48. številka. f ,a\v Trstu, v soboto !4. junija 1390. Tečaj XV. „E D I N O S T" '7.hftjH dvakrat na reden, vsako iredo in »otato oh 1. uri popolurliif „Edinost" stane : /a vno leto (fl. 6.-; izvem Avst. 9.— za polu lota , S.—; . „ -t.50 „ za četrt leta , 1.50: » n 2 25 „ Posamične številk« se dobivajo v pro-dajainieah tobaka v Tratn po 1» nor., V Gorici in V Ajdovščini po 4) nov. Na naročbe brez priložene naročnine i« ipravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila »o račun« po 8 nov. vrstica v petitu; za naslove r debelimi č rrfumi »e plaču je prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Toslaca, javne zahvale, osmrtnice ittoj. Toda bodimo odkritosrčni : n a r o d n h š takrat ni b i I š e povsem zdrel za ta boj, nedostajalo mu je prave vzgoje, da bi mogel vspešno težiti po izvršenju svojih idealov. Trebalo jo torej misliti na prikladna sredstva za tako vzgojo. Dobri genius naroda našega razsvetlil je naše prvake — Bogu bodi hvala za to! — da so pravo pogodili, da se pogodili prava sredstva za izobražbo naroda, s katerimi ho mogli buditi zavest c e I o k u p n o s t i naroda s 1 o v o n-s k e g a, d u h narodno ideje. Sredstva ta so bila naša družtva z različnimi iuiHni in baveea se različnimi smotri javnega življenja, a imajoča jeden in isti vzvišeni cilj: narodni obstoj, o si-g u r o n j e n a r o ti o v e bodočnosti. Nastopili so zopet hudi ča.\i: namesto absolutizma vlade stopil j« strankarski a b s o I u t i z e m. In ta strankarski absolutizem bil jo skoro da hujši, nego absolutizem prejšnjih vlad. In na sramoto nemškemu imenu moramo konstutovati, da so bili uprav Nemci, ki so se posluževali tega strankarskega absolutizma, da bi pestili in dušili druge narodnosti. Sramota je tem večja, ako pomislimo, da se Nemci kaj radi babajo, da so najrazsvitljenejši — prvi narod lin svetu. Vsi dogodki v kratkoj dobi življenja naše ustave so nam nedvomno dokazali, da nemški liberalci neso to, za kar se iz-dajejo, namreč zaščitniki svobode, pravico in jednakopravnosti, ampak da so vse ono bobneče fraze o liberalizmu, napredku in humannosti le gola pretveza, katera naj bi prikrivala njihovo gospodoželjnost in narodno nasilstvo. Udušiti so nas torej hoteli. Pestili so nas res hudo; zgodovina naša zadnjih 30 let ima zabelježenih no-brojno število narodnih mučeni-k o v. Tega so vničili moralno, onega zopet materijalno; zatrli so na stotine nadobudnih ekzistencij; uradniki-imrodnjaki romati so morali od jednega kota države do druzega, kar je bilo seveda vsakokrat posledica poprud izvršenoj »disciplinarnoj preiskavi*. Bog nas varuj take justice ! Ali udušili nas neso — neso nam mogli prav do živega, kajti zgradili smo si še o pravem času nepremagljivo trdnjavo — s v o j a d r u ž t v a. Ob zidovih te trdnjavo razbijali so se sovražni valovi; tu se ju gojila narodna govorica, tu se je netil sveti ogenj svetega rodoljubja. I n te trdnjave tudi danes ne bi mogli pogrešati: brez teh družtev bilo bi naše javno življenje kakor ladija brez krmila sredi širnega oceana, katero ljuti vihar žene, kamor drago. Družtva naša so nam pogoj do obstanka, osobito velja to o nas, ki živimo ob periferiji domovine. Naiu so vidi veselo znamenje, da so Tržaški Slovenci uvideli veliko potrebo družtev in si jih ustanoviti v primerno obilem številu. Želja naša je, da bi se prepričanje to lic ohladilo, ampak se bolj in bolj razvijalo. Uprav v zadnjem času vršili so so redni občni zbori teh družtev eden za drugim. In ravno nekateri pojavi pri rečenih zborovanjih so povod, da smo napisali telo vrste. Pri večih teh naših družtev pojavil se je — kako bi rekli, da bi bilo prav P — duh nokake opozicije za vsako cono. To ni prav in moramo obsojati. l'a prosimo, da malo potrpite: mi nikakor nesmo nasprotniki opozicije, smatramo jo celo za potrebno, kajti opozicija bistri nazoru in vnema tekmovanje v delovanju za koristi družtva. motariti, marveč dovoli mu, da si v družtvu njegovem ogleda naravino krasoto. Kako je bil srečen, prisedši na razne krajo ter tam