peciva, za mučenike naše svobode pa imajo prezirljiv nasmeh. Stariši te sirooadi so nam narodni svetniki', gospoda, grešili ste proti mašim čutilom v naši državi, izvajajte konsekvenco in — pika. Rogaška Slatina. Te dni se je mudil pri nas dr. Kukovec, ki je prišel obiskat svojo soprogo. — V soboto koncertira v veliki dvorani »Ljubljanski Zvon«. Opozarjamo na prireditev posebno domačine in okoličane, naj ne zamudijo ugodne prilike. — Pravoslavna cerkev je že posvečena. Liturgija se vrši v njej redno, 13. t. m. je bila že v njej tudi poroka katoličana s pravoslavno nevesto. — Po gostilnah se malo preveč, švabčari, — toliko danes, drugič pa imena! Mariborske vesti. Maribor !0. julija 1922. tn Klic po telefonskem seznamu. Izmed mnogih dopisov, ki smo iih že prejeli, objavljamo sledeči glas: Kakor znano, ima naročnik korist od te danes tako drpge naprave še-le tedaj, ako sploh mr>re k*m — telefonirati. Stvar pa postane težavna in skoro nemogoča ako nima na razpolflgo imenika, po katerem more. tudi naiti ones;a, s komui hoče ali mora govoriti. V nato Maribor in i temu omrežja direktno priključeno oko« lico. (Kakor izvemo, se namerava za mesto Maribor v kratkem izdati nov seznam. Op. ur.) m Novo skladišče za bencin In petrolej sredi mesta. Prijatelj nam spo roča: V vašem listu ste že večkrat opozorili merodajne činitelje na to, da gradi koncem Linhartove ulice tvrdka »Danica" skladišče za bencin in petrolej, nihče pa še ni omenil, da gradi tvrdka „Mara“ ob glavni progi med Mariborom in Teznom še mnogo večje skladišče za bencin in petrolej, ki bo še mnogo bolj nevarno kakor prvo. Čuditi se moramo le, da merodajni železniški krogi sami ne preprečijo tega, ampak mirno dopuste, da se spravi v veliko nevarnost ne> le okolico, ampak tudi železniške objekte same. Ali proti temu res ni pomoči? Mislite na Bitolj 1 m Ponarejene 5-dinarske bankovci je skušal prodati slugi Narodne bank« nek Aleksander J., sin Samuela J„ trgovec in spremljevalec živine iz Subotice. Za stvar pa je izvedela tudi policija, ki si je Aleksandra, sina Samuela, malo bližje ogledala. Vsi zaplenjeni 5-dinarsld bankovci, 29 po številu, ki jih je ponujal Aleksander bančnemu slugi po zelo nizki ceni, so ponarejeni. Možakar sejt izgovarjal, da je dobil denar od nekega neznanca v Mariboru, katerega pa policija kljub celodnevnemu iskanju ni mo« gla nikjer iztakniti. Pridržala si je zato Aleksandra. Pri natančnejši »vizitadji* so odkrili v Aleksandrovem žepu tudi nek obrtni list za trgovino in posredovanje z inozemskim novcem, dasiravno napravi Aleksander na prvi pogled vtis človeka, ki ne zna šteti niti do pet Policija se je informirala v Subotici, koliko je tam znano o tem »trgovcu*, ki čakf v zaporu nadaljno rešitev. m Pomiloščenl kaznjenci. Včeraj JV bilo izpuščenih iz tukajšnje kaznilnic« še 16 kaznjencev, ki so deležni atnne* stije ob priliki kraljeve poroke ter sa bili svojčas obsojeni na smrt radi krvnih deliktov. Med pomiloščenimi so trii« Italijani, med njimi tudi znani Freno, kf je ubil svojčas v Trstu policijskega straž* nika v službi. Vdova ubitega stražnik* živi sedaj v Ljubljani in se preživlja f tobakarno na Mestnem trgu. Pomiloščen-ce je prevzela policija ter jih odpremfla v pristojne občine, italijanske podanikf pa v Trst. m Za zdravnike! Vseučilfškl prof® sor dr. N. Jagič je po naročilu med}, cineke fakultete na Dunaju naprosil vodstvo tukajšnje bolnice, d« opozori vso gg. zdravnike mariborskega okoli« sa na nadaljevalni tečaj za praktični zdravnike s priklopitvijo sem mami# vaj od 9. do 13. oktobra 1922. Tečaj m vrši od 25. septembra do 8. oktobra: 1922. na dunajski medicinski fakulteti ter je brezplačen, le vpisnina znaša m Jugoslovane 15.0 naK. — Kdor se |M hoče udeležiti, naj pismeno naznaa} svoje ime in naslov na: »Sekretaer Dr* A Kronfeld. Wien IX.. PorzellangassO 22« in sporoči svoje morebitne želje glede