216. številka. Ljubljana, petek 23. septembra. \1\ . leto, I8HL
SLOVENSKI NAROD.
Izhaju Tnak dan, i/,t zetu Si poiiedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za itrstr o-n gern ke uetelo 711 celo letu 1H ^!., /a i »i lotu 3 tf!.f četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez požiljanja na dom za celo leto l.'i <ld.. za <'etrt leta     plil. M) kr., /a  en  DMtM 1 gld. H)   kr.   Z;i pitv. j.u.jt na c.mi ne računa 10 ki. za mesec, dO kr. za četrt leta. — Za tuje d e*. e 1 e toliko več, kolikor pofitidna .znaša. —  Z* gospod«   ><<*• itel je  na  ljudskih  Mih in tu dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 ki.. p<> p<išti prejem*!! /u fietVt letii .1 gol d. — Za  0 ID h n i 1 a se plačuje od četiristopne petit-vrste 1» kr.. če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr.. če se dvakrat, in  1 kr., čo se trikrat »li večkrat tiska. Dopisi mtj se izvole Irunkirati. — Rokopisi bo ne vračajo.  — Urednifitvo ie v Ljubljani v Princ Kolunuiovvj bifli ^gledališka stoik/-. Oprav uistvo, na katero mJ se blAjroVoUjO pošiljati naročnine, rekhtmnrije, oznanila, t. j. adudt.istrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Ko1iijh!.ov«-j hi8i.
Vabilo na uaročbo.
S koncem tega meseca se pričnć novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovi, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za jeden mesec     ....     1   „   10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za Četrt leta.....4 gld. — kr.
Za jeden mesec     ....     1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za  Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „   3   „   — „ OpravniStvo „Sloi\ Naroda".
Kranjski deželni zbor.
Jutri se bodo vsled cesarskega patenta od 8. avgusta t. 1. zbirali v ljubljanske) redut-nej dvorani poslanci kranjskega deželnega zbora. Ugiblje se po časnikih in v privatnih krogih, kaj bodo ukrenili narodni poslanci, ali pojdejo v zbor ali ne.   V nekaterih Časnikih  je celo uže bilo brati, da naši poslanci ne bodo vsto pili v prihodnji deželni  zbor,  da  ne morejo; iti,  ker so vezani  po  izjavah od   LS78. in 1880. leta, da s tem pokažejo vladi, kako je! narodna stranka razžaljena, da se nij bil zbor razpustil.
Listi iz tujine.
XIV.
(Dnevniških črtic št. 1.)
Na Reki 2. apri'a 1880. Včeraj, prav na 1. aprila dan odpeljal sem se iz Bologne, a prav zares prišel sem semkaj po aprila, kajti čakati mi je do jutri zjutraj, da se morem naprej odpeljati proti Zagrebu čez Karlovec. Da se ne vozim vedno po jed-nej in istej progi in ker mi radi pomanjkanja čaBa nij bilo nikakor mogoče, da se vstavim v Ljubljani, ukrenil «em od Št. Petra udariti jo na Reko in od tam naprej. Nu, to se mi še sanjalo nij, da iz prvega pomorskega mesta Blavoega Magvar-Orszaga, tako vsaj se začasno imenuje nekdaj hrvatska Rieka, gre samo vsa-cih 24 ur jeden jedin vlak. Kaj se hoče, saj Človek mora biti Še hvaležen, da mogočni magjar-ski modrijani vsaj Se to privolijo ljudem, kajti
Povedano je uže bilo v „Slov. Narodu", da slovenski poslanci še nijso končno sklepali o svojem postopanji. Tedaj lehko razmotra varno vprašanje vstopa ali izstopa, še celo potrebno se nam zdi, da povemo svoje razlog«* pro et contra in ob jednem razjasnimo položaj, v katerem se nahajajo poslanci in cela narodna stranka vladi in zboru nasproti, pa da odkrijemo nasledke, ki bi po našem mnenji izvirali iz zapuščenja deželnega zbora.
Pred vsem moramo konstatovnti, da naš deželni zbor ostane sklepčen, če prav slovenskih poslancev ne bo v njem, kajti nasprotnih je 20, tedaj še jeden nad število 19 poslancev, potrebno k sklepanju. Ce se slovenski poslanci odpovedo mandatom, to ne bode motilo zbora v poslovanji in prvi nasledek bode. da vlada za izstopivše poslance razpise nove volitve. Kdor misli, da bode vlada vsled narodne demonstracije razpustila zbor, se vara, ker je zbor s cesarskim patentom sklican in cesar svojega podpisa ne bode preklical. Tega, kar si tedaj želimo, da bi bil namreč zbor razpuščen, tega ne dosežemo po izstopu našib poslancev iz zbora. V tem oziru ne delajmo si nobenih iluzijonov!
Vsi se  sporninamo prežalostnih časov, ko so leta 1877. se vrnile volitve pod  nuj hujšim pritiskom Auerspergove vlade.   Volitve so ne postavne, neveljavne, tako je sodila cela dežela, v tem zboru naši poslanci ne smejo ostati. A poslanci so šli v zbor 1878. leta, so tam z vso [odločnostjo trdili, da so volitve uepostavne, pa ! ko je le večina potrdila volitve, narodni po-Sslanci nijso zapustili zbora, ampak ost?li so v njem ter se udeleževali debat in sklepov. Ta čas je vladal Lasser-Auerspergov zistem in na-
labko bi tudi na vsake tri dni ali vsak teden izpustili jeden vlak, ter tako potovalen dali tem več prilike, ogledati si blažene uspehe magjarskega vpliva na hrvatske) Itieki. Jaz moram reči, da sem tega vpliva presneto malo opazil, kajti izvzemši par napisov ulic z mag jarskimi imeni ne vidi se nikjer, da bi to bilo „magjarsko" mesto. Kmalu sem si ogledal splošne znamenitosti Reke, ter jo krenil po-poludne na bližnji Trsat, od koder se uživa lep razgled na mesto z okolico in na morje. Tu naletel sem po golem naklučji prijatelja iz Zagreba, prof. B. z nekaterimi gospemi hrvatskimi in prav prijetno smo se zabavali ves večer. Žal mi je, da rojaka in starega prijatelja svojega prof. Z. nijsem našel, da bi bila malo „drvarila" po Reki.