zagledavši sodrugov svojih, ki so ga žc od daleč pozdravljali ter so mu na-klanjali. Godilo tođt^Lk„u« —-„.J OkOliCI. | slovenskih očetov pri mestnej delegaciji j III. i s prošnjo, naj se ustanovi v mestu slo- j Smo li v sedanjej dobi glede šolstva ™nska začetna šola; prošnja se je meni, na boljšem? Na to naravno vprašanje nić tebi nič zavrnila. Slavna c. kr. vlada, moramo izreči odločen: ne! čeprav se jo opravičevala je ta svoj odlok s prazno od leta 1846. na politiškem polju države pretvezo, da politiško družtvo „Edinost", marsikaj spremenilo. Ako tudi naši državni koj* Je prošnjo podneslo. ni bilo prej v poslanci že davno odločno tirjajo od vlade, to pooblaščeno po dotičnih slovenskih oče- ( naj bi povsod uvedla enakopravnost v šoli tih! Slovensko politično družtvo, čigar ter tudi nam Slovencem zagotovila obstoj namen in naloga je razločno označena v z ustanovljenjem in uredbo šolstva; ako pravilih — gojiti in krepiti slovensko na-tudi živimo v dobi omike in napredka ter rodnost in omiko — nema pravice proso nam vsaj v ustavi — na papirju — siti glavnega pogoja omiki in obstoju na-zajamčene iste pravice kot drugim naro- ro Na to kažejo neke izjave vodje Oklic ta osvetljuje veliko važnost volitev katolikov, gospoda Windthorsta, ki je na-volilnih mož ter podaja nasvete, kako je vadno dober politiški prorok. V centru postopati Koroškim Slovencem, da pre- ie hudo nasprotstvo proti tej predlogi, prečijo zlobne nakane strastnih naših na- osobito jo Bavarci odklanjajo, rodnih protivnikov. Volilci naj gledajo na Volitve poslancev v Belgijsko to, da pridejo v deželni zbor pravi Slo- zbornico izpale so sijajno za konser-venci in katoliški možje. jvativce. Liberalci so izgubili v Gentu en Nagovora Njeg. Veličanstva do sedež. Liberalci so jako poparjeni, kar modra. Riegerja in dra. Plenerja tol- remo posneti iz poročila Dunajske „Neue maeili so si seveda nemški liberalci po Freio Preste*, ki piše: Neso bo spolnile, svoje, trdeč, da je opomin cesarjev veljal želje, .katere so gojili belgijski liberalci do le Čehom. Ta zloraba cesarjevih besedi (včerajšnega dne. Liberalci »o sploh mogli v/nemirila je osobito Moravske Oelie. —j izgubiti jeden sam mandat in sicer v Gentu. „Mor. Orl." piše: „Neue Fr. Pr." zlorabi In tega so res izgubili. Liberalce pa še osebo cesarjevo za svoje strankarsko na-J najbolj peče, videče, kako so narasli kičmene na način, kakoršen je v monarhičnej rikalni glasovi v Gentu — od 150 na 500. državi nenavaden, ker podtika besedam j V liberalnem taboru so neizrečeno potrti, cesarjevim, katere pričajo o enakej dobro- j ker ni upati, da bi so stvari kmalu na hotnosti do vseh narodnosti, tendencijo, na katero vladar gotovo ni mislil, in jim še prideva direktna žuganja. Ta žuganja ne bodo oplašila zastopnikov naroda Češ-kega, da ne bi tudi nadalje čuvali pravnega stališča tega naroda. Mi ponavljamo: Ako su odloči vlada za pravico, se bode dognala sprava, ako pa ne bode imela v to potreb it e srčnosti, je pokopana sprava. Dne 10. t. m. podal je minister vnanjih zadev grofKalnoky v budgetnem odseku avstrijsko delegacije svoj ekspozć, v katerem nam je pojašnjeval vnanjo svojo politiko. Zatrdilu, da se odnošaji države naše z drugimi državami povsem povoljni, ne pripisujemo posebnega pomena, kajti trditev ta ponavlja se vsako leto. Krasna ilustracija to trditve sti pa vesti, došli nam iz vojnega odseka ogerske delegacije. Referent Rakovszky nam je namreč objavil, da se bode redna potrebščina za vojne namene v kratkem povišala za 20 do 21 milijonov goldinarjev. To bi bila prva vest. Druga vest je pa tudi taka, da popolnem odgovarja sedanjim odnošajem oboroženega miru. Vojni minister Bauer se jo namreč izjavil, da bode treba povišati prezenčno število vojske. Ako bodo potrebščine za vojsko vedno in dosledno naraščale, zadobili bodo avstrijski davkoplačevalci pač čuden pojem o velikej koristi zveze z Nemčijo. Iz ekspozeja našega ministra vnanjih zadev da se tudi posneti, da je kaj naklonjen sedanjim oblastnožein v Bolgar-h k e j. Ilvali posebno pametno in previdno drugo stran zasukale. O razpuščenju zbornice pa tudi ne more biti govora. S p a n j s k a kraljica potrdila je postavo ob uvedenju občnega volilnega prava. Domače vesti. Odlikovanja. Presvitli cesar podelil je vodju pomožnih uradov namestništva Tržaškega, gospodu Franu II u n k e j u , zlati križ s krono. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so Slovenci v Pazinu (l. obrok) 2 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti — oziroma za otroški vrt v Rojanu — se je nabralo dno 10. t. m. v p r i j a-teljskej družbi v krčmi g. Boleta v Piščancih 9 gld. 99kr. Srčna hvala! Obrtnijsko družtvo v Barkovljah, kateremu je načelnik vrli naš poslanec g. Ivan Martelane, slavi jutri, v nedeljo, svojo desetletnico. Tržaški mestni svet imel je pred-včerajšnem na večer svojo sejo. Po prečkanju zapisnika zadnje seje opozoril jo predsednik dr. M. Luzzatto galerijo, da se vede mirno. Tajnik dr. Boccardi prečita poročilo upravnega sveta mestne tovarne za plin o štrajku delalcev te tovarne. Delalci tovarne za plin so vložili prošnjo za vpeljavo 8 urnega dela ter pripomnili, da vstavijo delo, ako ne bi s« ugodilo tej njih prošnji do dne 28. maja. Večina upravnega sveta je pa spoznala,. da ne bi bila sedanja plača delalcev v nikakem razmerji z usenjurnim delom; upravni svet je vsled tega odklonil prošnjo delalcev. Delalci so res ustavili delo in upravni svet je namestil druge. I z s t o-pivsi delalci bili so večinoma tujci, sedaj nameščeni so pa Tržačani. (Oho! torej v tem grmu tiči zajec ! Op. ured.) Svetnik Rascovich priznava, da upravni svet uzorno opravlja svoj posel, toda v tej zadevi naj bi se bil postavil na višje, etično stališče in naj bi resno prevdarjal o zahtevi delalcev, katerih posel je skrajno težaven. Zahteva delalcev odbila se je odurno in upravni svet ni uva-ževal dotiČnega sklepa mestnega sveta. Rascovich predloži resolucijo, v katerej se obžaluje postopanje upravnega sveta in izreka željo, da bi se našla neka srednja pot v pomirjen je delalcev. 1'odpredsednik dr. D o m p i c r i zagovarja postopanje upravnega sveta, kateremu je on sam predsednik. Svetnik C o n s o 1 o zahteva, da Rascovich s številkami dokaže svoje trditve; sicer se pa ne upira njega predlogu. Svetnik dr. S p a d o n i pritegne Ras-covichu ter trdi, da domovinstva delalcev ni smeti v poštev jemati, kajti socijalno vprašanje stoji višje, nego ona politika, katero se tira z vidika domačega zvonika. Pri glasovanju so odklonili Rascovich e v predlog. Za sobo 2. razreda italjan-s k e g a oddelka šole v Bar ko v-Ijah se dovoli svoto 380 gld. in za nabavo oprave 210 gld. Dopis namestništva, da se proda zemljišče, na katerem stoji cerkev v Bar-kovljah in da se sezida nova prostorna cerkev na kakem drugem prostoru, odstopi se naučni mu odseku, da o tem poroča. Za popravo zvonika v Bazovici dovoli se svota 590 gld. in kot dodatni kredit pod naslovom „vzdrževanje cerkva" svota 3500 gld. Za vpeljavo živinskih semnov na Opčini in v Bazovici dovoli se svota 348 gld. in se določi, da so bodo semnji v teh krujili vrstili 4. in 21. vsacega meseca. Po tem je bila tajna seja, pri katerej so sklepali o raznih osebnih stvareh. Veleč. g. Pahor v svojem elementu. Ta prečuden zastopnik slovenskih naših okoličanov pokazal so nam jo zopet za to, kar je: nezvest sin rodu svojega. Glasoval je z iredentaši našimi za otvoritev 2. razreda italijanskega oddelka šole v Barko vlj ah. Za danes bilježimo samo žalostno to istino, komentar pa naj napišejo oni, ki so delovati za izvolitev tega moža! G. Rascovicha ljubezen do delalcev. Ta gospod se rad baha se svojo ljubeznijo do de-lalskega stanu — ali ta ljubezen je ljubezon s pogoji. Pogoji ti pa znaČijo smrtno sovraž-tvo do nase narodnosti. O štrajku delalcev tovarne za plin govorimo v poročilu o seji mestnega sveia. Tudi o tej priliki vsiljeval se je gosp. Rascovich za zagovornika tem delalcem, toda — kakor rečeno — s pogoji. Poklicali so namreč rečene delalce v de-lalsko družtvo „Confederaziono Oporaia", kjer