Ugonobila nas bodo čustva, ne pamet V Jugoslaviji je hudo, zelo hudo..., tako da človek več ne najde primerne besede. In pri nas v Sloveniji? Ali se res gremo tiho vojno v malem proti dru- gače mislečim? Praznovali smo Dan Osvobodilne fronte slo- venskega naroda, »praznovali« tuđi žaganie ali podiranje obe- ležij poti okrog okupirane Ljub- ljane, poti tovarištva in sporni- nov. Komu ali čemu je bilo to potrebno? Ali se zavedamo, da nastala evforija lahko preraste ćelo v podiranje spomenikov? Ali bi bili potem boljši od tistih, ki so po vojni brez vsake vesti skrunili in podirali božja zna- menja, kapelice in cerkve? Ali moramo biti mi njihovi učenci? Stari sistem kljub prizadevanju ni mogel izkoreniniti kršćan- stva, novi sistem pa naj ne po- skuša izbrisati spomenike ali ostanke preteklosti nasploh. Ali nismo prisegali, da borno boljši? Gospodje, skrunjenja in podiranja nikar! Niti tistega z uradnim »blagoslovom« niti tistega zahrbtnega nezrelih po- sameznikov! Že zaradi tistih poštenih duš ne, že zaradi njih ne, njih, ki so se z namenom čistega boja (kolikor je boj sploh lahko čist) proti okupa- torju vključili v OF in NOB, in ki so bili dobesedno ogoljufani, ne predvidevajoč, da se bodo osnovni cilji izrodili: udje nišo vedno in vsi vedeli, kaj načrtuje glava. Ali nismo že veliko dosegli, ko smo razkrinkali črnobelo prikazovanje naše preteklosti v prejšnjem sistemu? Imamo pravico zvedeti vso resnico, in o škofu Rožmanu in o Urhu in 0 vsem, toda ali borno s podira- njem in skrunjenjem raznih obeležij ali tuđi z odstranjeva- njem spomenikov zvedeli več resnice? Že tako nezavidljivo stanje poslabšujemo z nevred- nimi prijemi, namesto, da bi 7. zavihanimi rokavi brez nepo- trebnih razprtij, ki utegnejo ali ki bi utegnile biti za naš mali narod naravnost usodne, gradili svojo državo. Namen ali smo- ter strankarske demokracije res ni v medsebojnem božanju in pomilovanju strank, toda ali je v medsebojnih izzivanjih? Žal smo še precej, če ne ćelo zelo daleč od demokratičnega di- aloga, gre nam predvsem za iskanje samega sebe in lastnih interesov, narodov blagor pa nam ni dosti mar, tako da si narod precej upravičeno lahko misli: Ut censeo stulti habe- mur, kakor je ob neki priložno- sti zapisal Matjaž Brojan, po- meni pa: Menimo, da nas 1 majo za norca. Zakaj še po- glabljamo moralno in etično krizo, ki nas je, najprej ona, kakor je dejal ljubljanski nad- škof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, pripeljala na rob RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA BO V HALI KOMUNALNEGA CENTRA OD 21.-26. JUNIJA1991. Kvaliteta, inovativnost in uspešnost Razstavljalci, obrtnlki, podjetnlkl: še se lahko prijavite! zloma? Ne srne nam biti po- membno, kdo bo rešil slovenski narod nenehnega izžemanja, važno je le, da se postavimo na lastne noge, pa če tuđi če se borno dolgo postavljali. S svo- jim dohodkom hoćemo napo- sled sami razpolagati. Sprejeti moramo vsako dobro pobudo, pa naj prihaja od katerekoli De- mosovih strank, od esdepejev- cev, liberalcev ali drugih. Ali 26. APRILA 1991 - PRIZNANJE ZA ŠPORTNI DOSEŽEK Barbara Brlec pri županu Domžalski župan g. Ervin A. Schvarzbartl je za našo uspešno smučarko, ki je na mladinskem svetovnem prven- stvu na Norveškem osvojila srebrno medaljo, pripravil sprejem in ji izročil spominsko darilo. Sprejemu sta prisostvovala tuđi strokovnjaka Smučarske zveze Slovenije (trenerja Stojan Puhalj in Peter Petrovčič), pred- stavnik Smučaskega kluba Domžale g. Kosir in predstav- nik telesnokulturne organiza- cije lože Zevnik. Tako velik uspeh je lahko le plod talenta, ambicij, bkolja, posledica naporov in dela, je poudaril v pozdravnih besedah naš župan. V času, ko smo v športu priče tuđi nekulturnih dejanj (izgredi navijačev v ško- fijah) je prav, da spodbujamo tište, ki so ob svojih športnih uspehih tuđi prežeti s kulturo. Poudaril je vrednotenje odreka- nja, kakršno mora Barbara Br- lec spremljati skozi športno ka- riero ter izrekel čestitke za re- zultate, ki so posledica velikega navdušenstva (entuziazma); Barbare in njenih staršev. Pri takih športnikih se kažejo ve- like možnosti za sponzoriranje in to so tuđi potencialni viri sredstev v prihodnje. V imenu Smučarske zveze Slovenije se je zahvalil Stojan Puhalj, trener jugoslovanske ženske B reprezentance in po- udaril kako velik uspeh je dose- gla Barbara s tako hitro vrnitvijo med najboljše po lanski po- škodbi. Barbara je športno do- zorela tuđi kot človek, zato se lahko nadejamo njenih še več- jih uspehov. B. Župan ni športnik, športnikov sicer v glavnem ne razume, vendar problemom pa le prisluhne. Tuđi smučarskim je... nam ni ravno na ta način dana možnost, da medsebojno tek- mujemo, kdo bo storil več za slovenski narod? Ne samo zase, čeprav »drugih« ne smemo imeti raje kakor sami sebe: to smo morali počenjati vrsto let! Menim, da se razumemo. Da borno pa zmogli uresni- čiti vse zacrtane ali zadane na- loge, pa vedimo, da ne bo nihče mislil namesto nas, tuđi Zahod ne, zato naj nas ne mo- tijo njegove želje, ki iz dneva v dan bolj postajajo sanje, o enotni Jugoslaviji, še o skupni