stanovanja. Natančen program jo vsem gg. zdravnikom na ra®po’aff°STe<^110 VS' mariborski pre- ^ernhard g Oddaja zgradbe barake v Vrapčah jeziiru, da se jim dopošljejo brazplač- pri Zagrebu se razpisuje na dan 3. av- no. Trgovci in obrtniki, prijavite svo- gusta t. 1. ob 11. uri dopoludne pri In-[jo udeležbo kot, razstavljal er na Ljub- ženirskem odelenju komande IV. ar- j ljanskem velesejmu takoj, ker je sa- mijske oblaste v Zagrebu. Predmetni j mo še nekaj ni2 na razpolago. Opozar- oglas je v pisarni trgovske in obrtniške j jamo. da prepozno došlib prijav vsled zbornice ,v, Ljubljani interesentom na j pomanjkanja prostora žal ne. bomo vpogled. | mogli več sprejemati. To velja posebno r. . _ „ , ., , . enim zamudnikom, kateri so že lansko Dobava stekla. Ravnateljstvo dr- w.sl. „ „^«v. 14 g je odpomoglo takoj po nasvetu g. revizorja in je sedaj knjigovodstvo in S _ .. _______________ Poslovanje^ kreditnega društva p opol-: gusta t. 1. ob 11. uri dopoludne pri In-j jo udeležbo kot, razstavljal er na Ljub noma. bančno. Za izvršeno objektivno revizijo in nasvete izrekamo g. revi-^OTju Skerlepu na tem mestu zahvalo. Odpisane obresti vojnih posojil i.n drugih avstrijskih vrednostnih papirjev od leta 1919 do 1921 znašajo 3,022.361,53 K in če prištejemo k tej svoti še odpis na vojnih posojilih po 36% v znesku 5,771.556 K, znaša skupki odpis oziroma zguba 8,793.917.53 K, Za katero se ima zavod zahvaliti prejšnjemu nemškemu upravnemu odboru, 1 j® v svojem avstrijskem patri,jotiz-ruu nakupil za nad 16 milijonov vojnih v protislovju s pravili, za kar 'bode prej ali slej moral dajati odgovor. Neizpodbitno dejstvo je, da se sedanji ®ovenski upravni odbor na vse mogo- c • • • i leto prišli s svojo prijavo zadnjih za-mh železnic v Sarajevu razpisuje na dui d otvoritvijo semnja, nadlego- d?" 161 av*usta 192 ofertalno licitacijo j valj po ve6 dni sejmski u.rad; katerj ___________________ _________________________________ glede dobave stekla za poslopja in va- jim pa nj mogel dodeliti niti najmanj-; predavanja so bila nad vse poučna in predavanje o moderni mednarodni spedicijski stroki Navzočih je bilo 320 slušateljev iz cele Evrope. Rektor univerze ja z zadovoljstvom konstaiirak da se je tudi iz Jugoslavije kot edina tvrdka udeležila kr. dvorna špedicija Orient d. d. v Mariboru tega poučnega predavanja, kar je pri navzočih vzbudilo posebno pozornost. Rektor je odposlanca zaprosil, da prihodnji dan predava o gospodarskem in prometnem razvoju Jugoslavije. Celokupna gone. Predmetni oglač z natančnejšimi Trgovina, obrt in industrija. podatki, zlasti glede količine in dimen- i prei px;de, poprej melje in boljše me-zij, je v pisarni trgovske in obrtniške; 1 ]e. zbornice v, Ljubljani interesentom naj ' Povračilo diference med maksimalno vpogled- in minimalno tarifo za blago uvoženo iz Nemčije. Trgovska, in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse inte-resirane kroge, da imajo po odloku generalne direkcije carine pravica zah- „ tj i- .-t - - ms!) tevati vračilo razlike med maksimalno H. Ljubljanski veliki semenj 1.3, minimalno za vse Wago. ]d Naznanjamo vsem interesentom, da je . j v dobi med 6. junijem 1.1.. mmjstarstvo posta m telegrafa y Beo-, k . gtopila trgovska pogodba z Nem- gradu dovohlo uporabo pisemskih re-j-j. veliavo in med 22. junijem, ko šega prostora več. Čas beži., kdor po- i važna osobito za razvoj in napredek klamnih znamk, katere se smejo na- je bila ta pogodba uradno objavljena. mednarodnega prometa in povzdigo gospodarskega položaja posameznih držav. Sestavljen je bil poseben odbor najznamenitejših profesorjev na čelu jim rektor univerze, kateri je imel o-ceniti notranje poslovanje modernih in velikih svetovnih mednarodnih sped. firm. Tretje mesto te ocenitve ie prejela kr. dvorna špedicija Orient d. d. Soort. lepljati. na vse pisemske pošiljke v k k ^ 0 im zaca. kraljevim Srba Hrvata