je bil navzoč omenjeni mestni svetnik. G. Rascovich je apostrofoval došle delalce, ki so slučajno slovenskega rodu: „Jaz bi že delal za vas, toda ni lepo, da se potegujete za Nabergoja. Ako bi upili „fuori Nabergoj", bilo boljo za vas in gospodje v mestnej zbornici bi imeli več zaupanja in večjo naklonjenost do vas". Torej prijateljstvo s pogoji. Mi pa menimo, da če komu hočemo pomoči, treba je, da storimo to brez pogojev in brez besedi. Ako stavimo pogoje, skazana „dobrota", ni več dobrota. Ako je smatral g. Rascovich stvar rečenih delalcev za pravično, moral je, ako je poštenjak, žnjimi simpatizovati — naj si že bodo ti delalci slovenskega ali italijanskega rodu. Toda v naših Italijanih veljajo druga načela pri delcnju dobrot. 0 Škandalih V našem mestnem svetu pišejo Pražkej „Politiki" z Dunaja: „Škandalozni prizor v Tržaškem mestnem svetu, ko je ne le sodrga na galeriji zabranjevala slovenskim svetnikom izvrševati svoj mandat, ampak jih je tudi predsednik sam žalil s pretnjami in sra-motenji, obrnil je na-se vso pozornost tukajšnih vladnih krogov; kajti, ne gledć na mir in red, so vender ne more mirno gledati, kako iredenta dviguje drzno svojo glavo, in kako je državi zvesto slovansko prebivalstvo izpostavljeno sramotenju in proganjanju. V vladnih krogih so za trdno sklenili, enkrat vender konec storiti gospodstvu magistrata; za to je sedaj najugodnejša prilika, ko bode o priliki odprave proste luke pobiranje davka na vino in meso — od koder je dobivala občina denarnih sredstev za politične agitacije — prešlo v roke države. Finančni minister ima že v rokah spomenico, v katerej se 'povdarja važnost tako naredbe in se tudi i povdarja politiška korupcija, katero širi ! mestna uprava mej obrtniki". Bodi nam ' dovoljena kratka opazka k tej vesti : Die Botschaft horo ich wohl, allein mir fehlt der Glaube. • Variazioni Trlestlne. Pod tem naslovom priobčil je italijanski ilustrovan list „L1 Illustraziono Italiana", govoreč o naših okoličankah, naslednje : „Revice pripadajo slovanskej narodnosti. Pozdr avili smo jedno v njihovem jeziku : Dobro jutro. Ni gledala na to, od kod jej je došel pozdrav in odogovorila je jasno in odločno : — Dobro jutro. Ali neka druga, stoječa blizu, katera j reka se najiskrenejša zahvala za knjižice, je koj opazila, da pozdrav ne prihaja od , podarovane knjižnici slovenske ljudske šole telesa dan v Barkovljah svirala koračnico „Oj banovci!" Ta fakt imenuje italijanski ta vrlina črno točko vse rečene cerkvene slavnosti. In kako je to storil ? ! Podtaknil je rečenej skladbi tekst, katerega v resnici nema: „Colle spade gli taglieremo — Col loro sangue scriveremo" ! Gospodje, ki poznate besede pesmi: „Oj banovci", primerjajte jih s temi besedami, in pokazalo se Vam bodo v bengaličnej razsvitljavi resnicoljubje „Indipendenteja". Tekst, katerega navaja „Indipendente* je pač popačen tekst skladbo „Vidov dan", nikakor pa ne skladbe „Oj banovci !". Tekst skladbe „Vidov dan" bi se italijanski nekako glasil: „Nella spada noi incide-remo, col sangue nostro scriveremo le nostro capacita". Nesramnemu denuncijantu povemo na uho, da koračnico „Oj banovci" svirajo vse vojaške godbe in da je navadna koračnica 70. pehotnemu polku pri defilovanju — toraj ne more biti tako grozno nevarna, da bi jo smeli nazivljati „črno točko". Ovajajte nas, kolikor drago, ako imate v to stvarnih razlogov, ali vsaj vojaške godbe pustite pri miru ! Tržaški italijanski listi so najmanje v to poklicani, da bi vojaštvo naše poučevali o tem, kar je do cesarja in države dolžnej udanosti primerno. Slepec na j ne sodi o barvali ! V8topnice na galerijo mestne dvorane morejo se dobiti tudi med sejo, ako se obdržuje na večer. Število oseb, katere je smeti pustiti na galerijo, skrčilo je na-mestništvo na 150. Zahvala. G. Franu A m p f u iz- vica sama se svojimi materijalnimi žrtvami izvleče družbo Llovdovo iz kritične situ-vacije in osigura nje nadaljni obstoj — je povsem opravičeno, da podjetje to služi j specijelno avstrijskim interesom in da se postavi