ne moremo sanjati, čeprav skupno pomeni neprimerno manj kakor enotno, - in realizi- rajmo plebiscitno voljo sloven- skega naroda danes, ne jutri. V ta vzvišeni namen pa bodimo vsi eno, kar nam naj Bog po- maga, kajti sami borno težko zmogli takšen duhovni napor. Če smo vzpostavili novi sistem, potrebujemo nujno tuđi novo ustavo, morda pa borno potem laže pojasnjevali morebitne človeka nevredne »vzpone« in proti njim ustrezno ukrepali, če in kadar bo to potrebno: tu sem mislil na posamezniška »deja- nja«, ne v okviru vladnih ukre- pov, sprejetih na demokratičen način. Slabo smo se tuđi učili fiziko, če ne vemo, da je akcija enaka reakciji in njej na- sprotna. Ali si morda želimo reakcije, da borno potem lahko postregli z novo akcijo? Name- noma pretiravam, da bi opozo- ril na nesmisel nekaterih poče- tij. Včasih smo rekli: Bog daj vsem Ijudem pamet, pijancem pa denar, da bodo pili, - jaz pa pristavljam: Zadovoljimo tuđi tište, ki jim obeležja in spome- niki NOB veliko pomenijo, da borno z novo oblastjo vsi zado- voljni, in ki žal nišo vsi in vedno vedeli, da glavarji nišo čistega duha, da so žejni krvi lastnega naroda. Priznajmo NOB tisto, kar je v njem pleme- Nadaljevanje na naslednji strani MENILI, DA SO NAŠLI GRAD, V RESNICI PA NALETELI NA OSTANKE RIMSKE NASELBINE: Rimljani v Praprečah V zadnji številki našega časo- pisa smo pisali o domnevi, da so v Praprečah pri Lukovici na- šli ostanke gradu. O njem vedo iz ustnega izročila domačini še danes veliko povedati. Pri iz ravna vi več je grbine na te- renu so naleteli na ostanke stavbe, zato so menili, da gre za nekdanji grad v Praprečah. Najdbo so si medtem že ogledali strokovnjaki iz Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju in z gotovostjo ugotovili, da gre pri najdbi za ostanke okrog 1800 let stare rimske naselbine, postojanke, morda tuđi utrdbe ali posestva. To ne bi bilo nič čudnega, saj so pri vhodu v dolino našli te- melje rimske ceste, ostankov posodja, orodja in novcev. Kot je novinarki neodvisnega Dnevnika poudaril domaćin prof. Anton Kos pa gre morebiti ćelo za še starejšo najdbo iz obdobja halštatske kulture. Kakorkoli: zaenkrat so še vedno pri raziskavah, na točen in dokončen odgovor pa bo treba še nekaj časa počakati. V počastitev 50 - letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in upora slovenskoga naroda proti okupatorju vas vabimo na Srečanje na Taboru nad Hianom v soboto, 18. maja 1991 ob 11. uri Slavnostni govornik bo član predsedstva Republike Slovenije MATJAŽ KMECI.. Po prireditvi bo zabavno srečanje. Zabaval vas bo na- rodno-zabavni ansambel. Za okrepčila bodo poskrbeli No- gometni klub in gasilci iz Ihana. Vabljeni vsi, ki sta ponosni na del junaške zgodovine svojega naroda! DOMŽALE, 16.5.1991 GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT. 8-9 letnik XXIX Človek, ti naduti stvor! Ko se prigrabiš na oblast, počenjaš take bedarije pod svodom nebeskim, zaradi katerih ćelo an- geli jokajo! VVILLIAM SHAKESPEARE Naše razstavišče v dvo- i rani Komunalnega cen- ! tra ob razstavi leta 1988 Nacionalna varnost republike Slovenije V slovenskem prostoru sta se glede vprašanja nacionalne varnosti izoblikovala dva kon- cepta: demilitarizacija (razum- Ijena v smislu splošne in po- polne razorožitve) in ustanovi- tev lastne nacionalne vojske. Rezultati javnomnenjskih razi- skav kažejo, da noben od nave- denih konceptov nima abso- lutne podpore. Ti razlogi nas navajajo na dejstvo, da bo pri končnem sprejemu odločitve potrebna skrajna mera raci- onalnosti in tentanje argumen- tov. V tem članku bom skušal na- nizati nekaj najpomembnejših dejavnikov in dejstev, ki vpli- vajo na to vprašanje. Že uvo- doma naj povem, da smatram demilitarizacijo (tuđi v tem smi- slu kot jo većinsko razumemo v našem prostoru) za pozitiven družbeni smoter, ki pa je objek- tivno pogojen, kar pomeni, da enostranska odločitev majhne Slovenije za popolno razoroži- tev, ob pomanjkljivih garanci- jah mednarodne skupnosti, po- meni zelo tvegano dejanje. Zato zagovarjam demilitariza- cijo v smislu daljšega procesa, ki naj poteka vzporedno s to- vrstnimi premiki v Evropi. Preden preidemo na analizo nekaterih dejstev se skušajmo seznaniti s temeljnim pojmom, to je pojmom varnosti. Varnost je temeljna družbena vrednota, s katero se meri kvaliteta življe- nja v družbeni skupnosti. Var- nost v najširšem smislu pred- stavlja eksistencialno člove-" kovo potrebo, ki pa se je človek v normalnih okoliščinah niti ne zaveda. V polni meri se ta po- treba izrazi sele takrat, ko člo- vek zaide v okoliščine, ko mu preti nevarnost oziroma ko se znajde v kritični situaciji. Sicer pa varnost zagotavlja nemo- teno družbeno življenje; raz- voj, reprodukcijo, blagostanje, mirno uživanje sadov svojega dela ipd. Zato mora biti varnost ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Razpis za vodje kolonij ter za vzgojitelje skupin za vodje kolonij ter za vzgojitelje skupin v času od - 6. 7.- 15. 7. 1991 - 16. 7. - 25. 7. 1991 - 26. 7. -4. 8. 1991 - 5.8.- 16.8. 