kamniški občan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • STEVILKA 4 J tJ N I J 1962 CENA 20 DIN Rezultati gospodarjenja v I. tromesečju 1962 Na seji Isvršnega odbora obćinskega odbora SZDL in pred- sedstva Zveze sindikatov so obravnavali doseganje plana v I. tro- mesečju. Na 17. seji zbora proizvajalcev občinskega Ijudskega od- bora dne 16. maja 1962 so podali analizo družbenega plana za I. tromesečje 1962. leta. Na vseh posvetih, kjer so raspravljali o njej, so ugotovili naslednje: Odborniki Zbora proizvajalcev nišo v vseh svojih volivnih eno- tah pripravili zborov volivcev — proizvajalcev, da bi na njih se- znanili proizvajavce z družbenim nacrtom za 1. 1962. Na zboru pro- izvajavcev in drugje je bilo sli- šati kritiko, ker smo ugotovili, da so zbori bili le v Rudniku kaolina crna, v Gozdno gospo- darskem obratu »SILVA« Staho- vica, družbenem sektorju obrti in v podjetju »KAMNIK« v Kam- niku. V ostalih gospodar, organi- zacijah o družbenem planu za 1. 1962 nišo razpravljali. Vzroki so v neodgovornosti posameznih odbornikov, ki se premalo zave- dajo svoje dolžnosti. Zaradi tega ni čudno, če sta že ljudski od- bor in klub odbornikov sprejela načelo, da mora mandatno-imu- nitetna komisija proučiti dejav- nost posameznih odbornikov, predvsem odbornikov zbora pro- izvajalcev. Iz podanih podatkov vidimo, da je bil celotni dohodek v ob- čini Kamnik dosežen v visini 21,9 odstotka. Nacrt predvideva, da se bo isti povečal nasproti lan- skemu letu za 15,2 %. Dinamika plana je bila v celotnem dohod- ku presežena za 1,9%. Družbeni bruto proizvod je dosežen z 22,1 odstotkom. Predviđeno poveća- nje v planu za 1. 1962 je 14,7 %. Dinamika plana je bila preseže- na za 2 %. Narodni dohodek je bil dosežen z 22,2 %, povečal pa naj bi se za 15,1 % nasproti letu 1961. Bruto osebni dohodek je bil dosežen z 22,5 %, neto osebni dohodek pa z 24,2 %. Povprečni neto osebni dohodek na enega zaposlenega je v občini 27.220 di- narjev. Najvišje je povprečje v obrtni in komunalni đejavnosti 34.000 dinarjev, najnižje pa v gradbeništvu 18.129 din. Delovna sila je dosegla le 97 % planirane- ga števila, to naj bi doseglo 5.844 zaposlenih v 1. 1962, v I. trome- sečju pa je bilo zaposlenih 5.669 ljudi. C,e primerjamo dosežene re- zultate I. tromesečja z realizaci- jo v 1. 1961, ugotovimo, da je celotni dohodek povećan za 0,3 %, družbeni bruto proizvod za 0,5 %, narodni dohodek za 0,8 %, delov- na sila za 1,3 % in osebni dohod- ki za 8,1 %. Iz tega sledi, da oseb- ni dohodki še nišo v pravilnem sorazmerju s povećano produk- tivnostjo. Postavlja se vprašanje, ali smo v I. tromesečju lahko z gospođarjenjem zadovoljni ali ne. Da, lahko smo zadovoljni, kajti dinamiko plana smo, kot sem že poudaril presegli, ne srne- mo pa prepustiti razvoja stihiji, kajti za nas občane, proizvajav- ce, je le pomembno doseganje plana, ne samo dinamika plana, čeprav ugotavljamo, da je v II. in IV. tromesečju realizacija pla- na mnogo ugodnejša, kot v I. tromesečju. Sprejeli smo vrsto konkretnih sklepov, ki bodo pripomogli k odstranjevanju pomanjkljivosti in na rinrllasi česa.r borno druž- beni plan za 1. 