pod državno nadzorstvo. Slovana, odgovorila je kratko : — Dobro, tretja pa stisnjenimi zobmi: — Jutro, drugim pa se je za maio zdelo, da bi odgovarjale in mislim cel6, da Bem zapazil neko plavolasko, kako je zmajala z ramama. Ti malomarni pozdravi dajo nam pojem o razmerju mej okoličani in Tržačani, kazoč nam : — »Pojte z Bogom, ker neste naše pri sv. Jakobu. Priporočamo tudi drugim rodoljubom, da se spomnijo te knjižnice. Kazenska obravnava v Pazinu. Bilo je dne 22. decembra, ko je tieka pazin-ska gospoda na poti iz Corovlja v Pazili v železniškem vozu hudo razžalilu novo-mašnika g. Eduarda G e r ž o t ič a. Ta gospod je namreč potoval za božično praznike narodnosti. Me govorimo laščino vsled pri-j k svojim sorodnikom. Pobalinsko žaljenje rojene nam nadarjenosti za priueenje tujih : nadaljevalo se je od kolodvora do mesta, jezikov in kadar bivamo v mestu, da se .dokler neso žandarmi v beg zagnali fine sporazumemo z ljudstvom, ko pa pridemo j gospode. G. Geržetić objavil je ta dogo-na deželo, smo na svojem in pridobile smo djaj državnemu pravdništvu v Rovinju ter zopet pravico do svoje narodnosti; vi, go- zajedno vložil tožbo radi žaljenja časti. spod italijan, ne brigajte se za nas, kakor. Po završenej preiskavi odstopilo je drž. seme za vas ne, in no bojte se, da bi vas j pravdništvo vso stvar okrajnemu sodišču hotele za nas pridobiti". Enake prikazni se Pazinskemu. Dno 4. t. m. bila jo pri tem Tržno poročil Oni« h« razumo, kakor so prodajo n za gotov denar). C»n Kava Mocca...... Rio biner jako tina Java n „ „ . . Santos tina.........., „ srednja ... „ Ouatemnla..........„ 1'ortoricco..........„ San Jago de Cuba . „ Cejlon plant. fina . . „ ■lava Malang. zelena . „ Campinas..........w Rio oprana .... „ , lina...........„ „ srodnja .... „ Caiila-ligne* v zabojih . . „ Haciaov cvet..........„ Inger Bengal............„ Papar Singapore..........„ l'unang............„ Hatavia............, Plment Jamaika..........„ Petrolej ruaki v sodili . . llMJ K. „ v zabojih , „ Ulje bombažno amerik. . . „ Leoce jedilno j. f. gar. , dalmat. h certifikat. . „ /lamizno M.H.A.j.f gar. „ Aix Vierge .... » , lino..........„ Rožiči puljoAki ..........„ dalmat. s cert. . . „ Smokve puljeSke v sodili . „ „ v vencih . „ Limoni Mesina......zaboj Pomeranče Puljeske .... „ Mandlji Kari l.a.....11)(I K. dalm. l.a, s cert. „ Plgnolli..................„ Rii italij. na j li noj i j . . . „ „ srednji > carinom „ Kangoon extra J . . . „ n I.»..........* II.a...... Sultacine dobro vrsti . . Suho grozdje lopain) ... „ Cftebe.......... Slaniki Varmontli .... -od Polenovke sredne velikosti 100 K. velike..........„ Sladkor centrifug, v vrečah „ cortifisk. ... „ Faiol Coks........ Mandoloni..........„ . »vet lorudeći .... „ temnorudoči .... „ bohinjski............„ kanarček ............„ . beli, veliki .... „ zeleni, dolgi .... „ „ okrogli ... „ I mešani, Htajorski . . „ Maslo . . ...........„ Seno konjsko..............„ i „ volovsko............„ Slama......... 0. a debelo blatno a o H for. do f>r 100 K. 132.— 131.— " 12ii.— 127.— 111.- 107.-114- 133.-H6,-132.— 120. - 115.-10H. 115. i 3"). 137. 15. 132. 114.- 115.-106.- MU,— 29.aU 30.— 300.- 400.-22— 23.— 66.— r»i.— fi5. — Mil. -7.75 9— 32. 41.— 44. -.03. - 64 — tiu — 8.71 145.50 6.— 100. 67 - 55.— 56.— 40.- 34.-42 -45.-51.-66. -(i2.- 6.50 8.-102.- 60. — 71.- 19.- 19.25 17.50 18.- 15.50 16.- I4.7."i 15.— 12.J5 12.50 40.— 42.— 21.— 25.- 22.- 23.- a3.- - .- H0.75 10.75 H h 50 8.25 9.-9.50 7,— 6.25 o.— 02.-6 M.— 31.25 94.-3.