1991 1. Vodja kolonije: - starost 24 let - najmanj višja izobrazba - program dela 2. Vzgojitelj: - đopolnjenih 18 let - zaželjene izkušnje v delu z otroci (planinci, taborniki, itd.) Ponudbe pošljite do 25. 5. 1991 na naslov: ZPM DOMŽALE Ljubljanska 36, 61230 DOMŽALE Kandidati bodo vabljeni na razgovor in o izboru pismeno ob- veščeni. Letovanje na Krku Zveza prijateljev mladine Domžale bo organizirala v času počitnic letovanje za šolarje v počitniškem domu na otoku KRKU. Letovanje bo organizirano v štirih izmenah in sicer: I. izmena od 6. 7.-15. 7. 1991 (10 dni) II. izmena od 16. 7. - 25. 7. 1991 (10 dni) III. izmena od 26. 7. - 4. 8. 1991 (10 dni) IV. izmena od 5. 8. - 16. 8. 1991 (12 dni) Cena za prve tri izmene znaša 2.900,00 din, cena IV. izmene pa znaša 3.200,00 din. Prijavite se lahko do 31. maja 1991 na sedežu: Občinske organiza- cije Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36 in sicer: - ponedehek od 8 do 13 ure - sreda od 8 do 13 ure in od 14 do 18 ure - petekod 8 do 12 ure Pri prijavi boste prejeli pogodbo, 3 položnice (obročno plačevanje), ki so plačljive: 1. obrok do konca maja, 2. obrok do konca junija in 3. obrok do odhoda na letovanje, ter tiskovino s katero bo šolar pred odhodom obiskal zdravnika. Za dodatne informacije se obrnite na telefon: 721-246 g. Brane KOSMAČ. Ugonobila nas bodo čustva, ne pamet Nadaljevanje s prve strani nitega, in razkrinkajmo samo »otrobe«, da ne bodo še nas požrle svinje. Enkrat za všelej si zapom- nimo, da je povsod, kjer so pleve, moralo biti tuđi zrnje. In povsod, kjer je zrnje, ga je bilo treba očistiti plev. To naj se- veda velja tuđi za JLA, čeprav se moramo jasno in glasno vprašati, zlasti ob najnovejših bridkih in najbridkejših izkuš- njah hrvaškega naroda in pred- hodno slovenskega: Ali moreta Slovenija in Hrvatska še imeti voljo kakorkoli vzdrževati JLA? Pridružimo se povabilu dr. Alojzija Šuštarja k molitvi za mir in za tlačene brate in za vse tište, ki se jim godi kakršnakoli krivica: Molitev je v danem tre- nutku najboljše »orožje« in zadnje upanje, če dialog ne obrodi sadov. |VAN KEp|C eden od centralnih problemov države. Objektivne okoliščine nas navajajo na sledeči sklep: S strani mednarodnega okolja se zmanjšuje verjetnost oboro- ženega napada na Jugoslavijo in Slovenijo, hkrati pa potekajo dezintegracijski procesi in na- raščajo konfliktne situacije zno- traj dosedanje Jugoslavije. Splošna podoba sveta se je v zadnjem obdobju močno spremenila. Spremenilo se je dosedanje razmerje med velesi- lami. ZDA so zadržale svojo politično, gospodarsko in voja- ško moč, dočim je Sovjetska zveza izgubila večino svoje moči in praktično stopila iz kroga supersil. Močno pa se je dvignila vloga Zahodne Evrope ter v neki meri tuđi Japonske (manj v vojaškem smislu). Vse te spremembe pomenijo, da bodo ZDA ohranile nadzor nad ključnimi deli sveta, tuđi v naši okolici. Glede na to, da ameri- ški vojaški stroj ščiti interese ce- lotnega Zahoda, zahodne dr- žave prevzemajo del nalog in stroškov. Največji del le teh prevzemata združena Nemčija (severno od naših meja) in Ita- lija (ob jadranski obali). Na vzhodu Slovenije tj. na meji z Madžarsko pa potekajo naslednje spremembe: sovjet- ska vojska se iz Madžarske v celoti umika, tuđi sama Mad- žarska zmanjšuje svoje vojaške stroške in krči svoje oborožene sile. Politični utrinki s strani te naše vzhodne sosede nas nava- jajona dejstvo, da želi Madžar- ska slediti zgledu, uradno obo- rožene nevtralne politike Av- strije. Spričo vsega navedenega je sovjetski vojaški poseg v na- šem prostoru zelo malo verje- ten. V Nemčiji, ki postaja neke vrste regionalni varuh potekajo naslednje spremembe: z zdru- žitvijo se je Nemčija politično močno okrepila, zavidljiva je tuđi njena gospodarska moč, dočim njena vojaška moč ni tako zastrašujoča, tuđi na nje- nem ozemlju se zmanjšuje šte- vilo vojakov, količina težke oborožitve, poleg tega pa je Nemčija prevzela tuđi obvez- nost, da v sestavi svoje armade ne bo imela orožij množičnega uničevanja. V Italiji, ki prav tako prev- zema naše večji del zahodnih varnostnih nalog v vzhodnem Sredozemlju pa se nadaljuje modernizacija njenih oborože- nih sil. V svoj vojaški arzenal uvaja Italija nekatera najsodob- nejša orožja. Nekoliko drugačna je slika pri naših južnih sosedih, kjer jugoslovanska kriza prihaja do svojega vrelišča. Tu je ostalo še mnogo odprtih vprašanj, ki ob vsej svoji pisanosti težko nava- jajo na jasne zaključke. Če smo celotno povoj no obdobje videli nevarnost od zunaj, je le ta se- daj skoncentrirana v razpada- joči se Jugoslaviji. Začetni ne- miri v Jugoslaviji lahko pome- nijo porušenje ravnotežja na širšem območju, česar se boji celotna Evropa in kjer so pre- vidne tuđi ZDA. To so tuđi ra- zlogi zakaj ZDA podpirajo enotno Jugoslavijo. To stališče so tuđi javno izrazili, name- njeno pa je tuđi tištim državam, ki bi morda imele teritorialne pretenzije do delov jugoslovan- skega ozemlja. Toda tuđi ZDA postopoma popuščajo z zago- varjanjem jugoslovanske enot- nosti za vsako ceno. V ZDA bo vsekakor prevladala podpora demokratičnim procesom, toda če se le da bi radi videli, da bi se Jugoslavija razšla po mirni, demokratični in