Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/139 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L5-0482 Naslov projekta Vrednote slovencev in evropejcev-evropska raziskava vrednot Vodja projekta 2469 Niko Toš Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 11. Naziv Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2. Sofinancerji2 1. Naziv Wiener Institute for Social Science Documentation and Methodology (WISDOM) Naslov Maria Theresienstrasse 9/5, A-1090 Wien 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Evropska raziskava vrednot (EVS) je obsežen mednarodni in longitudinalni raziskovalni projekt, katerega cilj je merjenje ključnih vrednot. EVS danes predstavlja kakovosten merski instrument, ki je izjemno relevanten in uporabljen vir mednarodno primerljivih indikatorjev družbenega razvoja oziroma učinkov različnih sistemskih politik. Konkretneje, učinke teh politik opazuje in primerja na ravni subjektivnih kazalcev, torej zaznave njihovih učinkov na strani državljanov. V slovenskem kontekstu je pomen raziskave EVS, poleg pridobivanja zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, kar je pomemben cilj sam po sebi, še v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo in pogosto tudi ključno tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt EVS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Poleg tega splošnega cilja ima projekt še dva podredna cilja, ki se uresničujeta v sodelovanju z Avstrijskim partnerjem Wisdom: 1) Intenzivna analiza primerjalnih vrednotnih vzorcev v Sloveniji in Avstriji, dveh državah za kateri je bil značilen skupen zgodovinski razvoj, ki pa ga je nato prekinilo obdobje ločenega družbenega in ekonomskega razvoja v različnih družbeno-političnih sistemih. Z analizo ugotavljamo razlike v vrednotnih in vedenjskih vzorcih, ki so posledica teh razlik v razvojnem kontekstu ter njihove implikacije za prihodnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav. 2) Razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. Uporaba podatkov Evropske raziskave vrednot je praviloma omejena zaradi dveh vidikov: Kot prvo, delo s podatki Evropske raziskave vrednot zahteva znanje statistike in poznavanje ustreznih programskih paketov za analizo. Kot drugo pa so grafični prikazi večjega števila primerjalnih podatkov oz. držav (npr. EU 27) omejeni zaradi prostorskih omejitev papirnatega prikaza ali prikaza. V okviru projekta se razvija paket vizualnih orodij, ki bo omogočal preseganje teh omejitev. Za razvoj teh orodij je odgovoren Wisdom, avstrijski partner v projektu. Prvo od orodij za vizualizacijo podatkov je najbolj konvencionalno. Gre za prikaz posamezne spremenljivke iz datoteke EVS po regijah znotraj posamezne države, ali pa v skupini držav. Drugo orodje bo bolj kompleksno, saj gre za vizualizacijo podatkov vseh držav vključenih v raziskavo EVS. Tretje orodje pa omogoča prikaz večjega števila spremenljivk na dveh ali več pod-populacijah na večjem številu držav. Paket, ki je že razvit, torej omogoča (izriše) hiter in ilustrativen pregled primerjalnih podatkov oz. vrednotnih vzorcev za veliko število držav Potencialne uporabnike rezultatov in metodoloških orodij projekta EVS lahko razvrstimo v tri poglavitne skupine: 1) Znanstvena in visokošolska skupnost, katere člani podatke uporabljajo pri svojem analitično-raziskovalnem in pedagoškem delu. Med najbolj množičnimi uporabniki rezultatov so predavatelji in študentje na družboslovnih fakultetah pri predmetih, ki se ukvarjajo z dinamiko sodobnih družb in metodami družboslovnega raziskovanja. 2) Politika in javna uprava, ki ji rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja ali ozaveščanja javnosti. 3) Širša javnost in mediji, ki se lahko seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj procesov v slovenski družbi ter s stališči različnih družbenih skupin do teh procesov. Projekt bo po pričakovanju imel tudi širše pozitivne družbeno-ekonomske učinke, kot na primer: 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Realizacija programa Poglavitni merski instrument raziskave je bil anketni vprašalnik izveden leta 2008, ki je od takrat v fazi analitične obdelave. Vsebina vprašalnika: članstvo v naštetih prostovoljnih organizacijah; druženje z ljudmi; kdo naj ne bi bili respondentovi sosedje; svobodno odločanje o svojem življenju; zadovoljstvo z življenjem; zakaj v Sloveniji žive nekateri ljudje v pomanjkanju; pomembnost raznih vidikov dela; zadovoljstvo z delom in zanesljivostjo zaposlitve; svobodno sprejemanje odločitev pri delu; trditve v zvezi z delom; pripadnost kateri od veroizpovedi; udeleževanje verskih obredov; verovanje v obstoj boga; pomen boga v respondentovem življenju; pogostost molitev; kaj je potrebno za uspešen zakon; otroci in zakon; soglašanje s trditvami o vlogah moških in žensk; odnos med starši in otroki; splav; odnos do politike; svoboda ali enakost; levica-desnica; ali bi se boril za domovino; vloga znanosti; zaupanje v naštete institucije; ocena demokracije v Sloveniji; trditve v zvezi z demokracijo; ali lahko naštete stvari opravičimo; ali respondent predvsem pripada kraju, regiji, Sloveniji, Evropi, svetu; ponos na slovensko državljanstvo; katero stranko ima najraje; odnos do priseljencev v Slovenijo; ali ga skrbijo življenjske razmere naštetih skupin ljudi; drugo. Sodelujoče države: Avstrija, Belorusija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina, Severna Irska, Finska itd. Izvedene so bile naslednje faze: ■ Preverjanje nacionalnih datotek zaradi morebitnih napak in oddaja datoteke arhivu EVS; ■ Vnos morebitnih popravkov v datoteki po pregledu le te s strani EVS centralnega arhiva ■ Oddaja končnega metodološkega poročila o opravljanju projekta ■ Multivariatna analiza na nacionalnih podatkih ■ Objava nacionalnih rezultatov in ugotovitev (plačnikom raziskave, akademski skupnosti, univerzitetnim programom) ■ Izdelava končnega poročila EVS 2008, umestitev Slovenije v primerjalni kontekst, evalvacija novih indikatorjev družbenega razvoja ■ Nadaljnje objave rezultatov in ugotovitev ■ Razširjene analize primerjalnih vrednostnih vzorcev med Slovenijo in Avstrijo, iskanje identitetnih razlik v vrednotnih in vedenjskih vzorcih ter njihov vpliv na nadaljnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav ■ Uporaba novega orodja za grafični prikaz podatkov. V okviru projekta je šlo za razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Pri izvajanju programa Vrednote slovencev in evropejcev-evropska raziskava vrednot ni prišlo do odstopanj on predvidenega programa dela. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Zaupanje v institucije sistema - Evropske primerjave in Slovenija ANG Trust in institutions of the system - European comparisons - and Slovenia Opis SLO Zaupanje v institucije političnega in socialnega sistema predstavlja temelj modernih demokracij. Analiza potrdi, da na izražanje zaupanja v politične institucije močno vplivajo politični pogledi in stališča ocenjevalcev. Nizka raven zaupanja v politične institucije v Sloveniji zmanjšujejo udeležbo aržavljanov v demokratičnih provcesih in s tem njihov nadzor nad zakonodajno in izvršno oblastjo. Primerjave med državami pokažejo zvezo med deleži zaupanja in stopnjo demokratičnega in gospodarskega razvoja. Trust in institutions of political and social system is a basis of modern democracies. The analysis confirms that expression of trust in political institutions is under the strong influence of political views of the evaluators. Low level of trust in political institutions in Slovenia limits participation of ANG Slovenians in the democratic processes and the success of their control over legislative and executive power. Cross country comparisons reveal a relationship between trust and level of democratic and economic development. Objavljeno v TOS, Niko, MIHELJAK, Vlado, KURDIJA, Slavko. Trust in institutions of the system - European comparisons - and Slovenia. V: TOŠ, Niko (ur.), MULLER, Karl H. (ur.), FABIAN, Zoltan (ur.), KREJČI, Jindrich (ur.), ZIELINSKI, Marcin W. (ur.). Three roads to comparative research : analytical, visual, and morphological, (Complexity, design, society, vol. 8). Vienna: Echoraum, cop. 2009, str. 221-267, ilustr. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28584541 2. Naslov SLO Tretja pot k primerjalnemu raziskovanju: morfološki načrti ANG The third road for comparative research: morphological designs Opis SLO Prispevek podrobno predstavi analitični pristop, ki bi lahko postal zelo pomemben za analizo velikega števila doslej neizrabljenih datotek, ki se ne nahajajo v podatkovnih arhivih mednarodnih raziskav. Gre za raziskave, ki so bile zasnovane za analizo ene populacije in so zato opredeljene kot 'atomizirane datoteke'. Morfološki pristop lahko vzpostavi most med atomiziranimi datotekami in jih pripelje v areno mednarodnega primerjalnega raziskovanja. Vzpostavi namreč nabor morfoloških orodij, s katerimi je mogoče raznorodne datoteke uporabiti za potrebe primerjalne analize. ANG This article presents an analytical approach that could become of special relevance for large quantities of unused data outside the current data bases for comparative analyses. Surveys which have been designed for the purpose of analyzing a single population are characterized as atomic survey-datasets. The morphological approach creates bridges between atomic survey datasets and attempts to bring them into the arena of comparative research. It generates a set of morphological constructs which allows heterogeneous datasets to be used for comparative analyses. Objavljeno v BISCHOF, Christian, MIHELJAK, Vlado, TOS, Niko. The third road for comparative research: morphological designs. V: TOŠ, Niko (ur.), MULLER, Karl H. (ur.), FABIAN, Zoltan (ur.), KREJČI, Jindrich (ur.), ZIELINSKI, Marcin W. (ur.). Three roads to comparative research: analytical, visual, and morphological, (Complexity, design, society, vol. 8). Vienna: Echoraum, cop. 2009 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28584797 3. Naslov SLO 1. TOS, Niko (ur.). Vrednote v prehodu IV., Slovensko javno mnenje 20042008, (Dokumenti SJM, 15) ANG TOS, Niko (ur.). Values in transition IV., Slovenian public opinion 2004-2008, (Dokumenti SJM, 15) Opis SLO Gre za čerto knjigo projekta Vrednote v prehodu, ki vsebuje popolno dokumentacijo družboslovnih empiričnih raziskav raziskovalne skupine za obdobje 1999-2008. Knjiga je namenjena družboslovcem, raziskovalcem in učiteljem, ponuja jim metodološko ekspertizo ter olajšuje dostop do izvirnih datotek v Arhivu družboslovnih podatkov FDV. Prvi del publikacij vsebuje serijo metodoloških člankov. Drugi del vsake od knjig vsebuje vprašalnike s popolnim besedilom vprašanj in lestvicami ter pregledom deskriptivnih rezultatov, ki uporabniku omogoča uvid v konstrukcijo in vsebino merskega instrumenta. ANG EVS group has published another in a series of monographs called "Values in transition", which offer the readers a comprehensive collection of all academic surveys the team has designed and carried out between 1999 and 2008. 'Values' No 4 offers a whole series of methodological papers: theory and practice of comparative and longitudinal research (Malnar), understanding survey data (Stebe), history and nature of telephone surveys (Kurdija), context effects in survey research (Uhan), equivalence advances brought about by the European Social Survey and comparative capital of the ISSP time Objavljeno v Vrednote v prehodu IV., Slovensko javno mnenje 2004-2008, (Dokumenti SJM, 15). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, 2008. 660 str., tabele, graf. prikazi. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 237180928 4. Naslov SLO BERNIK, Ivan, MALNAR, Brina. Predstave o distributivni pravičnosti in stališča o vlogi države v post-socialističnih družbah ANG BERNIK, Ivan, MALNAR, Brina. Notions of distributive justice and attitudes to the state's role in post-socialist societies Opis SLO Članek analizira predstave o distributivni pravičnosti in stališča o vlogi države v post-socialističnih družbah na primeru skupine post-socialističnih držav. Analiza razkriva, da so stališča do socialnih neenakosti, še posebno ekonomskih, ter do vloge države pri regulaciji teh kompleksna, kontradiktorna in kulturno specifična. Podatki delno potrjujejo trditev o prevladi egalitarizma, statizma, in nenaklonjenosti tržni regulaciji neenakosti v posocialističnih družbah, obenem pa nakazujejo, da stališč povezanih z neenakostjo ni mogoče opisati na enostaven način. ANG The analysis of an international data of several post-socialist countries set reveals that attitudes towards social inequalities, especially economic ones, and towards the role of the state at regulating them are complex, contradictory and state specific. The data in some respects corroborate a claim about the prevalence of egalitarianism, statism and suspicion to-wards the merit-based distributive justice in post-socialist societies, but at the same time they indicate that inequality related attitudes cannot be described in such simple terms. Objavljeno v V: BACH, Maurizio (ur.), STERBLING, Anton (ur.). Soziale Ungleichheit in der erweiterten Europaischen Union, (Beitrage zur Osteuropaforschung, Bd. 14). Hamburg: Kramer, 2008, str. [115]-133, graf. prikazi. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 27149405 5. Naslov SLO Sodobne RISC-družbe: k novi paradigmi družbene evolucije ANG Modern RISC-societies: towards a new paradigm for societal evolution Opis SLO Knjiga razvije model za novo obliko transdisciplinarne produkcije vednosti, ki kombinira izsledke družboslovnih, psiholoških, bioloških in tehničnih znanosti in skuša na tej podlagi osmisliti najbolj pereče družbene probleme. Novi RISC pristop povzame veliko elelmentov tradicionalnih raziskovalnih pristopov v družboslovju in naravoslovju, pri čemer pa doslej izolirane elemente preuredi oziroma združi v nov integriran model razlage. ANG The book develops a model for a new type of trans-disciplinary knowledge production that draws together expertise in the social, psychological, biological and technical sciences to address urgent social problems. The new RISC framework takes large quantities of building blocks from traditional research across the natural and social sciences areas, but provides a rearrangement or, alternatively, a recombinative and integrative design for these many diverse and isolated compoments. Objavljeno v KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, MULLER, Karl H., SVETLIK, Ivan, TOŠ, Niko. Foreword. V: KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka (ur.), MULLER, Karl H. (ur.), SVETLIK, Ivan (ur.), TOŠ, Niko (ur.). Modern RISC-societies : towards a new paradigm for societal evolution, (Complexity design society, vol. 14). Vienna: Echoraum, cop. 2010, str. 9-10. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 29836381 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Dejavniki vpliva na zadovoljstvo pri delu po evropskih državah ANG Factors influencing work satisfaction across European nations Avtorica analizira vplive na zadovoljstvo pri delu zaposlenih v državah EU na Opis SLO podatkih mednarodnih anketnih raziskav. Analizira pomen zunanjih, notranjih in družbenih dejavnikov zadovoljstva, tako nagrad kot vrednot. Mednacionalne razlike skuša razložiti tudi s pomočjo kulturnih, zgodovinskih in političnih značilnosti, predvsem tranzicije. Ključne ugotovitve so, da je zadovoljstvo z delom v tranzicijskih državah značilno nižje v primerjavi s srednje in zahodno evropskimi državami, kar je mogoče na pojasniti predvsem s slabimi delovnimi odnosi in nizkimi zaznanimmi notranjimi povračili z dela. ANG Based on comparative survey data sets the author analyses factors that influence work satisfaction across EU nations. Intrinsic, extrinsic and social factors of work satisfaction are examined, as well as work rewards and values. Cross national differences are explained based on cultural, historical and political characteristics. Key findings are that work satisfaction in post-socialist countries is significantly lower than in western and northern Euroepan nations, which is mainly explained by poor work relation and low perceived intrinsic value of work. Šifra F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Objavljeno v VOVK, Tina. Dejavniki vpliva na zadovoljstvo pri delu po evropskih državah: magistrsko delo. Ljubljana: [M. Vovk], 2009. 140 f., tabele, graf. prikazi. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag vovk-martina.pdf. Tipologija 2.09 Magistrsko delo COBISS.SI-ID 28629597 2. Naslov SLO Socialni razgledi 2008 ANG Human development report 2008 Opis SLO Socialni razgledi so analitični portret razvoja slovenske družbe, družbene klime in razmer ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Izbor uporabljenih kazalnikov temelji na podatkih Statističnega urada RS, Evropskega statističnega urada, Inštituta za varovanje zdravja RS, Andragoškega centra Slovenije, na preračunih Inštituta za ekonomska raziskovanja in na javnomnenjskih podatkih Centra za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede . ANG Human development report is a comprehensive analytical portrait of the development of Slovenian society, its social climate, current conditions and developmental trends, which may affect social cohesion. The selection of amalytical indicators is based on data and figures provided by: Slovenian statistical office, European statistical office, Institute of public health, Andragogical center, Institute of economic research And Public opoinion and mass communication research center st the Faculty od Social Sciences which houses European Values Study. Šifra F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v APOHAL VUČKOVIČ, Lidija, MALNAR, Brina, MANDIČ, Srna, HANŽEK, Matjaž, ČELEBIČ, Tanja (ur.), KOROŠEC, Valerija (ur.), PEČAR, Janja (ur.). Socialni razgledi 2008. Ljubljana: UMAR, 2009. 179 str., ilustr. ISBN 978-961-603184-4. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 244344320 3. Naslov SLO Lokalna koordinacija in izvedba mednarodne raziskave ISSP ANG National coordination and fielding of the comparative survey research project ISSP Opis SLO Raziskovalna skupina je že 15 let vključena v mednarodni empirični projekt ISSP (International Social Survey Programme), ki velja za metodološko najbolj kakovosten projekt merjenja stališč in vrednotnih preferenc, ki kontinuirano poteka v svetovnem merilu. Projekt poteka na način demokratičnega organizacijskega modela, kjer se instrument (vprašalnik) oblikuje na letnem srečanju delegatov, na podlagi dela v skupini za osnutek. V času od leta 1991 do 2010 je skupina v okviru svojega dela izvedla 22 ISSP raziskav. The research team has been a partner in the ISSP (International Social Survey Programme) since 1990. ISSP is one of the most distinguished cross-national survey projects in social sciences for measuring values and attitudes ANG world-wide. The SJM team has so far fielded 17 ISSP modules (between 1991 and 2010) on a large variety of topics (religion, work, role of government, social ineqality, environment, national identity, family values, citizenship and leisure time and sport). Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v http://www.issp.org/data.htm http://www.gesis.org/en/data_service/issp/index.htm Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav COBISS.SI-ID 858590 4. Naslov SLO Uredništvo nacionalne revije ANG Editorship of a national journal Opis SLO V letih (2005-2008) sta dva člana raziskovalne skupine SJM (Ivan Bernik in Brina Malnar) prevzela uredništvo revije slovenskega sociološkega društva Družboslovne razprave. Revija izhaja od leta 1984 in se od svojega nastanka dalje vsebinsko navezuje predvsem na sociologijo in na njene interdisciplinarne navezave. Glavnino revije predstavljajo kolegialno recenzirani znanstveni članki in recenzije znanstvenih del. Članki so primarno plod slovenskih raziskovalcev in so zato objavljeni v slovenščini, s povzetki v slovenščini in angleščini. ANG In years 2005-2008 two members of SPO research team (Ivan Bernik and Brina Malnar) became editors of one of the leading Slovenian social science journals Družboslovne razprave published by Slovenian sociological society. The journal was first published in 1984, its readers are primarily researchers and scholars in the field of social sciences, in particular sociology and its interdisciplinary partners. The journal issues three volumes annually and publishes peer-reviewed scientific papers and reviews of scientific books. Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v http://www.druzboslovnerazprave.org/ Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 858590 5. Naslov SLO K novim oblikam vizualnih raziskav: obdelava in prepoznavanje vizualnih vzorcev ANG Towards new forms of visual surveys: operating with pattern formations and pattern recognitions Opis SLO Članek obravnava nove načine za vzpostavitev orodij vizualizacije podatkov v družboslovnem raziskovanju. Nova orodja sestavljajo trije moduli, ki ustrezajo različnim strukturam podatkovnih zbirk. ANG Paper proposes a new way to create a set of visualization tools for social surveys. This tool-set is composed of three modules which correspond to different structures of data sets. Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v MULLER, Karl H., TOŠ, Niko, REAUTSCHNIG, Armin. Towards new forms of visual surveys : operating with pattern formations and pattern recognitions. E-WISDOM, 2010, no. 3, str. 97-121, tabele, graf. prikazi. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30099293 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 1) Organizacija metodološkega seminarja v Ljubljani (60 udeležencev iz 20 držav) v okviru projekta European Social Survey Infrastructure: Predavatelja: Jurgen Hoffmeyer-Zlotnik, GESIS - Leibniz Institute for the Social Sciences, Nemčija in dr. Uwe Warner, CEPS/ INSTEAD, Luxemburg (12. in 13. oktober, 2009). Poudarek je bil na zagotavljanju ekvivalence merjenja v anketnih vprašalnikih. Prikazani so bili praktični in teoretični vidiki problematike oblikovanja merskega instrumenta za delanje primerjav med evropskimi državami. - http://www.europeansocialsurvey.org 2) Lokalna koordinacija in izvedba mednarodne raziskave ESS - European Social Survey - http://www.europeansocialsurvey.org - http://ess.nsd.uib.no/ 3) Organizacija treh metodoloških seminarjev v Ljubljani v okviru projekta European Social Survey Infrastructure 9th ESS Train - in the context of the ECPR Summer School Course B: "Controlling for measurement error and construct equivalence concepts in cross-nation reserach: used methodologies and examples from ESS" Instructor: Professor Jaak Billiet 7-8 August 2010, Ljubljana 9th ESS Train - in the context of the ECPR Summer School Course C: "Accuracy of survey estimates: sampling, weighting, variance estimation and design effects in cross-sectional surveys" Instructors: Professor Ralf Munnich, Dr. Matthias Ganninger 7-8 August 2010, Ljubljana 9th ESS Train - together with the ECPR Summer School Course B: "Working with comparative surveys" 7-8 August 2010, Ljubljana Instructor: Ineke Stoop 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Pomen raziskave EVS je predvsem v pridobivanju zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, ter v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. V slovenskem kontekstu je pomen raziskave EVS, poleg pridobivanja zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, kar je pomemben cilj sam po sebi, še v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo in pogosto tudi ključno tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt EVS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Poleg tega splošnega cilja ima projekt še dva podredna cilja, ki bosta uresničena v sodelovanju z Avstrijskim partnerjem Wisdom: 1) Intenzivna analiza primerjalnih vrednotnih vzorcev v Sloveniji in Avstriji, dveh državah za kateri je bilo značilen skupen zgodovinski razvoj, ki pa ga je nato prekinilo obdobje ločenega družbenega in ekonomskega razvoja v različnih družbeno-političnih sistemih. Z analizo bomo ugotavljali razlike v vrednotnih in vedenjskih vzorcih, ki so posledica teh razlik v razvojnem kontekstu, ter njihove implikacije za prihodnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav. 2) Razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. ANG - The importance of the European Values Survey in that it develops reliable indicators of the dynamic of public attitudes toward different social systems. It also offers opportunity for making systematic and reliable comparisons between Slovenian data and the data in other European countries. Putting Slovenian data in wider European perspective in favourable both for analytical purposes, as well as policy goals. It has become customary to judge the quality of a society by the use of objective indicators, predominantly socio-economic ones. Yet in most developed nations in Europe and elsewhere, increases in income, health and education have not produced comparable increases in happiness or life satisfaction. The EVS data will enable academics and policy-makers to evaluate the success of European countries at promoting the personal and social well-being of their citizens. - The importance of the European Values Study within Slovenian context is twofold. It provides reliable indicators of the dynamic of public attitudes toward different social systems, but it also offers opportunity for making systematic and reliable comparisons between Slovenian data and the data in other countries. Putting Slovenian data in wider perspective in favourable both for analytical purposes, as well as policy goals. In addition to substantial gains, the European Values Study project also enables continuous transfer of cutting-edge methodological expertise into Slovenian research and academic community. Besides this major goal, the project has two subsidiary goals that will be accomplished through the partnership with Wisdom, Austria: • Enhanced analysis of comparative value patterns between Slovenia and Austria, two countries that have shared common historical background, but then experienced separate social and economic development in different political systems. The analysis will seek to identify differences in value and behavioral patterns resulting from this period and its implications for future social, political, and economic development of both countries. • Developing a new information tool for visualizing social science data. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ a) Vodenje in upravljanje - med širše družbene učinke projekta lahko štejemo izboljšanje vodenja in upravljanja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja. Tu predpostavljamo postopen pretok izsledkov temeljnih raziskav na aplikativno raven, torej od znanosti v druge družbene sisteme. b) Strategija razvoja Slovenije - Med pomembnimi pričakovanimi uporabniki izsledkov sta tudi politika in javna uprava, ki jima rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti. c) Dvig kakovosti življenja: množica indikatorjev družbenega stanja in trendov je ključna empirična podlaga za razpoznavanje (anti-)demokratičnega potenciala, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Tako oblikovalci politik kot širša javnost in mediji se preko njih posredno seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj s čimer so postavljeni v položaj (bolj) informiranega državljana, kar je izhodiščna točka morebitnega delovanja. d) Krepitev nacionalna identitete: družbeni indikatorji omogočajo tudi poglobitev vedenja o lastni družbi v kontekstu primerjave z drugimi družbama in s tem začrtovanje nacionalne identitete in njenih posebnosti. Predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskovalne projekte in z objavami v tujini pa program prispeva tudi prispevek k prepoznavnosti oziroma analitične relevantnosti Slovenije v mednarodnem merilu. e) Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja: sodelovanje v najbolj uglednih mednarodnih empiričnih projektih te vrste pomeni sprotno izmenjavo znanj in izkušenj ter posledično izboljšanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Pričakujemo lahko, da bo projekt s svojo mednarodno vpetostjo veliko prispeval k formiranju nove generacije metodološko usposobljenih kvantitativnih raziskovalcev. ANG a) Governance - In any contemporary society social surveys are a powerful tool for social and political self-observation and EVS outputs indirectly affect the level of governance and quality of life, assuming the gradual trickle of findings from basic scientific research to other social systems. b) Strategic development - Policy-makers are an important target group of prospective users who employ EVS outputs as information basis for the formulation of their policies, identification of pressing social issues, creating political strategies, taking specific measures or planning public information campaigns. c) Quality of life - Large number of social indicators collected may alert the social scientists, policy-makers, non-government organizations, media or the general public to issues, such as the growth of anti-democratic potentials, spots of social conflicts, persisting inequalities and marginalization and similar, enabling relevant players to react timely and appropriately. d) National identity - New social indicators will expand and deepen the knowledge on Slovenian society in European and global context and will both directly and indirectly contribute to charting the contours of its specific identity. By participating in cross-national cooperations and publishing in international journals SPO will contribute to making the Slovenia a more recognizable and analytically attractive case. e) Facilitating knowledge transfer - participation in numerous distinguished cross-national empirical projects results in prompt exchange of knowledge and experience and its passing on to university students. Many under-graduate and post-graduate courses at the Faculty of Social Sciences are already based on EVS project research expertise, both at conceptual and methodological level. We anticipate that EVS will continue to contribute substantially to the formation of a new generation of methodologically competent young researchers. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar V okviru projekta je šlo za razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. Uporaba podatkov družboslovnih raziskav je praviloma omejena zaradi dveh vidikov: Kot prvo, delo s podatki zahteva znanje statistike in poznavanje ustreznih programskih paketov za analizo. Kot drugo pa so grafični prikazi večjega števila primerjalnih podatkov oz. držav (npr. EU 27) omejeni zaradi prostorskih omejitev papirnatega prikaza ali prikaza. V okviru projekta bomo razvili paket vizualnih orodij, ki bo omogočal preseganje teh omejitev. Za razvoj teh orodij je bil odgovoren Wisdom, avstrijski partner v projektu. Prvo od orodij za vizualizacijo podatkov je najbolj konvencionalno. Gre za prikaz posamezne spremenljivke iz datoteke EVS po regijah znotraj posamezne države, ali pa v skupini držav. Drugo orodje je bolj kompleksno, saj gre za vizualizacijo podatkov vseh držav vključenih v raziskavo EVS. Tretje orodje pa omogoča prikaz večjega števila spremenljivk na dveh ali več pod-populacijah na večjem številu držav. Paket torej omogoča (izriše) hiter in ilustrativen pregled primerjalnih podatkov oz. vrednotnih vzorcev za veliko število držav. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O © G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o © G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O © O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov © o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje © o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije © O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti © o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost © o o o G.02.07. Večji delež izvoza © o o o G.02.08. Povečanje dobička © o o o G.02.09. Nova delovna mesta © o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih © O O O G.02.11. Nov investicijski zagon © o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 o O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 o O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 O o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja O o 0 o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja O o 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o O 0 O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti O 0 o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o 0 G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O 0 O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O 0 G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 o o o G.09. Drugo: O o o o Komentar • Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja preko uporabe primerjalnih podatkov in prenosa metodoloških inovacij v študijski proces. • Izboljšanje vodenja in upravljanja preko servisiranje političnih akterjev s podatki ki zadevajo delovanje pomembnih družbenih sistemov (izobraževanje, gospodarstvo, sociala, zdravstvo ipd.) • Dvig kvalitete življenja preko spremljanja družbenih trendov na relevantnih družbenih področjih, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja, katerega rezultat je povratna informacija in izboljšanje politike na določenem področju. • Razvoj civilne družbe preko spoznavanja začilnosti družbe in družbenih trendov, zaznave demokratičnega ali anti-demokratičnega potenciala, opozarjanja na potencialna žarišča družbenih napetosti in konfliktov ter iz tega izhajajočega delovanja akterjev civilne družbe, usmerjenega v preprečevanje nepravičnosti in neenakosti. • V okviru projekta je šlo za razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov, ki omogoča (izriše) hiter in ilustrativen pregled primerjalnih podatkov oz. vrednotnih vzorcev za veliko število držav 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 Sofinancer Wiener Institute for Social Science Documentation and Methodology (WIS[ Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 50.000,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 100,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 4. Tretja pot k primerjalnemu raziskovanju: morfološki načrti. Prispevek podrobno predstavi analitični pristop, za analizo velikega števila doslej neizrabljenih datotek. A.01 Sodobne RISC-družbe: k novi paradigmi družbene evolucije. Knjiga razvije model za novo obliko transdisciplinarne produkcije vednosti. A.02 K novim oblikam vizualnih raziskav: obdelava in prepoznavanje vizualnih vzorcev. Članek obravnava nove načine za vzpostavitev orodij vizualizacije podatkov v družboslovnem raziskovanju. A.01 V okviru projekta je šlo za razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. Za razvoj teh orodij je bil odgovoren Wisdom, avstrijski partner v projektu. F.15 Komentar Poleg denarnega vložka 20.000€ v proračun projekta je avstrijski partner dr. Karl Muller v času trajanja projekta sodeloval s slovenskimi partnerji, bil v tem času na okoli 20 delovnih srečanjih v Ljubljani, institut Wisdom pa je v celoti prevzel stroške njegovih potovanj in bivanja. Wisdom je v skladu z dogovorom prevzel tudi stroške avtorskega in redakcijskega dela na publikacijah, dela administrativnega osebja, ter stroške za ureditev in prevod sestavkov slovenskih avtorjev v knjigi Three roads to comparative research, kot tudi za prevod in ureditev člankov K.H. Muellerja in N. Toša v reviji Wisdom 3/10. Nadalje je Wisdom v celoti pokril tudi stroške dvoletnega razvoja novega programskega orodja za vizualizacijo podatkov, oziroma osebja, ki je ta orodja razvijalo. Dodatni vložek inštituta Wisdom v projekt v obliki omenjenih postavk je bil tako 30.000€. Ocena 1) Intenzivna analiza primerjalnih vrednotnih vzorcev v Sloveniji in Avstriji, dveh državah za kateri je bil značilen skupen zgodovinski razvoj, ki pa ga je nato prekinilo obdobje ločenega družbenega in ekonomskega razvoja v različnih družbeno-političnih sistemih. Z analizo bomo ugotavljali razlike v vrednotnih in vedenjskih vzorcih, ki so posledica teh razlik v razvojnem kontekstu ter njihove implikacije za prihodnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav. 2) V okviru projekta je šlo za razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. Uporaba podatkov družboslovnih raziskav je praviloma omejena zaradi dveh vidikov: Kot prvo, delo s podatki zahteva znanje statistike in poznavanje ustreznih programskih paketov za analizo. Kot drugo pa so grafični prikazi večjega števila primerjalnih podatkov oz. držav (npr. EU 27) omejeni zaradi prostorskih omejitev papirnatega prikaza ali prikaza. V okviru projekta bomo razvili paket vizualnih orodij, ki bo omogočal preseganje teh omejitev. Za razvoj teh orodij je bil odgovoren Wisdom, avstrijski partner v projektu. Prvo od orodij za vizualizacijo podatkov je najbolj konvencionalno. Gre za prikaz posamezne spremenljivke iz datoteke EVS po regijah znotraj posamezne države, ali pa v skupini držav. Drugo orodje je bolj kompleksno, saj gre za vizualizacijo podatkov vseh držav vključenih v raziskavo EVS. Tretje orodje pa omogoča prikaz večjega števila spremenljivk na dveh ali več pod-populacijah na večjem številu držav. Paket torej omogoča (izriše) hiter in ilustrativen pregled primerjalnih podatkov oz. vrednotnih vzorcev za veliko število držav. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Niko Toš in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/139 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 36-81-6F-1E-44-23-A3-F9-25-61-AF-52-28-37-08-9B-F6-94-C1-2E UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - INŠTITUT ZA DRUŽBENE VEDE Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 Tel.: 01/5805-370, 01/5805-105 Fax: 01/5805-104 E-mail: cjmmksjm@fdv.uni-lj.si http://www.cjm.si N. Toš, et al. Raziskovanje vrednot Slovenk in Slovencev 1992-2008 Prikaz rezultatov raziskav Evropske (EVS) in Svetovne (WVS) raziskave vrednot - v medletni primerjavi Ljubljana, 9. 9. 2009 CIP KAZALO UVODNA POJASNILA I.0 ŠEST TEMELJNIH IN DRUGE VREDNOTE 2.0 PODROČJA CIVILNODRUŽBENIH AKTIVNOSTI (Članstvo in delovanje v organizacijah, društvih, klubih...) 3.0 VRSTE (NE-)DISKRIMINACIJE V BIVALNEM OKOLJU (Meje ne-sprejemljive različnosti) 4.0 ZAUPANJE MED LJUDMI 5.0 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM, RAZLOGI ZA VEVŠČINO 5.1 ALI LAHKO LJUDJE O SVOJEM ŽIVLJENJU SVOBODNO ODLOČAJO - ALI NE? 5.2 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM 5.3 RAZLOGI ZA POMANJKANJE, REVŠČINO. 6.0 VREDNOTENJE DELA, ZADOVOLJSTVO Z DELOM 6.1 ZADOVOLJSTVO Z DELOM 6.2 SVOBODNOST ODLOČANJA PRI DELU 6.3 POMEN DELA 6.4 VREDNOTENJE PROSTEGA ČASA 6.5 ODNOS DO NADREJENIH 6.6 ENAKOST PRI DOSTOPU DO DELA 7.0 (NE-)VERNOST, VEROVANJA, VERSKE PRAKSE. 7.1 PRIPADNOST VERSKIM SKUPNOSTIM 7.2 OBISKOVANJE VERSKIH OBREDOV 7.3 VERSKI OBREDI OB ROJSTVU, POROKI, SMRTI. 7.4 IZJAVA O NE-VERNOSTI 7.5 OCENE DELOVANJA CERKVE (CERKEV) 7.6 PODROČJA IN VRSTE VEROVANJ 7.7 POMEN BOGA. 7.8 MOLITEV, OBISKOVANJE VERSKIH OBREDOV 7.9 VERNOST IN POLITIKA 8.0 DRUŽINA KOT VREDNOTA 8.1 KAJ JE POTREBNO ZA USPEŠEN ZAKON 8.2 POGLEDI NA VLOGO OČETA (MOŠKEGA) IN MATERE (ŽENSKE) V DRUŽINI, NA ZAKON. 8.3 RAZMERJA MED STARŠI IN OTROCI 9.0 VZGOJNE VREDNOTE 10.0 POGLEDI NA SPLAV II.0 ODNOS DO POLITIKE, POLITIČNA OPREDELJEVANJA IN MOŽNE OBLIKE POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA 11.1 ZANIMANJE ZA POLITIKO 11.2 »PROTESTNI POTENCIALI« 11.3 VREDNOTENJE SVODOBE IN ENAKOSTI 11.4 LEVO/DESNO SAMOOPREDELJEVANJE 12.0 SOCIALNA VLOGA DRŽAVE IN ODGOVORNOST POSAMEZNIKA 12.1 VEČ ENAKOSTI - VEČ RAZLIK 12.2 DRŽAVNO - PRIVATNO 13.0 REFORME - REVOLUCIJA 13.1 MATERIALISTIČNA/POSTMATERIALISTIČNA STALIŠČA 14.0 DEMOKRACIJA - RED (materialistične/postmaterialistične orientacije) 15.0 ZAUPANJE V INSTITUCIJE IN RAZUMEVANJE DEMOKRACIJE 15.1 ZAUPANJE V TEMELJNE INSTITUCIJE SISTEMA 15.2 ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO 15.3 OCENE POLITIČNEGA SISTEMA 15.4 PARLAMENTARIZEM - AVTORITARNA OBLAST 15.5 VREDNOTENJE DEMOKRACIJE 16.0 ETIČNE, MORALNE PRESOJE 17.0 PROSTORSKE IN DRŽAVLJANSKE IDENTITETE 17.1 OBČUTEK PRIPADNOSTI... 17.2 DRŽAVLJANSTVO. IN PONOS... 18.0 POGLEDI NA EVROPSKO UNIJO 18.1 ŠIRITEV EU. 19.0 VOLITVE IN STRANKARSKA OPREDELJEVANJA 19.1 »NEDELJSKO VPRAŠANJE« 20.0 POGLEDI NA PRISELJEVANJE V SLOVENIJO 20.1 KDO SO PRAVI SLOVENCI. 21.0 SKRB ZA SOČLOVEKA. 21.1 EKOLOŠKA OSVEŠČENOST DEMOGRAFIJA - EVS 2008 UVODNA POJASNILA Center (CJMMK) in programska skupina SJM (Slovensko javno mnenje) se je koncem leta 1991 pridružila in polno vključila v dva ključna, infrastrukturna družboslovna raziskovalna projekta: 1 2 Evropsko raziskavo vrednot in Svetovno raziskavo vrednot . V času od leta 1992 do danes smo izvedli skupaj pet raziskav vrednot Slovenk in Slovencev in s tem odprli možnost dveh primerjalnih pristopov in analiz, namreč: - medčasovni primerjalni pristop, torej opazovanje in raziskovanje sprememb, ki nastajajo v oblikovanju in izražanju vrednot ljudi v slovenskem družbenem prostoru, ki ga v tem času (19922008) označujejo izraziti procesi tranzicije; - meddružbene primerjave, saj je vsaka od petih opravljenih raziskav potekala v evropskih oz. svetovnih okvirih, kar raziskovalcem ponuja priložnosti za spoznavanje skupnih značilnosti v oblikovanju in izražanju vrednot ljudi znotraj evropskega kulturnega prostora oz. v širših mednarodnih razsežjih. Več informacij o značilnostih obeh mednarodnih projektov je dostopnih na: http://www.worldvaluessurvey.org/ in http://www.europeanvaluesstudy.eu/. Dokument neposredno odpira le dostop v časovno razsežje Slovenčevega vrednotnega sveta, širšo medkulturno analizo pa omogoča vstop v mednarodne primerjalne datoteke, ki so na voljo tako pri nas kot v osrednjih družboslovnih arhivskih centrih v Evropi in ZDA. 1 Evropska raziskava vrednot (European Values Study - EVS) je nastala na pobudo skupine evropskih sociologov, predvsem Jana Kerkofsa in Ruuda de Moora iz Univerze v Tilburgu, Nizozemska, ki so se koncem sedemdesetih let povezali v European Values Study Group in razvili koncept EVS. Iniciativa sovpada s prvimi volitvami v Evropski parlament in razpravo (škofovske konference) o vprašanjih: Ali imajo Evropejci skupne vrednote? Ali se vrednote spreminjajo in v kakšno smer? Ali nastajajo kaki novi koherentni alternativni vrednotni sistemi, ki bi nadomestili krščanskega? Itd. Zamišljena je bila torej kot raziskava temeljnih človeških vrednot, ki opazuje ideje, pričakovanja, verovanja, stališča, vrednote in mnenja ljudi po vsej Evropi. Bila je zasnovana kot longitudinalna in medkulturna oz. mednarodna raziskava, ki je v prvem valu (1981) zajela dvanaj st zahodnoevropskih držav, nato pa se je v valovih 1990, 1999 in 2008 postopoma širila, tako da v zaključnem valu zajema šestinštirideset evropskih držav. Raziskava je tematsko pestra in nudi podatke o pogledih Evropejcev na življenje, družino, delo, religijo, politiko in družbo. Raziskava temelji na standardiziranem vprašalniku, ki ga sodelujoče raziskovalne skupine ponavljajo okvirno vsakih deset let. Projekt upravlja svet programskih direktorjev in izvršilni odbor, ki se opira na teoretsko in metodološko delovno skupino in na »tilburški tim«. EVS je še vedno organsko povezana z Univerzo v Tilburgu. Center je v program EVS vključen od leta 1991 dalje. Na osnovi rezultatov in primerjalnih analiz EVS je nastala obsežna literatura v obliki znanstvenih člankov in knjig. 2 Svetovna raziskava vrednot (World Values Survey - WVS) je nastala na osnovi evropske raziskave vrednot in z njeno širitvijo v medkontinentalni, svetovni prostor. Razvila se je paralelno z EVS, 1990. Iniciator širitve projekta je bil Ronald Inglehart, Institut for Social Research, University of Michigan, ki raziskavo vseskozi koordinira. Zasnova raziskave je podobna EVS in vključuje nove dežele in raziskovalne skupine ob predpostavki, da lahko zagotovijo metodološko korektno izvedbo standardiziranega vprašalnika na reprezentativnem vzorcu najmanj 1000 respondentov. Obsežno podatkovno gradivo iz štirih valov raziskave je dostopno v arhivih družboslovnih podatkov. Na osnovi analiz WVS je oblikovana obsežna znanstvena bibliografija, znotraj katere dominirajo analize, članki in knjige Ronalda Ingleharta. Med najpomembnejše »produkte« medkulturne analize sodi Inglehart/Welzelov kulturni zemljevid sveta. Center se je v program WVS vključil leta 1991. 3 Arhiv družboslovnih podatkov FDV, http://www.adp.fdv.uni-lj.si/. 5 V pričujočem dokumentu so smiselno in primerjalno umeščena vsa vprašanja oz. vse indikacije iz raziskav WVS 19924, 19955 in 20056, EVS 1992, 19997 20088. Prikazani so najprej številčni podatki vključenih meritev, nato pa še grafični prikazi v medletni primerjavi za vse meritve, izjemoma pa tudi grafični prikaz rezultata meritve EVS 2008. Prikaz rezultatov vseh vključenih raziskav je prirejen na osnovi vprašalnika EVS 2008. Ob posameznih vprašanjih so prikazani tudi rezultati starejših meritev, ki so bile opravljene v okviru programa SJM do leta 1992 in rezultati meritev v okviru vzporednih raziskav (npr. ISSP) v obdobju 1992-2008. Tudi za te meritve velja, da so bile opravljene ob enakih metodoloških in vzorčnih predpostavkah. Informacije o ponavljanju meritev na osnovi indikacij WVS, EVS je mogoče pridobiti v Arhivu družboslovnih podatkov. Iz prikaza vključenih raziskav je mogoče razbrati, da je vseh pet meritev bilo opravljenih na reprezentativnih vzorcih z nekaj več kot tisoč respondenti, zadnja meritev, EVS 2008, pa je bila izvedena na zahtevnejših metodoloških in vzorčnih (N=1366) predpostavkah. V vseh petih v prikaz zajetih raziskavah je sodelovalo skupno 5451 polnoletnih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Pri mednarodni koordinaciji, snovanju, metodološkem nadzoru in izvedbi petih raziskav vrednot so sodelovali raziskovalci Peter Klinar, Boštjan Markič, Zdenko Roter, Cveto Trampuž, Mitja Hafner-Fink, Vlado Miheljak, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija, Matej Kovačič, strokovni sodelavci in strokovne sodelavke Sergio Švara, Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Ivi Kecman, tajnica projektov in Niko Toš kot vodja projektov in član mednarodnih koordinacij. Na osnovi rezultatov teh raziskav je nastala vrsta delnih in obsežnejših analiz, prikazov in študij, objavljenih v obliki poročil, člankov, pa tudi v knjižni obliki. Doslej naj celovitejša obdelava rezultatov raziskav pa je knjiga Rus/Toš, Vrednote Slovencev in Evropejcev9. Kot rečeno, priprava tega dokumenta temelji na vprašalniku EVS 2008. Skladno z njim so podani rezultati vseh predhodnih meritev. Podroben vpogled v vsako od petih meritev posebej ponujajo 4 Raziskava, ki je združevala programa WVS in EVS, je bila v okvirih projekta Slovensko javno mnenje (SJM 1992) izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1050) polnoletnih državljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1035). Terenska faza je potekala februarja 1992 ob sodelovanju 140 sodelavcev v 420 krajevnih okoljih v Sloveniji. 