Vožnja iz Bologne preko Ferrare, Padove, Vidma in Gorice zanimala me je prav malo, kajti dobro znana mi je ta proga. Vesel sem bil, blizu Gorice zopet slišati po dveh letih domače slovenske glasove, posebno  na gori-
rodnim poslancem se z ozirom na politični položaj nij zdelo ugodno, zapustiti zbor in po5eU uže zdavnaj od vsega sveta obsojeno pasivno politiko.
Ko je nastopil grof Taatte, so se narodni poslanci I. 1871). do nje^a obrnili s prošnjo, naj nasvetu je cesarju razpust kranjskega zbora, kajti ta zbor je nepostaven, tedaj nij več mogoče poslancem udeleževati Be ga. A leta 1880. je spet bil tak političen položaj, da ho narodni poslanci za potrebno spoznali, udati se in zborovanja se udeležiti.
Minola so zdaj uže 4 leta, odkar je zbor izvoljen, pri obeh zborovanjih videli smo v njem sedeti in sliš.tli v njem govoriti naše poslance, in zduj je najedenkrat nastal silen hrup, da bi slovenski poslanci ravnali proti svojej časti in proti narodnim interesom, ko bi zopet storili kar so mirno prakticirali sko.i Štiri leta in tri mesece, ne da bi jih bila vest pekla, t. j. ko bi se tudi še v petem letu vsedli na svoje stole v redutnej dvorani.
Če človek -liši to Časnikarsko šumenje in hiupenje, se nehote vpraša, kaj pa se je /godilo tacega, da je treba zapustiti pot dozdanje dejanske i u delujoče politike ter poprijeti se skrhanoga orodja pasivne politike, ki so jo naši časniki toli in tolikrati obsojali in katera je celo na Češkem naredili najgrši fiasko ?
Mari je vlada na Kranjskem AuerspergOV absolutizem'." Ne! Na čelu stoji mož, ki ga visoko čisla ves slovenski narod in ki g>« ljubi vse kranjsko prebivalstvo Izstop narodnih poslancev iz zbora pa bi bila v prve j vrsti nezaupnica deželnemu predsedniku, vsaj tako bi se mu smatral
škem kolodvoru. Smijati se mi je bilo, ko sem videl, kako široko je zijal neki potujoč Lah, ko ga jo nt govoril Železnišk poslušnik po slovenski, kajti mož je potov o mislil, da v „irredenti" je vse čisto italijanski, in čudno so mu bili na uho  neznani slovenski glasovi.
V Št. Petru skusil Bem takoj, kaj se pravi hitro potovati, kajti čakati mi je bilo do dru-zega jutra na vlak /a Reko. Nu, nijsem se zmenil dosti, saj sva bila potrebna počitku, jaz iu soproga moj::, in dobro nama je delo spanje, prvo čez dalje časa na slovenske) domačej
Remiji. Vožnja od Šl Petra <i<» Reke zanimala me je, ker je bilo prvikrat, da dem se vozil po tej progi. Do Trnovega pridružil se nama je znan mi domoljub g. I), m pomenkovali smo se o domačih stvareh, a pozneje vozila sva se Bkorej do Reke čisto sama. znamenje, da tudi ta proga menda nema posebno živahnega prometa. Blizu Reke spremeni se jednolični značaj krasevski in odnre se lep razgled na morje in nekatera      jša primorska stamšča.
v višjih krogih in mi sami bociemo podkopali veljavo tistemu možu, pod katerega vladanjem smo se komaj malo oddahnili in začeli čutiti se svobodnimi državljani. Po pravici bi se nam smelo očitati, da smo jeli — po ledu plesati, ko se nam jedenkrat malo bolje godi.
Pa, kriče nekateri časnikarji, katerim je uže navada, da radi pretiravajo, Slovencem ta vlada še čisto ničesar nij dala. Priznavam, da slovensko narodno vprašanje je ostalo nerešeno in da bi vlada v narodnem o/.iru lehko bila več storila, a da se nič nam v prid nij zgodilo, to jo pretirano in neresnično. Zlasti na Kranjskem so se godile imenitne premembe in ako se slovenstvo na Kranjskem na trdne noge postavi, pomagano je s tem vsemu slovenskemu narodu, česar nij treba še dalje razpravljati. Na Kranjskem smo se znebili znanih voditeljev in hudih agitatorjev nasprotne stranke (Kaltenegger, Vesteneck, Onderka, Zindler Sehbppl), deželnim glavarjem je vlada ravnokar imenovala mirnega, nepristranskega, za blagostanje naše dežele iskreno vnetega moža in deželui naš predsednik je našega rodu ter pravično in objektivno vlada; on skrbi, da njegovi organi slovenske vloge slovenski rešujejo. Pri sodnijah se po najnovejših prikaznih tudi na bolje obrača. Velevažno pa je za našo narodnost, da je slovenščina uvedena učnim jezikom za večino predmetov na učiteljiščih ljubljanskih in da je zdaj uradno od minister-Btva izrečeno, da je ljubljansko učiteljišče namenjeno slovenskim šolani in da sloveuščine nezmožni učenci ne bodo sprejeti na tukajšnjih učiteljiščih. To je lepa pridobitev, ki v svojih nasledkih vodi do popolne vpeljave slovenskega učnega jezika.