nenasilni poti. Podobna stališča imajo tuđi ostale zahodnoevropske dr- žave. Zgoraj navedene ugotovitve nas navajajo na zaključek: Slo- venija v tem trenutku potrebuje tuđi svoje oborožene sile, glede na nekatere okoliščine pa so te lahko manj številne, zato tuđi cenejše, morajo pa biti so- dobno opremljene in strokovne pri svojem delu. MILAN PIRMAN, dipl. obr. OBRTNO ZDRUŽENJE DOMŽALE JE ORGANIZATOR NOVE RAZSTAVE OBRTNIH IZDELKOV IN STORITEV TER PODJETNIŠTVA Kakovost, inovativnost in uspešnost V Domžalah so torej pri- stojni sklenili, da bodo tuđi le- tos pripravili tradicionalno raz- stavo obrti (izdelkov in stori- tev) ter podjetništva, s katero nadaljujejo tradicijo obrtnih prireditev sejmov in razstav. Zadnja je bila leta 1988. Za pripravo razstave in spremljajočih prireditev so ime- novali pripravljalni odbor v se- stavi Andrej Počivavšek, Franc Mušič, Zoran Poljšak, Maks Resnik in Milan Juhant. Pred- sednik častnega odbora je go- spod Ervin A. Schvvarzbartl, domžalski župan. Z razstavo nameravajo do- seči: - splošno predstavitev obrt- ništva, - predstavitev inovacij v obrtništvu, - predstavitev delovanja in proizvodnje obrtništva na po- dročju ekologije, - predstavitev domače in umetne obrti v občini, - predstavitev informacij- .skega sistema občinske obrtne zbornice. Ker bo prireditev v času sve- tovnega slovenskega kongresa, nameravajo nanjo povabiti vse udeležence te manifestacije. V sklopu prireditev bodo pri- pravili razne okrogle miže na aktualne teme, pripravili bo- gato zvočno ponudbo o delu in rezultatih podjetij in zasebni- kov, obogatili bodo gostinsko ponudbo, postavili stojnice, pripravili modno revijo s prika- zom ustvarjalnosti in na po- dročju mode in urejanja pri- česk. Razstava bo letos priprav- ljena v nekoliko manjšem ob- segu zaradi manj finančnih sredstev, k sreči pa je na pomoč priskočila občina in primaknila manjkajoči delež iz sklada za razvoj obrti in podjetništva. Na prireditvi bo razstavljalo ca. 150 razstavljalcev, vendar le razstavljalci iz domžalske občine. Za razstavo se lahko prijavijo vsi tišti, ki še želijo sodelovati in se doslej še nišo. V sklopu te prireditve pa pri- pravljajo še nekaj drugih šport- nih manifestacij: - Avto-Rally obrtnikov in pri RAZMIŠLJANJE OB ODSTRANJEVANJU JAMBOROV: ..., kratkega spomina? Kadar se sprehajamo po parkih Arboretuma in ko gremo nazadnje mimo gospodarskega poslopja, v katerem je tuđi uprava, vedno pomislim, kaj bi danes tu stalo, če bi parti- zani poleg graščine požgali tuđi to veliko poslopje. Ob tem požigu se je zraven slučajno znašel pošten domač partizan (borec proti okupatorju), ki je požigalca (borca za revolu- cijo) prepričal, da naj to pustijo pri miru. S podobno prošnjo pa ni uspela Pepca Kavčič, ki je Šunkarja prosila, da bi ji pred požigom dovolil vzeti iz gradu, kjer je stanovala, nekaj pohištva, pa jo je samo grdo nadrl in ji rekel, da bo, če ne bo tiho, še njo vrgel v ogenj. Da to razmišljanje prihaja v javnost, je vzrok v tem, da se v teh dneh v časopisju pojavljajo plohe besed o nezasliša- nem vandalizmu zaradi požaganih železnih jamborov. Sam sem načelno proti podiranju kulturnih spomenikov. O tem, kaj je spomenik in kaj ni, pa so nam povojni čaši pojme popolnoma zmešali. Spomenik pa je seveda treba najprej postaviti ali zgraditi. Če ga postaviš v svojem vrtu za svoj denar, času in kultumemu okolju primerno, je to vredno pohvale. Naši predniki so že od srednjega veka dalje postavljali znamenja iz najrazličnejših nagibov, v spomin in opomin na hude nesreče, epidemije, kugo, turske vpade, požare, potrese, poplave in druge nezgode. Postavljali so jih tuđi iz hvaležnosti in po zaobljubi za povrnjeno zdravje za srečno vrnitev iz različnih vojn ali za odvrnitev kakšne druge hude nadloge. S temi številnimi znamenji smo bili v etnološkem in versko-kulturnem pogledu del Evrope. Po zadnji vojni pa je brez nuje ali potrebe v Sloveniji izginilo na tisoče znamenj. Čudno pa je, da ob vsem tem pisanju v zvezi s požaga- nimi jambori med starejšimi pisci skoraj nihče ne omeni, da so sami živeli v časih, ko so se na široko požigali gradovi z vsem inventarjem in umetninami, sole in prosvetni do- movi. Po vojni pa so bili na vrsti znamenja in ponekod tuđi cerkve. Razumem, da danes sredi radomeljskega križišča zaradi prometa nekdanje znamenje ne bi moglo stati. Toda če bi imeli vsaj kanček kulture, časti in spoštovanja do prednikov, ki so to znamenje zgradili, bi ga prestavili. Če pa že nič drugega, bi pa v nadomestilo nekje v blizini postavili vsaj simboličen lesen križ. Boltezovo znamenje bi danes stalo za ograjo, nikomur ni bil napotje Potokarjev križ. Komu je bila napotje kapelica sv. Notburge ob grobelj- skem gradu, ki jo je poslikal Franc Jelovšek, po vojni pa smo jo tako hladnokrvno podprli. Kapelica ni bila na poti ali novi občinski cesti ali krajevni. Enostavno, povojni gospodi ni bila po okusu, saj ni bila v stilu takratnega totalitarizma. Grobeljska cerkev pa je bila po vojni za nekaj let spreme- njena v skladišče cementa. Marija Mulec je v sobotni prilogi Dela lepo zapisala, da bi bilo lepše, če bi