-3.20 3.80 lahko opazujejo pri prehodu na Opčine in sodišču glavna obravnava radi prestopka v Bazovici, kakor tudi mej griči Koperskimi. § k. z. (rušenje moralo, provzročujoče Obrežje je italijansko, notranjo deželo pa | javno pohujšanje) in radi razžaljenja čast slovensko. Število Tržaških prebivalcev je v zadnjih letih močno narastlo ; 160 tisoč jih je; mej temi 125 tisoč naših, 24 tisoč Slovanov, 6 tisoč Nemcev, Grkov, Orijental-cev in iz druzih krajev. Ogromna večina Italijanov v mestnem svetu dovolila je pispevek za Dantejev spomenik, ne da bi mogli ugovori okoli-čanskih zastopnikov Pacora, S a n z i n a, in R a d h I i s c h e k a to zabraniti. Nemci bo v tako neznatnej manjšini, da bi se jih lahko preziralo. Ali slovanska raca je bolj vztrajna in jaka in se mora vsacega Slovana šteti za deset". Temu bi morali mi pripomniti, da v Trstu in okolici ne živi 24 tisoč Slovanov, ampak še enkrat toliko. Opomba o n e m š k e j manjšini je istinita in pomembna, ker nam ilustruje kratkovidnost naše vlade, koja se hoče na to neznatno manjšino opirati. So celo Italijan je glede tukajšnega nemškega življa pravo pogodil! Resnicoljubje našega „Mattino". Gosp. M ar kol j, c. kr. okrajni šolski nadzornik za Koperski okraj, ponesrečil jo pred dvema tednoma, zlomivši si eno rebro in ključnico. Slavni naš „Mattino", pisoČ o procesiji v Kopru, je pa rečenega šolskega nadzornika navel mej drugimi dostojanstveniki, ki so se udeležili procesije. Živila italijanska natanjčnost! L' Indipendente šel je tudi m ed de nuncijante. Denunoiral je Tržaško vojaško ex § 490 k. z. Obravnava trajala je blizu tri ure in so bili obsojeni: Josip Camus stareji, Josip Camus mlajši, Ruggero Camus, dr. Konstatin Constantini, Ettoro Con-stantini, Josip Prinz iu Viktor Mrach radi žaljenja časti vsak na 15 gl. globo ali tri dni zapora. Obsojeni so prijavili utok proti razsodbi. — Taka je torej tisla italijanska kultura, ki niti potujočih, mirnih I j u d i j ne pusti pri miru ! Za zgradbo šeste farne cerkve v Trstu nabranih je vslud zadnjih izkazov dozdaj 8328 gld. 60 kr. v gotovem in 2350 gld. v vrednostih papirjih. Dobrovoljne doneske hvaležno vsprejema odbor, škofijska pisarnica, kakor tudi gospodje župniki škoJije Tržaške. Avstro-Ogerski Lloyd. „Presse" piše: Aktuvainejši, ker silnejši (nego trgovinske pogodbe, ki se imajo ponoviti v dveh letih) je nedvomno Lloydovo vprašanje. Obžalovanja vredno je, da so pri vranjanju Lloyda, katero se nikakor ne da več odlašati, ne moro doseči ono vzajemnosti vseh faktorjev, katera bi morala biti sama ob sebi umevna z ozirom na značaj tega podjetja kot skupen prometni zavod, ki je velike gospodarske važnosti. Ker se Ogerska brani proti neizogibnej akciji v pomoč Lloydu, ne smemo se čuditi, da se tostrnn Litvo vedno odločnejšo zahteva preustro-jitev podjetja v čisto avstrijsko. Značilno je, da so to zahtevo v avstrijskej delegaciji zopet ponovili in da se ni z nobene Dunajska borsa I?, junija. Knotni dri. dolg v bankovcih — — gld. ft8.9U — „ 89.65 — ,. 100 85 ----„ 101.20 --n 1-66- --„ 305 50 --- „ 117.25 srebru /lata renta— — — -5% avstrijska renta --Delnice narodne banke Kreditno delnice — — London 10 lir sturlin Francoski napoloondori C. kr cekini — - — NouiSko marko — — — 9 33'/, o.o5 67.55 I Poslano. kwizde fluid proti kostobolu, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. gold. 1,— Pristen lw z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah; pošilja po poŠti vsak dan glavno Hklndišeo : Kreisapotlieke Komeulnig Dolnja Avstrija. (i) godbo, ker je pri procesiji sv. Rečn jrpa I strani ugovarjalo. Ako že tostranska poln. Podpisani imajo v svoji zalogi v Trstu ulica Zonta št. 5 vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo. Posebno priporočajo sesalke (pompe) za vodnjake iu cevi, mlatilnioe in čistilnice za žito, mrvilnico za koruzo, stiskalnice (preše) in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo izvrstno domače in vnanjo blago po nizkih cenah ter je razpošiljajo carine prosto, tako da ni naše blago s carino vred prav nič dražje, kakor drugod. Skrbeli bodo, da jim ne zmanjka škropilnic Candeo proti peronospori, katerim vsi poljedelci dajejo prednost pred drugimi, da bodo mogli vsem naročbam točno ustreči. 17—3 Schivitz & Coni p. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno nrodstvo, ako poćo v želodcu, kakor tudi proti zabusanju in hemoroidom. Kn zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni l'ra\marer „Ai duo Mori" Piaia* Gr&ude. 8 — 10 Stanovanja za tujce, kateri name avajo v poletnom rasu* kakem prijetnem in zdravem Kraju na deželi prebiti, ima podpisani na razpolaganje za primerne «viio, in -icer : it do 4 sohe, kuhinjo in shrambo, s potrebn i hišno opravo. — za jedno ali dve družini. — Dve sobi od teh nahajali se v nnvu-zidancm poslopji, o«i kotlar je prav prijeten razgled \ okolico. V-' rn mola Santa Teresa. Posebni oddelki, terase in tollettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopelj za otroke, s katerimi lahko vstopijo tudi gospe. Donclii »d vodovoda „Aurisina". GOItKE KOl'KLl IN GOKKI DOUCHI. Telefon ie brasplačno na razpolaganje občinstvu. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije. Kopališče so je odprlo ifif z <1110111 fl. juniju Iv Jedna kopel za odrašene.....f. —.30 „ ,, „ otroko....... —.80 Gorku kopel............ —.80 „ „ z douchem....... 1, - Proti sredi meseca junija bode zavod električno razsvitljen z t> obor ni m i in 20 /.urnimi svetilkami. Informacije dobivajo so v mestnej pisarni gledališča Polvthenmn na Korzu in sieer od 10 ure zjutraj do I ure pupoludne iu od i) do 5 ure popoludno; tiim ho tudi vzprejo-majo naročila. Kadi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi zn gospodo državne in mestne uradnike, se je obrniti do lastnika samega (Via del 1'esi-e 2), s katerim se more govoriti vsaki dan od !i. do 11. ure predpoludnem. 5—9 Nadzorstvo. a—5 J.&S. KESSLER, v BRNU is n (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodajalnica za poletje. Ceniki moškega iu ženskega perila, tkanin iu galanterijskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. Kazpošiljatev po povzetju. Zaloga suknene^a bln^u. It juhe, 1 komad brez šivu, 2 m. dolg f. i.so Hlago za poletno obleko moro se oprati, najnovejše, praktično, (i in pol metr. za popolno moško obleko, for. 3.— 3Iodne h t vari j za gospode. Srajce za gospode iz sifona, kretona, oxford, najboljši izdelek I.a f. 1.80 U.a f. 1.90 Sukneni ostanki za možke obleke in ženske dežne haljine. 3.10 m. za celo obleko t a.is O\ford- srajce za delavce močne dobro kakovosti, komadi prve vrste for. — Pristni anglciki Š«vlot, 8'10 in sapo« polno ni"žko obleko for. n,50. 7.50 iu f. II — Spodnje hlače iz trpežnega platnu, za H komade l. v. for. 2.00 11 vrste for i.so lllagi) /iv vrlino suknjo najnovejših barv, naj ti u ej i. j k.ikoi-oeti, 21 o m. za popolno vrlino suknjo for. o.— Normalno perilo, Jligorjev /.istem, iz čiste volne, /u gospodo iu gospe, 1 srajca f M.ftO, 1 hlače 8 f„ iz pavolo 1 kom f. I.so Kleg.initno urejeni u/.orniki z 4iH) podobami gospodom krojačem nefntnkirano. Moške liogovioe za poletje, bele in barvane pletene. «1 parov for. I.IO Potni plašči, volneni, 8-50 dolgi !'BO široki tor. Svileno-Finich nogoviee za potno noge, 12 parov for. I tO Hla^o za ženske noše. Ž 'pne rute, 12 kom , obrobljeno, z barva-ti i m obrobljeni, za možke f. 1 20 za gospo f. 1.— !! Najugodnejša p> 1 U a!! repice iz sukna iz najlinejfiega brnskegn sii^na, za gospode iu dečke, (i kom. f. 1 tO lllago-zeiir, pristno barvano, najkras-nejših burv lo metrov for 3.ao Perilo za gospe. Cariruvano iu progasto modno blago, t;0 cm. široko, za pomične suknje žensko in otroško obleko, 10 metrov for. Ženske srajce, <> kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.2i> s Stikarijo for. s.— Žnpon- in tro/ično hI >jgo vseli barv 10 m 1. vrste 8.">o, ii. vrste for t MO Nočni korseti iz finega Sifona in finim Stikanjem, » kom i ▼ f. ii. v. f. i so Brocat-, Jakuart in volneno Kips-blago, i> cm. široko, v vseh mogočih barvah 10 Ženski predpasniki iz oxforda, kretona, surovega platna ali Sifona, (i kom. for. I OO metrov for, SI AO Spodnje kitlje za gospe iz rouge, suro- Nervi. W0 cm. širok, nežno lisasto modno blago najnoveisih barv. 10 metlo v for. 1.SO vega platna ali Sifona. 8 kom. f. 8.— iz mohuirju ali zeli rja, 1 kom f 1 SO in f. t — Beige in Duri s najnovejše gladko iu knri-rovano sukno iz čiste volne 10 m>'tr. f, <».r»a Itute za na glavo i/, foila. najnovejših uzoreev, <"> komadov for l.tO Ternn in kašmir, dvojnato široko, črno in barvano 10 metrov for. — Ženske nogoviee zn poletje, bele in barvane. li parov pletenih for. I.SO Plavi tisk in francoski Creton zu opralno obleko, 10 metrov f 2")0 f. ^S.SO Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseli barvah. 