1962 ne samo do- segli, ampak tuđi presegli. Od- borniki zbora proizvajavcev so menili, da so rezultati gospodar- skega poslovanja ugodni, čeprav pri tem ni manjkalo oštrih raz- prav. Te so pokazale predvsem na potrebo, da mora zbor proiz- vajavcev bolj tekoće spremljati gospodarski položaj, kot ga je doslej, t. j. ne samo na sejah zbora proizvajavcev. Odborniki morajo seznanjati ter obveščati ljudi — proizvajavce v svojih volivnih enotah z gospodarskim staniem v občini. ker borno le tako dosegli lepše rezultate in uspehe, če borno mobilizirali vse proizvajavce, da se bodo inten- zivne je zavzeli na svojih delov- nih mestih za izvršitev postav- ljenih nalog. Ugotovili smo, da smo v ob- dobju, ko so potrebne osvojitve novih proizvodov, če hoćemo, da borno zadostili tržišču, kolekti- vi pa sebi boljši dohodek oziro- ma boljše pogoje za nadaljnje gospodarjenje. Tu pa smo v naši občini premalo živahni. To pomanjkljivost bi lahko na- doknadili ravno naši strokovnja- ki, predvsem Društvo inženirjev in tehnikov, ki ni zaživelo, kot bi bilo potrebno. Upravni odbor komunalne banke Kamnik pabo moral voditi še posebno skrb glede kreditiranja gospodar, or- ganizacijam, kar že, posebno v letošnjem letu izvaja v večji meri. Nadalje smo razpravljali tuđi o izvozu in sicer, v I. tromesečju letošnjega leta, ko je bil dose- žen izvoz z 21,6 % nasproti po- stavi jenemu planu 1962. Izvažajo predvsem gospodar, organizaci- je: »STOL«, ki je dosegla 24,2 % nasproti postavljenemu planu v [. tromesečju, »TITAN«, s 16,7 %, »KAMNIK« s 33,3 %, tovarna us- ija z 18,1 %, »SILVA« z 20,2 % in •jSVILANIT«, ki se je sele vklju- :il v izvoz. Tovarna usnja je po- većala izvoz količinsko za 33,08 Ddstotka in finančno za 44,97 % nasproti istemu obdobju v lan- ;kem letu. Predvidevamo, da bo v naši ob- (,ini znašal celotni izvoz v 1. 1962 približno 2,000.000 dolarjev. V.G. Ena izmed podobno opremljenih dvoran v Tovarni umja Živahna dejavnost krajevne organizacije SZDL Na predlog predsednikov kra- jevnih organizacij SZDL je ob- činski odbor SZDL pripravil eno- dnevna posvetovanja za področ- ja Komende, Mlake, Križa in Most, ter Kamniške Bistrice, Go- diča, Kaolina Crne in Crne. Na teh posvetovanj ih so se vodstva krajevnih organizacij SZDL, kra- jevnih odborov, sekretariat mla- dine in predstavniki drugih or- ganizacij in društev seznanih z aktualni'mi družbeno-političnimi vprašanji v komuni in nalogami SZDL. Govorili so o sodelovanju krajevnih organizacij SZDL pri utrjevanju organov družbenega upravljanja, na področju krajev- ne skupnosti, o sodelovanju kra- jevnih organizacij z ostalimi družbeno-političnimi organizaci- jami in društvi, o klubih v kra- jevnih skupnostih in o organiza- cijskih vprašanjih. Dosedanja praksa občinskega odbora SZDL je bila, da je usposabljal pred- vsem predsednike krajevnih or- ganizacij SZDL, kar pa je bilo premalo in so predsedniki sami izrazili željo, da je potrebno us- posabljati celotna vodstva, ne sa- mo poedinih tovarišev, če hoće- mo, da bo SZDL resnično lahko izpolnila naloge, za katere je od- govorna. Na posvetih so zelo živahno razpravljali, kar je dokaz, da ljudje spremijajo družbeno do- ga janje v komuni in v svoji kra- jevni organizaciji, ter želijo biti poučeni o vseh zadevah. Pokaza- lo se je, da so taki posveti lahko izredno pozitivni in koristni, ker predstavniki krajevnih organiza- cij lahko izmenjajo med seboj izkušnje. Naloga občin. odbora SZDL je predvsem v tem, da dajemo še večji poudarek utrjevanju kra- jevnih organizacij SZDL, tako da bodo sposobne uporabljati nove oblike in metode dela, o katerih smo v zadnjih dveh letih precej razpravljali. Skratka, sleherne- mu občanu moramo omogočiti sodelovanje v krajevni skupnosti in občini. Pri tem pa igra po- sebno vlogo zavest našega člo- veka, da se bo v večji mori za- vedal tuđi svojih odgovornosti, kot se jih je doslej. Odgovor- nosti predvsem v samoupravnih organih, društvih in organizaci- jah. -ee Uspehi KmeliisKe zadruge Kamnik Po analizi okrajne kmetijsko- gozdarske zbornice v Ljubljani, je KZ Kamnik dosegla po za- ključnem računu za 1. 