namesto železnih drogov za spomin na NOB zasadili drevesa. FRANCE CERAR njih zaposlenih delavcev Dom- žale 91 - Tenis Turnir - odprti teni- ski turnir obrtnikov in delavcev občine Domžale ali Slovenije - VIII. balinarsko prvenstvo obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev Slovenije na pokritem štiristeznem balinišču BŠK Bud- ničar Količevo. Zaradi velikega zanimanja je skrajni rok za prijave obrtnikov 31. maj 1991. PO SLEDEH POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI: Resnici pot na plan! Skupščina republike Slove- nije je po obravnavi na Komisiji za raziskavo povojnih množič- nih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilno- sti naložila vsem našim obči- nam, da ugotove v koliki meri je do takšnih dejanj v njihovih okoljih prihajalo. Cre za to, da zvemo za pričevanja tistih, ki so bili kakorkoli potegnjeni v metež krivk, ki vedo za po- boje, zločine in druga zavržena dejanja. Tuđi v naši obcini so se taka dejanja morda dogajala. Tako so povabljeni vsi, da o takšnih, dolga leta zamolčevanih in vaše skrivanih stvareh spregovore. Svoje prispevke občani lahko povedo ali zapišejo. Prispevke sprejema Predsedstvo Skupščine občine Domžale oz. njen pred- sednik. Zagotavljajo tajnost po- sredovanih izjav in posamezni- kov. Po zbranih ugotovitvah travma- tičnih dogodkih polpretekle zgo- dovine bo razvidno ali je tuđi v naši občini tovrstna komisija potrebna. 2_ Deveta seja vseh zborov naše skupščine Tik pred prvomajskimi praz- niki so se na 9. seji zbrali vsi delegati naše skupščine. Upo- števajoč 290 strani obsegajoče gradivo, med katerim je bilo največ po roči I različnih orga- nov, orgaizacij, ustanov in še česa, je bilo pričakovati dolgo- trajno zasedanie, saj je bila v gradivu prikazana razno- vrstna problematika, s katero se pri svojem delu srečujejo tako izvršni svet kot posamezni upravni organi, delegati pa so se seznanili tuđi s poročili vseh pravosodnih organov. Zaradi preselitve iz naše ob- čihe je na prejšnji seji prenehal mandat delegatu lgorju Lipov- šku, na predlog mandatno-imu- nitetne komisije Družbenopoli- tičnega zbora pa je bi I namesto njega potrjen mandat Francu Arnušu z liste SDP v volilni enoti 2. Po hitrem sprejemu dnevnega reda, tokrat ga je spremenil le predlog delegatov Slovenske demokratične zveze, so delegati brez večjih zapletov sprejeli zapisnika zadnje seje in se kar takoj lotili predloga ana- lize razvojnih možnosti občine Domžale za obdobje 1991-1995. Čeprav je sprva kazalo, da bo predlog analize, ki ga je pri- pravil Razvojni zavod in že večkrat obravnaval Izvršni svet, brez večjih pretresov sprejet, ni šio. Delegatka Anamarija Cerar je že pred sejo vložila predlog za dopolnitev analize s besedi- lom o razvoju podeželja v naši občini, kar precej ogorčenih besed pa je bila deležna tuđi zapisana ugotovitev priprav- Ijalca gradiva, češ da med ome- jitvene faktorje, ki so lahko na- daljnjemu razvoju resna ovira in bi jih bilo potrebno nevtrali- zirati, spada poleg zelo degra- diranega okolja, velike raz- drobljenosti kmetijskih zem- Ijišč, neugodnega razporeda poselitve, visoke odpisanosti proizvodnih sredstev v indu- striji tuđi, verjeli ali ne, lahko pa preberete še enkrat, zelo vi- sok odstotek zaposlenih žensk. Seveda se niti slučajno s tem nišo strinjale tuđi delegatke, ki pa so ostale brez pojasnila, na kakšni osnovi temelji napisana ugotovitev. Delegate pa je za- čudila tuđi ugotovitev, da je za pripravljalca analize pomem- ben samo program neizglaso- vanih krajevnin samoprispev- kov v mestu Domžale, ne pa programi vseh 22 izglasovanih krajevnih samoprispevkov. Očitno je, da pripravljala sta- nujejo v Domžalah! V razpravi, v kateri so sode- lovali Peter Primožič, Marko Vresk, Franc Gorše, Jelka Hab- jan, Tomaž Štebe, Vinko Cedil- nik, Marjan Velepec in Anton Preskar, predsednik IS SO Domžale, ki je predlagal, da se predlog vrne v javno razpravo, je bil izpostavljen tuđi problem degradiranega okolja, pravilnih podatkov, na osnovi kateri h se načrtuje nadaljnji razvoj gospo- darstva, sanacije požrešnih energij ter problem reorganiza- cije šolstva. Po krajši informaciji o spre- membi štališča o usklajenosti dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega v letu 1986, z obveznim izho- diščem dolgoročnega plana Re- publike Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjenega v letu 1989, za področje kme- tijstva, so bila na vrsti poročila Izvršnega sveta in upravnih or- ganov. S podrobnimi opisi nji- hovega dela v preteklem ob- dobju in krajšimi usmeritvami za delo vnaprej so bili delegati zadovoljni, saj so poročila brez razprave sprejeli in se malce dlje zaustavili pri zahtevi An- tona Preskarja za razrešitev funkcije predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Dom- žale. Kljub temu, da je skupščina razpravljala in sprejemala le zahtevo za razrešitev, je bilo pri tej točki že kar nekaj besed slovesa od sedanjega predsed- nika. Vsi sodelujoči v razpravi so mu priznali, da je bil pri svojem delu nadpovprečno uspešen, da je znal tankočutno prisluhniti in pomagati pri ra- zreševanju še tako