5 Raziskava WVS 1995 (SJM 1995/2) je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1050) polnoletnih državljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1007). Terenska faza je potekala v času od 22. septembra do 15. oktobra 1999 ob sodelovanju 140 sodelavcev v 420 krajevnih okoljih v Sloveniji. 6 Raziskava WVS 2005 (SJM 2005/3+4) je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1620) polnoletnih državljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1037). Terenska faza je potekala v času od 21. oktobra do 21. novembra 2005 ob sodelovanju 95 sodelavcev v 180 krajevnih okoljih v Sloveniji. 7 Raziskava EVS 1999 (SJM 1999/3) je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1050) polnoletnih državljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1006). Terenska faza je potekala v času od 22. oktobra do 30. novembra 1999 ob sodelovanju 140 sodelavcev v 420 krajevnih okoljih v Sloveniji. 8 Raziskava EVS 2008 (SJM 2008/1) je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2250) polnoletnih državljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1366). Terenska faza je potekala v času od 26. marca 2008 do 15. maja 2008 ob sodelovanju 146 sodelavcev v 150 anketnih okoliših v Sloveniji. 9 RUS, Veljko, TOŠ, Niko. Vrednote Slovencev in Evropejcev : analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, (Dokumenti SJM, 13). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, 2005. 461 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-235-200-3. [COBISS.SI-ID 220839424] druga10 (EVS 1992, WVS 1995), tretja11 (EVS 1999) in četrta12 (WVS 2005 in EVS 2008) knjiga Vrednote v prehodu. Raziskava vrednot (vseskozi, od leta 1991) poteka v okviru projekta Slovensko javno mnenje. Pričujoči dokument je nastal v okviru projekta Evropska raziskava vrednot (L5-0482), ki ga v obdobju 2008-2011 (sicer v minimalnem obsegu) financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pri ureditvi numeričnega in grafičnega materiala so sodelovale: Rebeka Falle, univ. dipl. soc., Tina Vovk, mag. soc., Živa Broder, univ. dipl. soc. in Simona Rajšp, univ. dipl. soc., vse raziskovalne sodelavke Centra. Publikacija je dostopna na spletnem naslovu http://www.cjm.si/. Kamnik, 9. 9. 2009 N. Toš 10 TOŠ, Niko, KLINAR, Peter, ROTER, Zdenko, MARKIČ, Boštjan, MLINAR, Zdravko, TRAMPUŽ, Cveto, HAFNER-FINK, Mitja, KURDIJA, Slavko, MALNAR, Brina, MIHELJAK, Vlado, ŠTEBE, Janez, ŠVARA, Sergio, UHAN, Samo, TOŠ, Niko (ur.). Vrednote v prehodu II, Slovensko javno mnenje 1990-1998, (Dokumenti SJM, 6). Ljubljana: IDV - CJMMK, 1999. XX, 939 str., tabele. ISBN 86-80227-97-8. [COBISS.SI-ID 78656000] 11 TOŠ, Niko, MALNAR, Brina, HAFNER-FINK, Mitja, UHAN, Samo, KURDIJA, Slavko, MIHELJAK, Vlado, ŠTEBE, Janez, BERNIK, Ivan, TOŠ, Niko (ur.). Vrednote v prehodu III, Slovensko javno mnenje 1999-2004, (Dokumenti SJM, 10). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV - CJMMK, 2004. 641 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-235-098-1. [COBISS.SI-ID 120059136] 12 TOŠ, Niko, MALNAR, Brina, BERNIK, Ivan, HAFNER-FINK, Mitja, MIHELJAK, Vlado, KURDIJA, Slavko, UHAN, Samo, ŠTEBE, Janez, ŠVARA, Sergio, KOVAČIČ, Matej, BEŠTER FALLE, Rebeka, BRODER, Živa, VOVK, Tina, TOŠ, Niko (ur.). Vrednote v prehodu IV., Slovensko javno mnenje 2004-2009, (Dokumenti SJM, 16), 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, 2009. ISBN 978-961-235-377-3. [COBISS.SI-ID 247823360] 7 1.0 ŠEST TEMELJNIH IN DRUGE VREDNOTE Prosim povejte, kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju (Q1): zelo pomembna 1 precej pomembna 2 ne preveč pomembna 3 sploh ni pomembna 4 ne vem 8 b.o. 9 V1 delo, SJM921 72,9 24,0 1,5 0,9 0,7 SJM952 54,9 39,0 5,1 1,0 - SJM993 61,6 34,1 3,5 0,7 0,1 SJM053+4 47,0 45,1 5,0 2,4 0,3 0,2 SJM081 58,6 35,4 5,2 0,7 0,2 0,0 V2 družina, SJM921 79,2 17,0 1,4 0,7 1,7 SJM952 82,0 14,5 1,8 1,1 0,6 SJM993 81,9 14,9 2,0 0,8 0,2 0,2 SJM053+4 88,7 8,9 1,3 0,8 0,1 0,3 SJM081 83,3 13,8 1,7 1,0 0,1 0,2 V3 prijatelji in SJM921 37,3 44,9 15,7 1,1 1,0 znanci, SJM952 41,0 46,1 12,1 0,5 0,3 SJM993 41,6 46,2 11,4 0,3 0,4 0,1 SJM053+4 51,1 39,0 8,9 0,8 0,1 0,2 SJM081 48,5 42,5 8,4 0,4 0,1 0,2 V4 prosti čas, SJM921 26,9 44,9 22,5 2,8 2,9 SJM952 33,3 44,4 19,1 2,7 0,6 SJM993 32,3 46,9 17,8 2,4 0,5 0,1 SJM053+4 43,2 43,0 11,7 1,6 0,3 0,2 SJM081 39,4 47,2 11,7 1,2 0,4 0,1 V5 politika, SJM921 6,6 17,5 47,1 24,9 4,0 SJM952 2,9 11,9 47,2 37,5 0,5 SJM993 2,5 11,9 44,5 40,5 0,2 0,4 SJM053+4 3,9 11,9 45,3 38,3 0,5 0,2 SJM081 2,7 13,7 51,7 31,3 0,4 0,2 V6 vera SJM921 16,6 24,9 31,8 22,0 4,6 SJM952 16,3 26,8 34,2 21,9 0,8 SJM993 12,2 24,2 37,6 25,6 0,4 SJM053+4 15,1 27,2 30,6 25,7 1,4 SJM081 13,8 26,5 35,8 23,0 0,6 0,3 EVS 2008: KAKO POMEMBNE SO NAŠTETE STVARI V VASEM ŽIVLJENJU? (seštevek odgovorov: "zelo pomembna" + "precej pomembna" in "ne preveč pomembna" + "sploh ni pomembna") politika prosti čas delo prijatelji družina 100 80 60 40 20 20 40 60 80 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje 2008, N= 1366 POMEMBNA NE POMEMBNA KAKO POMEMBNA JE VSAKA OD NAŠTETIH STVARI V VASEM ŽIVLJENJU? (v1 - v6; delež odgovorov: 4-zelo pomembna) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 100 80 60 40 20 1992 1995 1999 2000 2003 2005 2008 DRUŽINA — PRIJATELJI —DELO — PROSTI CAS — VERA —POLITIKA V7 Kadar se dobite s svojimi prijatelji, ali razpravljate o politiki pogosto, le včasih ali nikoli? (Q2) (Podatki so prikazani za V186). Če ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da ste ... srečni. (Q3) SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V8 1 - zelo srečni 8,7 13,4 15,2 17,8 22,6 2 - precej srečni 46,2 60,4 60,7 62,0 59,0 3 - ne preveč srečni 36,2 22,5 19,0 16,3 15,9 4 - sploh niste srečni 4,2 2,8 2,4 2,4 1,8 8 - ne vem 4,7 0,9 0,7 1,2 0,5 9 - b.o. - - 2,0 0,3 0,2 EVS 2008: KAKO SREČNI STE? (v8) (CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) 59 ■ zelo srečen □ precej srečen □ ne preveč srečen □ sploh nisem srečen □ ne vem, b.o._ EVS 1992: KAKO SREČNI STE? (CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, N=1049) ■ zelo srečen □ precej srečen □ ne preveč srečen □ sploh nisem srečen □ ne vem, b.o._ 100 80 60 40 20 H 0 KAKO SREČNI STE? (v8; združeni odgovori: "zelo srečni" + "precej srečni" in "ne preveč srečni" + "sploh niste srečni") Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 1991 1992 1993 1994 1995 1997 1998 1999 2002 2005 2008 -SREČNI -NESREČNI Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je... (Q4) SJM941 SJM022 SJM042 SJM051 SJM061 SJM081 V9 1 - zelo dobro 15,2 13.6 15.2 12,3 13,8 18,7 2 - dobro 38,9 42.7 38.9 37,6 41,4 43,6 3 - zadovoljivo 33,8 31.8 33.8 35,2 33,9 24,7 4 - slabo 10,2 9.3 10.2 11,0 8,1 10,0 5 - zelo slabo 1,8 2.4 1.8 3,6 2,6 2,9 8 - ne vem 0,2 0.1 0.2 0,3 0,1 0,0 9 - b.o. - - - - 0,1 0,1 60 50 40 30 20 10 KAKO BI OCENILI SVOJE ZDRAVJE? (v9) Primerjava rezultatov od 1994 - 2008 o "o S5 to ^ o s ° ■s M m zelo dobro dobro zadovoljivo slabo zelo slabo 0 ■ 1994 ■ 2002 ■ 2004 2008 2.0 PODROČJA CIVILNODRUZBENIH AKTIVNOSTI (Članstvo in delovanje v organizacijah, društvih, klubih...) Na kartici je seznam prostovoljnih organizacij in aktivnosti. Prosim vas, da mi za vsako posebej najprej poveste (Q5): a) Ali ji pripadate, ste njen član? - stolpec »a« b) In v kateri od njih ste aktivni in opravljate zanjo neplačano delo? - stolpec »b« a) sem član Področje delovanja ne da ne vem b.o. A skrb za starejše, za SJM921 V10 1,4 0,6 ljudi v stiski, za SJM993 5,4 0,3 0,3 invalide in drugače SJM081 7,7 92,1 0,1 0,2 prizadete ljudi B verske ali cerkvene SJM921 V11 2,7 0,6 organizacije SJM952 22,3 SJM993 6,7 0,3 0,3 SJM081 9,4 90,2 0,2 0,2 C izobraževanje, SJM921 V12 3,3 0,6 umetnost, glasba, SJM952 4,0 kultura ... SJM993 9,2 0,3 0,3 SJM081 12,5 87,3 0,1 0,2 D sindikati SJM921 V13 19,2 0,6 SJM952 24,0 SJM993 16,9 0,3 0,3 SJM081 13,4 86,3 0,1 0,2 E politične stranke ali SJM921 V14 3,3 0,6 skupine SJM952 3,4 SJM993 3,0 0,3 0,3 SJM081 3,9 95,7 0,2 0,2 F revščina, zaposlo- SJM921 V15 5,8 0,6 vanje, stanovanje SJM952 7,8 begunci v lokalni SJM993 9,2 0,3 0,3 skupnosti SJM081 2,0 97,7 0,1 0,2 G človekove pravice SJM921 V16 0,1 0,6 ali razvoj tretjega SJM993 0,8 sveta 0,3 0,3 SJM081 1,9 97,8 0,1 0,2 H ohranjanje in SJM921 V17 1,7 0,6 zaščita okolja ali pravice SJM952 3,6 živali SJM993 3,3 0,3 0,3 SJM081 5,3 94,4 0,1 0,2 b) opravljam zanjo neplačano delo da ne ne vem b.o. V28 1,4 4,9 5,8 92,5 0,1 1,6 V29 2,0 7,3 4,5 5,3 92,9 0,1 1,7 V30 3,2 4,5 6,7 7,5 90,8 0,1 1,7 V31 1,9 4,6 3,3 3,3 95,0 0,2 1,6 V32 333 1,8 96,4 0,1 1,7 V33 2.7 2,9 5.8 1,7 96,5 0,1 1,8 V34 0,5 0,4 1,2 97,0 0,1 1,8 V35 1,4 0,8 2,9 4,2 94,1 0,1 1,7 a) sem član b) opravljam zanjo neplačano delo Področje delovanja da ne ne vem b.o. da ne ne vem b.o. I poklicna združenja SJM921 SJM952 SJM993 V18 5,9 6,6 6,7 0,6 0,3 0,3 V36 2,1 4,9 2,7 SJM081 7,2 92,4 0,2 0,2 3,9 94,3 0,1 1,8 J delo z mladino (taborniki, skavti, SJM921 SJM993 V19 1,9 4,5 0,6 0,3 0,3 V37 1.4 3.5 mladinski klubi...) SJM081 5,6 94,1 0,1 0,2 4,1 94,1 0,1 1,8 K šport in rekreacija SJM921 SJM952 SJM993 V20 8,3 9,0 16,9 0,6 0,3 0,3 V38 3,0 10,3 8,4 SJM081 20,2 79,5 0,1 0,2 10,0 88,2 0,1 1,7 L ženske skupine SJM921 SJM993 V21 0,3 1,9 0,6 0,3 0,3 V39 0,2 1,3 SJM081 4,0 95,8 0,1 0,2 2,3 95,9 0,1 1,7 M mirovna gibanja SJM921 SJM993 V22 0,1 0,8 0,6 0,3 0,3 V40 0,3 0,6 SJM081 1,1 98,5 0,2 0,2 0,7 97,4 0,2 1,8 N prostovoljne organi- SJM921 V23 1,2 0,6 V41 0,6 zacije, ki se ukvarjajo s skrbjo za SJM993 SJM081 2,9 5,0 94,5 0,3 0,2 0,3 0,3 2,1 3,0 95,1 0,2 1,8 zdravje O druge skupine SJM921 SJM952 SJM993 V24 4.5 6.6 10,0 0,6 0,3 0,3 V42 2,6 6,3 5,9 SJM081 8,9 90,5 0,1 0,5 5,8 92,4 0,2 1,7 nobena SJM921 SJM993 V25 61,4 57,4 0,6 0,3 0,3 V43 SJM081 1,2 98,5 0,1 0,2 42,0 57,6 0,0 0,4 a) Članstvo v organizacijah ČLAN PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE (v10 - v25; delež odgovorov: "da") Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 šport in rekreacija sindikati izobraževanje, umetnost verske, cerkvene org. druge skupine skrb za starejše, ljudi v stisk poklicna združenja delo z mladino zaščita okolja skrb za zdravje ženske skupine politične stranke revščina, zaposlovanje, begunci človekove pravice mirovna gibanja CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999 in 2008 b) Aktivno delovanje v organizacijah OPRAVLJA NEPLAČANO DELO V PROSTOVOLJNI ORGANIZACIJI (v28 - v43; delež odgovorov "da") Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 druge skupine skrb za zdravje mirovna gibanja ženske skupine šport in rekreacija delo z mladino poklicna združenja zaščita okolja človekove pravice revščina, zaposlovanje, begunci politične stranke sindikati izobraževanje, umetnost verske, cerkvene org. skrb za starejše, ljudi v stiski 5,8 0,7 2,3 4,1 3,9 10 7,5 10 20 30 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999 in 2008 □ 1992 11995 11999 12008 3 3.0 VRSTE (NE-)DISKRIMINACIJE V BIVALNEM OKOLJU (Meje ne-sprejemljive različnosti) Na kartici so navedene različne skupine ljudi, . Prosim vas, da mi poveste, katere od njih ne bi želeli imeti za sosede. (Q6) izbral ni izbral ne vem b.o. V46 A. ljudje, ki so bili sodno SJM921 37,3 60,1 kaznovani SJM952 55,3 44,7 SJM993 40,5 59,5 SJM081 34,0 61,8 3,5 0,7 V47 B. ljudje druge rase SJM921 39,5 58,4 SJM952 17,2 82,8 SJM993 12,0 88,0 SJM053+4 14,5 85,5 SJM081 28,2 69,4 1,9 0,5 V48 C. levi skrajneži SJM993 36,0 64,0 SJM081 27,4 68,2 3,8 0,6 V49 D. pijanci SJM921 44,5 54,4 SJM952 79,2 20,8 SJM993 69,3 30,7 SJM053+4 63,5 36,5 SJM081 46,1 52,2 1,3 0,4 V50 E. desni skrajneži SJM993 7,0 63,0 SJM081 28,2 67,0 4,3 0,5 V51 F. ljudje z velikimi SJM993 9,1 90,9 družinami SJM081 28,2 70,4 1,0 0,5 V52 G. čustveno nestabilni SJM921 36,2 61,5 ljudje SJM952 49,4 50,1 SJM993 30,4 69,6 SJM081 29,0 66,6 3,9 0,5 V53 H. muslimani SJM921 37,6 60,5 SJM952 23,1 76,9 SJM993 22,6 77,4 SJM053+4 21,8 78,2 SJM081 28,4 68,5 2,6 0,5 V54 I. priseljenci, tuji delavci SJM921 39,6 57,9 SJM952 18,1 81,9 SJM993 16,0 84,0 SJM053+4 17,6 82,4 SJM081 27,8 69,8 1,9 0,6 izbral ni izbral ne vem b.o. V55 J. ljudje z AIDS-om V56 K. narkomani V57 L. homoseksualci V58 M. Židje V59 N. Romi SJM921 40,7 57,2 SJM952 50,6 49,4 SJM993 33,2 66,8 SJM053+4 31,0 69,0 SJM081 28,7 68,5 2,3 0,4 SJM921 46,8 52,0 SJM952 75,8 24,2 SJM993 65,3 34,7 SJM053+4 68,1 31,9 SJM081 47,3 50,8 1,4 0,5 SJM921 42,5 56,1 SJM952 61,2 38,8 SJM993 44,3 55,7 SJM053+4 35,1 64,9 SJM081 33,6 64,2 1,8 0,4 SJM921 37,2 60,5 SJM952 22,0 78,0 SJM993 16,8 83,2 SJM053+4 17,2 82,8 SJM081 27,4 69,7 2,3 0,6 SJM921 41,9 56,2 SJM952 48,7 51,3 SJM993 36,6 63,4 SJM053+4 38,8 61,2 SJM081 38,0 59,2 2,3 0,4 EVS 2008: KATERE SKUPINE LJUDI NE BI ŽELELI IMETI ZA SOSEDE...? (v46 - v59; % izbir) narkomanov pijancev Romov ljudi, ki so bili sodno kaznovani homoseksualcev čustveno nestabilnih ljudi ljudi z AIDS-om muslimanov ljudi z velikimi družinami desnih skrajnežev ljudi druge rase priseljencev, tujih delavcev Židov levih skrajnežev 0 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 20 30 40 50 60 70 100 80 -60 -40 20 0 KATERE SKUPINE LJUDI NE BI ŽELELI IMETI ZA SOSEDE? Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 - meritve EVS/WVS (D O 8 CN O) O) .0 e o C S o § —i O Je « C 0 1 o to O 1992 1995 1999 2005 2008 narkomanov —ljudi z AIDS-om —homoseksualcev —pijancev KATERE SKUPINE LJUDI NE BI ŽELELI IMETI ZA SOSEDE? (v46 - v59) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 80 60 - 40 20 1992 1995 1999 2005 2008 oo o 8 M cs cs o Š 3 iS N s iS M I UJ C3 — muslimanov — Židov — Romov — ljudi druge rase — priseljencev, tujih delavcev 100 80 60 40 20 0 KATERE SKUPINE LJUDI NE BI ŽELELI IMETI ZA SOSEDE? (v46 - v59) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 1992 1995 1999 2008 00 o o CN CN a a 0 c ■o 1 § iS N S iS M Q. i UJ 3 3 -Ljudi, ki so bili sodno kaznovani -čustveno nestabilnih ljudi -ljudi z velikimi družinami desnih skrajnežev -levih skrajnežev 0 4.0 ZAUPANJE MED LJUDMI Če ocenjujete v celoti, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali pa menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? (Q7) SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V62 1 - večini ljudi lahko zaupamo 16,3 15,3 21,2 17,5 23,7 2 - z ljudmi moramo biti zelo previdni 77,6 83,4 76,4 78,9 74,2 9 - ne vem 6,0 1,3 1,9 2,9 1,8 0 - b. o. - - 0,5 0,8 0,3 * v SJM92 "ne smemo biti preveč zaupljivi" EVS 2008: ALI VEČINI LJUDI LAHKO ZAUPATE ALI JE TREBA BITI Z NJIMI PREVIDEN? (v62) (CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) □ Zaupanje □ Previdnost ALI VEČINI LJUDI LAHKO ZAUPATE ALI JE TREBA BITI Z NJIMI PREVIDEN? (v62) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 100 n 60-- 40-- 20 ------- 0 -I-1-1-1-1- 1992 1995 1999 2005 2008 -Zaupanje -Previdnost Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? Kam bi se uvrstili na lestvici, kjer 1 pomeni, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, 10 pa pomeni, da bi večina skušala ravnati pošteno. (Q8) V63 večina bi me večina bi skušala skušala izkoristiti ravnati pošteno 123456789 10 ne vem b.o. 88 99 SJM053+4 SJM081 7,8 4,9 9,3 6,6 22,2 10,1 13,5 12,4 4,9 5,8 7,8 4,6 9,1 7,8 22,9 9,6 13,8 12,8 4,3 6,1 2,1 0,4 1,0 0,3 EVS 2008: 40 35 30 25 20 15 10 5 0 ALI MENITE, DA BI VAS VEČINA LJUDI SKUSALA IZKORISTITI, CE BI ZA TO DOBILI PRILOŽNOST, ALI PA BI SKUŠALI RAVNATI POŠTENO? (v63; lestvica od 1 - skušali izkoristiti do 10 - skušali ravnati pošteno ) 1 - skušali izkoristiti 9 10 - skušali ravnati pošteno ■ži o. 60 ALI MENITE, DA BI VAS VEČINA LJUDI SKUŠALA IZKORISTITI, ČE BI ZA TO DOBILI PRILOŽNOST, ALI PA BI SKUŠALI RAVNATI POŠTENO? (v63; lestvica od 1 - skušala izkoristiti do 10 - ravnati pošteno) Primerjava rezultatov od 2005 in 2008 - - 36,6 -37 32,3 32,5 _ 28,6 29,3 | 40 30 skušala izkoristiti (1-4) nekje vmes (5,6) ravnati pošteno (7-10) 4 5 6 7 Kaj bi rekli, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim, ali večinoma gledajo predvsem nase? (Q9) V64 večinoma gledajo večinoma so pripravljeni predvsem nase pomagati drugim 123456789 10 ne vem b.o. 88 99 SJM081 11,4 8,6 15,4 10,6 20,2 9,3 9,7 8,7 2,9 2,8 0,4 0,1 EVS 2008: 30 -i 252015105- ALI SO LJUDJE VEČINOMA PRIPRAVLJENI POMAGATI DRUGIM, ALI VEČINOMA GLEDAJO PREDVSEM NASE? (v64; lestvica od 1 - večinoma gledajo nase do 10 - večinoma so pripravljeni pomagati) <0 a I 1 - večinoma gledajo nase 10 -večinoma so pripravljeni pomagati 0 2 3 4 5 6 7 8 9 5.0 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM, RAZLOGI ZA VEVŠČINO 5.1 ALI LAHKO LJUDJE O SVOJEM ŽIVLJENJU SVOBODNO ODLOČAJO - ALI NE? Nekateri ljudje imajo občutek, da lahko docela svobodno odločajo o svojem življenju, drugi pa imajo občutek, da s svojimi dejanji ne morejo bistveno vplivati na to, kaj se z njimi dogaja. Prosim vas, da s pomočjo lestvice ocenite, v kolikšni meri lahko vi odločate o svojem življenju. Pri tem pomeni 1 čisto nič, 10 pa v veliki meri. (Q10) V65 čisto nič 1 2 3 4 5 6 7 8 v veliki meri 9 10 ne vem 88 b.o. 99 SJM921 2.1 1.6 3.0 5.1 25.3 14.4 11.5 14.6 4.8 10.1 7.1 - SJM952 2.2 1.2 4.4 5.1 16.4 12.0 12.6 19.4 11.2 14.7 0.8 - SJM993 1.5 1.0 2.6 3.7 17.5 9.6 12.7 22.3 9.5 18.3 0.9 0.4 SJM053+4 1,8 1,1 2,1 2,7 12,0 9,9 13,4 18,8 13,7 22,9 1,3 0,4 SJM081 1,2 0,9 2,9 4,2 13,6 8,9 13,2 24,2 14,1 16,4 0,6 0,0 V KOLIKŠNI MERI LAHKO VI ODLOČATE O SVOJEM ŽIVLJENJU? (v65; lestvica od 1 - čisto nič do 10 - v veliki meri) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 ■ 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 2008 5.2 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM Če ocenjujete nasploh, kako ste v teh dneh zadovoljni s svojim življenjem kot celoto? Pri tem pomeni 1 nezadovoljen, 10 pa zadovoljen. (Q11) ne V66 nezadovoljen zadovoljen vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 3,1 1,9 6,1 5,9 20,2 15,7 14,4 16,3 5,7 9,6 1,2 - SJM952 2,7 1,5 3,5 7,1 20,1 14,5 16,1 17,1 7,9 9,0 0,6 - SJM993 1,1 2,2 3,2 3,1 14,4 8,4 13,2 24,9 11,6 17,4 0,2 - SJM053+4 1,0 0,6 1,8 2,4 16,1 11,8 16,7 23,1 10,0 16,1 0,3 0,1 SJM081 1,5 1,5 2,6 2,3 11,0 7,4 13,3 24,2 17,1 18,9 0,2 0,0 KAKO STE ZADOVOLJNI Z ŽIVLJENJEM KOT CELOTO? (v66; lestvica od 1 - nezadovoljen do 10 - zadovoljen) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 nezadovoljen (1 - 4) nekje vmes (5, 6) zadovoljen (7-10) 34,6 35,9 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 2005 2008 5.3 RAZLOGI ZA POMANJKANJE, REVŠČINO. Kaj menite, zakaj so v Sloveniji ljudje, ki živijo v pomanjkanju? Tu so napisani štirje možni razlogi za to. Kateri od njih je po vaši oceni najbolj pomemben? (Q12) In kateri od razlogov je po vaši oceni drugi najbolj pomemben? (Q13) en odgovor v vsakem stolpcu najbolj pomemben drugi najbolj pomemben A ker nimajo sreče SJM921 10,0 12,8 SJM993 10,2 12,7 SJM081 9,4 16,8 B zaradi lenobe in ker imajo premalo SJM921 21,4 19,6 močno voljo SJM993 32,7 23,0 SJM081 29,7 23,0 C zaradi nepravičnosti v naši družbi SJM921 39,8 22,5 SJM993 34,9 26,4 SJM081 39,8 25,7 D to je neizogibna stran modernega SJM921 14,8 19,2 napredka SJM993 17,1 25,6 SJM081 17,6 27,1 nobeden od teh razlogov SJM921 4,1 6,0 SJM993 3,7 6,2 SJM081 1,4 2,5 ne vem SJM921 9,0 18,9 SJM993 1,3 5,0 SJM081 2,0 4,3 b.o. SJM993 0,1 1,1 SJM081 0,2 0,7 EVS 2008: KATERI RAZLOGI SO KRIVI ZA TO, DA LJUDJE ŽIVIJO V POMANJKANJU? (v67 - v68) nepravičnost v družbi lenoba, premalo močna volja moderni napredek nimajo sreče ne vem, b.o., nobeden od razlogov 39,8 25,7 29,7 23 17,6 9,4 16,8 3,6 7,5 27,1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 11. izbor 2.izbor KATERI RAZLOG JE NAJPOMEMBNEJŠI, DA LJUDJE ŽIVIJO V POMANJKANJU? (v67 - v68; samo 1. izbor) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 nepravičnost v družbi lenoba, premalo močna volja moderni napredek nimajo sreče ne vem, b.o., nobeden od razlogov 17,6 17,1 20 —i— 30 40 50 60 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1999 in 2008 11992 ■ 1999 ■ 2008 Meritev SJM952: Kaj menite, zakaj so pri nas ljudje, ki živijo v pomanjkanju? Katera od obeh naslednjih trditev vam je bliže? 1 - Revni so zaradi svoje lenobe in pomanjkanja prave volje. 29.1 2 - Revni so zato, ker družba ravna z njimi nepravično. 55.6 9 - ne vem 15.3 6.0 VREDNOTENJE DELA, ZADOVOLJSTVO Z DELOM Na kartici so našteti nekateri vidiki dela, zaposlitve, ki jih ljudje ocenjujejo kot pomembne. Prosim vas, da mi poveste, kateri od njih so pomembni za vas osebno. (Q14) Izberi vse ustrezne! je izbral ni izbral ne vem b.o. V69 A dobra plača 75,9 23,4 0,5 0,2 V70 B prijetni ljudje, s katerimi delaš 84,9 14,6 0,4 0,1 V71 C ne prevelik pritisk 54,1 44,8 1,0 0,1 V72 D zanesljivost zaposlitve 73,1 26,2 0,6 0,2 V73 E da se delo začne v zgodnjih urah 29,7 69,0 1,2 0,2 V74 F možnost lastne pobude, iniciative 56,0 41,7 2,1 0,2 V75 G da je delo koristno za družbo 52,1 46,6 1,2 0,1 V76 H veliko dopusta 33,5 64,9 1,5 0,2 V77 I da srečuješ ljudi 52,3 46,8 0,9 0,1 V78 J delo, pri katerem imaš občutek, da si nekaj dosegel 75,0 24,5 0,5 0,1 V79 K odgovorno delo 53,7 45,4 0,7 0,2 V80 L zanimivo delo 79,4 20,0 0,4 0,2 V81 M da delo ustreza sposobnostim posameznika 59,4 39,5 0,8 0,3 V82 N pridobivanje novih spretnosti, znanj 67,1 32,2 0,7 0,1 V83 O družini prijazno delo 63,4 35,6 0,9 0,2 V84 P sodelovanje pri pomembnih odločitvah 47,1 51,1 1,5 0,3 V85 Q da so vsi zaposleni enako obravnavani 72,2 27,1 0,5 0,2 V86 nič od navedenega 2,9 89,9 0,0 2,9 EVS 2008: KATERI VIDIKI DELA, ZAPOSLITVE SO ZA VAS POMEMBNI? (v69 - v86; izbrani vidiki) prijetni ljudje zanimivo delo dobra plača občutek, da si nekaj dosegel zanesljivost zaposlitve enako obravnavanje zaposlenih pridobivanje novih spretnosti, znanj družini prijazno delo da ustreza sposobnostim možnost lastne pobude ne prevelik pritisk odgovorno delo srečevanje ljudi delo koristno za družbo sodelovanje pri pomembnih odločitvah veliko dopusta začetek v zgodnjih urah CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 Dosedanje meritve: Tu je nekaj stvari, na katere so ljudje pozorni, ko iščejo zaposlitev. Ne glede na to, ali sedaj iščete zaposlitev ali ne, mi prosim povejte, kaj od navedenega bi bilo za vas najbolj pomembno, če bi iskali zaposlitev? (en odgovor) SJM952 SJM053+4 1 - dobra plača, tako da človek nima skrbi z denarjem 19,1 18,4 2 - zanesljivost zaposlitve, brez tveganja, da bodo podjetje zaprli in da bi izgubil službo 37,3 40,6 3 - delo s prijetnimi ljudmi 11,6 13,3 4 - tako delo, ki daje človeku občutek, da je nekaj dosegel 30,9 25,7 9 - ne vem 1,2 1,2 0 - b. o. - 0,9 Ali trenutno imate plačano zaposlitev? (Q15) SJM081 V89 1 - da 56,1 2 - ne 43,5 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 0,2 EVS 2008: ALI TRENUTNO IMATE PLAČANO ZAPOSLITEV? (v89; CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) □ da □ ne 6.1 ZADOVOLJSTVO Z DELOM Kako ste na splošno zadovoljni ali nezadovoljni z vašim delom (zaposlitvijo)? 1 pomeni nezadovoljen, 10 pa zadovoljen. (Q16) (Samo za zaposlene in tiste, ki imajo plačano zaposlitev!) ma- ne V90 nezadovoljen zadovoljen šilo vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 77 88 99 SJM921 1,1 0,6 1,7 1,9 7,3 5,4 9,5 12,3 5,7 10,0 43,8 0,7 - SJM993 0,9 0,4 1,9 1,8 7,1 6,0 9,5 13,8 5,9 8,5 42,1 0,1 2,0 SJM081 1,5 0,4 2,0 2,1 4,6 4,5 8,6 13,3 7,3 11,6 43,9 0,4 0,0 KAKO STE ZADOVOLJNI Z VAŠIM DELOM, ZAPOSLITVIJO? (v90, samo zaposelni; lestvica od 1 - nezadovoljen do 10 - zadovoljen) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 6 nezadovoljen (1-4) 5 5,3 9 1 nekje vmes (5,6) 13,1 12,7 40,8 zadovoljen (6-10) 37,7 37,5 i i i i i i i 10 15 20 25 30 35 40 45 50 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999 in 2008 1992 11999 12008 0 5 6.2 SVOBODNOST ODLOČANJA PRI DELU Koliko ste pri svojem delu svobodni pri sprejemanju odločitev? 