1961 prvo mesto med 33 zadrugami našega okraja. Dosegla je 665 milijonov celot- nega dohodka, .r>56 milijonov po- slovnih stroskov, tako da je osta- lo skoraj 109 milijonov čistega dohodka. Po odbitku osebnih do- hodkov v visini 70,708.000 dinar- jev in 13,338.000 dinarjev prispev- ka sa isredne dohodke, je zadruž- ni svet namenil kar 43 milijonov za razvoj zadružne kmetijske proizvodnje, 8 milijonov dinar- jev pa za povećanje obratnih sredstev, ker ne zadoščajo za redno plavilo odkupljenega bla- ga zadružnikom. P-r Ob občnem zboru sindikata v »SVITU« CEMU BOJAZEN PRED ODKRITO BESEDO Ni kolektiva v obeini, ni ga da- leč naokoli, ki bi v enem letu doživel toliko notranjih spre- memb kot ravno kolektiv podjetja »■Svit«. Od podjetja z redno pro- izvodnjo so lani zaradi požara prešli v vrsto podjetij v izgradnji, konec lanskega leta pa v likvida- cijo. Kmalu za tem je bilo usta- novljeno novo podjetje — indu- strijski kombinat »Svit". Ves ta proces je terjal precej organiza- cijskih sprememb, menjavo vo- dilnih ljudi, spremembe v orga- nih delavskega samoupravljanja in podobno. Prav zaradi teh dogodkov in pojavov je bilo pričakovati, da se bo 192 članov tega kolektiva na sindikalnem občnem zboru jasno in odkrito pogovorllo o težavah, ki so posledica omcnjenih spre- memb, in o možnostih za hitrejsi razvoj podjetja. Vencfar pa ni bi- lo tako. Zakaj? Že v poročilu o delu sindikata v podjetju je bilo navedeno, da člani izvršnega od- bora sindikalne podružnice nišo bili dovolj delavni. To je vseka- kor vplivalo na dejavnost celotnc sind. podružnice. Drugi vzrok, kl ga je tuđi navajalo poroeilO', pa je treba iskati v dejstvu, da je bilo med člani kolektiva sicer ve- liko razprav o problem ih v pod- jetju, malo pa so se o tem menili na sestankih kolektiva, na zase- danju delavskega sveta in drugođ, kjer bi odkrito povedano mnenjo pomagalo reševati položaj v pod- jetju. Kritike na račun gospo- darjenja v kolektivu pa je bilo već na različnih drugih mestih, v medsebojnih pogovorih, ali kot pravimo, za vogalom. Te slabosti se člani »svitovega« kolektiva še nišo povsem znebili. Na to je ze- lo prepričljivo opozorila tuđi raz- prava na občnem zboru sindikal- ne podružnice. Med nalogami novega odbora sindikalne podružnice, ki jih je obravnavalo poročilo, je bila po- udarjena organizacija strokovnih tečajcv, proučitev pravil podjetja in pravilnika o higiensko-tehnični varnosti, ureditev toploga obroka in mesečno' seznanjanje kolektiva s finančnim položajem podjetja, nišo pa bili obravnavali osrednje- ga vprašanja, kako pritegniti vse proizvajavce k upravljanju pod- jetja. Mar se sindikalnim delav- cem v »Svitu« ne zdi potrebno proučiti vzroke, zaradi katerih se večji krog kolektiva ne vključuje v odkrito in tehtno razpravo o perečih vprašanjih? Morda bo lc treba bliže pogledati upravičenost takih mnenj, ki jih je bilo slišati tuđi na občnem zboru med delav- kami v zadnjih vrstah; o marsi- čem bi se dalo govoriti, vendar nihče ne bi rad dobi] delovne knjižice in