majhnega problema in da ga borno na kratko rečeno zelo pogrešali. Skupščina je njegovo zah- tevo z većino glasov sprejela in začenja se postopek predlaga- nja novega predsednika in čla- nov izvršnega sveta. Poročila pravosodnih orga- nov v naši občini so bila vsa po vrsti ocenjena pozitivno. Zapo- sleni so se v okviru možnosti trudili, da bi naredili čimveč in tuđi izvršni svet je njihovo delo ocenil pozitivno. Same raz- prave na poročila pravzaprav ni bilo, na razpravo komandirja Postaje milice Domžale pa se je vendarle oglasilo nekaj raz- Struktura prekrškov zoper javni red in mir Pregled prometnih nezgod po kraju za leti 1989 in 1990 PROMETNE NEZGODE 1989 ŠT. 1990 ŠT. +/-IND. SKUPAJ 153 164 107 v naselju 105 106 101 izven naselja 48 58 121 magistralna cesta 60 61 101 regionalne ceste 40 50 125 lokalne ceste 53 53 100 pravljalcev, ki so bili enotni v zahtevi, da se ugotovi objek- tivna krivda košarkarskega dru- štva HELIOS Domžale pri sami organizaciji in izvedbi ogleda tekme. Ker je navadno najbolj zani- mivo prav poročilo Postaje mi- lice, naj vam tuđi mi postre- žemo z nekaterimi podatki, po katerih lahko sklepate, v kako (ne)varnem okolju pravzaprav živimo: Vzdrževanje javnega reda in miru je ocenjeno kot dobro, saj ni bilo hujših oz. odmevnejših kršitev, ki bi lahko vznemirile občane, ki so zaprosili za inter- vencijo milice v letu 1990 603- krat, v 2698 primerih so bili kršitelji prijavljeni sodniku za prekrške. Sicer pa je bilo obravnavanih 534 kršiteljev, ki so storili 551 prekrškov, podanih je bilo 420 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, med intervencijami pa je bilo 270 konfliktnih situ- acij na javnem kraju, kar 333 pa v zasebnih stanovanjih, kar ocenjujejo kot zaskrbljujoče. Nekaj pove tuđi tabela: V občini je bilo evidentiranih 35 požarov, materialna škoda je bila ocenjena na 1.656.000,00 din, be- ležimo' pa tuđi 6 primerov onesna- STRUKTURA PREKRŠKOV 1989 1990 index drzno vedenje pretepanje omalovaževanje PUO pretepanje in vpitje ropotanje in križanje nedov. točenje alkohola klatenje in potepanje pijančevanje ostali prekrški 15 69 16 120 143 14 5 24 17 20 100 25 135 183 34 1 30 23 133 145 156 113 128 243 20 125 125 SKUPA) 423 551 130 Povzročitelji prometnih nezgod POVZROČITELJI PROMETNIH NEZCOD 1989 1990 vozniki osebnih avtomobilov vozniki tovornih avtomobilov vozniki avtobusov vozniki traktoristi vozniki motornih koles vozniki koles z motorjem kolesarji ostalo pešci 106 6 0 3 4 11 15 1 6 108 15 1 1 4 12 12 0 11 SKUPAJ 153 164 Takole gospodarimo Pred dnevi so v Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj (v Službi za plan in analize) pripravili že 65. publikacijo BILTEN SKUP- ŠČINE OBČINE. V njem pregledno prinašajo vse podatke o našem go- spodarjenju. Brošuro in njeno to- kratno vsebino nam je predstavil sekretar Sekretariata dipl. oec. ZO- RAN KRAMŽAR. Seveda je prvi pogled, ki ga na gospodarstvo enega leta vržemo Počez_ - pogled na proizvodnjo. Leto 1990 primerjamo z letom 1989. V Domžalah je bila proiz- vodnja leta 1990 v primerjavi z le- tom poprej za 6 odstotkov manjša, v Sloveniji je ta številka 10 odstot- kov. Pa poglejmo še letošnje leto ~ prve tri mesece. Januarja, febru- arja in marca smo v primerjavi 2 lanskimi tremi meseci izdelali za dva - tri odstotke manj. V Sloveniji na sploh se to zmanjšanje proiz- vodnje beleži s 14 odstotki. - Položaj nasploh ni tako slab, pro- daja je zadovoljiva; nenehno se 2manjšuje število zaposlenih. Ugo- javljajo, da je ob relativno zadovo- 'jivih rezultatih in zmanjšanem za- Poslovanju vendarle prišlo do znat- nega dviga delovne storilnosti ti- stin, ki so še v delovnem procesu. Kako poslujemo s tujino? Lani so bili trendi v družbeno- ekonomskih odnosih s tujino pozi- tivni, vendar se je rast izvoza zaradi stabilnega odnosa dinarja do marke upočasnjevala, povečeval pa se je uvoz. Izvoz je bil v letu 1990 za 14 odstotkov večji od leta poprej, uvoz pa kar za 38 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom se je indeksno zmanjšala s 122 na 115. Izvoz prvih treh mesecev? Rezultati prvih treh mesecev leta kažejo, da je izvoz večji od izvoza lanskih prvih treh mesecev za 36 odstotkov, uvoz pa le za 2 od- stotka, Strpkovnjaki povedo, da se bodo rezultati pokazali v realnejši luči ob polletju, vendar ob tem me- nijo, da je izvozna perspektiva tuđi za prihodnje obdobje dobra in da se bo še nadaljevala. Glede na nuj- nost izvoza je to za naš sedanji položaj tuđi edino, kar nam neko- liko opogumlja pogled na prihod- nje čaše našega gospodarstva. In kdo so najboljši izvozniki? To so Lek, LIP Radomlje, Papirnica Koli- ćevo, Induplati. Kaj pa stečaji, likvidacije, blokirani računi? Gospodarska kriza je segla tuđi med naše gospodarske dejavnike. Že v preteklih mesecih je prišlo do likvidacije GG TOZD mehanizacija in gradnje TRZIN. Mengeška Melo- dija je šla v stečaj koncem lanskega leta, vendar so kolektiv sanirali, ob tem, da je ostalo zaposleno blizu 70 delavcev. V aprilu se je pojavil problem Mlinostroja (60 dni bloki- ran žiro račun), zato bo SDK po zakonu začela postopek stečaja. Žal gre v Mlinostrojevem