Rekel sem uže, da po izstopu iz zbora ne dosežemo razpusta, ampak zbor ostane sklepčen, zboruje naprej in v odsočnosti naših zastopnikov voli reklamacij eki ko mi s i-jon za zemljiški davek in odda svoje m D e n j e n a znana vi a d ti a vprašanja gle do upravne reforme. Ali je res za Kranjsko, ki bi zemljiškega davka imela za 300.000 gld. menj plačevati odslej, vse jedno, kdo pride v reklamacijski komisijon, ki bode imel imenitno in težko nalogo, skrbeti, da pri reklamacijah od dežele do dežele Kranjska ne izgubi spet jed nega dela od tega, kar se je posrečilo doseći po delovanji dozdanjih zastopnikov v zemljiško-davkovskih komisijonih V Če Blovenski poslanci ne stopijo v zbor, s tem napovedo boj in opozicijo vladi in s tem silijo   tudi   državne   slovenske po-
slance, stopiti v opozicijo. Naj bi vender tistih novinarskih člankov pisci pre mislili, kam bi nas tirala ta najnovejša pasivna politika in kako škodljive nasledke bi imela v gmotnem in narodnem oziru, v gmotnem, ker bi potem zborovej večini malo mari bilo (V Ur.), kako se reši za Kranjsko vprašanje zemljiškega davka, v narodnem, ker bi se vlada tudi slovenskim terjatvam nasproti obnaš.da pasivno, če ne naravnost nasprotno. (? Uredn.)
Dosti bi se dalo še pisati in govoričiti, pa uže iz teh kratkih opazk lehko vsak, kdor hladnokrvno sodi, sprevidi, da moramo tudi zdaj, kakor vselej, tirati aktivno politiko, ne pa pasivne, da je tedaj želeti vstop narodnih naših poslancev v kranjski deželni zbor.
J. V.
Berolinec o Slovencih.
Ako čita človek neprenehoma surove na« pade ustavoverskih listih na naš slovenski na rod, boleti mora posebno na tujem živečega rodoljuba srce, ker sramovati se mora skoraj domovine pri tujcih, ki zajemajo vso svojo politiko iz teh nesramnih nemških časopisov. Kako milo se mu stori, ko se čez mnogo let osobno z nova prepriča, kaka krivica se godi po židovskih repdtterjili slovenskemu narodu; še posebno mu to dobro do v pričo omikanega Nemca, ki poln strašilnih predsodkov ogleduje našo divno domovino.
Imel sem srečo, bdiko nagla šum to na čast slovenskemu m.rodu, da sem se sprijaznil na svojem potovanji po Koroškem z imenitni ni učenjakom, profesorjem berolinske univerze, in ga spremil potem v Bled, Bohinj in k Savici. Kako me je meril Učenjak, ko sem mu pravil še na nemški j zemlji z navdušenjem, da sem Slovenec in da se trudim po svojej mori za boljšo bodočnost, svojega naroda. Dragi prijatelj, dejal je, obžalujem Vas, ker Vaš trud ne more imeti uspeha pri tako maloštevilnem in po naravi popolnem demoraliziranem ljud stvu! Molčal sem ter težko čakal prilike, da izplačam ajegovo iz ustavoverskih listov zajeto sodbo. Komaj tri ure pozneje, ko dospeva na romantično gorenjsko stran v pravo slovensko Švico, jame se zanimati moj znanec za n >šo domovino, rekoč: V resnici krasen je ta svet in čudim se, da bi v takem raji mogel živeti surov človek. Ko pa prideva v Lesce in potem v Bled in ko občuje s priprostim naro-! dom, ki se je zbral v obilem številu okolo ; naju, poda mi roko in pravi:  Prijatelj, odpu-
stite mi, žalil sem Vas neradovoljno, tako prijaznega, krepkega in v svojih nazorih poštenega ljudstva nijsem našel na vsem svojem potovanji! In ko se zaplete govorica na urad in šolo, se ne more prečuditi tujec, da si je po takem nenaravnem poduku pridobilo ljudstvo ie toliko omike in samozavesti. Pri nas se germanizira mnogo uspešnejše, nadaljuje potem; pruski Poljak je preboječ in hlapčevski, da bi vztrajal m o že v s ko in pogumno vladi nasproti, ki ga misli v nekaterih dece-nijih popolnem potujčiti. Drugače pri Vas. Kakor vidim, Vaš nt rod ima še prvotno moč v sebi, korenjašk je ostal, in v krepkem telesu biva tudi zdrav duh, ki se ne vpogne vsakemu pihljaju. Kjer najdem takove lastnosti, se veselim. Kdor ima in čuti moč v sebi do političnega življenja in politične svobode, naj živi in Čaka boljše bodo č n o s t i, k i mu priti mora; drugače pri   demoraliziranem,   izmolzenem plemenu,
kakor .....
To so besede učenega nemškega moža, ki se je osobno skušul prepričati o našem položaji.