se poslovi] od pod- jetja. Sindikalni delavci in osnov- na organizacija ZK bodo morali bolj razmisliti o teh problemih. Če bi vsa tista mnenja, ki so na občnem zboru polinoma spremlja- la poročilo in razpravo vodilnih tovarišev (slišati je bilo precej pripomb na račun osebnih dohod- kov, odnosov v kolektivu itd.) čla- ni kolektiva povećali javno in odkrito, potem bi bili zaključki občnega zbora in napotki za delo sindikalne podružnice v bodoče veliko bolj konkretni, kot so bili. S. F. Prispevek »STOLA« k izboljšanju zunanje trgovinske bilance Prizadevanju celotnega jugoslo- vanskega gospodarstva za poveća- nje izvoza, predvsem v dežele s konvertibilno valuto, prispeva tu- đi kolektiv industrije pohištva »Stol« v Duplici. Morda bo kdo mislil: »Lahko vam, saj se kupci zunaj tepejo za vaše blago.« Ven- dar temu ni tako. Pred leti je to delno še držalo, ker takrat še ni bila tako močna konkurenca; da- nes je ponudba na tržiščih večja od povpraševanja. Kje je skrivnost uspeha, da je v prvem četrtletju lotos kolektiv »Stola« povečal izvoz za 34 % pro- ti lanskemu cnakemu razdobju. Sku.šal bom to na kratko pojas- niti. Lastna izvozna organizacija vzdržuje tesne stike s stalnimi kupci, ki kupujojo pri »Stolu« žr. 15 in već let. Kvaliteta izdelkov, točni dobavni roki in solidnost v poslovanju so porok za prodajo blaga in doseganje višjih cen. To je skrivnost uspeha, ki pa zahte- va od celotnega kolektiva veliko prizadevnost. Kolektiv se dobro zavoda, da je pogoj za uspešno prodajo nje- govih izdelkov, poleg že navede- nih pogojev, tuđi konkurenčna cena, istočasno pa rentabilnost gospodarjenja v podjetju. Zaradi tega je že pred petimi leti prlčel 7. rekonstrukcijo proizvodnih ob- ratov in obnovo oziroma zamc- njavo zastarelih in izrabljenih strojnih naprav z najmodernejši- mi stroji. Vsa dela rekonstrukcije krije kolektiv s finančnimi sred- stvi iz lastnih skladov. Ne zane- marja pa družbeni standard. V lanskom letu so dogradili blok z dvajsetimi stanovanji, lotos pa za- stavili drugi stamovanjski blok, ki bo v prihodnjem letu nudil streho novim dvajsetim družinam in dvanajstim samcem. Omcnil bi še posojila velikomu številu čla- nov kolektiva za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš, kulturno pro- svetno dejavnost, športne napra- ve in še mnogo drugega. Vrnimo se k izvozu, ki je re- zultat prizadevanj vsega kolekti- va. Izdelke »Stola« srečate v iz- ložbah v Angliji, USA, Zapadni Nemčiji, Franciji, Holandiji, Svi- ci, Švedski in še mnogih deželah. Od leta 1956 dalje je izvoz pove- ćan vrednostno za 170 %. Letos bo prvič v zgodovini podjetja vred- nost celotnega izvoza finalnih lcs- nih izdelkov presegla milijon USA dolarjev R. K. Tekoči trak v oddelku površin- ske obdelave v »Stolu« Kako dalei smo s statutom? Na posvetovanju s predseđnild podkomisij za izđelavo obćin- skega statuta smo ugotovili, da so priprave zelo živahne in da bo možno stališča in material podkomisij za krajevne skupno- sti obravnavali že na skupni ko- misiji do konca maja. -ko V „Slogi" letno za 16 odsL večja produktivnost V Mostah se razvija podjetje »Sloga«, ki zaposljuje 90 delacev. Podjetje »Slogo« so organizirali leta 1959 z združitvijo ščetarne iz Komende in obrtno mizarsko-te- sarskega podjetja Moste. Vsi ti obrati so bili razdrobljeni in so delali v slabih in težkih pogojih s primitivno obrtno organizacijo. Posledica tega je bila veliko nižja delovna