m Slovenaea., Mle 2 deklaracijo tudi Reklamne znamke Ljubljanskega vej 0 izv0TO blaga. Za vse po_ lesejma so zelo lmno izdelane. Da ^se g . } ^ d Je v omenjenem jih morejo tukajšnje tvrdke posluze-1 * Nemčije po pošti, ima vsak vati tudi za dopise, namenjene v mo- ^ ^ b posebnih dokumentov zemsitvo, izdelane so znamke v vec je- zahtevati povrnitev diference. zikih in sicer: slovensko, srbsko (cirilica) francosko, češko in nemško. Vsa ona cenjena podjetja, i Kolkovne prošnje za povračilo je treba vložiti z vsemi potrebnimi prilogami r~7 :.T~ rr i pri pristojni carinarnci. katera se jih nameravajo •posluževali, naj zahtevajo takoj v Uradu Ljubljan- j Institut za prometno _ znanstvo v skega velesejma število in v katerem Kolnu je priredil od 3.—15. jul, poučno : Prvak Koroške v Mariboru. Za soboto in nedeljo se obeta mariborski športni publiki po daljšem presledku z gostovanjem koroškega prvaka KAC iz Celovca — lep in interesanten šport. Odlično kvaliteto KAC iz Celovca nam izpričuje rezultat 3:2 s katerim je v prvenstvu porazil svojega celovškega rivala KAC. — Protivnik mu bo v soboto ob 18. urj SSK Maribor, v nedeljo ob 17. uri SV Rapid. V oeigled izborni1 formi obeh udeleženih strank se pričakuje igra, ki bo tehnično im taktične vsekakor na višku. Kellermann: PREDOR. •tauBi 0 -3e- očividno: Lloyd, ki je zdaj sedel v svoji in j! m C' i”,,Cuza? smodko, je bil že pred tedni udaril, Prvi s . n ?e bil njegova pest! Vedno je bil Lloyd dar LV --°,Je bil že v posesti najboljših claifnov, ka-irniHluPr!se. sPl°šni rush. Toda saj je še čas, da se za-bocoi VSaj neH°Hko popravi- Treba je le, da se še t.iF° syetu razdrevijo brzojavke, takoj po meetin-t L zJulraj bi bilo seveda že .vse prekasno. reba se je bilo odločiti . . . že ra7j?1-vC*’ ^ so se i>m bili možgani od obratovanja tem f li’ so poizkušali, problemu priti do živega po lpa7, Po lI> da so natanko ogledovali Allanovo osebo. Pred PosIušaioč, kar je Allan pripovedoval o gradnji je a 0ra kako misli rove dolbsti, graditi — so svo-Usn; 111023 Proučevali od črevljev iz patentovanega Srai — ujegove snežnobele flanelaste hlače, pas, nic v-’ 0vratnik, ovratnico —- navzgor do trdnih čel-j0> kj mu je bila čreznje napeta gladka, bakrasto les-Poh\temenska P°H- Obraz tega moža se je svetil v „ai kakor bronovina, pa sedaj, po eni uri, ni kazal ni C^niše utrujenosti. Nasprotno, bil je izrazitejši in in tf'k^” tega moža so bile, ko je začenjal, otroške d 1dobrodušne, zdaj pa, ko, so plavale v znoju, so bile ki • ,i.n bistre, jeklene in svetlikave kakor oni Allanit, j 3e bil samo za eno stopinjo manj trd nego demant. Po?l i°V0 10 Hd°< da si ta mož ne da pogostoma tako tovVi -Va^i v Kadar je ta mož orehe, mu prav go-c ° Hi treba trlice. Glas tega moža kuje in hrumi po risal HP ni’ Preden udari na plan- Allan je na tablo lake ■ u.ucrtek, pa so motrili njegovo orjavelo spodnjo to ie Pl. van-’° navzkriž tetovirano, dvojico kladivov: prri,,x , laket treniranega lopkalca in mečevalca. Vem.3? .so Allana, kakor da je pestivec, na katerega iTuir v y?tK 3e Pogoden, o tem ni bilo treba st-a« nani stavilo z izgubo, se ne bi bilo treba bil dl°J PreP°znal sa je bil LIoyd! Vedeli so, da je nilci7 ;^nlJS -n.za konjskega poganjača v premogov-luefr se 1 v dvajsetih letih iz globine osemsto Tn ni rmiaZernI3i0J?0v.zpei na rpofgarden vrhu Atlantica. 'Nad vse veni : xudi ni mala reč> Izdelati tak osnutek, trideset oseh ni ^udovito pa je bilo, da mu je uspelo, določeni uri zrotitj 5Ž5j£j3<5 ^ VCli&I Za kapital’ - Roman. (Dalje.) (15) -Vročin devetdesetih 1+ f3- 3S Jlh prisiIitk da ga ob silni niihcMrimi nrmi ol • j-03 Fahrenheita poslušajo- Pred Jhovimi očmi se je odigraval nenavadni prizor: ne-kdo stopa po stekleni gori kvišku k njim za trdno namenjen, da zahteva svoj prostor in ga brani. fn ^Pan dejal. »Za oskrbovanje rovov in za obra-r°yanje potrebujem jakosti električnetn tr,1