Kako pa naši renegatjeV Žalostno je, sila žalostno, ka sinovi tiste matere, sramote po svojih vražjih lažeh naš slovenski narod, da tujec s strahom zre čez našo mejo, dokler se sam o boljšem ne prepriča in s spoštovanjem
0 nas govoriti mora. Kedaj bode spoznal vender naš domari sovražnik svojo največjo krivico, ki jo dela svojemu ljudstvu, iz katerega se je rodil, katerega ljubi in spoštuje tujec, vsak pošten človek, le on ga zaničuje vpričo vsega sveta. Še le, kadar potihne ta domača kačja zalega, bode mogoč mir mej nemškim in slovanskim rodom, tedaj še le bo-demo pozabili tisočletne krivice, ker še le tedaj dobodemo svojo pravico, svojo moč in svobodo.
Zaradi tega je naš najsvetejši nalog, da porabimo vsako priliko in razložimo tujcem svoj položaj, svoje zahteve in dokažemo krivice, ki se nam gode. Spoštovati nas morajo tuj"i in se čuditi našemu neprestanemu boju, ako-ravno nas zaničujejo domače kukavice. Spoštovanje le jednega učenega tujca pa nam koristi lehko več, kot nam sto revnih kreatur škodovati more. L—s.
j        Politični razgled.
V Ljubljani 22. septembra.
Ko se je začul glas, da hoče Taafte po-
1 množiti i£o*i»o«iMku zbornieo, da hoće
V Zagrebu, 4. aprila 1880. Nu, hvala Bogu in pa magjarskej železnici, koja me je potegnila do Karlove«, dospel sem srečno sinoči, tedaj tretji dan po svojem odhodu iz Bologne, sem v Zagreb. Nekako tiho in mirno se mi dozdeva, posebno pa gornje mesto, kjer se človek na dolgčas k?r lehko „abonira". In vender ima Zagnb dokaj več življenja in velikomestnega značaja, nego Ljubljana, kar je*-povsem naravno. Saj bi nekateri dragi moji sorojaki, v kateiih prsih bijejo pra-germanska srca, res menda najrajši, da Ljub ljana v istini postane to, kur jo je imenoval pri nekej priliki prijatelj Z. „ein grosses DorP, se ve da nemška vas bi morala hiti in ljubše bi jim bilo to, nego da postane slovensko središče zjedinjene Slovenije, kakor je Zagreb hrvatsko, narodno središče, ki ima gotovo še lepo bodočnost pred seboj. Človek, ki hodi po svetu in vidi, kako se vsrk narod, majhen ali veiik, bori za svoje blagestanje,  v resnici ne
more razumeti take kratkovidne ftlisterske politike, kakor jo tirajo nasprotniki one ideje, katera bi v prvej vrsti neizmerno koristila ravno Ljubljani, stvoreča iz nje središče velike, jednakonarodne skupine. In ttki ljudje mečejo okolo sebe s frazami, katerih niti ne umejo, ter se nazivajo „patrijoti". Pač čuden patrijotizem to! Nehote mi se urivajo vedno take in jednake misli, kolikorkrat sem v Zagrebu, a se spominam na Ljubljano.
Priznati se mora, da Zagreb jako lepo napreduje v vsakem oziru in da se primerno prijetno da živeti tam, posebno če človek nij navezan na mrtvo gorenje mesto, nego se more držati bolj živahnega dolenjega, okolo Ilice, Jelačičevega ali pa Zrinjskega trga. Sploh se seli zdaj po malem vse v dolenje mesto in to je čisto naravno, kajti tu je pravo središče vsega gibanja. Justična palača združila bo lep broj uradov v dolenjem gradu, magistrat se bode morda tudi preselil, novo gledališče gra-
dilo se bode nasproti hotela „pri carji" in kmalu hode v gorenjem gradu še mirneje, nego je uže zdaj in se bode tam lehko dolgčas prodajal na „klaftre", če bo kaj kupcev zanj. Nu, kakor sem uže rekel, komur nij treba držati se tihega gorenjega grada, ta prav dobro izhaja in se mu nij treba dolgočasiti. Kavarne zagrebške n. pr. morejo se na stran staviti vsakemu velikemu mestu in je v njih ves dan jako živahno gibanje. Časopisov nahaja se samo v jednej več, kakor morda v vseh ljubljanskih skupaj.
12. aprila 1881. Ker mi je ostati tukaj ves mesec, da od-pojem 12 izvanrednih predstav, za katere sem bil pozvan v Zagreb, in mi je vedna hoja v kreber zoprna, treba mi je bilo, da se, ako-ravno nerad, preselim v gorenji grad. Nerad zapustil sem živo Ilico in jo zamenjal s primerno še naj menj tihim Markovim trgom. Prav originalno je moje stanovanje, namreč iz
novih mož v njej, z -kričali so ustavoverci in se zvijali in iskali orožja, s katerim bi šli ubijat ministri stvo in zilanjo večino avtonomi-stično. To imenovanje novih udov bode hud udarec za ustavoverce, priznavajo sami, ker je vender pričakovati, du bode Taaffe poklical le sebi prijazne može v zbornico, ki ga bodo podpirali in pospeševali izvajanje jednakopravno^, jedine podloge, na kuterej je možno zidati mogočno, nerazrušljivo Avstrijo. Vsem avstrijskim narodom se morajo dati jednake pravice, potem Avstriji ne škodujejo več pojedini glasovi Schoonererjevi. Mej možmi, ki imajo priti v gospodsko zbornico, se imenuje tudi dr. Bleiweis.