sterilnost kot danes. Kon- cem leta 1960 in v začetku 1961. leta so se obrati koncentrirali na enem mestu v Mostah, v skoraj popolnoma novih prostorih, ki so opremljeni z vsemi higienskimi napravami, kot so: voda, kopalni- ce, stran išče, razsvetljava in ob- ratna menza za tople obroke. Delavsko samoupravljanje se uveljavlja vedno bolj. V letu 1961 so decentralizirau delavsko samo- upravljanje s tem, da so organizi- rali 4 ekonomske enote in izvolili obratne odbore s pristojnostjo ob- ratnih delavskih svetov. Ta način je pokazal lepe uspehe v delovn! sterilnosti. Vsakemu članu kolek- tiva je dana možnost, da lahko odloča o boljšem gospodarjenju v podjetju. Z združitvijo in boljšo organi- zacijo je kolektivu v zadnjih šti- rih letih uspelo dvigniti proizvod- njo z enako delovno silo za 66 %; M ustvarjene proizvodnje za 90,600.000 dinarjev v letu 1958 na 150,000.000 dinarjev, planiranih v letu 1962. Kolektiv se trudi za dvig storilnosti, saj je v letnem povpreč.ju dvignil za 16,5 % ali v 4 letih za 66 odstotkov. V pr- vem tromesečju je realiziran let- ni plan s 18,3 %. Če bodo hoteli plan doseći in preseči, bodo mo- rali še bolj zavihati rokave. Gle- de na dosedanje uspehe, smo pre- pričani, da bo svojo nalogo ko- lektiv opravil. Plan predvideva, da se bodo1 posamezne ekonomske enote usmerile v takoimenovano dopolnilno industrijo. To se pravi, da bodo lahko proizvajali po na- ročilu ali pa manjše serije izdel- kov, ki bodo dopolnjcvali večjo industrijsko proizvodnjo. Za iz- vedbo teh nalog je kolektiv skle- nil omogočiti delavcem, da si pri- dobijo visoko kvalifikacijo1. V ta namen so že sprejeli zadevni pra- vilnik. V petletnem planu predvi- devajo', da bodo dvignili vrednost proizvodnje na približno 200 mi- lijonov dinarjev ali za 40 %. De- lovno silo pa bodo povećali samo za !t odstotkov. Investicije za os- novna sredstva so predvideli v vrednosti 30 milijonov dinarjev, krili jih bodo pretežno iz lastnih sredstev podjetja. Te investicije bodo uporabili predvsem za stro- je, za prezračevalne naprave ter za centralno ogrevanje celotnega podjetja. Kolektiv podjetja »Sloga« v Mo- stah se zaveda, da nosi odgovor- nost za družbono preobrazbo ob- močja Moste-Komenda. Sindikalna podružnica se pove- zuje s krajevnimi organizacijami in v samem podjetju prireja raz- ne proslave, se zavzema za kre- pitev samoupravnih organov, za- čela pa je tuđi organizirati razne družbene sekcije. T. I. Urejanje plantažnih nasadov v Tunjicah Dela na urejanju novih nasa- dov v Tunjicah so moćno zakas- nela zaradi neugodne zime in obilice dežja v prvih pomladan- skih mesecih. Sele v drugi polo- vici aprila se je zemlja toliko osušila, da je pet buldožerjev prišlo do veljave in so lahko opravljali zemeljska dela, oskrbo- valnc po ti, globoko oranje zemlje (40—50 cm), ravnanje tras in dru- go. Zato je bilo treba sajenjc močno pospešiti. Ob koncu aprila je zadruga zaposlila 20 sezonskih delavcev, ker se je zaposlilo ko- maj pet domačlnov, a še ti ne za stalno ,tako da je organiziral ko- lektiv nekajkrat udarniško delo. Posamezne lepe dni je delalo pri sajenju okrog 60 ljudi, 5 do 6 traktorjev je dovažalo kompost, sadike in gnoj, pet buldožerjev pa je sproti pripravljalo zemljo. Re- kord so dosegli 10. maja, ko so posadili 920 mladih jablan. S;.ij;jnje gro h kraju. Potrebno bo obsejati še vse terase z rastli- nami za zeleno gnojenje, utrditi pota in izkopati dva