1 pomeni čisto nič svoboden, 10 pa v veliki meri svoboden. (Q17) (Samo za zaposlene in tiste, ki imajo plačano zaposlitev!) V91 čisto nič v veliki meri mašilo ne vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 77 88 99 SJM921 5,3 2,6 4,6 2,4 9,8 4,4 6,4 7,7 5,2 7,1 43,9 0,6 - SJM993 4,2 1,1 3,5 4,0 8,0 6,0 8,3 9,3 4,4 7,2 42,1 0,2 1,7 SJM081 3,3 1,5 2,9 2,3 6,6 4,0 7,4 10,8 7,7 9,5 43,6 0,4 0,0 KOLIKO STE PRI SVOJEM DELU SVOBODNI PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV? (v91; samo zaposleni; lestvica od 1 - čisto nič do 10 - v veliki meri) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 10 čisto nič (1-4) 12,8 14,9 10,6 srednje (5,6) 14 14,2 35,4 v veliki meri (6-10) 29,2 i 26,4 i 10 20 30 40 50 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999 in 2008 1992 11999 12008 6.3 POMEN DELA Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? (Q18) sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla- sogla- ne šam šam niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 V92 Človek mora imeti SJM993 30,2 40,9 14,3 12,3 1,3 0,9 0,1 službo, da lahko v SJM053+4 25,9 43,1 17,2 8,7 2,4 2,0 0,7 celoti razvije svoje SJM081 22,8 50,7 12,6 11,6 1,5 0,7 0,1 talente. V93 Poniževalno je, če SJM993 23,4 človek prejema denar, SJM053+4 18,9 ne da bi mu bilo treba SJM081 16,1 delati zanj. 28,8 20,0 21,3 4,9 1,4 0,3 25,4 25,2 20,8 7,3 1,4 1,0 34,5 18,1 24,7 5,2 1,2 0,2 V94 Ljudje, ki ne delajo, se SJM993 41,4 polenijo. SJM053+4 39,1 SJM081 31,0 V95 Delo je človekova SJM993 28,7 dolžnost do družbe. SJM053+4 29,9 SJM081 21,1 V96 Delo bi moralo biti SJM993 18,8 vedno na prvem SJM053+4 19,0 mestu, čeprav bi to SJM081 10,5 pomenilo manj prostega časa. 44,1 8,1 5,3 0,9 0,1 0,2 40,2 10,8 5,6 1,8 1,7 0,8 52,4 7,0 7,8 1,3 0,5 0,0 47,0 13,9 7,6 2,1 0,6 0,1 43,8 13,9 7,8 2,6 1,4 0,6 55,6 13,0 8,6 1,1 0,7 0,0 36,3 18,5 21,1 4,4 0,9 0,1 31,5 20,3 20,3 7,5 0,9 0,6 37,7 22,8 23,4 4,8 0,8 0,0 V KOLIKŠNI MERI SOGLASATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (Seštevek odgovorov: "1-močno soglašam" + "2-soglašam" in "4-ne soglašam" + "5-sploh ne soglaš 1999 2005 2008 1999 2005 2008 1999 2005 2008 1999 2005 2008 1999 2005 2008 52,2 26,2 1 44,3 28,1 50,6 29,9 55,1 25,5 i 50,5 27,8 1 48,2 I 28,2 Človek mora imeti službo, da lahko v celoti razv ij e svoje talente. Poniževalno je, če človek prej ema denar, ne da bi mu bilo treba delati zanj. Lj udj e, ki ne delaj o, se polenij o. Delo je človekova dolžnost do družbe. Delo bi moralo biti vedno na prvem mestu, čeprav bi to pomenilo manj prostega časa. n zt 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1999, 2005 in 2008 ■ soglašam "ne soglašam 32 6.4 VREDNOTENJE PROSTEGA ČASA Našteli vam bomo nekaj stvari, ki jih lahko počnete v prostem času. Za vsako od njih povejte, kako pomembna je za vas osebno. (Q19) (Anketar: prosti čas je čas, ki ga ne preživiš na delovnem mestu, pri delu za plačilo in pri gospodinjskih opravilih) en odgovor v vsaki vrstici zelo pomembno precej pomembno ni pomembno sploh ni pomembno ne vem b.o. V97 da se lahko družim s prijetnimi ljudmi 51,8 42,1 5,5 0,3 0,3 0,1 V98 da se lahko sprostim 57,0 39,9 2,6 0,1 0,4 0,1 V99 da lahko počnem kar hočem 37,0 46,5 14,3 1,2 0,7 0,2 V100 da se lahko učim novih stvari 36,5 49,9 11,9 1,1 0,4 0,1 EVS 2008: KAKO POMEMBNE SO ZA VAS NAŠTETE STVARI, KI JIH LAHKO POČNETE V PROSTEM ČASU? (v97 - v100; delež odgovorov "zelo pomembno" + "precej pomembno") sprostitev družiti se s prijetnimi ljudmi možnost učenja novih stvari početi kar želim 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 6.5 ODNOS DO NADREJENIH Ljudje imajo različna mnenja o tem, kako je treba upoštevati navodila, ki jih dobivajo med delom. Nekateri pravijo, da je treba navodila svojih predpostavljenih upoštevati tudi tedaj, kadar z njimi v celoti ne soglašajo, drugi pa pravijo, da je navodila svojega predpostavljenega treba upoštevati le tedaj, kadar si prepričan, da so pravilna. S katerim od obeh mnenj vi oglašate? (Q20) SJM921 SJM952 SJM952 SJM081 V101 1 - A treba je upoštevati vsa navodila 18,5 22,1 18,4 19,6 2 - B biti moraš prepričan, da so navodila pravilna 54,9 64,1 47,0 47,7 3 - C to je odvisno od situacije 21,3 12,2 33,0 31,2 8 - ne vem 5,3 1,6 1,4 1,2 9 - b.o. - - 0,2 0,4 KATERI POGLED VAM JE BLIŽJE GLEDE UPOŠTEVANJA NAVODIL NADREJENIH? (v101) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 zgolj ko si prepričan, da so navodila pravilna odvisno od situacije upoštevati vsa navodila nadrejenih 19,6 18,4 22, 18,5 10 20 30 40 50 60 -r~ 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999 in 2008 ■ 1992 □ 1995 □ 1999 □ 2008 0 6.6 ENAKOST PRI DOSTOPU DO DELA Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama? (Q21) en odgovor v vsaki vrstici soglašam ne soglašam niti -niti ne vem b.o. V102 Kadar je malo možnosti za SJM921 74,9 14,3 5,4 5,3 _ zaposlitev, bi morali delodajalci SJM952 79,7 7,5 11,7 1,1 dati prednost Slovencem pred SJM993 74,6 12,0 11,7 1,3 0,4 priseljenci. SJM053+4 72,7 14,8 11,2 1,1 0,3 SJM081 80,5 15,7 2,9 0,7 0,2 V103 Kadar je malo možnosti za SJM921 27,9 59,6 7,7 4,6 zaposlitev, bi morali imeti moški SJM952 25,9 54,2 18,5 1,4 prednost pred ženskami. SJM993 17,6 66,9 14,2 1,1 0,2 SJM053+4 13,3 72,1 12,7 1,4 0,4 SJM081 14,6 80,3 4,2 0,8 0,2 KADAR JE MALO MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV ... (Delež odgovorov: "1-soglašam" in "3-ne soglašam") 1992 1995 1999 2005 2008 1992 1995 1999 2005 2008 ...bi morali imeti moški prednost pred ženskami 27,9 25,9 17,6 13,3 14,6 74,6 12 | 1 72,7 14,8 80,5 15,7 59,6 54,2 66,9 72,1 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slcvensko javno mnenje, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 ■ soglašam ■ ne soglašam ,3 7.0 (NE-)VERNOST, VEROVANJA, VERSKE PRAKSE. Navajam tri poglede, ki jih včasih zagovarjajo ljudje, kadar razpravljajo o dobrem in zlem. Kateri od treh je bliže vašemu osebnemu gledanju? (Q22) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V104 1 - A Med dobrim in zlim je popolnoma jasna ločnica, ki velja za vsakogar, ne glede na okoliščine. 17,5 29,5 20,9 24,7 2 - B Obstaja povsem jasna ločnica med dobrim in zlim, toda v posebnih okoliščinah je dopustno odstopanje. - - - 23,5 3 - C Nikoli ne more biti popolnoma jasne ločnice med dobrim in zlim. Kaj je dobro in kaj zlo, je v celoti odvisno od okoliščin v nekem trenutku. 51,8 60,0 62,2 47,4 Ne soglašam ne z enim, ne z drugim 12,5 4,4 12,4 3,4 8 - ne vem 18,1 5,3 4,0 0,9 9 - b.o. - - 0,5 24,7 EVS 2008: KATERI OD NAVEDENIH POGLEDOV JE BLIŽJE VAŠEMU OSEBNEMU GLEDANJU? (v104) Kaj je dobro in kaj zlo, je v celoti odvisno od okoliščin v nekem trenutku. Med dobrim in zlim je popolnoma jasna ločnica, ki velja za vsakogar, ne glede na okoliščine. Med dobrim in zlim obstaja povsem jasna ločnica, toda v posebnih okoliščinah je dopustno odstopanje. Ne vem, b.o. CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 I 0 10 20 30 40 50 60 KATERI OD NAVEDENIH POGLEDOV JE BLIZJE VAŠEMU OSEBNEMU GLEDANJU? (v104) Pogojna primerjava rezultatov od 1992 - 2008 Kaj je dobro in kaj zlo, je v celoti odvisno od okoliščin v nekem trenutku. Med dobrim in zlim je popolnoma jasna ločnica, ki velja za vsakogar, ne glede na okoliščine. Med dobrim in zlim obstaja povsem jasna ločnica, toda v posebnih okoliščinah je dopustno odstopanje (samo SJM/EVS, 2008) Ne soglašam ne z enim, ne z drugim Ne vem, b.o. 29,5 23,5 ] 12,4 12,5 4,3 4,5 5,3 18,1 ~i— 47,4 162,2 [60 0 10 20 30 40 —i-1-1— 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999 in 2008 1992 □ 1995 □ 1999 □2008 7.1 PRIPADNOST VERSKIM SKUPNOSTIM Ali pripadate kakšni veroizpovedi? (Q23 ) SJM921 SJM993 SJM081 V105 1 - da 73,4 70,0 71,0 2 - ne 26,4 30,0 28,3 8 - ne vem - - 0,2 9 - b.o. - - 0,6 ALI PRIPADATE KAKŠNI VEROIZPOVEDI? (v105) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 100' 90' 80' 70' 60' 50' 40' 30' 20' 10 0 70,6 70,9 71 29,4 29,1 28,3 da ne 3 ■ 1992 11995 11999 12005 □ 2008 Kateri veroizpovedi pripadate? (Q23a) SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V106 1 - rimokatoliški 69,0 71,1 66,5 65,1 66,1 2 - evangeličanski 0,8 1,8 0,7 1,7 0,4 3 - pravoslavni 1,1 1,8 1,6 2,1 1,8 4 - drugi krščanski 0,9 1,0 0,6 - 0,7 5 - islamski 1,5 1,0 1,1 1,3 1,5 6 - židovski 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 7 - hinduistični 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8 - budistični 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 9 - drugi vzhodnjaški - - - - 0,1 10 drugi, kateri ? (Anketar: vpiši!): - - - 0,6 0,3 77 - ne pripada nobeni veroizpovedi, se ne nanaša 26,7 23,0 29,4 26,7 28,3 88 - ne vem - 0,3 - 0,8 0,1 99 - b.o. - - - 1,5 0,7 KATERI VEROIZPOVEDI PRIPADATE? (v106) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 rimokatoliški islamski pravoslavni drugi krščanski evangeličanski ne pripada nobeni □ 1992 □ 1995 ■ 1999 ■ 2005 12008 Ali ste kdaj pripadali kakšni (drugi) veroizpovedi? (Q24) SJM993 SJM081 V107 1 - da 9,6 7,5 2 - ne 90,1 91,8 8 - ne vem - 0,7 9 - b.o. 0,3 0,0 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ALI STE KDAJ PRIPADALI KAKŠNI (DRUGI) VEROIZPOVEDI? (v107) Primerjava rezultatov od 1999 in 2008 90,1 91,8 9>6 7,5 da 1999 12008 ne i o Kateri drugi veroizpovedi ste pripadali? (Q24a) SJM993 SJM081 V108 1 - rimokatoliški 9,0 7,0 2 - evangeličanski 0,1 0,1 3 - pravoslavni 0,1 0,2 4 - drugi krščanski 0,1 0,0 5 - islamski 0,1 0,1 6 - židovski - 0,0 7 - hinduistični - 0,0 8 - budistični - 0,0 9 - drugi vzhodnjaški - 0,0 10 - drugi, kateri? (Anketar: vpiši!): - 0,2 77 - ni pripadal nobeni veroizpovedi, se ne nanaša 90,6 91,7 88 - ne vem - 0,1 99 - b.o. - 0,5 KATERI VEROIZPOVEDI STE PRIPADALI? (v108) Primerjava rezultatov od 1999 in 2008 o 0 (N C 01 01 01 o C "D > TO > 'n tn a (3 > UJ i rn * i u ■ 1999 ■ 2008 rimokatoliški drugi veroizpovedi nisem pripadal nobeni veroizpovedi ~i-1-1-1-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 7.2 OBISKOVANJE VERSKIH OBREDOV Če ne upoštevate porok, pogrebov in krstov, kako pogosto hodite v zadnjem času k verskim obredom (mašam)? (Q25) SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V109 1 - več kot enkrat na teden 3,9 3,5 2,2 1,5 2,4 2 - enkrat na teden 18,8 18,7 14,7 16,6 15,2 3 - enkrat na mesec 12,2 11,2 13,3 9,7 8,4 4 - ob posebnih praznikih 21,9 24,1 24,1 26,8 25,0 5 - enkrat na leto 6,3 6,8 7,1 7,3 5,9 6 - manj pogosto 10,3 7,2 7,4 5,7 7,8 7 - nikoli, skoraj nikoli 26,0 28,6 29,6 29,7 34,7 8 - ne vem - - 0,4 0,5 0,2 9 - b.o. - - 1,3 2,1 0,5 60 50- 40 30- 20- 10- KAKO POGOSTO HODITE K VERSKIM OBREDOM? (v109) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 § iS <0 N IS iS 10 ! uu —.25 2,4 ttn 5,2 8,4 t 7,8 34,7 več kot enkrat na enkrat na teden enkrat na mesec ob posebnih enkrat na leto manj pogosto teden praznikih nikoli, skoraj nikoli 11992 □ 1995 □ 1999 D2005 D2008 0 In kako pogosto ste vi sami hodili k verskim obredom (mašam), ko ste bili stari 12 let? (Q26) SJM993 SJM081 V110 1 - več kot enkrat na teden 14,2 10,6 2 - enkrat na teden 50,4 53,2 3 - enkrat na mesec 8,3 6,4 4 - ob posebnih praznikih 3,3 5,3 5 - enkrat na leto 1,1 1,2 6 - manj pogosto 2,2 4,0 7 - nikoli, skoraj nikoli 18,9 18,4 8 - ne vem 1,0 0,5 9 - b.o. 0,7 0,4 KAKO POGOSTO STE HODILI K VERSKIM OBREDOM, KO STE BILI STARI 12 LET? (v110) Primerjava rezultatov 1999 in 2008 80 70 60 50 40 30 20 10 53,2 50,4 18,9 18,4 14,2 10,6 8,3 6,4 3,3 5,3 1,1 1,2 2,2 več kot enkrat na enkrat na teden enkrat na mesec teden ob posebnih praznikih enkrat na leto manj pogosto nikoli, skoraj nikoli 1999 12008 00 o o M O O O o s § iS <0 N S (0 <0 Q. § Uj "i u 0 7.3 VERSKI OBREDI OB ROJSTVU, POROKI, SMRTI... Ali menite, da je pomembno opraviti verski obred ob katerem od naslednjih dogodkov? (Q27) en odgovor v vsaki vrstici da ne ne vem b.o. V111 rojstvo SJM921 71,6 18,6 7,3 - SJM993 70,0 26,1 2,8 1,1 SJM081 68,9 28,8 1,7 0,7 V112 poroka SJM921 68,5 21,6 9,3 - SJM993 67,3 28,6 3,0 1,0 SJM081 65,5 31,7 2,1 0,7 V113 smrt SJM921 73,2 17,8 8,4 - SJM993 74,3 21,8 3,1 0,0 SJM081 74,1 23,3 2,0 0,7 ALI MENITE, DA JE POTREBNO OPRAVITI VERSKI OBRED OB KATEREM OD NASLEDNJIH DOGODKOV? (v111 - v113; delež odgovorov "da") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 o o CN £ O) O) O) CN O) O) O C ■C (D > TO > <2 'n TO (A d O > UJ 2 n « ¥ T O ■ 1992 ■ 1999 □ 2008 7.4 IZJAVA O NE-VERNOSTI Ne glede na to, ali hodite v cerkev ali ne, ali bi zase rekli, da ste... (Q28) SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V114 1 - verni 60,2 65,1 64,6 64,0 67,6 2 - neverni 15,3 22,0 19,6 15,5 14,8 3 - prepričan ateist 6,9 7,2 7,9 8,7 10,5 9 - ne vem 17,1 5,8 6,2 8,8 5,1 0 - b. o. - - 1,8 3,0 2,0 100 9080706050403020100 ALI BI ZASE REKLI, DA STE VERNI, NEVERNI...? (v114) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 22 22 19,6 15,3 15,514,8 10 a a ti a a o C ■O 8 oo ^ O j? -S ■s io N Q jo Q ^ M S • s uj veren neveren prepričan ateist -3 co -3 O ne vem, b.o. 11992 11995 11999 12005 □ 2008 7.5 OCENE DELOVANJA CERKVE (CERKEV) Če govorimo na splošno, ali mislite, da vaša cerkev [cerkve] v Sloveniji daje[jo] ustrezne odgovore na ... (Q29) Anketar: za tiste, ki pripadajo neki veroizpovedi (Q23 = 1), vprašaj: vaša cerkev! Za tiste, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi (Q23 = 2), vprašaj: cerkve! da 1 ne 2 ne vem 8 b.o. 9 V115 moralne probleme in stiske SJM921 39,1 22,1 38,2 - posameznika SJM993 37,6 46,1 15,4 0,9 SJM053+4 35,7 47,0 15,5 1,8 SJM081 34,0 53,7 10,8 1,5 V116 probleme družinskega življenja SJM921 34,1 28,8 36,4 - SJM993 36,3 48,5 14,0 1,2 SJM053+4 36,7 47,0 14,8 1,5 SJM081 36,8 51,5 10,3 1,5 V117 človekove duhovne potrebe SJM921 50,5 15,5 33,2 - SJM993 60,1 25,3 13,2 1,3 SJM053+4 57,6 26,5 14,4 1,5 SJM081 54,3 33,5 10,8 1,5 V118 aktualne socialne probleme naše SJM921 31,9 33,4 33,9 države SJM993 28,3 55,5 15,2 1,0 SJM053+4 23,3 56,5 18,3 1,8 SJM081 22,1 64,9 11,4 1,6 EVS 2008: ALI MISLITE, DA (VAŠA) CERKEV/CERKVE V SLOVENIJI DAJE/JO USTREZNE ODGOVORE NA...? (v115 - v118; samo delež odgovorov "da") človekove duhovne potrebe probleme družinskega življenja moralne probleme in stiske posameznika aktualne socialne probleme naše države 10 20 30 40 50 60 70 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 ALI MISLITE, DA (VAŠA) CERKEV/CERKVE V SLOVENIJI DAJE/JO USTREZNE ODGOVORE NA...? (v115 - v118; delež odgovorov "da") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 človekove duhovne potrebe probleme družinskega življenja moralne probleme in stiske posameznika aktualne socialne probleme naše države 36,8 36,7 36,3 l; 34 135,7 37,6 39,1 54,3 57,6 60,1 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 o o CN m o o CN CO o o CN o o "D te > M N ra u> a o & M 1992 ■ 1999 12005 □ 2008 0 0 7.6 PODROČJA IN VRSTE VEROVANJ Prosim povejte, v kaj od naštetega verujete in v kaj ne verujete... (Q30) da ne ne vem b.o. 1 2 8 9 V119 v boga SJM921 54,9 32,7 12,3 - SJM952 61,3 34,0 4,7 - SJM993 62,1 33,2 3,1 1,6 SJM081 63,0 31,6 3,4 2,0 V120 v življenje po smrti SJM921 23,0 58,6 18,1 - SJM952 33,9 57,4 8,7 - SJM993 29,4 62,3 6,9 1,4 SJM081 32,2 57,9 7,8 2,1 V121 v pekel SJM921 14,4 69,5 15,7 - SJM952 23,5 65,7 10,8 - SJM993 18,8 73,7 6,0 1,6 SJM081 17,3 74,1 6,5 2,1 V122 v nebesa SJM921 25,0 57,7 17,1 - SJM952 31,7 57,9 10,4 - SJM993 25,4 66,9 6,0 1,7 SJM081 29,2 61,8 6,8 2,2 V123 v greh SJM921 40,5 46,4 12,8 - SJM952 56,3 37,6 6,1 - SJM993 40,7 53,4 4,6 1,4 SJM081 41,2 51,9 4,8 2,1 S1 v Marijo SJM993 45,3 49,7 3,4 1,6 SJM081 48,0 45,8 4,3 1,9 Ali verujete v reinkarnacijo, torej v to, da se človek ponovno rodi na ta svet? (Q31) SJM921 SJM993 SJM081 V124 1 - da 12,4 15,3 17,4 2 - ne 58,6 76,1 72,5 8 - ne vem 28,6 8,1 9,2 9 - b.o. - 0,5 1,0 EVS 2008: ALI VERUJETE V BOGA...? (v119 - v124 in s1) v boga v Marijo v greh v življenje po smrti v nebesa v reinkarnacijo v pekel CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 v boga v Marijo v greh v življenje po smrti v nebesa v reinkarnacijo v pekel ALI VERUJETE V BOGA...? (v119 - v124 in s1; delež odgovorov "da") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 48 45,3 41,2 40,7 40,5 32,2 29,4 33,9 29,2 31,7 63 54,9 62,1 61,3 40 50 6,3 1992 ■ 1995 11999 0 2008 —i— 70 o o CN C Lfi O O CN O) O) O) CN O) O) o C T3 £ > (C > (C X. <0 N £ (C X. M a o > UJ K) Katera od naslednjih trditev vam je najbližja? (Q32) SJM921 SJM993 SJM081 V125 1 - A Obstaja osebni bog. 19,8 22,8 22,3 2 - B Obstaja neka vrsta duha ali življenjska sila. 38,6 48,5 48,0 3 - C Res ne vem, kaj naj si mislim o tem. 17,2 12,3 15,5 4 - D Mislim, da ne obstoja nobena vrsta duha, boga ali 10,2 življenjske sile. 13,1 11,0 8 - ne vem - 4,5 2,6 9 - b.o. 11,2 0,9 1,3 Obstoja neka vrsta duha ali življenjska sila Obstoja osebni bog Ne vem, kaj naj si mislim o tem Ne obstoja nobena vrsta duha, boga ali življenjske sile Ne vem, b.o. KATERA TRDITEV VAM JE NAJBLIŽJA? (v125) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 10 20 30 40 50 70 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999, in 2008 1992 1999 □2008 0 Kako resnična je za vas naslednja izjava? »S svetim se povezujem na svoj način, brez cerkve in verskih obredov.« Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da sploh ni resnična, 5 pa da je zelo resnična. (Q33) V126 sploh ni resnična zelo resnična ne vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 SJM081 21,9 10,4 25,0 17,7 19,2 4,3 1,5 EVS 2008: 40 35- KAKO RESNIČNA JE TRDITEV "S SVETIM SE POVEZUJEM NA SVOJ NAČIN, BREZ CERKVE IN VERSKIH OBREDOV"? (v126; lestvica od 1 - sploh ni resnična do 5 - zelo resnična) 25 30252015105- 0i-1-r 1 - sploh ni resnična 2 3 i i 4 5 - zelo resnična ne vem, b.o. Ne glede na to, ali se čutite vernega ali ne, kako močno vas zanima duhovno, sveto, nadnaravno? (Q34) SJM081 V127 1 - zelo me zanima 16,4 2 - do neke mere me zanima 47,7 3 - le malo me zanima 19,9 4 - sploh me ne zanima 14,6 8 - ne vem 0,9 9 - b.o. 0,4 EVS 2008: KAKO MOČNO VAS ZANIMA DUHOVNO, SVETO, NADNARAVNO? (v127) CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 19,9 ■ zelo me zanima □ do neke mere me zanima □ le malo me zanima □ sploh me ne zanima 47,7 Tu je nekaj trditev o veri, ki jih kdaj pa kdaj slišimo. Povejte, katera od njih je najbližja vašim pogledom? (Q35) SJM081 V128 1 - A Obstaja samo ena prava religija. 10,2 2 - B Obstaja samo ena prava religija, toda tudi druge religije vsebujejo nekaj resnice. 20,6 3 - C Ni ene same prave religije. Vse velike religije vsebujejo nekaj resnice. 43,0 4 - D Nobena izmed velikih religij ne ponuja resnice. 17,6 8 - ne vem 6,7 9 - b.o. 2,1 EVS 2008: KATERA TRDITEV JE NAJBLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v128) Vse velike religije vsebujejo nekaj resnice Obstaja samo ena prava religija, toda tudi druge religije vsebujejo nekaj resnice Nobena izmed velikih religij ne ponuja resnice Obstaja samo ena prava religija Ne vem CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 7.7 POMEN BOGA. Kako pomemben je bog v vašem življenju? Izrazite svoj odgovor na lestvici od 1 do 10, pri čemer 10 pomeni zelo pomemben, 1 pa pomeni, da sploh ni pomemben. (Q36) V129 sploh ni zelo ne pomemben pomemben vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 26,5 4,2 5,8 7,1 16,4 6,4 5,6 6,7 2,3 13,3 5,6 - SJM952 22,3 7,4 6,0 4,8 14,8 6,2 6,4 8,3 7,0 14,6 2,4 - SJM993 24,1 4,7 8,2 4,9 15,2 6,7 7,6 8,3 3,5 14,5 1,4 1,2 SJM053+4 19,8 5,8 4,7 5,2 14,0 8,4 7,0 9,2 5,4 15,9 2,6 2,0 SJM081 21,2 6,4 5,9 4,6 17,1 5,8 8,7 8,6 5,1 14,6 0,7 1,3 KAKO POMEMBEN JE BOG V VAŠEM ŽIVLJENJU? (v129; lestvica od 1 - sploh ni pomemben do 10 - zelo pomemben) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 38,1 ,9 43,6 22,9 22,4 nekje vmes (5, 6) 21,9 | 21 22,8 0 10 20 30 40 50 60 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 IN 2008 ■ 1992 ■ 1995 ■ 1999 12005 □ 2008 Ali menite, da vam vera daje tolažbo in moč, ali ne? (Q37) V130 SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 1 - da 42,9 52,1 44,0 52,9 2 - ne 40,5 39,4 47,5 41,7 8 - ne vem 16,2 8,5 7,1 4,3 9 - b.o. - - 1,4 1,2 da ne ne vem, b.o. ALI VAM VERA DAJE TOLAŽBO IN MOČ? (v130) Primerjava rezultatov od 1992 do 2008 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 □ 2008 7.8 MOLITEV, OBISKOVANJE VERSKIH OBREDOV Ali si vzamete kaj časa za molitev, meditacijo, globoko premišljevanje ali kaj podobnega, ali ne? (Q38) V131 SJM921 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - da 42,7 45,3 47,6 53,8 2 - ne 52,3 52,5 49,0 43,6 8 - ne vem 5,0 1,2 1,9 1,5 9 - b.o. - 1,0 1,4 1,1 ALI SI VZAMETE KAJ ČASA ZA MEDITACIJO, MOLITEV ALI GLOBOKO PREMIŠLJEVANJE? (v131) Primerjava rezultatov od 1992 do 2008 da ne ne vem, b.o. CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1999 12005 □ 2008 Ali molite izven verskih obredov in kako pogosto? Ali bi rekli, da je to (Q39): V132 SJM081 1 - vsak dan 14,3 2 - več kot enkrat tedensko 6,5 3 - enkrat tedensko 5,6 4 - vsaj enkrat mesečno 5,7 5 - nekajkrat letno 7,5 6 - manj pogosto 11,9 7 - nikoli 46,8 8 - ne vem 0,5 9 - b.o. 1,2 EVS 2008: KAKO POGOSTO MOLITE IZVEN VERSKIH OBREDOV? (v132) 70 60 50 40 30 20 10 to to p) II <0 o o M O š s ! N ! M d ! -j u 46,8 vsak dan več kot enkrat enkrat tedensko vsaj enkrat nekajkrat letno manj pogosto tedensko mesečno 0 Dosedanje meritve: Kako pogosto molite izven verskih obredov? Ali bi rekli, da je to: SJM921 SJM993 1 - pogosto 11,9 13,9 2 - včasih 24,8 22,6 3 - komajda kdaj 10,9 9,4 4 - le v časih krize 6,8 9,9 5 - nikoli 43,1 42,7 9 - ne vem 2,4 0,4 0 - b.o. - 1,0 Ali verjamete, da vas predmeti za srečo, kot na primer maskote, talismani, lahko zaščitijo ali vam pomagajo? 