10 m. f. O SO Blago iz platna in tkanine. 1 komad sb= 20 vatlov Zastori, odeje, preprogo. Domače platno močne kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) ri|, for, 5.BO, 1 , fot. 4*20 Zavese iz jute. najnovejših tiskov, p >-polno dvobarvno f. 2,80 četverobaveiie f. .'S SO King-tkauina, bolja od platna, najboljšo znamke i kom 5|, for. 7.80, '/, for. S O \ for d najnovejših uzoreev, 1 kom. i2!l vatlov) for. I.SO 1'hifon za možko in žensko perilo, 1 kom 80 vatlov) I v. for. 6.50, II. vrate for. I so Cannevas za posteljne preprope, 1 kom .80 dunajskih vatlov) i. v. li f.. ii. v. f. S tO Atlas (>radl za posteljne preproge, 1 komad (80 dunajskih vatlov) 1 vrste for 7,:>0 ii vrste for S SO Gariiitma iz jute, 2 odeji za postelje iu 1 zu mizo, najnovejših tiskov, dvobarven? for. 8.50, četverobarvene for, ■«.»•. Dobiva se le v lekarni FruilKOiii, Via S. Antonio 5. m In I Riccardo Dinelli TtJJ) Ljil Via S. Lazzaro št. 15, Trst. Znlnga nlaliastra vsake kvalitete j^j in oblike. I Tovarna za gips m °r različnih vrst na drobno In debelo. Jj=j Istdeluje kipe i/ gipsa po ni»kih PJ cenah. 20-44 tvV. ✓ i 90 lil1 m m n VI 1IH! Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. mornaricu! m 8-8 Prva Krnska firma za razpošiljanje nianiiaki urnega binga Bernhard Ticho — Brno K t« u t m a i* k t št. I M, lii —20 RAJE C REPE čista volna, dvojna širokost 10 metrov gld. S. NOUVEAUTŽS snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carreaux, dvojna širokost, 10 m. gl.W PISA.N0 praktična snov za hišne obleko 10 metrov gld. -i. (ifadkohurveua moderna snov v vseli novih barvah dvojna širokost 11) mot. gld. S.— CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojno širokost 10 m. gl. S'50 Trožica (Dreidraht) dobro kakovosti 10 m. g.t'HO SIFON 1 kom.80 vatlov I. vrste g.S 50 najboljše kakovosti g. O.SO razpošilja po poštnem povzetju. KANEVAS 1 k. SO vatlov lila gl. 1'80, 1 k 80 vatlov rudoč gl. R-20 Kane vas Iz niti 1 k Ho vatlov lila in rudoč glil. a.— RAJE-RIPS v vseh barvah, lOm. gl. ® 50 OKSFORD ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. !I0 vatlov gld- 1'50 ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost H) m. gld I dO DOMAČE PLATNO l komad 80 vatlov gld, ISO 1 * ilO „ „ s|,SSO KING-WEBE bolj" nego platno 1 kom. širok,30 vatlnvgM.A. - Zafir za srajce najboljše, kur se moro priporo čuti, 1 kom 80 vatlov gLOSO BOSTON ki se more prati, najnovejši deseni, 10 motrov gld. 3* - Jedna Rips garnitura ibitojeSi od 2 pogr Injal la poste |ljoin 1 zomizo,8csvilenimi fran žami gld. 1 — Tunls-portiere |/.a 1 okuo,kompletne2 dela f.8-50 Jedna garnitura od juto poHtoljna in 1 namizno pregrinjalo z franžaiii gld.a.50 Za&tor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld % :iO Uotamlsku dolge preproge (o-l Stanki) 10-12 mut. dolge 1 o-| stanek gld 9'4M» Najnovejši francoski voili, kisel morejoprati, krasnih nnčrtov, H)| metrov gld KO Rjuhe brozšiva iz dobrega domu-I čega platna 8 kom. gld. a-&0| Platneni iava-robci z /avozlnni mifranžami<5kom. gld. t lO Ženske srajce i/ Sifona in plutnu] s lino štikarijo8 kom.gld. % 5I>| Ženskesrajce iz trpežnega plat, obrobljene s čipkami (i k. g. 3 Možke srajce lastnega izdelkabe le alibarvene 1 kotu.I vrsto gld I NO II. vrste gld. I 90 Srajce za delalce i/, rumburikegal oksforda, kompletne, velike. 8l kom. gld - Normalna srajca kompletna veli ka. 1 kom.g I .."»o Normalne hlačel komp. velike, 1 kom. gld I r>0| i Poleinoogrlnjalo^tdolgog.i.sol i konjska plahta mijboljši ga dojka, lHOcm dolga, 180 cm široka, gl. I »O, Carskoniinennl plahtazafljakerje l kom g 25(M Vzorci gratis in franko - llustrovan modni žurnal ..Briinner Neuheiten" gratis in franko. isinik pol. družtvt. . idinost' I/(l;ijuti'li in od ovorni urednik Maks Cotift. Tisku rnn Dolenc v Trstu