jarka za od- vod vode, ki ustvarja močvirja v dolinah, med posejanimi oddelki. Letošnje izkušnje terjajo, da bo treba začeti z zemcljskimi deli in pripravo za sajenjc novih nasa- dov že avgusta letos, takoj ko bo- do spravili ozimne posevke, da bo zemlja do zime pripravljena in ne bo pravočasno sajenje odvisno od muhavosti vremena pozimi, ki lahko vsa dela ustavi in akcijo zakasni, kakor je bilo to letos. P-r KAMNISKI OBCAN Kamniške majolike - turistični spominki Letos v Kamniku umrli Rudnlf Schnabcl je bil ustanovitelj prvc- ga keramičncga podjctja v Slove- niji in prvi slovenski keramik. Bil je v marsičem samouk, pa je vendar spravil podjetje na solid- no visino. Sprva so delali posodo, ki so ji rekli po domaće »kmečki poredan-«. Izđclovali so sklcdicc, sklede, lonckc in ročno slikane krožnike, nat© so pričeli izdclova- ti majolike in drugo galanterijo. Uporabljali so lc domačo glino in kaolin iz kamniške okolice. Kam- niške majolike so bile prijetnih oblik, slikane ročno po vzorcu starih italijanskih majolik. _Ođ običajnih majolik, ki so držale svojčas poldrugi liter, so prišli na normalne, literske mere. Ljudje so jih zaradi dekorativnosti radi kupovali. Kamnik je bil žc od nekđaj znan turistični in zdravi- Iiški kraj. Kot spominke so ku- povali gost je male majolike z dvoglavim crnim orlom, ki je bil svojčas splošna dekoracija. Ostala ornamentika pa je bila baročna ali pa tipični okraski, ki so jim rekli »pavje pero«. Majhn« ma- jolčicc so najlepši turistični spo- minek. Iz tovarne jih je šio že na tisočc. Mnogo krajev ima svoje kra- jevne grbe in te vrste keramika je najbolj razširjcna. Turistični kraji si lahko omislijo majolike s svojimi krajevnimi f?rD* ^ot t'i- ristične spominke. Će pa imajo svoje posebne krajevne izdelke, so le-ti glavni primerek. Idrija ima čipke, ki so jih pa Iaški oku- patorji zelo pokvarili, Ribnica »suho robo«, ki se v svoji minia- turni obliki še vedno uvcljavlja, Škof ja Loka ima »kruhek« itd. Današnje podjetje »Svit« v Kamniku združuje več panog go- spodarske dejavnosti, prcdvscm elektroporcelan in pripomočke za tekstilno industrijo, na zadnjem mestu je pa tako značilna in tra- dicionalna keramična industrija ali bolje rečeno izdelovalnica ma- jolik in turističnih spominkov. Iz turističnega vidika, pa tuđi žc glede na tradicijo, bi morali po- svetiti tcj panogi več pozornosti in jo razširiti. Potruditi se bo tre- ba, da bo »črcpinja» (bistvit) do- volj trda, in da bodo našli pravi- len tehnološki postopek, ki bo uravnaval med bistvitom in gla- zuro, da ta ne bo pokala. Kakor slišimo, nameravajo od- delck za dekorativno keramiko ločiti od ostalega podjetja. Mogo- fe bi bilo io res dobro; pređvsem pa bi bilo potrebno, da bi dobil ta odelek svojo električno peč, ki bi obratovala hitreje in bolje ka- kor pa velike peči, v katerih žge- ,joga1nj—Slngl pred Lavrič—Šnabelj. V počasti- tev občinskega praznika mesta Kamnik je sekcija organizirala troboj. Prvo mesto je zasedla eki- pa Jcsenic pred Kamnikom in Kranjem. Dvoboj Kranj—Kamnik smo odločili v svojo korist s 5:2; v na- slednjem Jesenice—Kamnik pa smo igrali neodločeno s 3:3. Tu se je še posebno^ izkazal naš pio- nir Franci Vengust, ki je prema- gal oba pionirja iz Jesenic. Visek sezone je bil propagand- ni mednarodni turnir Grčija— Slovenija 20. 7. 