1 pomeni zagotovo ne, 10 pa zagotovo da. (Q40) ne V133 zagotovo ne 1 2 3 4 5 6 7 8 zagotovo da 9 10 vem 88 b.o. 99 SJM993 48,5 7,0 6,0 3,6 8,7 3,1 4,1 4,1 1,1 4,5 4,5 5,0 SJM081 46,1 9,6 8,4 4,8 10,5 4,3 4,2 4,2 1,8 4,1 1,8 0,4 ALI VERJAMETE, DA VAS PREDMETI ZA SREČO LAHKO ZAŠČITIJO ALI VAM POMAGAJO? (v133; lestvica od 1 - zagotovo ne do 10 - zagotovo da) Primerjava rezultatov 1999 in 2008 zagotovo ne (1-4) nekje vmes (5, 6) zagotovo da (7-10) ne vem, b.o. n-1-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1999 in 2008 1999 2008 7.9 VERNOST IN POLITIKA Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima izjavama? (Q41) močno ne sploh ne sogla- sogla niti - sogla- sogla- ne šam - šam niti šam šam vem b.o. 1 2 3 4 5 9 0 V134 Politiki, ki ne verjamejo v SJM993 2,4 8,1 14,8 43,0 28,8 2,9 - boga, niso primerni za SJM053+4 3,9 6,1 15,1 36,1 33,3 3,8 1,8 opravljanje javnih služb. SJM081 2,5 7,7 13,5 41,2 31,7 2,6 0,8 V135 Najvišji cerkveni SJM993 33,5 37,7 12,6 9,5 3,8 2,9 dostojanstveniki naj ne SJM053+4 34,3 31,5 12,3 10,5 5,5 4,1 1,6 bi poskušali vplivati na SJM081 31,7 41,0 10,4 9,6 3,6 3,1 0,7 odločitve vlade. ALI SOGLAŠATE ALI NE SOGLAŠATE Z NASLEDNJIMA IZJAVAMA? (Združeni odgovori: "1-močno soglašam" + "2-soglašam" in "4-ne soglašam" + "5-sploh ne soglašam") 1999 2005 2008 1999 2005 2008 1999 2005 1999 2005 100 80 60 40 20 0 20 40 60 80 100 ■ soglašam ne soglašam CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1999, 2005 in 2009 Politiki, ki ne verjamejo v boga, niso primerni za opravljanje javnih služb 71,2 65,8 72,7 Za Slovenijo bi bilo bolje, če bi javne funkcije opravlj več ljudi z močnim verskim prepričanjem 10,5 10 10,2 ■ ■ 13,3 16 13,2 75,8 69,3 Najvišji cerkveni dostojanstveniki naj ne bi poskušali vplivati na odločitve vlade Najvišji cerkveni voditelji naj ne bi poskušali vplivati na volilne odločitve ljudi 8.0 DRUŽINA KOT VREDNOTA 8.1 KAJ JE POTREBNO ZA USPEŠEN ZAKON Tukaj je seznam stvari, za katere nekateri ljudje menijo, da so potrebne za uspešen zakon. Prosim vas, da mi za vsako od njih poveste, ali je po vaši oceni zelo pomembna, precej pomembna, ali ni kaj dosti pomembna za uspešen zakon. (Q42) en odgovor v vsaki vrstici zelo pomembna 1 precej pomembna 2 ni kaj dosti pomem bna 3 ne vem 8 b.o. 9 V136 A. zvestoba SJM921 80,2 27,8 1,8 - - SJM993 80,7 18,1 0,9 0,3 0,0 SJM081 85,2 13,4 1,0 0,2 0,2 V137 B. ustrezen dohodek SJM921 40,3 45,1 14,3 - - SJM993 30,2 50,5 19,1 0,0 0,2 SJM081 33,3 48,0 18,1 0,4 0,2 V138 C. da sta oba iz istega SJM921 24,0 34,7 40,8 - - socialnega okolja SJM993 14,6 35,2 49,6 0,6 0,0 SJM081 15,5 29,9 53,3 1,1 0,2 V139 D. enako versko SJM921 33,8 30,2 35,7 - - prepričanje SJM993 20,0 32,9 45,3 1,6 0,2 SJM081 21,8 26,7 49,6 1,2 0,6 V140 E. dobre stanovanjske SJM921 39,2 48,8 11,8 - - razmere SJM993 30,1 57,3 12,1 0,3 0,2 SJM081 29,5 51,9 17,9 0,5 0,2 V141 F. soglašanje glede SJM921 13,4 23,5 62,8 - - politike SJM993 6,1 18,9 73,0 2,0 0,1 SJM081 5,8 14,3 78,1 1,5 0,4 V142 G. živeti ločeno od SJM921 31,3 32,7 35,7 - - sorodnikov SJM993 29,4 37,2 31,7 1,5 0,2 SJM081 25,8 34,3 38,4 1,2 0,3 V143 H. srečno spolno SJM921 60,6 34,1 5,0 - - razmerje SJM993 63,3 33,4 2,3 0,9 0,1 SJM081 55,3 39,0 4,0 1,0 0,7 V144 I. delitev gospodinjskega SJM921 34,9 45,9 19,2 - - dela SJM993 35,6 45,8 18,1 0,5 0,0 SJM081 38,6 46,1 14,6 0,5 0,3 V145 J. otroci SJM921 72,4 22,9 4,5 - - SJM993 70,9 24,3 4,5 0,4 0,0 SJM081 70,1 23,9 5,1 0,6 0,3 en odgovor v vsaki vrstici zelo pomembna 1 precej pomembna 2 ni kaj dosti pomem bna 3 ne vem 8 b.o. 9 V146 K. pripravljenost pogovarjati se o medsebojnih problemih SJM993 SJM081 80,0 79,8 19,2 19,0 0,8 0,7 0,0 0,3 0,0 0,2 V147 L. imeti čas za prijatelje in hobije SJM081 50,4 41,4 7,5 0,4 0,3 KAKO POMEMBNA JE VSAKA OD NAŠTETIH STVARI ZA USPESEN ZAKON? (v136 - v 147; delež odgovorov "zelo pomembna") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Zvestoba Pogovarjanje o medsebojnih problemih Otroci Srečno spolno razmerje Čas za prijatelje, hobije Ustrezen dohodek Dobre stanovanjske razmere Delitev gospodinjskega dela Enako versko prepričanje Živeti ločeno od sorodnikov Isto socialno okolje Soglašanje glede politike 33,3 38,6 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999 in 2008 □ 1992 11999 12008 8.2 POGLEDI NA VLOGO OČETA (MOŠKEGA) IN MATERE (ŽENSKE) V DRUŽINI, NA ZAKON... Če nekdo reče, da otrok potrebuje dom tako z očetom kot tudi z materjo, da bo srečno odrasel, ali vi s tem soglašate ali ne soglašate? (Q43) V148 SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - soglašam 92,2 92,0 87,0 84,2 85,7 2 - ne soglašam 6,0 7,1 11,8 13,0 12,5 8 - ne vem 1,8 0,9 1,2 2,2 1,2 9 - b. o. - - 0,0 0,6 0,7 ALI SOGLAŠATE S TRDITVIJO "OTROK POTREBUJE DOM TAKO Z OČETOM KOT TUDI Z MATERJO, DA BO SREČNO ODRASEL"? (v148) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 soglašam 12,5 13 ne soglašam | 11,8 -1-1-1-r~ 0 10 20 30 40 92 92,2 -1-1-1-1-1- 50 60 70 80 90 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 12005 □ 2008 Ali mislite, da ženska za izpolnitev svojega življenja mora imeti otroke, ali to ni nujno? (Q44) V149 SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 1 - potrebuje otroke 54,3 49,1 36,5 33,7 2 - ni nujno 39,7 46,9 59,5 63,1 8 - ne vem 6,0 4,0 3,7 3,0 9 - b.o. - - 0,3 0,2 ALI ŽENSKA ZA IZPOLNITEV SVOJEGA ŽIVLJENJA POTREBUJE OTROKE? (v149) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 ni nujno potrebuje otroke 63,1 59,5 46,9 39,7 33,7 36,5 49,1 ii 54,3 0 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 □ 2008 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo: »Zakon je zastarela instutucija«? (Q45) V150 SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - soglašam 15,3 23,2 25,4 20,3 23,7 2 - ne soglašam 71,4 70,0 67,5 68,5 71,0 8 - ne vem 13,3 6,8 6,7 10,6 5,1 9 - b. o. - - 0,4 0,6 0,3 ne soglašam soglašam ALI SOGLAŠATE S TRDITVIJO, DA JE ZAKON ZASTARELA INSTITUCIJA? (v150) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 71 68,5 67,5 70 71,4 23,7 20,3 25,4 23,2 -1-1-1-r~ 0 10 20 30 40 —i-1-1-1-1- 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 12005 02008 Če bi ženska sama rada imela otroka*, ob tem pa si ne želi stalnega odnosa z moškim, ali vi to odobravate, ali ne odobravate? (Q46) V151 SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 1 - odobravam 55,7 66,5 54,3 44,6 59,1 2 - ne odobravam 22,4 21,8 19,3 31,3 31,9 3 - odvisno 14,9 9,3 23,8 20,0 7,0 8 - ne vem 7,0 2,5 2,5 3,9 1,8 9 - b. o. - - 0,2 0,3 0,2 *v prejšnjih raziskavah je bilo še dodano »kot samohranilka« ČE BI ŽENSKA SAMA RADA IMELA OTROKA, OB TEM PA SI NE ŽELI STALNEGA ODNOSA Z MOŠKIM, ALI TO ODOBRAVATE, ALI NE? (v150) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 59,1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 ■ 1992 ■ 1995 ■ 1999 12005 □ 2008 Kaj mislite o naslednjih trditvah? Ali z njimi soglašate ali ne soglašate? (Q47) en odgovor v vsaki vrstici močno sogla- niti - ne sploh ne b.o. sogla- šam niti sogla- ne vem šam 3 šam sogla- 1 2 4 šam 5 8 9 V152 Moški mora imeti otroke, da SJM993 8,1 28,2 29,5 26,0 5,3 2,8 0,1 bo njegovo življenje SJM081 6,3 31,3 23,9 31,0 5,5 1,8 0,2 izpolnjeno. V153 Le v zakonu ali trajni SJM993 29,8 51,8 10,9 5,5 1,3 0,7 - partnerski zvezi smo lahko SJM081 8,4 30,4 18,1 35,3 7,0 0,7 0,2 srečni. V154 Homoseksualni pari bi morali SJM081 2,3 15,3 12,7 36,8 29,7 3,1 0,3 imeti možnost posvojiti otroka. V155 Povsem v redu je, če par živi SJM081 18,2 53,4 12,5 11,7 3,0 0,8 0,4 skupaj, ne da bi se poročil. V156 Dolžnost do družbe je imeti SJM081 6,1 25,3 18,7 37,9 10,5 1,2 0,2 otroke. V157 Ljudje se morajo sami odločiti SJM081 49,8 48,2 1,0 0,3 0,1 0,4 0,2 o tem, ali naj imajo otroke ali n Q V158 ne. Kadar je eden od staršev SJM081 22,2 55,6 11,6 8,6 1,3 0,5 0,2 hudo bolan ali onemogel, je predvsem dolžnost odraslih otrok, da zanj skrbijo. V KOLIKŠNI MERI SOGLAŠATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (seštevek odgovorov: "1-močno soglašam"+"2-soglašam" in "4-ne soglašam"+"5-sploh ne soglašam") 1999 2008 2008 2008 2008 2008 2008 Moški mora imeti otroke, da bo njegovo življenje izpolnjeno. Homoseksualni pari bi morali imeti možnost posvoj iti otroka. Dolžnost do družbe je imeti otroke. Pov sem v redu je, če par živi skupaj, ne da bi se poročil. Ljudej se morajo sami odločiti o tem, ali naj imajo otroke ali ne. Kadar j e eden od staršev hudo bolan ali onemogel, je predvsem dolžnost odraslih otrok, da zanj skrbijo. 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 2008 ■ soglašam "ne soglašam 98 Danes se veliko govori o spremenjenih vlogah moškega in ženske. Prosim vas, da mi za vsako od naslednjih trditev poveste, v kolikšni meri z njo soglašate. Ali močno soglašate, soglašate, ne soglašate ali sploh ne soglašate? (Q48) en odgovor v vsaki vrstici močno sogla- ne sploh ne b.o. sogla- šam sogla- ne vem šam šam sogla- šam 1 2 3 4 8 9 V159 Zaposlena mati lahko ustvari do SJM921 27,2 44,3 24,2 1,1 3,3 svojih otrok prav tako topel in SJM952 25,4 49,8 19,4 3,5 1,9 varen odnos kot nezaposlena SJM993 32,8 47,7 14,6 2,5 2,4 mati. SJM081 33,7 52,7 11,4 1,0 1,1 0,2 V160 Predšolski* otrok bo verjetno SJM921 15,1 47,7 30,2 1,2 5,8 trpel, če je mati zaposlena. SJM993 9,7 35,5 42,9 9,0 2,8 SJM081 5,1 30,8 53,2 9,2 1,5 0,2 V161 Je že v redu, če je ženska SJM921 20,8 49,3 19,8 1,7 8,4 zaposlena, toda tisto, kar si SJM993 18,3 43,2 26,2 7,3 5,0 ženske najbolj želijo, so dom in SJM081 12,2 49,3 28,0 5,6 4,7 0,3 otroci. V162 Za žensko je prav tako kot če SJM921 14,5 40,1 30,0 2,6 12,8 izpolnjujoče, če je gospodinja, SJM952 18,2 46,7 26,4 4,7 4,0 dela za plačilo. SJM993 14,6 35,9 33,6 9,2 6,7 SJM081 9,7 47,3 33,1 5,3 4,4 0,2 V163 Biti zaposlena je za žensko SJM921 20,9 44,4 22,9 0,8 11,0 najboljši način, da doseže SJM993 28,2 49,0 17,7 2,3 2,8 neodvisnost. SJM081 19,7 54,5 19,5 1,5 4,2 0,7 V164 Mož in žena morata oba SJM921 45,9 45,1 6,3 0,2 2,5 prispevati k dohodku SJM952 50,9 41,7 6,0 0,6 0,9 gospodinjstva. SJM993 44,4 46,0 7,9 1,1 0,7 SJM081 32,5 57,0 9,2 0,4 0,6 0,4 V165 Na splošno lahko očetje prav SJM993 30,4 53,5 13,6 1,4 1,1 tako dobro skrbijo za otroke kot SJM081 25,1 64,2 9,0 0,4 0,9 0,4 matere. V166 Moški bi morali v enaki meri kot SJM081 30,8 65,4 2,6 0,2 0,8 0,3 ženske skrbeti za dom in otroke. * v prejšnjih raziskavah je bil "šolski" otrok ** v prejšnjih raziskavah je bilo "ne vem" in "b.o." združeno V KOLIKŠNI MERI SOGLASATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (seštevek odgovorov: "1-močno soglašam"+"2-soglašam" in "3-ne soglašam"+"4-sploh ne soglašal 1992 ■ 71,5 25,3 1995 M 75,2 22,9 1999 80,5 17« 2008 ■ 86,4 12,4 ■ 1992 ■ 70,1 21.5 H 1999 | 61,5 I 33,5 2008 61,5 1 33,6 1992 54,6 32,6 1995 ■ 64,9 I 31,1 I 1999 ■ 50,5 42,8 2008 r 57 38,4 Zaposlena mati lahko ustvari do svoj ih otrok prav tako topel in v aren odnos kot nezaposlena. 1992 62,8 31,4 1999 Predšolski otrok bo ■ 45,2 51,9 2008 verjetno trpel, če je mati 35,9 62,4 1 zaposlena. Je že v redu, če je ženska zaposlena, toda tisto, kar si ženske najbolj želijo , so dom in otroci. Za žensko je prav tako izpolnjujoče, če je gospodinj a, kot če dela za plačilo. 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1992 - 2008 ■ soglašam ■ ne soglašam V KOLIKŠNI MERI SOGLAŠATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (seštevek odgovorov: "1-močno soglašam"+"2-soglašam" in "3-ne soglašam"+"4-sploh ne soglašal 1992 65,3 23,7 1999 | 77,2 20 2008 I 74,2 21 S 1992 91 1995 1999 2008 1999 2008 i r Biti zaposlena je za žensko naj bolj ši način, da doseže neodvisnost. Mož in žena morata oba prispevati k dohodku gospodinjstva. Na splošno lahko očetj e prav tako dobro skrbij o za otroke kot matere. Moški bi morali v enaki meri kot ženske skrbeti za dom in otroke. 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1992 - 2008 ■soglaš am ne s oglašam 8.3 RAZMERJA MED STARŠI IN OTROCI S katero od obeh navedenih trditev bolj soglašate? (Q49) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V167 1 -A Ne glede na to, kakšne dobre in slabe lastnosti imajo naši starši, vedno jih moramo ljubiti in spoštovati. 76,9 84,7 74,3 77,5 2 - B Ni naša dolžnost, da spoštujemo in ljubimo starše, ki si s svojim ravnanjem in svojimi stališči tega ne zaslužijo. 16,8 13,5 20,7 19,7 8 - ne vem 6,3 1,8 4,8 2,1 9 - b.o. - - 0,3 0,7 S KATERO OD OBEH TRDITEV BOLJ SOGLAŠATE? (v167) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Ne glede na to, kakšne dobre in slabe lastnosti imajo naši starši, vedno jih moramo ljubiti in spoštovati Ni naša dolžnost, da spoštujemo in ljubimo starše, ki si s svojim ravnanjem in svojimi stališči tega ne zaslužijo Ne vem, b.o. CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 □ 2008 Katera od naslednjih trditev najbolj odraža vaš pogled na odgovornost staršev do otrok? (Q50) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V168 1 - A Dolžnost staršev je, da naredijo za svoje otroke največ, kar je mogoče, pa čeprav na račun lastnega odrekanja. 68,1 79,5 73,0 78,6 2 - B Starši imajo svoje življenje in od njih ne moremo zahtevati, da bi se žrtvovali za dobro svojih otrok. 13,4 13,6 12,0 15,7 3 - ne eno, ne drugo 13,3 5,7 13,9 4,5 8 - ne vem 5,1 1,2 1,1 0,6 9 - b.o. - - - 0,5 KATERA TRDITEV ODRAŽA VAŠ POGLED NA ODGOVORNOST STARŠEV DO OTROK? (v168) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Dolžnost staršev je, da naredijo za svoje otroke največ, kar je mogoče, pa čeprav na račun lastnega odrekanja Starši imajo svoje življenje in od njih ne moremo zahtevati, da bi se žrtvovali za dobro svojih otrok Ne eno, ne drugo ....... 78,6 73 79,5 68,1 15,7 12 13,6 13,4 4,5 13,9 |5,7 13,3 i i i i i i i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 □ 2008 Prebral vam bom dve trditvi, vi pa povejte, katera od njiju najbolje opisuje vaš pogled na odgovornost odraslih otrok do staršev. (Q51) SJM081 V169 1 - A Dolžnost odraslih otrok je, da če je treba, svojim staršem nudijo dolgotrajno oskrbo, tudi na račun lastnega ugodja in blagostanja. 55,8 2 - B Odrasli otroci imajo svoje življenje in od njih ne moremo pričakovati, da bi svoje ugodje in blagostanje žrtvovali za starše. 35,7 3 - ne eno, ne drugo 6,6 8 - ne vem 1,3 9 - b.o. 0,6 KATERA TRDITEV ODRAZA VAS POGLED NA ODGOVORNOST STARSEV DO OTROK? (v169) Dolžnost odraslih otrok je, da če je treba, svojim staršem nudijo dolgotrajno oskrbo, tudi na račun lastnega ugodja in blagostanja Odrasli otroci imajo svoje življenje in od njih ne moremo pričakovati, da bi svoje ugodje in blagostanje žrtvovali za starše Ne eno, ne drugo CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 9.0 VZGOJNE VREDNOTE Na kartici so navedene nekatere lastnosti, ki si jih otroci lahko pridobijo doma od staršev. Katere od njih so po vaši oceni posebno pomembne? Prosim, izberite jih največ pet. (Q52) Navedite vse ustrezne! izbere ne izbere ne vem b.o. V170 A lepo vedenje 72,5 16,3 0,2 11,1 V171 B samostojnost 63,5 25,1 0,3 11,1 V172 C trdo delo 28,7 59,7 0,3 11,3 V173 D občutek za odgovornost 46,5 24,2 0,3 11,1 V174 E domišljija 5,6 82,7 0,5 11,2 V175 F strpnost in spoštovanje do drugih 63,7 24,8 0,4 11,1 V176 G varčnost 29,2 59,3 0,2 11,3 V177 H odločnost, vztrajnost 40,6 47,9 0,3 11,2 V178 I vernost 12,7 75,7 0,3 11,3 V179 J nesebičnost 27,3 60,8 0,4 11,4 V180 K ubogljivost 19,3 69,0 0,2 11,4 V181 L nič od navedenega 1,5 97,8 0,0 0,7 EVS 2008: POMEMBNE LASTNOSTI, KI JIH OTROCI LAHKO PRIDOBIJO DOMA OD STARŠEV (v170 - v181; % izbranih) lepo vedenje strpnost in spoštovanje do drugih samostojnost občutek za odgovornost odločnost, vztrajnost varčnost trdo delo nesebičnost ubogljivost vernost domišljija 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 Dosedanje meritve: SJM921 SJM952 SJM993 SJM053+4 V12 samostojnost 32,6 71,5 70,3 83,2 V13 trdo delo 32,0 33,3 29,2 33,8 V14 občutek za odgovornost 71,3 70,8 76,0 73,9 V15 domišljija 9,8 8,2 12,4 16,3 V16 strpnost in spoštovanje do drugih 74,5 72,2 70,1 75,0 V17 varčnost 57,7 39,8 35,4 40,4 V18 odločnost, vztrajnost 42,0 48,8 53,9 63,2 V19 vernost 21,2 19,3 18,0 16,3 V20 nesebičnost 33,1 29,5 37,6 38,0 V21 ubogljivost 39,8 28,4 25,1 31,3 POMEMBNE LASTNOSTI, KI JIH OTROCI LAHKO PRIDOBIJO DOMA OD STARŠEV (v170 - v181) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 strpnost, spoštovanje samostojnost občutek za odgovornost odločnost, vztrajnost varčnost trdo delo nesebičnost ubogljivost vernost domišljija 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 □ 1992 □ 1995 □ 1999 □ 2005 □ 2008 0 10.0 POGLEDI NA SPLAV Ali odobravate ali ne odobravate splav v naslednjih okoliščinah? (Q53) En odgovor v vsaki vrstici odobravam ne odobravam ne vem b.o. V184 kadar ženska ni poročena SJM921 43,2 45,0 - - SJM993 62,1 27,3 8,7 1,8 SJM081 62,5 29,5 7,1 0,9 V185 kadar poročen par ne želi SJM921 69,5 29,3 - - več imeti otrok SJM993 68,6 22,6 7,5 1,4 SJM081 67,4 26,5 5,3 0,8 ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE SPLAV V NASLEDNJIH OKOLIŠČINAH? 1992 1999 2008 1992 1999 2008 Kadar ženska ni poročena. Kadar poročen par želi več imeti otrok. ne 100 80 60 40 20 20 40 60 80 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1992,1999 in 2008 odobravam ne odobravam 11.0 ODNOS DO POLITIKE, POLITIČNA OPREDELJEVANJA IN MOŽNE OBLIKE POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA 11.1 ZANIMANJE ZA POLITIKO Kako pogosto spremljate politiko preko poročil na televiziji, po radiu ali v dnevnih časopisih? (Q81) SJM993 SJM081 V281 1 - vsak dan 43,4 42,8 2 - večkrat na teden 19,7 20,5 3 - enkrat ali dvakrat na teden 15,5 13,5 4 - manj pogosto 15,9 16,9 5 - nikoli 5,1 5,9 8 - ne vem 0,3 0,3 9 - b.o. 0,1 0,2 70 60504030 20 10 -I 0 KAKO POGOSTO SPREMLJATE POLITIKO PREKO POROČIL NA TELEVIZIJI, PO RADIU ALI V DNEVNIH ČASOPISIH? (v281) Primerjava rezultatov 1999 in 2008 vsak dan večkrat na teden enkrat ali dvakrat na manj pogosto teden ■ 1999 12008 V kolikšni meri vas zanima politika? (Q54) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V186 1 - zelo me zanima 10,4 4,8 5,1 5,7 2 - do neke mere me zanima 46,8 39,0 37,0 38,4 3 - le malo 24,9 33,4 33,4 31,9 4 - sploh me ne zanima 17,4 22,7 24,5 23,7 8 - ne vem 0,5 0,2 - 0,1 9 - b.o. - - 0,1 0,2 EVS 2008: V KOLIKŠNI MERI VAS ZANIMA POLITIKA? (v186; CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) 5,7 23,7 38,4 zelo me zanima do neke mere me zanima ■ le malo □ sploh me ne zanima_ 31,9 V KOLIKŠNI MERI VAS ZANIMA POLITIKA? (v186; združeni odgovori: "zelo me zanima" + "do neke mere me zanima" in "le malo" + "sploh me ne zanima") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 100 80 60 40 20 1992 1995 1999 2002 2004 2005/3 2008 zelo+do neke mere le malo+sploh ne Prebral vam bom nekaj trditev, vi pa povejte, ali držijo za vaše starše v obdobju, ko ste bili vi stari približno 14 let? (Q132) Anketar: (če je živel samo z očetom (Q126 = 2) ne sprašuj V360, V361, V362) _(če je živel samo z mamo (Q126 = 3) ne sprašuj V364, V365, V366) en odgovor v vsaki vrstici da do neke mere le nekoliko ne se ne nanaša ne vem b.o. V360 Mama je rada brala knjige. 34,3 18,8 9,6 28,7 5,8 1,2 1,7 Z mamo sva se doma V361 pogovarjala/i o politiki. 3,4 6,3 8,7 74,0 5,8 0,4 1,4 Mama je rada spremljala V362 poročila, novice. 34,9 21,4 9,7 25,3 5,8 1,3 1,7 Starši so imeli finančne V363 težave. 22,8 25,4 11,1 35,9 3,1 1,0 0,7 V364 Oče je rad bral knjige. 20,4 11,7 8,6 42,5 14,6 0,7 1,5 Z očetom sva se doma V365 pogovarjala o politiki. 8,1 10,2 10,8 54,5 14,6 0,4 1,5 Oče je rad spremljal poročila, V366 novice. 51,3 15,7 6,2 10,4 14,6 0,2 1,6 Če se je pri hiši pokvarila kakšna večja stvar ali naprava so jo starši le s težavo V367 nadomestili. 31,8 18,6 9,2 32,2 3,1 1,5 3,5 ALI DRŽIJO ALI NE DRŽIJO NAŠTETE TRDITVE ZA VASE STARŠE, KO STE BILI STARI 14 LET? (seštevek odgovorov: "1-da"+"2-do neke mere" in "3-le nekoMko"+"4-ne") Z mamo sva se doma pogovarjala/i o politiki Mama j e rada spremlj ala poročila, novice Starši so imeli finančne težave Oče je rad bral knjige 32,1 51,1 Z očetom sva se doma pogovarjala o politiki 18,3 65,3 Oče je rad spremljal poročila, novice Če se je v hiši pokvarila kakšna večja stvar ali naprava, so jo starši le s težavo nadomestili 100 80 60 40 20 20 40 60 100 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 2008 ■ da ne Kadar se dobite s svojimi prijatelji, ali razpravljate o politiki pogosto, le včasih ali nikoli? (Q2) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V7 1 - pogosto 22,0 9,1 7,8 6,7 2 - včasih 59,6 66,2 64,2 58,4 3 - nikoli 18,0 24,7 27,7 34,7 8 - ne vem 0,4 - 0,2 0,2 9 - b.o. - - 0,1 0,1 KADAR SE DOBITE S SVOJIMI PRIJATELJI, KAKO POGOSTO RAZPRAVLJATE O POLITIKI? (v7) Primerjava rezultatov od 1992 - 2008 10 0] 0] 80 70 60 50 40 30 20 10 0 pogosto včasih nikoli i a 1992 ■ 1995 ■ 1999 □2008 11.2 »PROTESTNI POTENCIALI« Navedenih je nekaj oblik političnega udejstvovanja. Za vsako od njih mi prosim povejte, ali ste vi sami že kdaj sodelovali pri tem, ali bi bili morda pripravljeni sodelovati, ali pa pri tem ne bi v nobenem primeru sodelovali? (Q55) to sem že delal 1 morda bi 2 nikoli ne bi 3 ne vem 8 b.o. 9 V187 podpisati peticijo SJM921 22,2 27,1 31,1 19,5 - SJM952 17,6 44,6 31,5 6,3 - SJM993 30,7 41,3 22,8 4,0 1,3 SJM053+4 29,3 33,7 32,1 4,1 0,8 SJM081 32,2 36,8 26,9 3,4 0,7 V188 pridružiti se bojkotu SJM921 6,4 37,0 36,8 19,8 - SJM952 5,3 46,0 32,4 6,4 - SJM993 7,7 50,6 35,2 5,3 1,3 SJM053+4 5,9 42,0 45,4 5,7 1,0 SJM081 6,8 44,1 43,6 4,8 0,7 V189 udeležiti se zakonitih SJM921 8,5 42,2 33,5 15,7 demonstracij SJM952 8,7 49,8 36,2 5,3 - SJM993 9,2 54,7 30,2 4,7 1,2 SJM053+4 12,0 47,0 36,5 3,8 0,8 SJM081 12,2 48,7 35,6 2,9 0,6 V190 sodelovati pri neuradnih SJM081 3,3 28,1 64,6 3,4 0,6 (nenapovedanih) stavkah V191 zasesti poslopja ali tovarne SJM081 0,8 15,2 79,7 3,7 0,7 EVS 2008: PRI KATERIH OBLIKAH POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA STE ZE SODELOVALI, PRI KATERIH BI BILI MORDA PRIPRAVLJENI OZ. PRI KATERIH NE BI NIKOLI? (v187 - v191) zasedel poslopja ali tovarne sodeloval pri neuradnih (nenapovedanih) stavkah udeležil se zakonitih demonstracij pridružil se bojkotu podpisal peticijo 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 I to sem že delal ■ morda bi □ nikoli ne bi PRI KATERIH OBLIKAH POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA STE ZE SODELOVALI OZ. PRI KATERIH BI BILI MORDA PRIPRAVLJENI? (V187 - V191) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 90 80 70 60 50 403020100 41,3 36,8 33,7 1992 1995 1999 2005 2008 podpisal peticijo i n 50,6 37 46 42 44,1 42,2 29,3 32,2 ^^ | 5,3 | | 5,9 | 1992 1995 1999 2005 2008 pridružil se bojkotu I I I I 8,7 | 9,2 J 12 |122 1992 1995 1999 2005 2008 udeležil se zakonitih demonstracij I to sem že delal ■ morda bi 11.3 VREDNOTENJE SVODOBE IN ENAKOSTI Katera od dveh naslednjih trditev je bliže vašemu mnenju? (Q56) SJM921 SJM993 SJM081 V192 1 - A Pomembni sta tako svoboda kot enakost. Toda če bi moral izbrati eno ali drugo, bi ocenil, da je osebna svoboda pomembnejša, to je, da lahko 34,9 43,5 živiš v svobodi in se razvijaš brez ovir. 56,4 2 - B Gotovo sta pomembni tako svoboda kot enakost. Toda če bi moral izbrati eno ali drugo, bi ocenil, da je enakost pomembnejša, to je, da nihče ni zapostavljen in da razlike med socialnimi razredi 39,8 42,5 niso prevelike. 38,7 3 - ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo 8,5 7,8 2,1 8 - ne vem 16,6 5,2 2,3 9 - b.o. - 1,0 0,4 POMEMBNI STA TAKO SVOBODA KOT ENAKOST, TODA CE BI MORALI IZBRATI, BI REKLI... (v192) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 osebna svoboda je pomembnejša od enakosti enakost je pomembnejša od osebne svobode ne soglašam ne z eno, ne z drugo trditvijo ne vem, b.o. 0 10 20 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999, in 2008 30 40 50 70 1992 ■ 1999 □ 2008 11.4 LEVO/DESNO SAMOOPREDELJEVANJE V politiki ljudje govorijo o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 1 do 10, kjer pomeni 1 levico in 10 desnico? (Q57) V193 LEVICA 1 2 3 4 5 6 7 8 DESNICA 9 10 ne vem 88 b.o. 99 SJM911 3,5 2,5 6,6 7,1 24,8 8,0 3,8 5,0 1,0 1,6 36,2 - SJM921 1,5 1,8 4,8 6,3 31,8 8,4 3,3 3,2 0,6 1,6 37,1 - SJM922 1,7 1,2 6,2 5,1 23,4 8,1 3,5 3,4 0,9 0,9 46,8 - SJM931 1,6 1,7 5,5 5,9 24,7 10,3 4,0 5,2 1,4 1,6 38,1 - SJM941 0,6 1,3 3,9 4,0 23,6 10,3 3,1 3,5 1,0 1,8 47,1 - SJM951 2,3 3,2 7,2 6,7 32,0 10,7 3,3 4,4 2,0 2,0 26,3 - SJM952 2,6 1,7 5,1 5,9 33,5 14,0 5,2 3,3 0,6 2,0 26,2 - SJM993 4,0 2,0 6,9 4,9 37,0 7,2 3,8 3,1 1,1 2,3 20,2 7,8 SJM053+4 4,2 2,8 5,3 4,9 23,8 6,8 3,9 5,1 1,9 4,1 23,5 13,6 SJM081 5,1 2,5 6,6 6,2 34,9 5,8 4,5 3,9 1,3 3,2 19,2 7,0 70 60504030 20 10 SAMOUVRSTITEV NA LESTVICI LEVO - DESNO (v193; lestvica od 1 - levica do 10 - desnica) Primerjava rezultatov 1991 - 2008 1992 1995 1999 2005 2008 levica (1 do 4) sredina (5, 6) desnica (7 do 10) ne vem, b.o. 0 SAMOUVRSTITEV NA LESTVICI LEVO - DESNO (v193; lestvica od 1 - levica do 10 - desnica; delež odgovorov od 1-4 in od 7-10) Primerjava rezultatov 1991 - 2008 levica (1 do 4) ^desnica (7 do 10) 12.0 SOCIALNA VLOGA DRŽAVE IN ODGOVORNOST POSAMEZNIKA Na kartici je nekaj trditev v parih. Prosim vas, da ocenite, katera izmed obeh trditev je bliže vašim pogledom. 1 pomeni, da popolnoma soglašate s trditvijo na levi strani, 10 pa pomeni, da popolnoma soglašate s trditvijo na desni. Ce pa je vaše mnenje nekje vmes, lahko izberete katerokoli vmesno številko. (Q58) V194 Vsak posameznik bi moral več odgovornosti sam zase prevzeti Država bi morala sprejeti več odgovornosti za to, da je vsakdo preskrbljen ne vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 10,1 6,8 8,6 6,0 15,7 4,3 6,9 10,2 7,3 16,1 7,8 - SJM952 5,4 2,7 7,7 8,2 5,7 17,2 8,6 10,9 12,4 20,4 0,9 - SJM993 5,6 2,6 8,5 5,4 7,4 19,9 11,7 10,2 8,2 19,6 0,7 0,3 SJM05 3+4 4,7 3,7 9,2 8,9 6,9 15,4 8,2 12,2 8,8 19,2 1,7 1,1 SJM081 13,0 7,8 11,7 7,4 17,7 7,8 9,2 9,8 4,8 10,0 0,7 0,2 KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v194; lestvica od 1do 10) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Država bi morala sprejeti več odgovornosti za to, da je vsakdo preskrbljen (1 - 4) nekje vmes (5, 6) Vsak posameznik bi moral sprejeti več odgovornosti sam zase (7 - 10) t-r 0 10 20 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 □ 2008 V195 Nezaposleni ljudje bi morali sprejeti Nezaposleni ljudje bi morali vsako delo, ali pa bi izgubili podporo imeti pravico, da odklonijo delo, ne za nezaposlene. ki ga ne želijo. vem b.o. 