primeru za okrog 1 50 ljudi. Upajo, da bodo z ohranitviio zdravega jedra in pri- hodnjo obliko organiziranosti in dela v tovarni uspeli zaposliti ve- čino. Seveda če bodo uspeli najti tuđi nov program dela tovarne. Koliko je nezaposlenih? Ob koncu leta je bilo v občini skoraj 1200 nezaposlenih, kar je več kot 200-odstotno povečanje glede na število izpred enega leta. Naraščanje je bilo v določenem ob- dobju hitro, število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu pa se je zmanjšalo v enem letu za 12 odstotkov. V zadnjem času pa se je hitrost povečevanja števila neza- poslenih nekoliko upočasnila, saj se je to šte\ilo povečalo le za 100 ljudi. Pričela se bodo javna dela Zaradi povedanega o naraščajoči nezaposlenosti so se zelo povečali pritiski na sklad družbenih pomoči, na Center za socialno delo in ob- čino. Občina skuša po svojih mo- čeh in z izbiro stimulativnih ele- mentov politike v gospodarstvu po- magati pri ustanavljanju novih obrti, stimulirati zaposlovanje kot tako, subvencionirati prispevke na novo zaposlenih, pomagati s krediti in drugo. Ideja, da bi zaposlili ljudi, ki so brez dela, so »javna dela«. V manj- šem obseg'j (s sedmero Ijudmi), so ta dela v občini že opravljali, načr- tujejo pa še opravljanje javnih del v komunali, ekologiji, pri čiščenju okolja, urejanju zelenić in parkov, šol, vrtcev, saniranju odlagališč, čiščenju ŠUMBERKA, nuđenju raz- ličnih oblik pomoči potrebnim na domu in druga dela. Za organizacijo in izvedbo jav- nih del so v občinskem proračunu namenili 1,2 milijona dinarjev, pri- čakujejo.pa, da se bo z delom sred- stev v to akcijo vključila tuđi repu- blika. Poleg omenjenega pa na občini načrtujejo tuđi obliko izobraževa- nja za tište, ki si službo iščejo. Ugo- tavljajo namreč, da si marsikdo - preprosto ne zna poiskati službe, četudi je za marsikatero delo uspo- sobljen in vešč. Za začetek bi tako pomagali skupini 20 - 30 občanov, da bi si le-ti laže našli svoje delo. M. B. ženja voda in pogina rib, policija pa je pomagala tuđi pri neurjih in poplavah. Stanje na področju prometa vam skušamo ilustrirati s tabelama, oglejte si ju in bodite bolj pozorni na cesti! »Pozdravlja vas Olga Burica,« je svojo uvodno informacijo k Poro- čilu o delu Centralne čistilne na- prave simpatično pričela njena di- rektorica in na kratko osvetlila sicer zelo izčrpno poročilo. Vprašanji zanjo sta imela delegata Jurij Berlot in Tomaž Štebe, vprašanji pa sta bili povezani s konkretnimi dejav- nostmi čistilne naprave. Poročilo in program za leto 1991 sta bila spre- jeta. Sprejeti so bili zazidalni nacrti za Center Domžal C-12, zazidalna cona T-5 Trzin ter lokacijski nacrt plinovoda Domžale veje A, pri tem pa je bil Izvršni svet opozorjen na nerealizirani sklep o socioloških študijah, ki pa naj bi prišle v poštev le v primeru blokovne gradnje. Naj- brž pa ne bi bil odveč, tuđi pri sprejemanju zazidalnih načrtov in- dividualnih gradenj. Zakon o zavodih zahteva novo organiziranost tuđi na področju zdravstva. Razprava je bila pole- mična, kresala so se nasprotujoča mnenja, delegati pa so soglašali, da se iz zavoda Zdravstveni dom Domžale izločita in organizirata kot samostojna zavoda Zdravstveni dom Kamnik in Zdravstveni dom Litija, vendar le pod pogoji, da skupščini navedenih občin s skle- poma zagotovita prevzem fizičnih in premoženjskih obveznosti v do- govorjenem deležu. Po uveljavitvi nove zakonodaje s področja druž- benih dejavnosti pa lahko pričaku- jemo še druge novosti. Če zapišemo še, da je bil sprejet odlok o potrditvi zaključnega ra- čuna proračuna občine Domžale za leto 1990, da so delegati dvignili roke za potrditev zaključnega davč- nega računa za leto 1990, obliko- vali dve komisiji ter postavili ćelo kopico delegatskih vprašanj, potem smo povedali skoraj vse. Skoraj vse pa zato, ker se je seja končala z naj- boljšimi željami za prijetno prazno- vanje. Kakšna je bila realizacija zadnjega sklepa, ve vsak delegat zase, prepričana pa sem, da pri gla- sovanju o njem vzdržanih in proti ne bi bilo! VERA VOJSKA Obroclimo sad v potrpljenju... Zadnji dogodki v Jugoslaviji se vrstijo s takšno naglico, da obstaja resna nevarnost, da borno zamudili svoj vlak za neodvisnost in samostojnost. Po besedah slovenskega pre- miera Lojzeta Peterleta postaja slovenski argument za odce- pitev vsebolj gospodarske narave. Že pred dobrimi dvajsetimi leti je bil na naslovni Pavli- hovi strani natisnjen zemljevid Jugoslavije, čezenj pa nasli- kana krava, ki se v Sloveniji pase, Beograd pa se okorišča z njenim mlekom. S slovenskim plebiscitom 23. decembra lani pa smo se trdno odločili, da molzrio mesto prestavimo na kraj pašnika. Plebiscit torej obvezuje. Z zadnjimi volitvami se je Slovenija ponovno pridružila družbi evropskih narodov. Volivci med drugim zahtevamo od nove vlade vzpostavitev pravne družbe in države in zagotovitev slovenske neodvisnosti ob rastočem beograj- skem centralizmu. Največji ali najosnovnejši problem, s ka- terim se soočamo, je neskladje novega sistema s staro ustavo. Potrebujemo in pričakujemo novo ustavo bolj kot stražniki jutranjo zarjo. Sele