1961. Organizacija tega turnirja je zahtevala ogrom- no truda, izvedena pa je bila brezhibno in v splošno pohvalo. Tekmo si je ogledalo mnogo lju- di, ki so z veseljem spromljali kvalitetni tenis. Na kraju sezone je sekcija organizirala klubsko prvenstvo /a posameznike, vendar do finala Lavrič—Slegl, žal, ni prišlo, ker je slabo vreme razmo- čilo igrišče. Na sezono 1962 se pripravlja sekcija še posebej skrbno. V ta namen smo organizirali tenisko Solo, ki deluje od meseca januar- ;'a dalje, vodita pa jo Slegl in iđesner. Tečaj obiskujejo izključ- no pionirji in mladinci, ki bodo z vstrajnim delom in treningom iahko kmalu stopili med tekmo- vavce. Sekcija si je zadala kot glavno nalogo, da bo posvečala največ pozornosti mladim tečajni- kom, ki nikakor ne smejo ostati prepuščeni sami sebi. V ta namen bodo morali starejši igralci del svojega časa posvetiti izpopolnje- vanju mladih, obenem pa bi mo- rali i meti zaposlenoga stalnoga te- (Nadaljevanje na 7. strani) Na sliki: zmagovalna ekipa KAMNIŠKI OBCAN Tekmovanje v počastitev padlih borcev Tovarna usnja Kamnik je or- ganizirala strelsko tekmovanje v počastitev padlih borcev in tal- cev, članov omenjenega podjet- ja. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, ki so zasedle nasledn.i; mesta: krogov 1. podjetje »Kamnik 878 2. »Stefe Kostja« Tržič 874 3. »Stol« Kamnik 851 4. »Titan« Kamnik 843 5. »Heroj Vitez« Crnuče 841' 6. »Usnjar« Kamnik 840 7. »Induplati« Jarše 82 ' 8. »Pionir« Novo mesto 8'o 9. »Domžale« Domžale 80£>» Zmagovalna ekipa je prejeui prehodni pokal. Sestavljali so jn naslednji strelci: Ivan Rihtai Peter Kmet, Janez Klemenc, A' bin Kolar in Bozo Matičič. B. M 6 Ali bodo kamniški strelci letos končno prišli do slrelišča Gradnja kamniškega strelišča sicer napreduje, vendar ne tako, kot, bi bilo treba. Doslej so že zgradili betonski rov, vanj so montirali stojala, ki so jih z udarniškim delom izdelali strelci ___j._......__:„jl _ ..::_. TENIS V KAMNIKU (Nadaljevanje s 6. strani) niskoga instruktorja, ki bi skr- bel za vzgojo mladine pa tuđi za rekreacijo. Tenis je eden redkih športov, ki ga lahko gojimo do pozne sta- rosti. Naj postane množičen, ko- rišten Kamniku tuđi v turistič- nem pogledu, zlasti pa naj pri- tegne mladino. Na kraju vsa zahvala ObLO Kamnik in Obeinski zvezi za tc- lesno vzfiojo v Kamniku za vso maleiialno in moralno pomoč, ki nam še v naprej zagotavlja, da lahko gledamo z optimizmom na uveljavljanje in množičnost lcpc- ga teniškega športa v Kamniku. — kovinarji iz delovnih kolekti- vov. Postavili so tuđi cevovod, ki odvaja dotekajoto vodo na zgor- njem delu strelišča pod strelišče v odvodni kanal. Za ta dela so doslej porobili 800.000 dinarjev. Letos pa caka strelce še precej dela, če bodo hoteli dokončati strelišče. Zemljišče, na katerem je strelišče, bo treba izravnati. Poglavitno vprašanje pa je, postavitev strelske lope na dolj- njem delu strelišča, kjer je se- daj le za silo urejeno ležišče. Za gradnjo tega objekta pa bo po- trebnih okrog 1,500.00 din. Ta sredstva pa naj bi zagotovil Ob- činski ljudski odbor v svojem proračunu. F. S. Nagradna križanka v 3. šlevilki Objavljamo popravek nagradne križanke iz 3. številke, kjer je pomotoma izpadlo besedilo: 37. navpično: mesto v Metohiji in 54. navpično začetnici imena in priimka slov. slikarja ter 62. vodoravno spis. S tem podaljšujemo razpis. Vsem reševalcem se oproščamo za neljubo pomoto in jih vabimo, da pošljejo rešeno kri&anko iz prejšnje številke do 15. junija v naše uredništvo. Nagrade so: 