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 39,3 11,8 9,3 7,1 11,7 3,6 3,9 2,6 1,4 2,7 6,7 - SJM993 33,5 10,3 11,7 8,3 13,3 5,8 5,0 3,7 1,7 5,2 1,1 0,5 SJM081 27,9 12,6 14,4 8,9 13,4 5,6 4,8 5,9 2,2 3,2 1,0 0,2 KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v195; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Nezaposleni bi morali sprejeti vsako delo, ali pa bi izgubili podporo za nezaposlene (1-4) nekje vmes (5, 6) Nezaposleni bi morali imeti pravico, da odklonijo delo, ki ga ne želijo (7-10) 19 19,1 1-1-r~ 0 10 20 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1999 in 2008 30 40 i 50 1992 11999 1112008 60 70 80 V196 Tekmovanje je koristno. Tekmovanje je škodljivo. Odkrije Spodbuja ljudi, da trdo tisto, kar je v ne delajo in razvijajo nove ideje ljudeh najslabše. vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 30,0 11,9 14,3 7,4 14,3 2,7 1,7 2,1 1,6 2,1 11,7 - SJM952 24,7 14,8 17,9 10,6 17,0 3,0 2,1 2,6 1,2 2,7 3,4 - SJM993 28,8 16,5 16,5 8,9 14,6 2,8 2,4 3,1 1,7 2,3 2,1 0,3 SJM053+4 19,7 11,6 17,2 12,1 19,9 3,8 3,7 2,8 1,8 3,2 3,3 1,2 SJM081 19,6 11,6 16,5 12,0 19,3 5,2 3,7 4,5 2,1 3,2 2,2 0,1 KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v196; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Tekmovanje je koristno. Spodbuja ljudi, da delajo in razvijajo nove ideje (1 - 4) nekje vmes (5, 6) Tekmovanje je škodljivo. Odkrije tisto, kar je v ljudeh najslabše (7 -10) 0 10 20 30 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 40 50 59,7 60,6 70,7 68 63,6 24,5 23,7 17,4 20 17 13,5 11,5 9,5 8,6 7,5 i i i 60 70 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 □ 2008 80 V197 Država bi morala dati Država bi morala podjetja ne podjetjem več svobode. strožje nadzorovati. vem b.o. 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM993 12,7 8,2 9,8 5,8 14,6 5,2 5,3 10,5 5,9 16,1 5,0 1,0 SJM081 11,9 7,5 8,8 9,4 17,3 5,6 7,4 10,3 6,4 10,5 4,5 0,3 KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIZJE VAŠIM POGLEDOM? (v197; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1999 in 2008 Država bi morala dati podjetjem več svobode (1 - 4) nekje vmes (5, 6) Država bi morala podjetja strožje nadzorovati (7 - 10) 0 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1999 in 2008 1999 12008 12.1 VEČ ENAKOSTI - VEČ RAZLIK Potrebne so večje razlike V198 Dohodki bi morali v dohodkih, ker to vzpodbudi ne biti bolj enaki. ljudi k večji prizadevnosti.* vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 13,2 5,9 6,6 7,1 11,5 5,1 10,6 15,6 6,6 2,4 5,5 - SJM952 19,1 8,2 12,2 9,1 17,1 9,4 9,2 7,2 2,8 4,6 1,1 - SJM993 25,2 10,9 10,8 8,3 16,4 6,4 6,3 6,6 2,9 4,2 1,6 0,5 SJM053+4 16,3 8,8 12,2 9,6 14,9 7,3 8,9 10,0 3,1 5,6 2,0 1,2 SJM081 26,9 12,7 14,9 9,8 13,8 6,4 4,3 5,3 1,7 2,9 1,0 0,3 *v meritvi 1992: Več spodbude bi bilo treba za posameznikovo prizadevnost KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v198; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Dohodki bi morali biti bolj enaki (1 - 4) nekje vmes (5, 6) Potrebne so večje razlike v dohodkih, ker to vzpodbudi ljudi k večji prizadevnosti (7 - 10) 0 10 20 30 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 40 50 60 70 11992 11995 11999 1 2005 □ 2008 80 12.2 DRŽAVNO - PRIVATNO V199 Delež privatne lastnine v podjetjih bi se Delež državne lastnine v ne moral povečati * podjetjih bi se moral povečati.** vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 18,5 8,4 14,6 8,3 16,7 3,6 3,3 3,4 2,8 4,5 15,9 - SJM952 11,3 9,5 12,2 12,2 25,0 5,0 4,3 6,1 2,2 5,5 6,8 - SJM053+4 10,2 8,1 10,1 7,6 22,0 6,8 6,1 6,5 2,8 5,3 12,7 1,8 SJM081 11,2 9,2 10,6 9,7 23,1 5,6 5,3 6,2 3,5 6,2 8,8 0,7 KATERA OD OBEH TRDITEV JE BLIŽJE VAŠIM POGLEDOM? (v199; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 40,7 Delež privatne lastnine v podjetjih 36 bi se moral povečati (1 - 4) 45,2 49,8 28,7 nekje vmes (5, 6) 28,8 30 20,3 21,2 Delež državne lastnine v podjetjih 20,7 bi se moral povečati (7 - 10) 18,1 14 i i i i i 0 10 20 30 40 50 60 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,2005 in 2008 ■ 1992 11995 1 2005 □ 2008 13.0 REFORME - REVOLUCIJA 13.1 MATERIALISTIČNA/POSTMATERIALISTIČNA STALIŠČA Spodaj so zapisani trije značilni pogledi na družbo, v kateri živimo. Kateri izmed njih je najbliže vašemu mnenju? (Q59) SJM921 SJM952 SJM993 SJM081 V200 1 - A Z revolucionarno akcijo je treba korenito spremeniti celoten način delovanja naše družbe. 10,6 6,5 6,6 12,7 2 - B Našo družbo je treba postopoma izboljšati z reformami. 54,5 62,7 74,4 72,0 3 - C Našo družbo, tako kot je sedaj, je treba odločno braniti pred vsakršnimi spremembami. 9,2 21,9 10,2 8,7 8 - ne vem 25,6 8,9 7,5 5,6 9 - b.o. - - 1,4 1,0 KATERI POGLED NA DRUŽBO VAM JE NAJBLIŽJI? (v200) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Družbo je treba postopoma izboljšati z reformami Z revolucionarno akcijo je treba korenito spremeniti način delovanja družbe Družbo, tako kot je sedaj, je treba braniti pred vsakršnimi spremembami Ne vem, b.o. CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, in 2008 1992 11995 11999 □ 2008 Navedel vam bom vrsto pojmov v parih, vas pa prosim, da v vsakem paru izberete enega od njih, tistega ki vam je po hitri presoji bliže oz. bolj simpatičen, vas bolj privlači. Četudi ne gre vedno za čista nasprotja med pojmoma ali pa imate do obeh podoben odnos, izberite pojem, ki vam je vendarle nekoliko bližje. Izberite torej med pojmoma ... (S2) en odgovor v vsaki vrstici ne vem b.o. a) 33,3 nenehne spremembe ali trdno zasidrani odnosi 61,6 3,1 2,1 b) 58,9 red in mir ali gibanje in novosti 37,9 1,4 1,8 c) 64,8 veselje do sprememb ali vezanost na tradicijo 30,6 2,8 1,8 d) 75,6 nove ideje ali uveljavljeni pogledi / nazori 20,0 2,5 1,9 e) 54,5 trdna pravila ali improvizacija 40,9 2,9 1,8 f) 50,4 ohranjanje tradicionalnega ali reforme 43,1 4,5 2,0 g) 56,0 presenečenja ali jasne, enoznačne razmere 38,1 4,0 2,0 h) 53,4 umestitev in podreditev ali protest, upor, nasprotovanje 36,1 7,8 2,8 i) 46,5 nove, doslej neznane stvari ali znane stvari 48,7 2,9 2,0 KATERI OD NAVEDENIH POJMOV V PARIH VAM JE BLIŽJE? Trdno zasidrani odnosi Nenehne spremembe Improvizacija Trdna pravila Gibanje in novosti Red in mir Vezanost na tradicijo Veselje do sprememb Uveljavljeni pogledi/nazori Nove ideje 75,6 i-r 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 KATERI OD NAVEDENIH POJMOV V PARIH VAM JE BLIZJE? (s2) Znane stvari Nove, doslej neznane stvari Reforme Ohranjanje tradicionalnega Jasne, enoznačne razmere Presenečenja Protest, upor, nasprotovanje Umestitev in podreditev CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 14.0 DEMOKRACIJA - RED (materialistične/postmaterialistične orientacije) V zadnjem času je dosti govora o razvojnih smernicah države za naslednjih 10 let. Če bi morali izbrati, katero od naštetih stvari bi ocenili kot najbolj pomembno? (Q60) In katera bi bila naslednja najbolj pomembna? (Q61) (en odgovor v vsakem stolpcu) V201 prvi izbor V202 drugi izbor 1 - A. ohranjanje reda v državi SJM921 25,1 19,8 SJM952 44,0 21,3 SJM993 40,8 24,5 SJM053+4 35,8 18,8 SJM081 25,5 19,3 2 - B. dati ljudem več besede pri pomembnih odločitvah SJM921 26,6 24,1 v državi SJM952 32,3 27,3 SJM993 35,5 25,9 SJM053+4 29,9 26,0 SJM081 37,0 22,8 3 - C. borba proti naraščanju cen SJM921 37,2 33,1 SJM952 11,8 25,6 SJM993 11,9 20,1 SJM053+4 17,1 26,7 SJM081 26,5 32,5 4 - D. zaščita svobode govora SJM921 5,7 12,9 SJM952 9,8 21,9 SJM993 9,4 24,5 SJM053+4 13,2 20,8 SJM081 8,6 20,6 8 - ne vem SJM921 5,4 10,1 SJM952 2,0 4,0 SJM993 1,5 3,5 SJM053+4 2,7 4,8 SJM081 1,9 3,6 9 - b.o. SJM993 0,9 1,6 SJM053+4 1,4 2,8 SJM081 0,6 1,2 EVS 2008: ČE RAZMIŠLJATE V OKVIRU RAZVOJNIH SMERNIC DRŽAVE, KATERO OD NAŠTETIH STVARI BI OCENILI KOT NAJBOLJ POMEMBNO IN KATERO KOT DRUGO? (v201 - v202) dati ljudem več besede pri pomembnih odločitvah v državi 37 22,8 borba proti naraščanju cen 26,5 32,5 ohranjanje reda v državi 25,5 19,3 zaščita svobode govora 8,6 20,6 —i-1-1-1-1-1- 10 20 30 40 50 60 70 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 11. IZBOR 2. IZBOR 0 KATERO OD NAŠTETIH STVARI BI OCENILI KOT NAJBOLJ POMEMBNO? (v201 - v202; 1. izbor) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 ohranjanje reda v državi dati ljudem več besede pri pomembnih odločitvah v državi borba proti naraščanju cen zaščita svobode govora CJMMK, Slovensko javno mnenje 1992,1995,1999,2003,2005 in 2008 11992 11995 11999 12003 12005 02008 V bližnji prihodnosti bo morda v našem načinu življenja prišlo do nekaterih sprememb. Prosim vas, da mi za vsako od navedenih sprememb poveste, če bi do nje prišlo, ali bi bilo to po vaši oceni dobro, slabo, ali bi vam bilo vseeno? (Q62) bilo bi dobro 1 bilo bi slabo 2 vseeno mi je 3 ne vem 8 b.o. 9 V203 manj poudarka denarju in SJM081 65,5 19,6 10,7 4,0 0,3 materialnim dobrinam V204 večje spoštovanje oblasti SJM921 65,4 12,8 20,9 _ - SJM952 36,5 16,3 47,3 - - SJM993 40,5 19,8 33,3 5,6 0,9 SJM053+4 34,8 15,3 41,1 7,2 1,5 SJM081 45,4 18,7 28,0 7,3 0,7 EVS 2008: ALI BI PO VASEM MNENJU BILO DOBRO, SLABO ALI PA BI VAM BILO VSEENO, CE BI V NAŠEM NAČINU ŽIVLJENJA PRIŠLO DO NASLEDNJIH SPREMEMB? (v203 - v204) manj poudarka denarju in materialnim dobrinam večje spoštovanje oblasti 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 bilo bi dobro ■ bilo bi slabo ■ vseeno mi je □ ne vem, b.o. 0 2005 1999 1995 ALI BI PO VAŠEM MNENJU BILO DOBRO ALI SLABO, ČE BI PRIŠLO DO VEČJEGA SPOŠTOVANJA OBLASTI? (v203 - v204; lestvica: ""dobro"", ""slabo"" in ""vseeno mi je"") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 1992 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 ■ bilo bi dobro I bilo bi slabo 15.0 ZAUPANJE V INSTITUCIJE IN RAZUMEVANJE DEMOKRACIJE 15.1 ZAUPANJE V TEMELJNE INSTITUCIJE SISTEMA Pred vami je seznam različnih institucij, organizacij. Prosim vas, da mi za vsako posebej poveste, kolikšno je vaše zaupanje vanjo: ali ji zaupate v celoti, zaupate, ne zaupate ali sploh ne zaupate. (Q63) v celoti zaupam* 1 zaupam 2 ne zaupam 3 sploh ne zaupam 4 ne vem 8 b.o. 9 V205 cerkev SJM921 14,2 24,6 38,2 22,8 - - SJM952 11,4 25,6 39,2 22,1 1,7 - SJM993 11,5 23,3 37,2 26,3 1,3 0,4 SJM053+4 9,7 23,7 41,2 22,9 1,5 1,0 SJM081 7,6 40,8 32,3 16,3 2,3 0,7 V206 vojska SJM921 9,4 35,7 34,7 19,9 - - SJM952 9,1 34,4 40,9 13,0 2,6 - SJM993 8,3 32,3 42,7 14,3 2,0 0,4 SJM053+4 5,8 30,2 44,6 15,4 3,3 0,7 SJM081 4,5 61,4 25,2 5,4 3,2 0,4 V207 izobraževalni sistem SJM081 10,1 75,8 10,8 1,7 1,4 0,2 V208 časopisi, radio, TV** SJM081 3,4 57,1 33,6 3,4 2,1 0,4 tisk SJM952 6,5 35,7 45,6 10,2 2,0 - SJM053+4 2,7 24,5 58,1 12,5 1,5 0,6 televizija SJM952 9,4 42,6 39,2 7,0 1,8 - SJM053+4 3,4 30,1 56,9 7,7 1,0 1,0 V209 sindikati SJM921 7,3 19,5 46,6 26,3 - - SJM952 3,7 19,2 46,1 22,0 9,1 - SJM993 6,3 22,2 42,9 19,6 7,4 1,7 SJM053+4 4,4 21,6 48,3 17,1 7,0 1,5 SJM081 2,8 46,3 38,1 6,1 6,3 0,5 V210 policija SJM921 11,1 40,1 37,2 11,1 - - SJM952 9,0 37,3 41,2 10,2 2,3 - SJM993 9,2 40,4 40,6 8,7 0,8 0,3 SJM053+4 4,7 32,4 46,7 13,0 2,1 1,1 SJM081 5,7 60,0 27,4 4,6 1,8 0,4 V211 Državni zbor SJM921 6,6 29,0 48,0 15,9 - - SJM952 3,1 20,5 49,6 22,2 4,7 - SJM993 4,9 19,4 50,8 21,0 3,4 0,6 SJM053+4 1,6 13,8 54,4 24,0 4,8 1,4 SJM081 2,1 41,9 42,5 8,0 4,9 0,6 v celoti zaupam* 1 zaupam 2 ne zaupam 3 sploh ne zaupam 4 ne vem 8 b.o. 9 V212 državna uprava SJM921 6,8 33,1 48,2 11,3 - - *v letu 1992:javne službe SJM952 4,4 22,8 51,4 15,4 6,1 - SJM993 4,2 20,1 52,3 19,4 3,4 0,7 SJM053+4 1,3 14,4 56,0 21,7 5,3 1,4 SJM081 1,8 50,3 36,7 5,9 4,8 0,5 V213 sistem socialne varnosti SJM993 11,0 33,7 43,5 7,5 3,7 0,6 SJM081 2,4 50,7 37,0 6,2 3,4 0,4 V214 Evropska unija SJM921 12,8 32,4 40,4 13,6 - - SJM952 6,4 31,5 41,0 10,8 10,3 - SJM993 6,8 27,0 42,8 15,1 7,8 0,5 SJM053+4 3,3 29,6 47,3 11,3 6,8 1,7 SJM081 4,0 62,6 23,2 4,5 5,1 0,6 V215 NATO SJM993 6,5 27,2 39,6 18,3 8,0 0,5 SJM081 3,3 48,8 33,7 7,9 5,8 0,6 V216 Združeni narodi (OZN) SJM952 7,5 28,4 41,5 14,0 8,6 - SJM993 9,2 35,6 36,0 10,9 7,8 0,5 SJM053+4 4,5 25,1 49,4 11,9 7,5 1,6 SJM081 3,1 55,7 28,0 5,4 7,0 0,7 V217 zdravstveni sistem SJM993 18,0 49,5 26,5 4,6 1,1 0,3 SJM081 5,6 62,2 26,4 4,2 1,4 0,3 V218 pravni sistem SJM921 13,4 37,1 37,3 11,6 - - SJM952 7,2 27,3 45,9 15,7 3,9 - SJM993 10,2 32,3 41,2 13,7 2,2 0,4 SJM053+4 3,6 27,8 46,0 17,9 3,5 1,3 SJM081 2,3 43,1 40,9 9,7 3,7 0,4 V219 velika podjetja SJM921 6,7 25,9 51,3 15,7 - - SJM952 6,3 31,6 43,2 13,1 5,8 - SJM053+4 2,4 25,2 50,0 15,5 5,6 1,4 SJM081 2,4 49,1 38,0 3,3 6,6 0,7 V220 okoljevarstvene SJM952 10,7 42,8 32,3 7,1 7,1 - organizacije SJM053+4 4,6 33,4 46,2 8,7 6,2 1,0 * do 2005 ekološka gibanja SJM081 4,5 67,7 20,9 2,1 4,5 0,3 V221 politične stranke SJM952 2,1 11,0 48,8 34,0 4,1 - SJM053+4 0,8 7,6 55,1 30,2 4,7 1,6 SJM081 0,5 21,4 60,5 12,5 4,3 0,8 V222 vlada SJM952 7,5 32,0 43,6 14,2 2,7 - SJM053+4 2,2 20,7 54,5 18,3 3,2 1,1 SJM081 1,7 37,6 43,5 12,7 3,7 0,8 * lestvica zaupanja dosedanjih meritev: 1 - veliko, 2 - precejšnje, 3 - majhno, 4 - sploh ga ni ** v dosedanjih meritvah tisk in televizijo spraševali ločeno EVS 2008: (NE)ZAUPANJE RAZLIČNIM INSTITUCIJAM IN ORGANIZACIJAM (v205 - v222; povprečje na lestvici: 1 -sploh ne zaupam in 4-v celoti zaupam) izobraževalni sistem 2,96 okoljevarstvene organizacije 2,78 zdravstveni sistem 2,7 Evropska Unija 2,7 policija 1 2,68 vojska 2,67 časopisi, radio, TV 2,62 Združeni narodi (OZN) 1 2,61 velika podjetja 2,55 NAT01 2,51 sistem socialne varnosti 2,51 državna uprava 2,51 sindikati ] 2,49 cerkev 2,41 pravni sistem 2,4 Državni zbor 2,4 vlada 1 2,3 politične stranke 2,1 12 3 4 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 KOLIKŠNO JE VAŠE ZAUPANJE V NASLEDNJE INSTITUCIJE? (v205 - v222; lestvica od 1 do 4; delež odgovorov: 1 - v celoti zaupam in 2 - zaupam) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 izobraževalni sistem 1999 | 2008 | zdravstveni sistem 1995 | 2005 tisk 1 30,1 3,4 1995 | 2005 televizija 2008 časopisi, radio, televizija 1992 | 1995 | 1999 | 2005 | 2008 cerkev ■ v celoti zaupam ■ zaupam KOLIKŠNO JE VAŠE ZAUPANJE V NASLEDNJE INSTITUCIJE? (v205 - v222; lestvica od 1 do 4; delež odgovorov: 1 - v celoti zaupam in 2 - zaupam) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 90 80 -70 -60 50 H 40 30 H 20 10 H 0 v celoti zaupam ■ zaupam 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 KOLIKŠNO JE VAŠE ZAUPANJE V NASLEDNJE INSTITUCIJE? (v205 - v222; lestvica od 1 do 4; delež odgovorov: 1 - v celoti zaupam in 2 - zaupam) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 1992 | 1995 | 2005 velika podjetja 1995 | 2005 | 2008 okoljevarstvene organizacije oa o o M (M a a § iS o I v celoti zaupam ■ zaupam 90 80 H 70 60 -50 -40 30 H 20 10 0 KOLIKŠNO JE VAŠE ZAUPANJE V NASLEDNJE INSTITUCIJE? (v205 - v222; lestvica od 1 do 4; delež odgovorov: 1 - v celoti zaupam in 2 - zaupam) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 29,6 12,8 6,4 6,8 4 1992 1995 1999 2005 2008 Evropska Unija 1995 1999 2005 2008 Združeni narodi 1999 2008 NATO v celoti zaupam ■ zaupam 15.2 ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO Če ocenjujete na splošno, kako ste zadovoljni z razvojem demokracije v Sloveniji? Ali ste... (Q64) V223 SJM993 SJM081 1 - zelo zadovoljni 0,9 1,8 2 - dokaj zadovoljni 42,3 46,1 3 - ne kaj dosti zadovoljni 42,5 43,1 4 - sploh niste zadovoljni 10,1 6,3 8 - ne vem 3.2 2,3 9 - b.o. 0,9 0,4 70 60 50 40 30 H 20 10 0 KAKO STE ZADOVOLJNI Z RAZVOJEM DEMOKRACIJE V SLOVENIJI? (v223) Primerjava rezultatov 1999 in 2008 3 zelo zadovoljni dokaj zadovoljni ne kaj dosti zadovoljni sploh ne zadovoljni ■ 1999 12008 Dosedanje meritve: ne izredno nezadovoljen izredno zadovoljen vem b.o. _00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 SJM022 6,4 4,8 9,5 13,9 11,8 20,0 9,9 10,5 6,8 1,3 0,9 4,2 - SJM042 4,7 3,4 9,2 11,9 12,2 24,8 9,8 10,2 5,7 1,1 1,2 5,8 - SJM053+4 6,4 6,3 6,4 11,9 8,5 27,3 10,0 8,4 4,4 0,9 1,3 7,0 1,4 15.3 OCENE POLITIČNEGA SISTEMA Ljudje imajo različna mnenja o delovanju sedanje politične ureditve v Sloveniji. S spodnjo številčno lestvico ocenite, kako pri nas stvari delujejo. 1 pomeni zelo slabo, 10 pa zelo dobro. (Q65) V224 zelo slabo zelo dobro ne vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM952 6,9 7,2 12,1 15,3 27,7 13,2 8,5 2,8 0,8 1,3 4,2 - SJM993 8,5 7,9 15,2 14,9 25,8 12,3 7,2 3,6 0,3 1,1 2,4 0,8 SJM081 7,4 6,2 13,4 13,3 26,4 13,2 10,4 5,4 1,0 1,5 1,5 0,4 60 50 40- 30- 20- 10- KAKSNO JE VASE MNENJE O DELOVANJU SEDANJE POLITIČNE UREDITVE? (v224; lestvica od 1 do 10) Primerjava rezultatov 1995 - 2008 § iS <0 N 2 iS <0 a Ji zelo slabo deluje (1-4) nekje vmes (5,6) zelo dobro deluje (6-10) 1995 11999 □ 2008 0 15.4 PARLAMENTARIZEM - AVTORITARNA OBLAST Pred vami je opis več možnih načinov vodenja države. Prosim vas, da ocenite, kako dober ali slab se vam zdi vsak izmed njih za vodenje naše države: zelo dober, precej dober, precej slab ali zelo slab način vodenja naše države? (Q66) zelo precej precej zelo ne dober dober slab slab vem b.o. 1 2 3 4 8 9 V225 Imeti močnega voditelja, ki SJM952 8,1 15,5 32,4 38,9 5,2 odloča brez parlamenta in SJM993 7,4 15,5 29,7 43,2 3,6 0,6 volitev. SJM053+4 5,2 12,9 28,4 45,3 6,6 1,5 SJM081 6,4 18,7 35,9 34,8 4,0 0,3 V226 Da o tem, kaj je najbolje SJM952 22,9 51,0 14,5 4,3 7,4 za državo, odločajo SJM993 24,8 51,6 13,1 4,3 5,6 0,7 strokovnjaki in ne vlada. SJM053+4 22,9 48,3 14,6 4,4 8,5 1,4 SJM081 21,7 54,4 15,3 2,1 5,9 0,6 V227 Da državo vodi vojska. SJM952 1,6 4,5 17,3 72,1 4,6 - SJM993 1,0 3,5 17,8 74,1 3,4 0,3 SJM053+4 1,1 3,1 18,1 70,0 6,5 1,3 SJM081 0,6 3,6 26,6 66,5 2,5 0,2 V228 Da imamo demokratičen SJM952 38,7 41,8 9,7 3,0 6,8 politični sistem. SJM993 38,4 44,4 7,4 2,4 6,5 1,0 SJM053+4 41,7 36,1 8,3 3,1 9,3 1,6 SJM081 31,3 51,3 9,6 2,1 5,4 0,3 OCENA MOŽNIH NAČINOV VODENJA NAŠE DRŽAVE (seštevek odgovorov: "1-zelo dober"+"2-precej dober" in "3-precej slab"+"4-zelo slab") 1995 Imeti močnega voditelja, ki odloča brez parlamenta in 1999 2005 volitev 2008 1995 1999 2005 2008 73,9 76,4 71,2 76,1 18,8 17,4 19 17,4 Da o tem, kaj j e naj bolj e za državo, odločajo strokovnjaki in ne vlada 1995 1999 2005 2008 Da državo vodi voj ska 6,1 4,5 4,2 4,2 91,9 93,1 1995 1999 2005 2008 82,8 77,8 82,6 100 80 60 40 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1995 - 2008 20 12,7 9,8 11,4 11,7 20 40 Da imamo demokratičen politični sistem 60 ■dober "slab 100 4 5 15.5 VREDNOTENJE DEMOKRACIJE Pred vami je nekaj mnenj, ki jih imajo ljudje o demokratičnem političnem sistemu. Povejte mi prosim, ali s temi mnenji močno soglašate, soglašate, ne soglašate, ali sploh ne soglašate? (Q67) močno soglašam 1 soglašam 2 ne soglašam 3 sploh ne soglašam 4 ne vem 8 b.o. 9 V229 Demokracija ima morda SJM952 21,5 57,5 8,7 1,9 10,4 - svoje slabe plati, vendar je SJM993 23,8 60,6 8,2 1,1 5,8 0,6 boljša kot druge oblike SJM081 16,8 68,2 8,1 0,8 5,5 0,6 vladanja. V230 Gospodarstvo v SJM952 6,4 37,8 40,6 6,1 9,2 - demokraciji deluje slabo. SJM993 7,6 34,6 41,8 5,.8 9,4 0,8 SJM081 3,2 36,0 48,6 2,9 8,8 0,5 V231 V demokraciji je preveč SJM952 17,7 48,9 22,8 4,0 6,7 neodločnosti in prepirov. SJM993 15,9 48,9 25,9 3,1 5,6 0,6 SJM081 8,1 55,7 28,5 1,7 5,5 0,6 V232 Demokracije niso SJM952 8,3 39,1 37,6 5,3 9,8 uspešne pri ohranjanju SJM993 8,5 33,5 40,8 8,7 7,5 1,0 reda. SJM081 3,9 39,5 45,4 3,1 7,5 0,6 OCENA MOŽNIH NAČINOV VODENJA NASE DRŽAVE 1995 1999 2008 1995 1999 2008 1995 1999 2008 1995 1999 2008 (seštevek odgovorov: "1-močno soglašam"+"2-soglašam" in "3-ne soglašam"+"4sploh ne soglašam") 84,4 85 Gospodarstvo v demokracij i deluj e slabo 66,6 64,8 63,8 44,2 42,2 47,4 Demokracij e niso uspešne pri ohranj anj u reda 42 43,4 10,6 9,3 8,9 Demokracij a ima morda svoj e slabe plati, vendar j e bolj ša kot druge oblike vladanja 46,7 26,8 29 51,5 V demokracij i j e preveč neodločnosti in prepirov 30,2 49,5 5 100 80 60 40 20 20 40 60 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1995, 1999 n 2008 soglaša ne soglaša 100 16.0 ETIČNE, MORALNE PRESOJE Prosim vas, da mi za vsako od naštetih stvari poveste, ali jo lahko po vašem mnenju vedno opravičimo, ali je nikoli ne moremo opravičiti, ali pa gre za nekaj vmesnega? (Q68) nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V233 zahtevati od države ugodnosti, ki ti ne pripadajo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 46,0 9,8 10,3 4,6 5,0 9,6 3,3 1,5 0,7 2,2 7,0 - SJM952 41,0 10,4 11,7 5,3 3,9 2,2 5,4 4,3 0,9 4,6 0,4 - SJM993 48,6 11,4 10,8 5,9 2,1 9,7 4,2 2,2 1,0 2,6 1,4 0,1 SJM053+4 38,8 12,1 13,1 6,6 4,2 10,0 4,0 2,0 0,7 2,1 4,6 1,8 SJM081 45,1 15,4 13,1 7,7 8,0 3,3 2,2 1,5 0,8 1,5 1,2 0,2 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - ZAHTEVATI OD DRŽAVE UGODNOSTI, KI TI NE PRIPADAJO? (v233; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) 11,3 14,2 11,8 14,6 15,2 -1-1-1-1-1-1-1— 0 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 ■ 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 □ 2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V234 goljufati pri davkih, če se pokaže priložnost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 66,5 7,6 8,2 3,4 2,7 4,3 1,2 1,2 0,6 1,5 2,9 - SJM952 53,9 10,5 8,8 4,0 3,6 7,1 3,1 3,1 2,3 3,8 0,0 - SJM993 59,9 11,0 10,0 3,6 2,4 5,1 2,6 1,8 1,5 1,8 0,6 0,1 SJM053+4 54,5 13,0 9,4 4,7 2,9 4,7 2,4 1,8 1,0 1,7 2,4 1,4 SJM081 62,9 14,4 8,1 3,7 5,1 1,8 1,1 1,0 0,4 1,2 0,4 0,1 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - GOLJUFIJO PRI DAVKIH, ČE SE POJAVI PRILOŽNOST? (v234; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) —r~ 30 —i— 40 50 —r~ 60 70 80 —r~ 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 2005 2008 nikoli ne moremo opravičiti lahko vedno opravičimo ne vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V235 SJM081 vzeti in se voziti z avtom, ki 78,7 9,4 4,3 1,7 ni tvoj (vožnja za zabavo) 2,3 0,9 1,0 0,5 0,1 0,8 0,4 0,1 V236 SJM081 kaditi marihuano ali hašiš 68,5 7,8 5,6 3,9 6,0 2,0 1,5 1,7 0,7 1,9 0,4 0,0 V237 SJM081 lagati zaradi osebne koristi 61,6 13,1 8,6 4,0 5,3 2,9 1,6 1,4 0,3 0,8 0,4 0,0 V238 SJM081 poročen moški ali poročena ženska imata avanturo 51,3 12,7 8,6 5,1 10,3 3,9 2,4 2,3 0,6 1,4 1,3 0,1 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NIKOLI NE MORETE OPRAVIČITI NASLEDNJIH DEJANJ... (v235 - v238; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) poročen moški ali poročena ženska imata avanturo lagati zaradi osebne koristi kaditi marihuano ali hašiš vzeti in se voziti z avtom, ki ni tvoj (vožnja za zabavo) i-1-1-1-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N □ nikoli ne moremo opravičiti (1-4) □ nekje vmes (5,6) m la hko vedno opravičimo (7-10) nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V239 sprejemanje podkupnine na službenem položaju 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 76,8 6,0 4,9 2,8 0,9 1,9 0,9 0,6 0,6 1,5 3,1 - SJM952 73,9 9,7 4,1 2,7 1,6 2,9 1,2 1,7 1,0 1,1 0,2 - SJM993 73,0 9,2 6,6 2,2 1,8 3,7 0,4 0,5 0,4 1,5 0,5 0,3 SJM053+4 67,4 10,5 6,6 2,8 1,6 3,2 1,4 1,0 0,5 1,0 2,5 1,5 SJM081 77,8 9,9 4,2 1,6 2,5 1,5 0,9 0,7 0,5 0,2 0,2 0,0 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - SPREJEMANJE PODKUPNIN NA SLUŽBENEM POLOŽAJU? (v239; lestvica od 1-nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) 4,8 nekje