V deželnem zboru štajarskem je vlada predložila zbornici dve predlogi, o katerih želi zvedeti mnenje poslancev, namreč: 1. o reformi politične uprave in pa o predru-gačenji domovinskega zakona. Dr. Radaj je na-svetoval, naj se te dve predlogi izročite v pretie:-ovanje devetim poslancem, ki so se ad hoc izbrali.
Cesarju Josipu II. postavljajo se na raznih krajih spomeniki. O tacih prilikah zbob-najo ustavoverci vso okolico vkup in potem pošljejo mej nje rutiniranega kričača. Tako počenjanje je skoro smešno. Ali nijsmo vsi drugi narodi tudi dobri Avstrijci, ali nijsmo tega pokazali uže o raznih prilikah, ali se naši „nikdar premagani vojaki" nijso vselej hrabro bili za avstrijsko ozemlje? Nu, pa saj jih poznamo, ustavoverce. Jedino le za to postavljajo spomenike, da mogo mej svet pošiljati svoje govore o zatiranji Nemštva in kar je še tacih fraz.
Pred kratkim so se zbrali v Ustji v Če-škej nemški liberal ta i kmetje. Kak vik in krik je nastal po ustavovernih listih, kako so si obetali uže bogatega plena, pričakovali so, da bodo kmetje na poseben način napravljali demonstracije, dajali nezaupnice zda njej vladi. A kako so se varali! Res je bilo mej njimi nekaj od židovskih žurnalov zapeljanih glavic, a sploh so odločno izrekli, „dn stojijo na meji, a ne gledajo če/, meje, na dalje so tudi hoteli, da se kmetu pomaga, povzdigne obrt." Tudi ti kmetje, nu katere je tolikanj zidal ustavoverni izrael, tudi ti kmetje so bili proti devizi: Avstriji mora biti nemška ali je pa ne treba. Ti kmetje so odločno se izrekli proti nameram istih gospodov ustavovercev, ki vedno le gledajo Čez meje v Nemčijo. Kmetje ti so prosili kmetu pomoči! Zakaj? Ustavoverne klike pogubno gospodarenje je zagnalo državni voz raz pota, vse je opešalo, kmetijstvo, obrt, — zboljša naj se obrt, so dejali kmetje v Ustji, ker pričakujejo tega od zdanje vlade. Vse jim spodleti tem ustavo.ercem, kakor na šemu gorenjskemu baronu.
Iredentovci v Dalmaciji inscenirajo še vedno poulične nemire. Tam doli se z nezaslišano perfidnostjo napadajo narodni poslanci, isti poslanci, k' so se o vsakej priliki trudili in se  še trudijo,  delati za blagor Avstrije.
Čudno, skoro nedoumno nam je, kako, da vlada ne poseže bolj eneigično v to gnezdo ireden
I tovcev, da jih ne iztrebi, saj je jasno, da je to njihovo početje izdajsko. Kaj hoče pač ljudstvo početi, ko vitli, da  nekazuem smejo
j iredentovci podkopavati državo?
Viifctiife <Irž*tv<».
Iz IV* r* #u radii se piše v „Abendpost" : j Pred nekaj dnevi so se tukaj publicirali tehtni '»ukazi". V jednein se več častnikov imenuje, :deloma se jim poviša plača. Drugi ukaa zopet i naznanja, da je za prihodnje leto 212.000 no-»vincev (rekrutov) treba, torej 23.O0O mož menj, j ki se bodo pa z 22.000 prostovoljci nadomestili. ; Dalje se pripoveduje, da se bode vojska ob času miru zmanjšala in da se mnogo nepotrebnih služb odpravi.   Stalna vojska   se torej  od 863.000 mož smanjša na 756.0O0 mož.   S tem  bi se prihranilo 9.091.000 rubljev,  od  katerih se bode pa nekaj porabilo za povišanje plač častnikov, tako da bi cela  priščedena svota znašala G.500.000 rubljev.   Poleg tega se bode še mnogo priščedilo pri tem, da se ne bodo zidale trdnjave, da se bodo reorganizirale tovarne za orožje in smodnik. Rusofagom se vej da tudi to nij po godu, ne morejo se zdržati, da bi ne govorili o absolutizmu, največjega ab- ■ solutizmn Bismarka pa ne vidijo.
Znano je, da je Gambeta v raznih svo } jih govorih nitglaaal. da se mora franco«ki senat reformirati. Zdaj se uže delajo priprave, da se senat deloma prenovi. V ji nuvarji prihodnjega leta izstopi tretjina zdnnjih senatorjev, mej katerimi je 38 republikancev in 37 nasprotnikov republiki. Prenovilne volitve bodo vodili delegirani občinski svetniki, ki se boio v ta namen izvolili. Te volitve pa bodo ugodno izpale za republiko, ker se bodo po naključji volili novi senatorji v istih okrajih, kjer imajo zdaj republikanci večino in tako bode izpalo nekaj reakcionarnih senatorjev in se nadomestili z republikanci. Tako se bode senat sani reformiral na naraven način in treba ne bode po.dlne reformacije. Tako se bode popolnem utrdila republika tudi v senatu.
V TaiRioziJo se vedno dopoftlljajo nove francoske vojne moči, a večji drl po noči, da se nekoliko prikrije ljudstvu. Tudi je odšlo uže več upravnih uradnikov. Iz tega se sklepa, da bodo Francozi zasoli Tunis. Proti zasedanju je baje hej p ro trst i ral, a Francozi se bodo težko kaj menili za njegove besede.