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 750 din 3. nagrada 500 din. PAJOCSLAVICA DOL 9>°st& korlina uhiiiiiiohh ^n|ka % ROJE NI: Flis Valerija, Duplica 34; Šu- štar Mirko, Srednja vas 27 in Vidmar Avguštin, Podgorje 9. f POROČEN I: Huber Evgen, delavec iz Male vaši in Benko Ana, delavka iz Volčjega potoka; Humar Metod, kamnosek iz Nožić in Kahanja Ada, uslužbenka iz Kamnika; Re- bolj Alojz, delavec iz Preserij in Gostiša Terezija, uslužbenka iz Volčjega potoka; Slunjski Veko- slav, delavec iz Slovenskega Ja- vorniika in Uršić Marija, delavka iz Bistričice; Turhalj Slavko, teh- nik iz Domžal in Sušnik Marija, učiteljica iz Vrhpolj; Vučko Bo- ris, dijak iz Kamnika in Gre- šovnik Herta, dijakinja iz Mari- bora. # UMRLI: Alič Marija, stara 69 let iz Mla- ke; Dolenc Jože, upokojenec, star 72 let iz Porebra; Drolc Rudolf, upokojenec, star 72 let, iz Kam- nika; Grintal Marjana, gospodi- nja, stara 81 let, iz Križa; Hacin Jože, star 76 let iz Mlake; Hol- cer Frančiška, delavka, 39 let, iz Kamnika; Kržič Franc, upokoje- nec, star 92 let, iz Kamnika; Ko- sir Katarina, gospodin ja, stara 60 let, iz Podjelše; Končnik Fran- čiška, upokojenka, stara 80 let, iz Vrhpolj; Ocepek Franc, kmet, star 72 let, iz Brega; Pavlič, Franc, upokojenec, star 81 let, iz Mekinj; Plahuta Jože, upokoje- nec, star 68 let, iz Tučne; Potoč- nik Franc, kmet, star 56 let, iz Crne; Slapnik Marija, preužitka- rica, stara 73 let, iz Bele; Slevec Katarina, gospodin ja, stara 68 let, iz Volčjega potoka; Slegl An- gela, gospodinja, stara 55 let, iz Kamnika, šuklje Irma, stara 2 leti, iz Kamnika; šuštar Franc, kmet, star 62 let, iz Studenca, Trobevšek Franc, kmet, star 57 let, iz Vrhpolj; Žebeljec Jože, star 64 let, iz Podhruške; Žibert Anton, kmet, star 59 let, iz Ma- lega Rakitovca in žurbi Franc, kmet, star 77 let, iz Podgorja. POSETNICE Namesto križanke objavljamo danes 4 posetnice. Iz imen in Priimkov na posetnicah, je sestaviti pokliče. KINO »DOM« KAMNIK: od 2. do 4. junija Amer. barv. film »Se- renada velike ljubezni«, od 5. do 7. junija jugoslov. film »Ti loviš«, od 9. do 11. junija angl. film »Sinovi in Ljubimci«, od 12. do 14. junija romunski film »Oprostite, napačna zveza«, od 16. do 18. junija italijan. film »Kam s truplom«, od 19. do 21. junija ruski barvni film »Don Kihot«, od 23. do 25. junija poljski barvni film »Križarji«, od 26. do 28. junija nemški film »Deklica Rosemarie«, od 30. junija do 1. julija franeoski film »Francozinja in njena ljubezen«. KINO DUPLICA: od 2. do 3. ju- nija ameriški barvni film »Ri- hard Levjesrčni«, od 6. do 7. junija amer. VV film »Osam- ljeni človek«, od 9. do 10. ju- nija amer. barv. film »Vikingi«, od 13. do 14. junija argentin- ski film »Andaluzijska ljube- zen«, od 16. do 17. junija amer. barv. film »Drevo smrti«, od 20. do 21. junija angleški film »V znamenju Zoroja«, od 23. do 24. junija ital.-franc. barv. film »Ana iz Broocklvna«, od 27. do 28. junija amer. VV film »Divji sever«, od 30. junija do 1. julija amer. barv. film »Za- kon prerije«. KINO KOMENDA: od 2. do 3. junija amer. VV film »Popla- ve straha«, od 9. do 10. junija amer. vestern film »V senci vešal«, od 16. do 17. junija amer. barv. film »Davy Croc- ket, od 23. do 24. junija amer. barv. film »Visoki jezdec«, od 30. junija do 1. julija ameriški barvni film »Drevo življenja«. < o m o w < Prostor - glavni problem za vecjo dejavnost mladine v Špitalicu