vmes (5,6) | 5,5 14,5 2,8 2,3 3,9 lahko vedno opravičimo (7-10) I 2,8 H5 3,6 0 10 20 30 40 50 60 70 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999, 2005 in 2008 11992 11995 11999 12005 □ 2008 90 100 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V240 homoseksualnost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 54,5 3,9 3,9 1,9 3,9 8,4 2,5 2,7 1,1 7,9 9,4 - SJM952 49,7 4,6 4,0 2,8 3,5 11,1 2,0 4,9 4,4 12,2 1,0 - SJM993 40,1 3,7 4,5 2,3 2,8 12,6 2,3 3,9 4,0 20,2 3,0 0,8 SJM053+4 23,4 4,6 5,2 3,7 4,5 12,9 4,1 5,2 5,8 21,1 6,8 2,6 SJM081 46,3 5,3 4,0 2,3 10,4 3,4 3,8 5,0 3,1 13,5 2,3 0,7 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - HOMOSEKSUALNOST? (v240; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 t-1-1-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■1999 ■2005 □2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 V241 splav 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 13,3 1,9 3,4 2,4 7,2 21,5 6,2 9,0 6,4 23,6 5,0 - SJM952 24,8 3,4 3,9 3,3 5,1 17,9 4,8 9,1 7,2 20,6 0,1 - SJM993 19,0 3,0 4,4 2,2 4,2 18,4 5,7 8,3 5,7 26,9 1,9 0,5 SJM053+4 15,1 3,9 3,7 3,9 5,1 17,0 5,9 10,0 7,4 20,7 5,2 2,1 SJM081 18,8 4,3 5,1 3,6 14,4 7,5 6,4 11,9 6,2 20,1 1,2 0,6 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - SPLAV? (v241; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) 31,8 26,6 28,6 35,4 21 21,9 22,1 22,6 23 28,7 44,6 44 46,6 41,7 i 45,2 i 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 □ 2008 0 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 V242 ločitev 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 14,1 1,1 3,4 2,5 6,8 23,3 6,6 9,4 5,3 22,8 4,8 - SJM952 19,4 2,4 4,2 2,7 5,2 19,9 5,6 8,9 7,7 24,1 0,1 - SJM993 13,9 1,8 3,9 2,5 4,3 23,5 5,7 7,5 6,4 28,8 0,9 1,0 SJM053+4 9,4 1,6 3,2 3,2 5,2 18,3 6,1 9,5 9,5 27,8 4,4 1,9 SJM081 11,2 2,7 4,1 4,7 17,1 9,4 6,6 14,2 6,3 22,6 0,8 0,4 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - LOČITEV? (v242; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) n-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 i-1-r 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 11995 11999 12005 □ 2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V243 evtanazija (končati življenje neozdravljivo bolnega) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 39,0 4,0 3,5 2,6 4,1 10,7 2,9 5,7 3,5 11,4 12,7 - SJM952 31,0 4,3 5,4 2,2 3,5 17,7 5,2 7,2 6,4 16,2 0,1 - SJM993 25,9 5,2 5,0 2,6 3,7 15,4 5,1 6,2 4,8 20,7 4,8 0,8 SJM053+4 18,8 4,9 7,2 4,1 3,6 16,0 4,4 8,7 7,6 14,4 8,4 1,8 SJM08 21,7 6,2 4,1 3,0 13,3 6,1 7,9 12,6 6,2 15,9 2,6 0,6 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - EVTANAZIJO? (v243; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V244 samomor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 50,0 4,0 6,3 3,2 4,1 9,8 3,0 3,0 1,4 5,8 9,6 - SJM952 46,4 6,8 5,2 4,2 5,1 12,4 4,0 5,7 3,0 6,5 0,9 - SJM993 44,4 7,8 7,2 2,8 2,3 14,0 3,3 3,8 2,6 7,3 3,6 1,1 SJM053+4 36,7 7,5 8,1 4,1 4,3 13,0 3,9 4,5 2,6 7,0 6,0 2,2 SJM081 48,9 9,9 7,3 4,2 10,5 3,6 3,7 3,5 1,2 4,5 2,0 0,7 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - SAMOMOR? (v244; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) 14,1 17,3 16,3 17,5 9 18 17 19,2 10 30 —i— 40 50 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 ■ 1995 ■ 1999 ■ 2005 □ 2008 0 nikoli ne moremo opravičiti lahko vedno opravičimo ne vem b.o 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V245 kupovanje stvari ali storitev brez računa, da se izogneš plačilu davka 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM081 42,5 10,7 8,6 6,6 13,2 3,9 3,8 4,3 1,6 3,4 1,0 0,4 V246 priložnostni spolni odnosi 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM081 44,3 10,5 6,3 4,7 10,5 4,0 4,5 4,8 1,6 6,0 2,2 0,5 V249 znanstveni poskusi na človeških zarodkih 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM081 66,1 7,8 5,3 3,1 6,7 2,4 2,3 0,9 0,9 1,7 2,6 0,3 V250 genetski poskusi s hrano 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM081 51,9 9,5 7,3 5,6 10,1 3,7 3,2 2,7 0,8 2,3 2,6 0,4 V251 oploditev z biomedicinsko pomočjo 12 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM081 11,2 3,4 2,1 2,9 10,2 5,3 8,0 12,2 10,0 31,9 2,5 0,3 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NIKOLI NE MORETE OPRAVIČITI NASLEDNJIH DEJANJ... (v245 - v251; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) oploditev z biomedicinsko pomočjo priložnostni spolni odnosi kupovanje stvari brez računa, da se izogneš plačilu davka genetski poskusi s hrano znanstveni poskusi na človeških zarodkih 90 100 cjmmk, sjm - Evropska raziskava vrednote, 2008, N=1366 ■ nikoli ne moremo opravičiti (1-4) ■ nekje vmes (5,6) □ lahko vedno opravičimo (7-10) nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V247 izogibanje plačila na javnih prevoznih sredstvih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 59,9 8,1 6,5 4,1 4,2 6,4 2,1 1,8 1,5 2,9 5,2 - SJM952 54,0 11,3 9,3 3,9 1,8 7,5 3,9 2,6 1,8 3,8 0,2 - SJM053+4 39,7 8,8 11,8 7,1 4,8 9,9 3,3 4,1 2,0 2,4 4,3 1,7 SJM081 58,9 10,5 8,8 4,8 5,9 2,4 2,9 2,4 0,7 2,0 0,4 0,3 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - IZOGIBANJE PLAČILA NA JAVNIH PREVOZNIH SREDSTVIH? (v247; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) 14,7 11,8 12,1 0 10 20 —i-1-1-1-1-1-1- 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999, 2005 in 2008 11992 ■ 1995 12005 □ 2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V248 prostitucija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM921 56,7 4,3 5,1 2,8 3,8 10,7 3,4 3,0 1,0 3,2 6,1 - SJM952 50,4 6,9 5,9 4,6 4,2 13,9 3,6 4,4 1,5 4,0 0,7 - SJM993 48,4 7,5 7,1 3,9 4,5 11,7 2,8 2,6 2,6 6,7 1,7 0,7 SJM053+4 28,5 5,7 9,0 4,9 5,9 16,5 4,7 5,2 4,3 6,8 6,2 2,3 SJM081 56,3 9,4 7,1 5,2 8,6 2,6 2,6 2,5 1,1 2,3 1,7 0,6 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - PROSTITUCIJO? (v248; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 nikoli ne moremo opravičiti (1-4) nekje vmes (5,6) lahko vedno opravičimo (7-10) t-1-r 0 10 20 30 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992,1995,1999,2005 in 2008 1992 11995 11999 1 2005 □ 2008 nikoli ne moremo lahko vedno ne opravičiti opravičimo vem b.o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 V252 smrtna kazen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 SJM053+4 35,2 6,1 8,7 5,8 4,4 13,5 2,4 3,3 3,3 7,7 7,4 2,2 SJM081 29,8 7,4 5,3 3,4 11,5 5,5 6,7 9,4 4,8 12,1 3,8 0,4 ALI LAHKO OPRAVIČITE ALI NE - SMRTNO KAZEN? (v252; lestvica od 1 -nikoli ne moremo do 10-lahko vedno) Primerjava rezultatov 2005 in 2008 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2005 in 2008 ■ 2005 12008 EVS 2008: ALI PO VAŠEM MNENJU VEDNO LAHKO OPRAVIČIMO ALI NIKOLI NE MOREMO OPRAVIČITI NASLEDNJIH STVARI? (v233 - v252; povprečje na lestvici: 1 -nikoli ne moremo in 10-lahko vedno) oploditev z biomedicinsko pomočjo ločitev splav evtanazija smrtna kazen homoseksualnost priložnostni spolni odnosi plačevanje brez računa samomor genetski poskusi s hrano zahtevati od države ugodnosti, ki ti ne pripadajo poročen moški ali poročena ženska imata avanturo prostitucija izogibanje plačila na javnih prevoznih sredstvih znanstveni poskusi na človeških zarodkih kaditi marihuano ali hašiš lagati zaradi osebne koristi goljufati pri davkih, če se pokaže priložnost sprejemanje podkupnine na službenem položaju vzeti in se voziti z avtom, ki ni tvoj (vožnja za zabavo) CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 1 8 9 10 Ali mi lahko poveste svoje mnenje o naslednjih dveh trditvah? Ali z njima soglašate, ali ne soglašate? (Q82) en odgovor v vsaki vrstici močno sogla- niti - ne sploh sogla- šam niti sogla- ne šam šam sogla- ne b.o. šam vem 1 2 3 4 5 8 9 V282 Ce ima nekdo informacije, SJM993 45,2 41,3 8,3 2,9 0,4 1,8 0,2 ki bi lahko pomagale, da SJM081 41,7 48,2 5,4 2,3 0,4 1,5 0,4 bi sodišče pravično razsodilo, bi jih moral posredovati oblastem. V283 Ljudje bi se morali brigati SJM993 32,9 37,3 16,7 9,6 2,3 1,0 0,2 predvsem zase, ne bi se SJM081 30,6 50,0 10,9 6,0 0,7 1,3 0,4 smeli pretirano ukvarjati s tem, kaj govorijo in počnejo drugi._ V KOLIKŠNI MERI SOGLAŠATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (seštevek odgovorov: "1-močno soglašam"+"2-soglašam" in "4-ne soglašam"+"5-sploh ne soglašal 1999 2008 1999 2008 Če ima nekdo informacij e, ki bi lahko pomagale, da bi sodišče pravično razsodilo, bi j ih moral posredovati oblastem. Ljudje bi se morali brigati predvsem zase, ne bi se smeli pretirano okvarjati s tem, kaj govorijo in počnejo drugi. 100 80 60 40 20 20 40 60 100 ■ soglašam ■ ne soglašam CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1999 n 2008 17.0 PROSTORSKE IN DRŽAVLJANSKE IDENTITETE 17.1 OBČUTEK PRIPADNOSTI... Za katero od naslednjih geografskih skupin bi rekli, da ji predvsem pripadate? (Q69) In katera je naslednja skupina? (Q70) en odgovor v vsakem stolpcu prvi izbor drugi izbor A kraj ali mesto, kjer živite SJM921 44,2 19,3 SJM952 45,5 23,8 SJM993 51,7 21,5 SJM081 49,7 18,6 B regija, kjer živite SJM921 8,2 14,3 SJM952 9,1 20,5 SJM993 9.5 30,1 SJM081 10,5 25,9 C Slovenija SJM921 40,4 38,2 SJM952 38,2 35,4 SJM993 31,4 33,6 SJM081 31,0 38,1 D Evropa SJM921 1,9 13,9 SJM952 1,3 9,8 SJM993 2,4 6,2 SJM081 3,6 10,7 E svet kot celota SJM921 2,2 4,8 SJM952 4,8 8,1 SJM993 3,8 4,8 SJM081 4,8 4,5 ne vem SJM921 2,7 8,8 SJM952 1,2 2,4 SJM993 1,3 2,1 SJM081 0,2 1,3 b.o. SJM921 2,7 8,8 SJM952 1,2 2,4 SJM993 0,9 1,8 SJM081 0,2 0,8 EVS 2008: KATERI GEOGRAFSKI SKUPINI PREDVSEM PRIPADATE IN KATERA JE DRUGA TAKŠNA SKUPINA? (v253 - v254) kraj ali mesto kjer živite Slovenija regija, kjer živite svet kot celota Evropa 10,5 4,8 4,5 31 3,6 10,7 49,7 25,9 18,6 10 20 30 40 50 60 70 80 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot 2008, N=1366 1. izbor 2.izbor kraju ali mestu, kjer živim Sloveniji regiji, kjer živim svetu kot celoti KATERI GEOGRAFSKI SKUPINI PREDVSEM PRIPADATE? (v253; 1. izbor) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 Evropi 49,7 51,7 45,5 44,2 31 31,4 ■ 38,2 40,4 10,5 9,5 19,1 8,2 4,8 3,8 4,8 2,2 3,6 2,4 1 1,3 1,9 i i i i i 0 10 20 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1992, 1995, 1999 in 2008 30 40 11992 11995 ■ 1999 □ 2008 ,1 0 17.2 DRŽAVLJANSTVO... IN PONOS... Ali imate slovensko državljanstvo? (Q71) V255 SJM081 1 - da 99,0 2 - ne 1,0 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,0 EVS 2008: ALI IMATE SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO? (v255; CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) 1 da ■ ne 99 V kolikšni meri ste ponosni na to, da ste slovenski državljan?* (Q72) V256 SJM921 SJI952 SJM012 SJI032 SJI053+4 SJM081 1 - zelo ponosen 54,2 57,4 54,2 53,0 54,8 61,2 2 - precej ponosen 28,9 29,0 34,2 42,8 31,8 29,9 3 - malo ponosen 7,0 6,8 8,9 2,7 8,0 5,3 4 - sploh nisem ponosen 2,2 1,2 1,3 0,9 1,4 1,0 5 - se ne nanaša, nimam državljanstva** - 4,8 0,0 0,1 2,1 1,5 8 - ne vem 5,3 0,9 1,5 0,5 0,9 0,8 9 - b. o. 54,2 57,4 1,1 0,2 * SJIVI032 dodatek 'oz. Državljan Slovenije' ** sjm032 odgovor 'nisem državljan Slovenije' V KOLIKŠNI MERI STE PONOSNI NA TO, DA STE SLOVENSKI DRŽAVLJAN? (v256) Primerjava rezultatov 1992 - 2008 00 o 1992 1995 2001 2003 2005 2008 3 ■ zelo ponosen ■ precej ponosen Imalo ponosen □ sploh nisem ponosen 18.0 POGLEDI NA EVROPSKO UNIJO Nekateri ljudje imajo določene strahove glede nadaljnjega razvoja Evropske unije. Navedel vam bom nekaj stvari, za katere nekateri pravijo, da se jih bojijo. Za vsako stvar posebej mi povejte, kako to skrbi vas osebno: ali vas zelo skrbi, ali vas sploh ne skrbi, ali kaj vmes.. (Q73) V257 Zmanjšanje socialne varnosti. 27,6 12,2 14,5 10,3 12,2 3,8 4,3 5,4 2,1 6,3 1,1 0,2 zelo me skrbi sploh me ne skrbi ne vem b.o. V258 Izgubljanje nacionalne identitete in kulture. 20,8 12,4 14,6 9,2 13,8 4,3 4,8 6,4 3,7 8,2 1,6 0,2 zelo me skrbi sploh me ne skrbi ne vem b.o. V259 Plačevanje vedno višjih prispevkov Evropski uniji. 36,5 15,9 12,9 7,8 11,0 3,0 3,7 3,2 1,4 3,5 1,2 0,1 zelo me skrbi sploh me ne skrbi ne vem b.o. V260 Zmanjšanje vpliva Slovenije v svetu. 16,1 8,9 10,7 9,9 15,6 5,6 7,3 8,2 4,6 10,7 2,3 0,2 zelo me skrbi sploh me ne skrbi ne vem b.o. V261 Izguba delovnih mest v Sloveniji. 41,6 14,0 11,1 7,0 8,5 2,7 3,9 3,4 2,4 4,6 0,7 0,1 zelo me skrbi sploh me ne skrbi ne vem b.o. EVS 2008: CE RAZMIŠLJATE V OKVIRIH NADALJNJEGA RAZVOJA EVROPSKE UNIJE - V KOLIKŠNI MERI VAS SKRBIJO NAŠTETE STVARI? (v257 - v261; lestvica od 1 do 10) izguba delovnih mest v Sloveniji plačevanje vedno višjih prispevkov Evropski uniji zmanjšanje socialne varnosti izgubljanje nacionalne identitete in kulture zmanjševanje vpliva Slovenije v svetu -1-1-1-1-1-1-1-1-1- 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 I zelo me skrbi (1-4) ■ nekje vmes (5,6) □ sploh me ne skrbi (7-10) 18.1 ŠIRITEV EU. Nekateri pravijo, da bi se morala širitev Evropske unije nadaljevati, drugi pa pravijo, da je šla širitev že predaleč. Kaj pa vi? Ocenite s pomočjo lestvice. (Q74) širitev naj se nadaljuje širitev je šla že predaleč j ne vem b.o. V262 11,7 5,4 8,6 7,0 21,1 6,7 7,2 7,7 5,9 11,3 : 6,7 0,9 EVS 2008: ALI MENITE, DA SE NAJ ŠIRITEV EU NADALJUJE ALI JE LE-TA SLA ZE PREDALEČ? (v262; lestvica od 1 do 10) 50 40- 30- 20 10- <0 <0 00 o o M ■C o š s § iS N S TO ■Sc 10 ! Hj to o širitev naj se nadaljuje (1-4) nekje vmes (5,6) širitev je šla predaleč (6-10) ne vem, b.o. 0 19.0 VOLITVE IN STRANKARSKA OPREDELJEVANJA 19.1 »NEDELJSKO VPRAŠANJE« Če bi bile jutri volitve v Državni zbor, ali bi volili, ali ne bi volili? (Q75) V263 SJM081 1 - da, bi volil 70,6 2 - ne, ne bi volil 25,1 7 - nimam volilne pravice 0,5 8 - ne vem 3,5 9 - b.o. 0,2 EVS 2008: ČE BI BILE JUTRI VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR, ALI BI VOLILI, ALI NE? (v263; CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) 0,5-i 25,1 da, bi volil ■ ne, ne bi volil □ ne vem, b.o. □ nimam volilne pravice 70,6 Za katero stranko bi volili? (en odgovor) (Q75a) SJM952 SJM05s+4 SJM081 V264 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 3,3 3,1 5,6 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 15,7 10,6 6,0 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 11,9 3,1 4,3 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 3,1 4,5 5,9 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,4 15,7 11,6 06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska 9,6 3,9 2,2 stranka 07 - SD - Socialni demokrati 5,1 7,2 12,6 08 - ZARES - Stranka nove politike - - 5,3 09 - LIPA - - 0,7 - Zeleni Slovenije ZS 8,2 - - 66 - druga stranka, katera? (anketar, vpiši!): 3,6 3,2 0,5 77 - se ne nanaša - 27,5 88 - ne vem 29,9 34,9 14,3 99 - b.o. 3,4 60 50 40 30 20 10 KATERO STRANKO BI VOLILI, ČE BI BILE JUTRI VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR? (v264) Primerjava rezultatov 1995 - 2008 45,2 11,6 12,6 " 59 - 1 5,3 I M m. DESUS LDS SLS SNS SDS NSI SD ZARES Drugo Ne vem, stranko b.o. 00 o o M 10 O o M 10" O) O) O S f 3 (t <0 N s (t <0 t UJ to o 1995 12005 □ 2008 0 (Meritev leta 1992/1) Če bi jutri bile splošne volitve, za katero stranko bi vi glasovali? (možen je en odgovor) - Demokratska stranka (DS) 8.3 - Krščanski socialisti (KS) 2.5 - Liberalna demokratska stranka (LDS 7.7 - Liberalna stranka (LS) 2.0 - SDZ - Narodna demokratska stranka (SDZ-NDS) 0.6 - Socialdemokratska unija (SDU) 0.5 - Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS 3.5 - Socialistična stranka Slovenije (SSS) 0.8 - Slovenska ljudska stranka (SLS) 2.9 - Slovenski krščanski demokrati (SKD) 5.5 - Socialdemokratska prenova (SDP) 5.8 - Zeleni Slovenije (ZS) 5.2 - drugo stranko 1.3 - nobeno 16.1 - ne vem kako bi ravnal 35.9 Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale? (en odgovor) (Q75b) SJM081 V265 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 2,3 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 3,2 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 2,4 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,9 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 3,6 06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 0,4 07 - SD - Socialni demokrati 3,1 08 - ZARES - Stranka nove politike 1,7 09 - LIPA 0,7 66 - druga stranka, katera? (anketar, vpiši!): 0,4 77 - se ne nanaša 54,6 88 - ne vem 17,7 99 - b.o. 7,1 60 50 40 - 30 - 20 10 KATERA STRANKA VAM JE NEKOLIKO BLIŽJE KOT OSTALE? (v265) Jc o. t/J DESUS LDS SLS SNS SDS NSI SD ZARES LIPA druga se ne ne vem, stranka nanaša b.o. 0 Ali ste leta 2004 volili poslance za Državni zbor? (Če da) Za kandidata katere stranke ste volili? (en odgovor) Q75s SJI042 SJM05 3+4 SJM081 01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev 4,2 2,1 3,7 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 19,0 13,6 15,2 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,1 2,7 3,4 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 4,1 3,4 4,0 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 29,0 19,1 15,9 06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 5,0 2,9 2,6 07 - SD - Socialni demokrati 9,7 4,6 6,7 66 - druga stranka, katera? (anketar, vpiši!): 4,6 1,4 0,8 77 - ni volil - 26,2 25,8 88 - ne vem - - 18,4 99 - b.o. 18,8 8,7 3,7 35 30252015 105 -0 ZA KATERO STRANKO OZ. KANDIDATA KATERE STRANKE STE VOLILI LETA 2004? Primerjava rezultatov 2004 - 2008 DESUS LDS SLS SNS SDS NSI SD druga ne vem, se nisem volil b.o. stranka ne 12004 12005/3 □ 2008 spomnim 20.0 POGLEDI NA PRISELJEVANJE V SLOVENIJO Q76 Kaj mislite o ljudeh, ki prihajajo v Slovenijo na delo iz manj razvitih držav? Kaj od naštetega bi morala po vaši oceni narediti vlada? SJM952 SJM993 SJM053+4 SJM081 V266 1 - A dovoliti vsakemu, ki to želi, da lahko pride 2,9 4,5 6,8 10,3 2 - B dovoliti ljudem, da lahko prihajajo tako dolgo, dokler je zanje dovolj dela 58,0 47,1 52,7 54,0 3 - C strogo omejiti število tujcev, ki lahko pridejo v Slovenijo 28,7 38,2 27,6 29,7 4 - D prepovedati ljudem iz drugih držav prihajanje v Slovenijo 9,0 8,3 7,3 4,2 8 - ne vem 1,4 1,3 4,1 1,5 9 - b.o. - 0,7 1,6 0,4 ŠE NEKAJ O LJUDEH IZ MANJ RAZVITIH DRŽAV, KI PRIHAJAJO K NAM NA DELO. KAJ OD NAŠTETEGA BI MORALA NAREDITI VLADA? (v266) Primerjava rezultatov 1995 - 2008 prepovedati prihajanje ljudi iz drugih držav strogo omejiti število tujcev, ki lahko pridejo v Slovenijo naj prihajajo, dokler so na voljo razpoložljiva delovna mesta dovoliti vsakemu, ki to želi, da lahko pride 0 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 1995,1999,2005 in 2008 20 4,2 7,3 8,3 9,0 29,7 27,6 38,2 28,7 54 52,7 /17 -1 ■ 58,0 10,3 2 6,8 4,5 ,9 i i 30 40 50 60 1995 11999 12005 □ 2008 70 O terorizmu slišimo vsak dan. Načeloma mu vsi nasprotujejo, pa vendar so pogledi nanj različni. Navedel vam bom dve trditvi, vi pa povejte, katera bolje opisuje vaš pogled na terorizem. (Q77) SJM081 V267 1 - A V določenih okoliščinah je terorizem lahko upravičen. 7,2 2 - B Terorizem je v vsakem primeru vreden obsojanja. 88,7 3 - nič od navedenega 2,3 8 - ne vem 1,4 9 - b.o. 0,4 KATERA TRDITEV BOLJE OPISUJE VAŠ POGLED NA TERORIZEM? (v267; CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366) V določenih okoliščinah je terorizem lahko upravičen ■ Terorizem je v vsakem primeru vreden obsojanja □ Nič od navedenega □ Ne vem, b.o. 88,7 Prebral vam bom nekaj parov nasprotujočih si trditev, vi pa povejte, kam bi se uvrstili na spodnji lestvici. (Q78) V268 Priseljenci jemljejo delovna mesta Priseljenci ne jemljejo Slovencem. delovnih mest Slovencem. 123456789 10 16,5 7,5 11,4 8,6 15,7 5,1 7,6 11,0 5,4 9,0 ne vem b.O. 88 99 1,8 0,4 V269 Priseljenci ne ogrožajo Priseljenci ogrožajo kulturno življenje kulturnega življenja Slovenije. Slovenije. 123456789 10 10,2 8,4 9,2 9,4 13,7 7,0 7,9 11,6 7,3 13,2 ne vem b.O. 88 99 1,9 0,3 Zaradi priseljencev se povečuje Zaradi priseljencev se ne število kaznivih dejanj. povečuje število kaznivih ne dejanj. vem b.o. V270 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 15,4 11,5 14,1 10,9 16,5 6,2 5,5 6,7 2,8 6,0 4,0 0,4 Priseljenci ne obremenjujejo Priseljenci obremenjujejo socialni socialnega sistema države. ne sistem države. vem b.o. V271 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 17,9 11,4 13,5 9,6 16,9 5,9 5,3 6,8 3,2 4,7 4,3 0,5 V272 Delež priseljencev bo v prihodnje Delež priseljencev v predstavljal grožnjo družbi. prihodnje ne bo predstavljal grožnje družbi. 123456789 10 14,5 10,0 12,5 9,2 18,6 5,7 6,7 8,1 4,3 6,3 ne vem b.O. 88 99 3,8 0,4 V273 Za družbo je bolje, če priseljenci Za družbo je bolje, če ohranijo svoje običaje in tradicijo. priseljenci ne ohranijo svojih običajev in tradicije. 123456789 10 13,0 7,3 8,4 7,5 21,5 7,5 6,2 9,7 5,1 10,2 ne vem b.O. 88 99 3,3 0,4 EVS 2008: KAM BI SE UVRSTILI NA LESTVICI PAROV NASPROTUJOČIH SI TRDITEV? Lestvica od 1 do 10; združeni odgovori od 1 - 4 in od 7 do 10 Za družbo je bolje, če priseljenci ohranijo svoje običaje in tradicijo Delež priseljencev bo v prihodnje predstavljal grožnjo družbi Priselj enci obremenj uj ej o socialni sistem države Zaradi priseljencev se povečuje število kaznivih dejanj Priseljenci ogrožajo kulturno življenje Slovenije Priseljenci jemljej delovna mesta Za družbo je bolje, če priseljenci ne ohranijo sv oj ih običaj ev in tradicij e Delež priseljencev v prihodnje ne bo predstavljal grožnje družbi Priselj enci ne obremenj uj ej o socialnega sistema države Zaradi priseljencev se ne povečuje število zanivih dejanj Priselj enc kulturnega Slovenije ne ogrožajo življenja Priselj enc delovnih m ne jemljejo est 100 80 60 40 20 20 40 60 80 100 ■1 -4"7 - 10 CJMMK, Slovensko javno mnenje, 2008 Ali soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama? (Q79) en odgovor v vsaki vrstici sploh močno ne ne sogla- sogla- niti - sogla soglašam šam niti -šam šam ne vem b.o. V274 V275 Zaradi števila priseljencev v Sloveniji se včasih počutim kot tujec. Dandanes je v Sloveniji preveč priseljencev. 