Mej ipantl i m poslanci se je osnovala stranka, katere delovanje je namerjeuo na tO, da bi se mej Spmsko in Portugalsko naredila skupna armada in skupno eolno ozemlje. Če bi se to uresničilo in bi res obe državi jeli skupno postopati, postal bode zopet iberijski poluotok moćan in meriti se bode smel v blagostanji z drugimi državami. To bi bil velikansk korak.
lfioroliimltl listi objavljajo volilni oklic narodno«! iberalne stranke. Na Belu podpisanih stoji Rudolf Benningsen. Ta oklic pravi,
dveh na pol meblovanih sicer čednih sob obstoječa „štacunau; prava pravcata štacuna, kajti ven na Markov trg ima velike steklene in na vnanjej strani železna vrata, tako da bi kar lahko začel kako „branjarijo". To je bilo jedino stanovanje katero sera mogel dobiti v gorenjen gradu, in ker sem bil ravno pri dobrem humorji, mislil sem si, saj veliki filozof Dijogen je stanoval še v sodu, zakaj pa bi jaz ne v „štacuni" in preselil sem se. Tu je blizu gledališče, kjer imam posla, in pa prijatelj Spectabilis tudi nij daleč, ter me pogosto obiskuje in kratkočasi z neusahljivim svojim humorjem, tako da se počutim še dosti dobro.
25. aprila 1880. Toliko smijal ko včeraj se uže dolgo nijsem, še danes me vse boli. Prijatelj Spectabilis je imel briljanten dan; tako, da smo skoraj od smeha oboleli. Praznovali smo dohod prijatelja X. iz Ljubljane in marsikaterej butelji vrat zlomili „pri Fajfci", ter uganili jedno in drugo.  Pokregal naju je Spectabilis,
zakaj sva omolktiila oba in obljubiti sva mu rala, da se poboljšava; ali se bodeva v resnici, kazala bode- prihodnjost. Ko smo se vz dignili proti domu, bilo je uže kasno in bala sva se s priuiteljem, ali ne bi sicer jako solidno živečemu Spectubilisu utegnilo vino „v noge" stopiti. To je izraz čisto nov a situaciji primeren. No drugo jutro, ko sem se še »gugtd na postelji prožni", čujem uže znano trkanje na štacunska vrata. Bil je Spectabilis, ki je trkal na vso moč s svojo palico ter „brundal:" No, ali se ne bo odprla danes štacuna? Kmalu potem prišel je tudi prijatelj X. in nadeljeval se je program prejšnjega dneva, samo da nijsmo bili več tako krvoločni po vratovih buteljskih, kajti malo so nas vse tri vender lasje boleli, akoravno smo sicer bili zdrave in najbolje volje. Smeha nij bilo konca ne kraja in prijatelj X. zatrdil mi je pred odhodom, da Spectabilis je res izredno vesel ptič, čemer gotovo vsak pritrdi, ki ga pozna ali osobno ali pa iz pisem njegovih.   J. N.
da se bode stranka poganjala za to, da se ohrani ustava in di bode stopala proti vsa-cemu reakcijonainemu gibanju; dalje se bere, da bode td stranka glede gospodarstvenih vprašanj vse nei/peljive eksperimenti zavrgla. — Napredna stranka ne misli izdati nobe nega oklica.
Poroča se, da hoče Turčija iz Ruske in Romunije izgnanim Židom dati varno zavetje.
V '/-M'dinjeiilli državah je po smrti Garfiella postal predsednik A. Arthur, dozdanji podpredsednik; podpredsedništvo pa prevzeme tačasni senatski predsednik.
Domače stvari.
— (Kranjski deželni zbor.) Na prvem mestu današnjega lista priobčujemo razpravo znanega odličnega rodoljuba o vprašanji, katero je poslednji **čas v novinah pretresalo se prav po nepotrebnem. Akoravno se v mnogih točkah ne ujemamo z nazori g. spi-sovatelja, vender nijsmo obotavljali se prijaviti ta spis, ki obravnava stvar, katera je važna dovolj, da se premišlja od vseh stranij. Sicer pa bode to vprašenje itak skoro rešeno od tistih, ki so jedini za to poklicani in — odgovorni.
— (Narodna svečanost,) kojo v spomin slovenskega narodnega pesnika Štefana Modrin jaka prireja društvo „Sloga" v zvezi s Središkimi narodnjaki za prihodnjo nedeljo 25. dan t. m. v Središči, obeča baje biti sijajna. Priprave se neki delajo velikanske zanjo. Udelcžitev obilna domačega in sosednega ljudstva je zagotovljena. Program je svečanosti osnovan tako-le: 1. Pozdrav slavnostnih gOBtOV po g. dr. Geršaku ob 10. uri dopoludne v šatoru. 2, Odhod iz šatora k Središkej po Iružuiei, ondu 3. slovesna sv. maša ob 11. uri. 4. Po maši pri rojstnem domu pesnikovem slavnostni govor g, B. Rtiča Obed. table d'hote po 1 gl. 20 kr., bode v šatoru na Središkej livadi. Ob Va4. uri narodna veselica: 1 Ilnjdrih, „Jadransko morje", zbor. 2. Deklamacija g. V. Dečko v spomin Štefana Modrinjuka. 3. D. II Ipavic, „Domovina", zbor. 4. Mašek, „Sanja", čvetero.spt v. 5. I), klamacija g. Severja. 6. Ilajdiih, „Sirota", zbor. D. <i. lj>avic, 7. „Kdo je mar?" zbor. Mej temi točkami svira godba. Zvečer ples. Svečanost je javna. Ljubljančane, ki na-merjajo udeležiti se te svečanosti, opozarjamo na slavnostvega odbora dopis, ki ga je te dni priobčil ljubljanske čitalnice odbor, da se oglase čim prej mogoče.
— ((J. dr. Josip BiBiak,) v drugič izvoljeni zastopnik V. volilnega okraja v tržaškem mestnem in deželnem zastopu, je — odložil svoj mandat, (emu je torej bila vsa komedija, ki je prouzročila domač prepir?!
— (Predrzen tat.) Uže dolgo časa je iz raagacina g. J. Matevžeta na Kri/evniškem trgu kradel bivši njegov hlapec Fran Zupančič. S ponarejenim ključem je odpira] magtcin, napolnil žaklje z raznim žitom in jih na voiičku odvažal. Zadnji ponedeljek pa ga je zasačil domači hlapec, ki je uže dolgo pazil nanj. Policija je tatu prijela in odvedla na Žabjak. Ukradeno žito je Zupančič, češ, da ga je pre-kupil od kmetov, g. Matevžetu — nazaj prodajal: Se pred tremi dnevi mu ga je bil pripeljal za 21 gld.
— (Požar.) V torek po noči ob 11. uri pogoreli so g. J. Matevžetu vsa gospodarska poslopja njegovega posestva na ljubljanskem barji. Pogorela ie vsa slama, mrva in gospodarsko orodje. Škoda znaša do 4000 gld. in je bila zavarovana. Kako se je ogenj zanetil, je dozdaj neznano.
— (Knjiga za ljudske Sole,) Mi-nisterstvo za uk in bogočastje je odobrilo knjigo „Spisje v ljudskej šoli", Četrtega popravljenega in po učnih črtežih urejenega natisa, spisal Andrej Praprotnik, nartučitelj in ravnatelj I. mestnej ljudskej de-Skej šoli v Ljubljani. Ta knjiga ima tri dele. Prvi del obsega spisne vaje (imenovanje, popise, basni in povesti, vezani govor v ne-vezanej besedi, razlaganje pregovorov, poslo-vic in izrekov, različne izraze in razkladanje). Drugi del ima liste ali pisma (poročilne ali naznanilne liste, prosilne liste ali prosbe-nice, zahvalnice, čestitke, sožalnice, povabila, posvetovalne liste, opomnice, izgovorne ali opravičevalne liste, odpise in razne liste, poučilo, pisavo ali slo§ v listih, vnanjo obliko listov, nadpise in naslove). Tretji del kaže opravilne liste in spise (naročbenice, okrožnice, izgovornice, prosbenice, zapise in zapisnike, izpiske, pobotnice, vzprejemnice, hra nilne in vozne liste, odpovednice, nakaznice, dolžna pisma, poroštvene liste, odstopne liste, pogodbe, svedočbe, javna oznanila, naznanila po telegrafu in oporoke. „Spisje v ljudskej šoli* četrtega natisa bode dobro služilo našim slovenskim ljudskim šolam posebno zato, ker obsega mnogo tvarine, katera se lehko deli posamnim oddelkom ali razredom kakor ka žejo učni črteži. Ugajala pa bode ta knjiga posebno še ponovljivim učilnicam in učiteljskim izobraževališčem, pa tudi sploh vsakemu, ki se vadi v spisji.
Kovšca in me prvi nagovori blizu tako-le : Mi odborniki smo se zbrali pri Mihi Puci in smo se dogovorili, da bomo tebe volili, ako boi županstvo prevzel. Na to jima odgovorim, da se lepo zahvalim za zaupanje, županstva pa v takem položaji nikakor ne morem prevzeti, prosim, da me ne volite — rajši kazen plačam. Svetujem pa, da naj dozdanji g. župan še naprej županuje, da bode stvar bolj v red spravil, naj se mu določi plače 50 gld. Potem smo šli k volitvi v g. županovo hišo in najeta-reji odbornik Janez Bajec pred zbranim odborom ogovori g. župana bli/u tako-le: Oče župan, mi smo se domenili, da Vam bomo 50 gld. dodali, da — če ne več, vsaj za jedno leto — še prevzamete županstvo, da boste občinske reči bolj v red spravili. S tem mislim, da je rešena uganka, zaradi katere so nas razni Časniki po svetu nosili in občudovali Zdaj naj svet sodi, kdo je tega kriv. Vam pa, g. narekovalec onega dopisa, svetujem, da se bolj z našimi občinskimi razmerami seznanite, potem boste mogli resnico narekovati. Sicer pa je to vse istina, katero sem pripravljen kadar koli je komu ljubo, s pričami dokazati in zato se tudi s polnim imenom podpišem.
Na Colu, 18. septembra 1881.
Andrej Rovan.
PoNiane.