6,1 17,2 19,1 41,7 14,4 8,6 32,6 22,3 27,5 5,9 1,2 0,2 2,9 0,3 EVS 2008: ALI SOGLASATE ALI NE SOGLASATE Z NASLEDNJIMA TRDITVAMA? (v274 - v275) Dandanes je v Sloveniji preveč priseljencev Zaradi števila priseljencev v Sloveniji se včasih počutim kot tujec CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 soglašam I ne soglašam 20.1 KDO SO PRAVI SLOVENCI. Nekateri menijo, da so stvari, ki jih bom prebral, pomembne za to, da bi nekdo lahko bil pravi Slovenec, spet drugi pa menijo, da niso pomembne. Kaj pa vi mislite, kako pomembno je...? (Q80) en odgovor v vsaki vrstici zelo pomembno malo pomembno ni pomembno sploh ni pomembno ne vem b.o. V276 da je rojen v Sloveniji 40,9 24,9 28,5 4,8 0,7 0,2 V277 da spoštuje slovenske politične institucije in zakone 75,2 18,5 4,8 1,0 0,3 0,3 V278 da ima prednike iz Slovenije 32,6 32,1 28,6 5,9 0,4 0,3 V279 da zna govoriti slovensko 86,5 11,2 1,8 0,2 0,2 0,2 V280 da je večino življenja preživel v Sloveniji 37,4 31,4 26,8 3,6 0,6 0,2 EVS 2008: KAKO POMEMBNE SO NAŠTETE STVARI ZA TO, DA BI NEKDO LAHKO BIL PRAVI SLOVENEC? (v276 - v280; lestvica od 1 - 4, samo delež "zelo pomembno" + "malo pomembno") da zna govoriti slovensko da spoštuje slovenske politične institucije in zakone da je večino življenja preživel v Sloveniji da je rojen v Sloveniji da ima prednike iz Slovenije 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 10 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 V281 Kako pogosto spremljate politiko preko poročil na televiziji, po radiu ali v dnevnih časopisih? (Q81) (Podatki so prikazani za V185) V282 in V283 Ali mi lahko poveste svoje mnenje o naslednjih dveh trditvah? Ali z njima soglašate, ali ne soglašate? (Q82) (Podatki so prikazani za V252) 21.0 SKRB ZA SOČLOVEKA... Koliko vas skrbijo življenjske razmere ... ? (Q83) en odgovor v vsaki vrstici zelo močno 1 močno 2 do neke mere 3 le malo 4 sploh nič 5 ne vem 8 b.o. 9 V284 vaše ožje družine SJM993 58,1 26,9 11,1 2,1 1,2 0,1 0,5 SJM081 46,1 28,1 20,4 3,2 2,1 0,2 0,0 285 ljudi v vaši soseščini SJM993 4,7 18,4 54,0 15,0 6,7 0,2 0,3 SJM081 5,9 20,3 48,2 17,1 8,2 0,2 0,1 V286 ljudi v regiji, kjer SJM993 2,4 12,4 52,6 22,8 8,9 0,6 0,3 živite SJM081 4,0 13,3 51,0 21,7 9,1 0,7 0,2 V287 Slovencev SJM993 9,2 23,5 48,6 12,9 4,8 0,7 0,3 SJM081 6,9 22,2 50,4 13,8 6,2 0,4 0,1 V288 Evropejcev SJM993 2,0 8,8 47,5 26,8 13,0 1,4 0,4 SJM081 1,6 8,5 44,4 29,6 14,9 1,0 0,2 V289 vseh ljudi na svetu* SJM993 8,2 16,0 44,8 20,9 8,4 1,1 0,6 SJM081 4,2 10,3 46,9 25,6 12,2 0,7 0,2 * v SJM 99/3 spraševali "človeštva" KOLIKO VAS SKRBIJO ŽIVLJENJSKE RAZMERE...? (seštevek odgovorov: "1-zelo močno"+"2-močno" in "4-le malo"+"5-sploh nič") 100 80 60 40 20 0 20 40 60 80 100 ■ močno ■ skoraj nič CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1999 in 2008 In koliko vas skrbijo življenjske razmere ... ? (Q84) en odgovor v vsaki vrstici zelo do mo- mo- neke le sploh ne čno čno mere malo nič vem b.o. 1 2 3 4 5 8 9 V290 starejših ljudi v Sloveniji SJM993 12,5 32,8 45,9 6,3 2,1 0,2 0,2 SJM081 18,4 34,9 37,5 7,0 1,9 0,3 0,2 V291 nezaposlenih ljudi v SJM993 16,1 31,5 42,6 7,1 2,2 0,3 0,2 Sloveniji SJM081 14,1 32,1 40,3 9,7 3,4 0,3 0,2 V292 priseljencev, ki živijo v SJM993 2,4 10,5 49,0 24,2 12,9 0,7 0,3 Sloveniji SJM081 2,5 9,7 45,5 29,6 11,9 0,7 0,2 V293 bolnih in invalidnih ljudi v SJM993 16,8 35,5 39,9 5,8 1,7 0,2 0,2 Sloveniji SJM081 16,2 39,1 36,5 5,9 1,8 0,2 0,4 V294 otrok v revnih slovenskih SJM081 27,2 39,0 28,0 4,3 1,2 0,2 0,3 družinah KOLIKO VAS SKRBIJO ŽIVLJENJSKE RAZM ERE...? (seštevek odgovorov: "1-zelo močno"+"2-močno" in "4-le malo"+"5-sploh nič") 1999 2008 Starejših ljudi v Sloveniji 1999 2008 Nezaposlenih lj udi v Sloveniji 1999 2008 12,9 37,1 1 12,2 41,5 Priseljencev, ki živijo v Sloveniji 1999 2008 Bolnih in invalidnih j udi v Sloveniji 2008 100 80 60 40 20 20 Otrok v revnih slovenskih družinah 40 CJMMK, Sla/ensko javno mnenje, 1999 in 2008 ■močno "skoraj nič 21.1 EKOLOŠKA OSVEŠČENOST Spodaj so navedene nekatere trditve o okolju. Prosim vas, da mi za vsako od njih poveste, ali z njo močno soglašate, soglašate, ne soglašate ali sploh ne soglašate. (Q85) en odgovor v vsaki vrstici močno ne sploh sogla- sogla- sogla- ne ne šam šam šam sogla- vem b.o. šam 1 2 3 4 8 9 V295 Dal bi del svojega dohodka, SJM921 20,0 61,8 7,4 3,0 7,6 - če bi bil prepričan, da bo ta SJM993 14,6 64,4 14,1 3,2 3,0 0,7 denar uporabljen za SJM053+4 16,5 50,5 21,1 7,1 3,8 1,0 preprečevanje SJM081 13,3 63,8 17,7 2,9 1,9 0,4 onesnaževanja okolja. V296 Približujemo se zgornji meji SJM081 8,4 47,2 31,3 2,2 10,6 0,4 števila prebivalcev, ki jih Zemlja lahko preživi. V297 Ko se ljudje vmešavajo v SJM081 35,4 58,4 4,5 0,3 1,4 0,1 naravo, pogosto pride do katastrofalnih posledic. V298 Človeška iznajdljivost bo SJM081 4,9 44,1 37,6 4,4 8,6 0,5 poskrbela, da bo Zemlja preživela. V299 Modernemu industrijskemu SJM081 2,3 29,0 51,0 7,5 9,9 0,3 razvoju navkljub bo narava ohranila ravnovesje. V300 Poslanstvo ljudi je SJM081 6,8 39,1 39,0 9,3 5,5 0,4 obvladovanje narave. V301 Če bodo šle stvari naprej v SJM081 29,7 57,1 8,7 0,7 3,6 0,3 tej smeri, bomo kmalu doživeli veliko ekološko katastrofo. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ALI SOGLAŠATE S TRDITVIJO, DA BI DALI DEL SVOJEGA DOHODKA, CE BI BILI PREPRIČANI, DA BO TA DENAR UPORABLJEN ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA OKOLJA? (v295; lestvica od 1 - 4; samo delež "močno soglašam" + "soglašam") Primerjava rezultatov 1992 - 2008 1992 1999 2005 2008 ALI SOGLAŠATE ALI NE SOGLAŠATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (v295 - v297; lestvica od 1 do 4; združeni odgovori: "1-močno soglašam" + "2-soglašam" in "3-ne soglašam" + "4-sploh ne soglašam") Ko se ljudje vmešavajo v naravo pogosto pride do katastrofalnih posledic Približujemo se zgornji meji števila prebivalcev, ki jih zemlja lahko preživi. Dal bi del svojega dohodka, če bi bil prepričan, da bo ta denar uporabljen za preprečevanje onesnaževanja okolja 0 10 20 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 90 100 I soglašam ine soglašam ALI SOGLASATE ALI NE SOGLASATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? (v298 - v301; lestvica od 1 do 4; združeni odgovori: "1-močno soglašam" + "2-soglašam" in "3-ne soglašam" + "4-sploh ne soglašam") Če bodo šle stvari naprej v tej smeri, bomo kmalu doživeli veliko ekološko katastrofo. Poslanstvo ljudi je obvladovanje narave Modernemu industrijskemu razvoju navkljub bo narava ohranila ravnovesje Človeška iznajdljivost bo poskrbela, da bo zemlja preživela. n-1-1-1-1-1-r 0 10 20 30 40 50 60 70 90 100 CJMMK, SJM - Evropska raziskava vrednot, 2008, N=1366 soglašam ■ ne soglašam Ali ste sedaj oz. ste bili v zadnje pol leta zaposleni ali opravljali kakršnokoli delo za plačilo (tudi honorarno, študentsko delo, ipd.)? (M0) (Podatki so v datoteki!) SLEDI Še NEKAJ VPRAŠANJ O PSIHOLOŠKEM nasilju na delovnem mestu. Kako pogosto ste bili izpostavljeni naslednjim negativnim dejanjem na delovnem mestu v zadnjih šestih mesecih? (M1) (Podatki so v datoteki!) Trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu opredeljujemo kot: položaj, v katerem ena ali več oseb nenehno v daljšem časovnem obdobju zaznavajo svojo izpostavljenost negativnim dejanjem ene ali več oseb v razmerah, ko se tarče trpinčenja oz. psihičnega nasilja težko branijo proti takšnim dejanjem. Enkratnih incidentov ne štejemo za trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu. Prosim, da glede na zgornjo opredelitev odgovorite, ali ste bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni trpinčenju oz. psihičnemu nasilju na delovnem mestu? (M2) SJM081 1 - ne 54,0 2 - da, zelo redko 1,4 3 - da, občasno 3,4 4 - da, večkrat ne mesec 0,7 5 - da, večkrat na teden 0,5 6 - da, skoraj vsak dan 0,4 7 - se ne nanaša 39,5 9 - ne vem, b.o. 0,3 Kdaj se je trpinčenje oz. psihično nasilje na delovnem mestu začelo? (M3) SJM081 1 - v zadnjih šestih mesecih 1,4 2 - pred 6 do 12 meseci 1,4 3 - pred 1 do 2 letoma 0,8 4 - pred več kot dvema letoma 2,4 7 - se ne nanaša 93,3 9 - ne vem, b.o. 0,7 Koliko ljudi vas je trpinčilo oz. izpostavljalo psihičnemu nasilju? (M4) Število moških - povprečno: 2,47 Število žensk - povprečno: 2,61 77 - se ne nanaša 93,4 99 - ne vem, b.o. 1,0 Kdo vas je trpinčil oz. izpostavljal psihičnemu nasilju? (M5) (Podatki so v datoteki!) Koliko oseb v vašem delovnem okolju je bilo trpinčenih oz. izpostavljenih psihičnemu nasilju? (M6) SJM081 1 - samo vi 0,6 2 - vi in več drugih sodelavcev / sodelavk 4,0 3 - vsi v vaši delovni skupini 1,7 7 - se ne nanaša 93,1 9 - ne vem, b.o._0,7 Ste opazili ali bili priča trpinčenju oz. psihičnemu nasilju v vašem delovnem okolju v zadnjih šestih mesecih? (M7) SJM081 1 - ne, nikoli 46,4 2 - da, vendar redko 5,6 3 - da, občasno 4,1 4 - da, pogosto 1,8 7 - se ne nanaša 41,6 9 - ne vem, b.o. 0,5 Ste bili žrtev trpinčenja oz. psihičnega nasilja na delovnem mestu kadarkoli v zadnjih petih letih? (M8) SJM081 1 - da 11,4 2 - ne 47,2 7 - se ne nanaša 40,9 9 - ne vem, b.o. 0,6 Ste bili priča trpinčenju oz. psihičnemu nasilju v vašem delovnem okolju kadarkoli v zadnjih petih letih? (M9) SJM081 1 - da 15,8 2 - ne 42,8 7 - se ne nanaša 40,8 9 - ne vem, b.o. 0,6 Navedel vam bom vrsto pojmov v parih, vas pa prosim, da v vsakem paru izberete enega od njih, tistega ki vam je po hitri presoji bliže oz. bolj simpatičen, vas bolj privlači. Cetudi ne gre vedno za čista nasprotja med pojmoma ali pa imate do obeh podoben odnos, izberite pojem, ki vam je vendarle nekoliko bližje. Izberite torej med pojmoma ... (S2) (Podatki so prikazani za V199) DEMOGRAFIJA - EVS 2008 Spol (Q86) V302 1 - moški 46,0 2 - ženski 54,0 Ali mi lahko poveste leto vašega rojstva? (Q87) V303 do 30 let 20,1 31 do 45 let 25,8 46 do 60 let 27,2 61 let in več 27,0 Ali ste po narodnosti Slovenec / Slovenka? (Q88) V304 1 - da 93,0 2 - ne 6,4 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,5 Kakšne narodnosti ste? (Q89) V305a,b 01 - Hrvat 1,3 02 - Srb 2,0 03 - Bošnjak 1,2 04 - Musliman 0,4 05 - Makedonec 0,2 06 - Črnogorec 0,1 07 - Italijan 0,0 08 - Avstrijec 0,1 09 - Madžar 0,1 10 - Albanec 0,1 11 - Rom 0,1 12 - Rus 0,2 13 - Sirijec 0,1 14 - Ukrajinec 0,1 15 - Romun 0,1 77 - se ne nanaša 93,0 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,7 Ali ste bili rojeni v Sloveniji? (Q90 ) V306 1 - da 92,3 2 - ne 7,7 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 0,0 V kateri državi ste bili rojeni? (Q91) (Podatki so v datoteki!) Katerega leta ste se prvič priselili v Slovenijo, da bi tu živeli? (Q92) V308 1 - do leta 1974 3,5 2 - od leta 1975 dalje 4,0 7777 - se ne nanaša 92,5 8888 - ne vem 0,1 9999 - b.o. 0,0 Ali je bil vaš oče rojen v Sloveniji? (Q93) V309 1 - da 85,9 2 - ne 13,5 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 0,1 V kateri državi je bil rojen vaš oče? (Q94) (Podatki so v datoteki!) Ali je bila vaša mama rojena v Sloveniji? (Q95) V311 1 - da 88,8 2 - ne 11,0 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 V kateri državi je bila rojena vaša mama? (Q96) (Podatki so v datoteki!) Kakšen je vaš sedanji zakonski stan? (Q97) V313 1 - poročen 50,3 2 - registirana izvenzakonska skupnost 9,9 3 - vdovec, vdova 10,7 4 - razvezan 3,9 5 - poročen, a živi ločeno 0,4 6 - samski, nikoli poročen 23,7 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 0,9 Ali ste že prej živeli v stalnem odnosu s partnerjem, ne da bi bili poročeni ali v registrirani izvenzakonski skupnosti? (Q98) V314 1 - da 17,6 2 - ne 56,1 7 - se ne nanaša 24,8 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 1,5 Anketar: NE sprašuj poročenih in živečih v registriranih izvenzakonskih skupnostih (Q97 = 1 ali 2) Ali sedaj živite skupaj s partnerjem? (Q99) V315 1 - da 3,9 2 - ne 32,8 7 - se ne nanaša 60,2 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 3,1 Ali imate resno zvezo? (Q100) V316 1 - da 7,2 2 - ne 23,9 7 - se ne nanaša 64,1 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 4,5 Anketar: Če je razvezan, ločen ali ovdovel (Q97 = 3, 4 ali 5) pojdi na Q105. Anketar: Za poročene in živeče v registrirani izvenzakonski skupnosti (Q97 = 1 ali 2) vprašaj: Ali ste bili pred sedanjo zvezo že poročeni oz. ste že živeli skupaj s partnerjem?_ Anketar: Za samske (Q97 = 6) vprašaj: Ali ste že kdaj prej živeli skupaj s partnerjem? (Q101) V317 1 - da 9,7 2 - ne 70,7 7 - se ne nanaša 15,0 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 4,5 Ste bili s tem partnerjem poročeni ali ste živeli v registrirani izvenzakonski skupnosti? (Q102) V318 1 - da, poročen 2,9 2 - da, registrirana izvenzakonska skupnost 2,0 3 - ne 4,5 7 - se ne nanaša 90,3 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,3 Ali ste kdaj prej živeli s tem partnerjem, ne da bi bili poročeni oz. ne da bili z njim v registrirani izvenzakonski skupnosti? (Q103) (Podatki so v datoteki!) Ali se je ta zveza končala zaradi ločitve ali zaradi smrti partnerja? (Q104) (Podatki so v datoteki!) Koliko otrok imate? (Q105) V321 1 - enega otroka 18,3 2 - dva otroka 38,2 3 - tri otroke 13,0 4 - štiri otroke 2,6 5 - pet otrok 0,2 6 - šest otrok 0,1 7 - sedem otrok 0,2 00 - nima otrok 27,0 99 - b.o. 0,2 Če štejete vse vaše otroke, tudi umrle, katerega leta se je rodil vaš prvi otrok? (Q106) (Podatki so v datoteki!) Kdo poleg vas še živi v vašem gospodinjstvu? Za vsako od naštetih skupin na seznamu povejte, ali živijo v vašem gospodinjstvu in koliko jih je? (Q107) (Živeti v skupnem gospodinjstvu: preživeti v povprečju štiri ali več noči na teden v istem stanovanju. Pod otroke spadajo tudi otroci partnerja, posvojeni otroci in otroci v reji) ne število ne se ne da ne vem b.o. Ce da: povp. vem b.o. nanaša V323 partner, mož, žena 63,1 36,5 0,0 0,4 V324a otrok 50,1 49,7 0,0 0,2 V324b 1,66 0,0 1,6 49,7 V325a starši 25,1 74,6 0,0 0,3 V325b 1,69 0,0 1,8 74,6 V326a stari starši 3,7 95,9 0,0 0,4 V326b 1,26 0,0 0,7 95,9 drugi sorodniki V327a (bratje,sestre,...) 15,2 84,6 0,0 0,3 V327b 1,31 0,0 0,8 84,6 V328a drugi nesorodniki 5,1 94,6 0,0 0,4 V328b 1,90 0,0 0,8 94,6 Naštel vam bom nekaj dogodkov v družini, vi pa za vsakega povejte, ali ste ga že kdaj doživeli. Če ste ga že doživeli, povejte pri kateri starosti [prvič]. (Q108) da ne ne vem b.o. Če da: starost ne vem b.o. se ne nanaša V329a smrt vašega otroka 5,4 94,4 0,0 0,2 V329b 40,79 0,1 0,6 94,4 V330a ločitev vašega otroka 4,3 95,5 0,0 0,2 V330b 56,78 0,4 0,7 95,5 V331a ločitev vaših staršev 7,5 92,4 0,0 0,1 V331b 13,85 0,3 0,5 92,4 ločitev kakega drugega V332a sorodnika 22,5 76,9 0,5 0,1 V332b 29,40 3,1 1,0 76,9 V333a smrt vašega očeta 56,6 43,2 0,1 0,1 V333b 34,86 2,8 2,6 43,2 V334a smrt vaše matere 41,8 57,8 0,0 0,4 V334b 42,17 2,2 2,3 57,8 Pri kateri starosti ste končali svoje redno šolanje? (Q109) Anketar: Če se anketiranec še šola vprašaj: Pri kateri starosti pričakujete, da boste končali svoje redno šolanje? V335 vpišite starost - povprečje: 19,74 00 - brez formalne izobrazbe 0,6 88 - ne vem 1,8 99 - b.o. 1,0 Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno (Q110): V336 01 - nedokončana osnovna šola 02 - dokončana osnovna šola 03 - nedokončana strokovna ali srednja šola 04 - dokončana 2 ali 3 letna strokovna šola 05 - dokončana 4 letna srednja šola 06 - nedokončana višja ali visoka šola 07 - dokončana 2 letna višja šola 08 - dokončana visoka šola, fakulteta, akademija 09 - specializacija, magisterij, doktorat 88 - ne vem 99 - b.o. Ali ste trenutno zaposleni ali niste zaposleni? (Q111) Anketar: Če ima več kot eno zaposlitev, upoštevaj le glavno zaposlitev. V337 Je zaposlen 01 - 30 ur na teden ali več 45,2 02 - manj kot 30 ur na teden 1,6 03 - samozaposlen 4,7 Ni zaposlen 05 - upokojen 31,2 06 - gospodinja, ni zaposlena drugje 2,5 07 - študent 7,8 08 - brezposeln 4,1 09 - delovno nezmožen 0,7 10 - drugo, kaj?(Anketar:vpiši) 2,0 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 0,1 Anketar: samo za nezaposlene, (Q111 = 5 do 10): Pomislite na vašo ZADNJO plačano zaposlitev, ki ste jo imeli. Ali ste bili zaposleni (za polni ali skrajšani delovni čas), ali samozaposleni? (Q111a) V338 01 - zaposlen 33,7 02 - samozaposlen 1,8 07 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 10,9 08 - ne vem 0,4 09 - b.o. 1,6 77 - se ne nanaša, je zaposlen 51,5 3,7 17,5 2,0 23,3 31,2 3,0 5,9 10,8 2,3 0,1 0,4 Anketar: če ima anketiranec plačano zaposlitev, (Q111 = 1, 2 ali 3): Kakšno delo oziroma poklic opravljate sedaj? (Q112) (Podatki so v datoteki!) Kakšen je bil vaš zadnji (glavni) poklic pred upokojitvijo oz. preden ste izgubili zaposlitev? (Podatki so v datoteki!) V katerem poklicu delate, ali ste delali? (Q112a) (Podatki so v datoteki!) S kakšno dejavnostjo se ukvarja organizacija, v kateri ste zaposleni? (Q112s) (Podatki so v datoteki!) Za vse samozaposlene (Q111 = 3) in tiste, ki so bili v času zadnje zaposlitve samozaposleni (Q111a = 2). Koliko zaposlenih imate / ste imeli? (Q113) (Podatki so v datoteki!) Vprašaj vse, ki so trenutno zaposleni (Q111 = 1 ali 2) in tiste, ki pri zadnji zaposlitvi niso bili samozaposleni (Q111a = 1)._ Ali v vaši sedanji / zadnji službi nadzorujete / ste nadzorovali koga, ki vam je / je bil neposredno odgovoren? (Q114) (Podatki so v datoteki!) Koliko ljudi nadzorujete oziroma ste jim nadrejeni? (Q114a) (Podatki so v datoteki!) Kakšen je / je bil vaš položaj na delovnem mestu? (D1) 1 - vodilni položaj na ravni podjetja, ustanove 7,9 2 - vodstveni položaj na ravni delovne enote (vodja službe, sektorja, oddelka, ipd.) 10,2 3 - neposredno vodenje in nadziranje dela izvršilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 9,6 4 - zaposlen, brez vodilnega, vodstvenega položaja (izvršilni delavec) 56,1 7 - se ne nanaša 10,9 8 - ne vem 0,7 9 - brez odgovora 4,6 Ali delate / ste delali v zasebnem ali v javnem sektorju? (D2) 01 - v državni / občinski upravi, vojski, policiji 5,8 02 - v javnem zavodu (zdravstvo, šolstvo, itd.) 12,2 03 - v javnem podjetju (energetika, promet, komunala, ipd.) 9,2 04 - v podjetju v državni lasti 19,4 05 - v podjetju v privatni lasti 34,0 06 - v kmetijski zadrugi, kombinatu 0,8 07 - kmet, kmetica 1,0 08 - samozaposlen 3,5 77 - se ne nanaša (nikoli ni bil zaposlen) 10,9 88 - ne vem 0,7 99 - b.o. 2,7 Koliko ljudi je zaposlenih v podjetju, kjer delate? (D3) (Podatki so v datoteki!) Ali ste (bili) predstavnik delavcev oz. sindikalni zastopnik v podjetju, kjer ste (bili) zaposleni? (D4) 1 - da 12,9 2 - ne 73,0 7 - se ne nanaša 10,9 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 3,1 Anketar: vprašaj tiste, ki živijo s partnerjem (Q97 = 1 ali 2 in Q99 = 1). Če ne živijo s partnerjem, _nadaljuj na vprašanju Q121._ Je bil vaš partner / zakonec rojen v Sloveniji? (Q115) V342 1 - da 57,8 2 - ne 5,1 7 - se ne nanaša, nima partnerja 35,9 8 - ne vem 0,0 9 - b.o. 1,1 V kateri državi je bil vaš partner / zakonec rojen? (Q115a) (Podatki so v datoteki!) V343 a,b Sprašujemo za vašega zakonca oz. partnerja. Navedite zadnjo šolo, ki jo je končal-a redno ali izredno (Q116): V344 01 - nedokončana osnovna šola 1,2 02 - dokončana osnovna šola 9,7 03 - nedokončana strokovna ali srednja šola 1,5 04 - dokončana 2 ali 3 letna strokovna šola 17,3 05 - dokončana 4 letna srednja šola 18,2 06 - nedokončana višja ali visoka šola 1,4 07 - dokončana 2 letna višja šola 3,1 08 - dokončana visoka šola, fakulteta, akademija 9,1 09 - specializacija, magisterij, doktorat 1,0 77 - se ne nanaša 35,9 88 - ne vem 0,1 99 - b.o. 1,4 Kakšna je njegova/njena sedanja delovna aktivnost: ali je sedaj zaposlen-a, ali ne? (Če ima več kot eno zaposlitev, upoštevajte le glavno zaposlitev.) (Q117) V345 Je zaposlen 01 - 30 ur na teden ali več 32,9 02 - manj kot 30 ur na teden 0,8 03 - samozaposlen več 2,3 Ni zaposlen 05 - upokojen 19,5 06 - gospodinja, ni zaposlena drugje 2,7 07 - študent 0,6 08 - brezposeln 3,2 09 - ni zmožen opravljati dela 0,2 10 - drugo, kaj? 0,7 77 - se ne nanaša 35,9 88 - ne vem 0,0 99 - b.o. 1,0 Pomislite na ZADNJO plačano zaposlitev partnerja. Ali je bil-a zaposlen-a (za polni ali skrajšani delovni čas), ali samozaposleni? (Q117a) V345a 01 - zaposlen 24,4 02 - samozaposlen 1,6 07 - se ne nanaša 36,0 08 - ne vem 0,7 09 - b.o. 1,2 77 - partner je zaposlen 36,0 Kakšen je sedanji poklic vašega partnerja / partnerke oz. zakonca? (zadnji poklic, če sedaj ni zaposlen.) Povejte podroben naziv delovnega mesta in naziv poklica partnerja / partnerke oz. zakonca (Q118): (Podatki so v datoteki!) Anketar: če ima partner plačano zaposlitev, (Q117 = 1, 2 ali 3):_ Kakšno delo oziroma poklic opravlja sedaj? (Q118) (Podatki so v datoteki!) Anketar: če partner sedaj ni zaposlen, pa je nekoč bil (Q117a = 1 ali 2):_ Kakšen je bil zadnji (glavni) poklic partnerja pred upokojitvijo oz. preden je izgubil-a zaposlitev? (Podatki so v datoteki!) V katerem poklicu dela, ali je delal? (Q118a) (Podatki so v datoteki!) Za vse samozaposlene partnerje (Q117 je 3) in tiste, ki so bili v času zadnje zaposlitve samozaposleni (Q117a je 2). Koliko zaposlenih ima / je imel-a? (Q119) (Podatki so v datoteki!) Anketar: Vprašaj vse, katerih partnerji so trenutno zaposleni (Q117 = 1 ali 2) in tiste, katerih partnerji pri zadnji zaposlitvi niso bili samozaposleni (Q117a = 1). Ali v svoji sedanji službi nadzoruje koga, ki mu / ji je neposredno odgovoren? (nadzoruje delo drugih zaposlenih) (Q120) (Podatki so v datoteki!) Koliko ljudi partner nadzoruje oz. jim je nadrejen-a? (Q120a) (Podatki so v datoteki!) Ali ste bili v zadnjih 5 letih kdaj brezposelni in ste več kot tri mesece skupaj iskali zaposlitev? (Q121) V349 1 - da 12,4 2 - ne 86,2 8 - ne vem 0,2 9 - b.o. 1,2 Anketar: vprašaj tiste, ki živijo s partnerjem (Q97 = 1 ali 2 in Q99 = 1). Če ne živijo s partnerjem, _nadaljuj na vprašanju Q123._ Ali je bil vaš partner v zadnjih petih letih brezposelen več kot tri mesece skupaj? (Q122) V350 1 - da 9,4 2 - ne 51,8 7 - se ne nanaša 35,9 8 - ne vem 0,4 9 - b.o. 2,4 (Vprašati vse!) Ste bili v zadnjih petih letih kdaj odvisni od socialne pomoči? (Q123) (anketar: socialna pomoč se ne nanaša na dodatke za brezposelnost, invalidnost ali pokojnino) V351 1 - da 9,2 2 - ne 90,3 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,4 Anketar: vprašaj tiste, ki živijo s partnerjem (Q97 = 1 ali 2 in Q99 = 1). Če ne živijo s partnerjem, _nadaljuj na vprašanju Q125._ Je bil vaš partner v zadnjih petih letih kdaj odvisen od socialne pomoči? (Q124) V352 1 - da 4,0 2 - ne 58,5 7 - se ne nanaša 35,9 8 - ne vem 0,3 9 - b.o. 1,3 (Vprašati vse!) Kolikšen je bil mesečni dohodek vseh članov vašega gospodinjstva (po odbitju davkov, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dajatev) v zadnjem mesecu? Seštejte vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, štipendija, dohodek od dela v obrti, kmetijstvu... (Q125) V353 povprečje: 1.550,89 € 9996 - več kot 10.000 € 9998 - ne vem 9999 - brez odgovora 0000 - brez dohodkov Ko ste bili stari 14 let, ali ste takrat živeli s svojimi starši? (Q126) V354 1 - da, z obema staršema 82,5 2 - samo z očetom 2,7 3 - samo z mamo 11,5 4 - ne 3,1 8 - ne vem 0,1 9 - b.o. 0,1 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče [mama]? (Q127) V355 0,2 19,2 20,9 0,2 Anketar: če je živel z obema staršema ali z očetom (Q126 = 1 ali 2), sprašuj za očeta, če je živel samo z mamo (Q126 = 3), sprašuj za mamo. 01 - nedokončana osnovna šola 7,5 02 - dokončana osnovna šola 30,7 03 - nedokončana strokovna ali srednja šola 1,1 04 - dokončana 2 ali 3 letna strokovna šola 28,7 05 - dokončana 4 letna srednja šola 13,5 06 - nedokončana višja ali visoka šola 1,0 07 - dokončana 2 letna višja šola 2,7 08 - dokončana visoka šola, fakulteta, akademija 5,0 09 - specializacija, magisterij, doktorat 1,2 77 - se ne nanaša 3,1 88 - ne vem 4,2 99 - b.o. 1,3 Ko ste bili stari 14 let, ali je bil vaš oče [mama] zaposlen, samozaposlen ali ni bil zaposlen? (Q128) V356 1 - da, zaposlen 2 - da, samozaposlen 9,7 22,5 3,1 0,5 63,6 3 - ni bil zaposlen 7 - se ne nanaša 8 - ne vem 9 - b.o. 0,6 V katerem poklicu je delal vaš oče [mama]? (Q129a) (Podatki so v datoteki!) Za samozaposlenega očeta [mamo]: Q128 je 2. Koliko zaposlenih je imel[a]? (Q130) (Podatki so v datoteki!) Ali je vaš oče [mama] pri svojem delu nadzoroval[a] druge? (Q131) (Podatki so v datoteki!) Koliko zaposlenih je vaš oče [mama] nadzoroval[a]? (Q131a) (Podatki so v datoteki!) Prebral vam bom nekaj trditev, vi pa povejte, ali držijo za vaše starše v obdobju, ko ste bili vi stari približno 14 let? (Q132) (Podatki so prikazani za V186) (Vprašaj vse!) Kje ste živeli, ko ste bili stari 14 let? Vpiši kraj in državo. (Q133) (Podatki so v datoteki!) Velikost kraja, v katerem živite sedaj? (Q135) 1 - manj kot 2000 prebivalcev 49,1 2 - od 2000 do 5000 10,9 3 - od 5000 do 10.000 10,8 4- od 10.000 do 20.000 7,3 5 - od 20.000 do 50.000 6,4 6 - od 50.000 do 100.000 0,8 7- od 100.000 do 500.000 13,8 8 - več kot 500.000 prebivalcev 1,0 Pogovor je anketiranca... (Q139) V375 1 - zelo zanimal 46,0 2 - do neke mere zanimal 49,6 3 - sploh ga ni zanimal 4,4 Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 30,2 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 22,6 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 6,6 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 13,0 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 12,7 6 - Maribor 4,1 7 - Ljubljana 10,8 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 37,3 2 - primestna 17,3 3 - vaška 45,4 Čas trajanja razgovora (oceni!): 1 - do 45 minut 12,5 2 - 45 minut do 1 ure 36,5 3 - 1 ura do 1,15 ure 31,0 4 - 1,15 do 1,30 ure 14,2 5 - 1,30 do 1,45 ure 3,9 6 - 1,45 do 2 ure 1,2 7 - več kot 2 uri 0,7