Ne sodite prenaglo!   Dne 14. t. m. smo imeli  tukaj  občinsko  sejo v hiši g. župana. Po dokončanej   seji  prečita sin g. župana on članek, ki se nahaja v „Slovenskom Narodu" od dne 10. t. m., št. 205, pod napisom „Poslano", ki je tako sestavljeno, kakor da bi ga bil občinski odbor pisal, kar pa nij res, ampak bil je u>e prej napravljen.   Potem začno go spodje odborniki se ve da brez tehtnega premisleka, ali tudi mogoče, da nijso stvari prav razumeli, omenjeno „Poslano" podpisovati, in kadar do mene podpisanega kakor tudi odbornika vrsta pride,  da naj podpišem, odgovoril sem,  da nikdar nijsem in ne morem biti čez svoje lastno prepričanje, ako  se pa popravi, kar je neresničnega, sem pripravljen koj podpisati.   Na to stopi soproga g. župana precej vroče krvi v robo pred odbor ter jame proti meni blizu tako le govoriti: Ravno Vi ste krivi onega obrekovanja čez mojega moža! Na to jo pozovem, da naj očitno in odločno izreče, da sem jaz on članek i/ podobčine Križna gora pisal.   In  glejte,  kaj  stori  zvita  ta ženica! Pravi : Prav dosti ljudij pride k nam v krčmo in  vsak  pravi,  da ste Vi pisali čez mojega moža. — Ako je tedaj v tem kaj  resnice, o čemer pa dvomim,  uljudno  prosim  vse one častite goste in vgacega,  kdor bi kaj o tej stvari zoper mene vedel, naj  blagovoli očitno in javno  izreči, da sem jaz tist članek pisal. Ker mi je pa na moje. j   časti,  kakor tudi na mojem dozdanjem imenu veliko ležeče, prosim uljudno,   da   naj   slavno  uredništvo blagovoli svojo   pošteno in odločno  besedo  izreči, ako sem jaz pisal  ali  kakor  koli z dopisnikom v dotiki bil.   Odkritosrčno pa rečeni, da mi je čez vse ljubi in dragi mr pri  srci,  a vender nijsem iz železa, pa tudi nakovalo nečem biti, po katerem si daje  prostost soproga gospoda Župana   pred  občinskim  odborom  kakor tudi drugod tako neusmiljeno in nesramno udrihati. Nikakor  me  nij   bila volja do  ?daj  na dan spraviti stvar,   katero  so  razni  slovenski in nemški časniki ob času volitve ogibali, ker se ta stvar tudi moje osobe dotika. Ker sem pa po naključni prisiljen  resnico jevuo dokazati, objavim  tukaj,  da se je stvar tako-le vršila: Kake pol ure pred volitvijo župana prideta k meni gospoda odbornika Anton Smrdu in Fran
Dunajska borza 22 septembra
(Izvirno telegrafuuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   7*'» gld. 65
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    „ 55
Zlatu renta........94    r 30
1860 drž. posojilo.....131    „ 50
Akcijo narodne banko.....830 „
Kreditno akcije ....... 356    „ 60
London..........117 „95
Srebro.......... „ —
Napol...........9    „ 35«/,
C. kr. čuki ni........f>    „ 68
Državne nia. ke.......57    „ 80
kr.
OOO gld.
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalol.
Brošurica fabrikacij velja 8 i,rid.; dobi Be po postnem podvzetji: F. Schlosser, Trat. (419—49)
Trgovski učenec
se precej sprejme v jedno veliko prodajalnico na deželi. Mladenič mora biti i/, dobre hišo, s potrebnimi vednostimi in zmožen slovcimkega in tudi malo nemlkeffl jezika. — Kje? pove opravnifitvo ..Slovenskega Naroda". (530—3)
Zahvala.
Podpisani izrekamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, posebno pa časti-tcniu gospodu vodju pripravnice in vadnice in vsem gospodom profesorjem, učenikom in povcein svojo presrčno ziibvalo za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu našega ljubljenega, neporabljenega sina in brata
Antona.
V L j d b I j a n i, 22. septembra 1881.
(512) Žalujoča rodbina Pretner.
Kdor hoče (389-22)
slabe zobe
oluuiMi i, izpiti«? MUilonieHtiti k mueteljniml,
dobi sovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
grospod-slsa, ulica št. 1..
Marij in celjske kapljice za žefodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper no-slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihnenjo , kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in alez, /.opor zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper kri v želodci, pre-obloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vraniol, jotrah in zoper zlato žilo. ( <lo vini znloy;n:
Lekar C Bra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane i|Sfr 33 k t-. ~w
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Josip S voli oda. na IVcširnovem trgu. V NoVem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna J o s. Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Uironcoli. V Ajdovščini: leksinia M i c li. G ngl i o 1 m o. C e 1 j e : lekar J. K u p f e r-schmied; Kranj: lekar Drag. Šav ni k; K ■ m 11 i k : lekar Josip Močnik.
BW~ Svarite v! Ker se v zadnjem času
naš izdelek posuemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Trave Marijineeljske kaplji'.*; za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besedo: Echte Maria-zeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinctdjsko matere božje, mora biti poleg te podobe utis-ueno si u I n*j s k t * spravljeno varstveno zna-inciije in zavoj mora biti zapečaten z našim vnr»tveuiiu zuuuieiijeiii. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—4)
'O to
*S HO
s -
i_ u. ••i « >
2 lil
* j ti s
* J! a~!
a-S J
1_   m T*.
U
S j=>
n o .j
■S ll «o S -d ■T «8
5 .S .2 .2
h (i ' «1
1 i«
<y 2 5 ^ f hq.s
b SS I
3 i !a .&
B \M
2 -3 ?* ^ njj o
i . 2"!
a tac — »
ufeottoeeve«
Dunajsko zavarovalno društvo
Jamčevalni fondi:
goldinarjev 4,500.000 avstr. velj.
Dunajsko zavarovalno društvo zavaruje
IMT gratis v prvean letu
Zli  dobo   <»   let 393-G)
bivališča in gospodarska poslopja, začne se torej vplačevanje premij pri takovih zavarovanjih stoprv v drugem letu, v 5 letne obroke razdeljeno.
Slavni zastoj v Ljubljani Glavno opravilstvo vGraflcl
pri
G. M i cor i,
gospodska ulica h. it. IO.
pri
Jakobu Dobrimi,
frančiškanski trg: h. it. 45.
I/<!..telj in odgovorni urednik Makso A r m i t
Lastnina in tisk „Nurodnti tiskarne".