po sprejetju nove ustave bo novi sistem mogel biti učinkovitejši. Stari sistem nam je zapustil duhovno in materialno izpraznjeno Slovenijo, mi pa se mnogo bolj hudujemo nad Peterletovo vlado, ki ne more graditi gradov v oblakih, če imajo nekateri komaj za osnovno preživetje ali ćelo še tega ne. Navaditi se borno morali živeti za svoj denar. Problemi našega časa so med drugim tuđi posledica pretiranega zadolževanje prejšnjih generacij. Ponovno poudarjam, da nismo upravičeni od nove vlade pričakovati nikakršnih čudežev. Bodimo tuđi razumevajoči do nje, ker ni navajena vladati, razumevajoči tuđi do opozicije, ki navajena biti opozicija, od katere pa pričakujemo manj kritiziranja za vsako ceno, pač pa veliko več ponudbe uporabnih rešitev in konstruktivnih predlogov. Ne dajmo se premagati slabemu, temveč slabo premagujmo z dobrim. Noli vinci a malo, sed vince in bono malum. Z demokratičim dialogom vseh političnih strank pojdimo naproti osamosvojeni Sloveniji. Vsak posameznik je dolžan prispevati svoj delež k vzpostavitvi dokončne slovenske državnosti, vsak v svojem domačem, delovnem in družab- nem okolju. Kjer vlada ne bo zmogla reševati težavnih vprašanj, se mora povećati naša solidarnost do človeka v stiski in učinkovitejša karitativna dejavnost, zlasti druži- nam z večjim številom otrdk, mora postati poglavitni del našega časa. Še beseda tištim, ki za vsako ceno obožujejo stari sistem: Če bi stari sistem trdno stal na svojih tleh, nikoli ne bi spustit vajeti iz rok, in če bi se le-ta se nekaj časa obdržal, bi se agonija samo podaljševala in problemi prelagali, ne pa reševali. To in nič drugega. To sem moral izreci resnici na ljubo ob priznanju tuđi svetlih točk naše preteklosti. V de- mokraciji se moramo vsi obnašati demokratično, sploh pa, ker se nam ni bati prisluškovalcev.« V naslovu sem zapisali Obrodimo sad v potrpljenju. Toda ne samo to: Bodimo tuditrezni v svojih sodbah, da ne borno po nepotrebnem zameglili razlogov za naše upanje na bolje. V procesu osamosvajanja naj nas ne ovirajo nekatera štališča Zahoda za celovitost Jugoslavije: premalo so na- mreč seznanjeni z golim dejstvom, da bi bila močna Srbija nevarna ne samo za mir na Balkanu, ampak tuđi v širšem okviru. Narod naš za to dokaze hrani. Navkljub vsem nekaterim še tako nasprotujočim vetrovom in se tako hlad- nim pišem z zahoda in z našega juga moramo imeti sami sebe najraje. Drugi ne bodo poskrbeli za nas, če mi ne borno sami zase. Sedaj je še čas. Portas aereas conteram et vectes ferreos confringam. Strl bom bronasta vrata in zlomil železne tečaje, - samo da bom dosegel svoj cilj - in to je OSAMOSVOJENA SLOVENIJA. Kljub treznemu razmišljanju ne zamudite vlaka, to je vpra- šanje! IVAN KEPIC 3 Zaposlovanje invalidov v luči nove zakonodaje V tem prispevku želimo pri- kazati kako se (če se) spreminja položaj invalidov pri zaposlo- vanju, predvsem zaradi spre- jetja paketa zakonov iz po- dročja davkov, upoštevaje tuđi nekatere druge predpisov iz področja delovne zakonodaje. Da bi dobili iasnejši vpogled v spremembe, ki so nastale ozi- roma nastajajo, borno kompari- rali stare in nove predpise. Na koncu pa borno predlagali ne- katere ukrepe. Najprej po- glejmo, kako je z zaposlova- njem invalidov pod splošnimi pogoji. Zaposlitev invalidov pod splošnimi pogoji Podjetja Podjetja in ustanove so pridobi- vale finančne ugodnosti na podlagi 10. člena Zakona o davku iz do- hodka TOZD in DS Ur. I. RS št. 3/ 89, kjer je bilo določeno, da je delovna organizacija ki zaposluje več kot 10% invalidov upravičena do zmanjšanja davka na dohodek za 80%, če pa je v delovni organi- zaciji delež invalidov med 5 in 10% pa se plaćilo obračunanega davka zniža za 40%. Z uvedbo nove zakonodaje pre- nehajo veljati zgoraj navedene ugodnosti, pojavi pa se davčna olajšava, ki jo določa Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. 1. RS, št. 48/90) in sicer v dru- gem odstavku 22. člena. Tu je se- veda težko primerjati učinek te do- ločbe z ugodnosti, ki so veljale po prejšnjem zakonu, ker je izhodišče in način obračunavanja različen. Glede na to, da pri nas prevladujejo družbena (državna) podjetja, ki se otepajo s problemom podzaposle- nosti in ne ustvarjajo nobenega do- bička, je seveda vzpodbuda nična. Zasebne obratovalnice — obrtniki Ugodnosti, ki so jih imele za- sebne obratovalnice pri zaposlova- nju invalidov je določal Zakon o davkih občanov Ur. I. RS, št. 8/89 ter seveda odloki o davkih obča- nov, ki so jih sprejele posamezne občine. Praktično za vse obrtnike v Sloveniji je veljala enotno dolo- čena davčna olajšava za davčne za- vezance v visini 30% povprečnega čistega osebnega dohodka zaposle- nih delavcev v gospodarstvu v pre- teklem letu, če so zaposlili inva- lida, če pa so zaposlili invalida s 100% telesno okvaro oz. gluho- neme s 70% telesno okvaro pa je znašala oprostitev 50%. Skoraj identična vsebina davčnih ugodnosti za delodajalce - zaseb- nike torej tište, ki dosegajo dobiček z opravljanjem dejavnosti (32. člen Zakona o dohodnini, Ur. I. RS, št. 48/90), dobimo sedaj v Zakonu o dohodnini in sicer v 50. členu. Razlika v primerjavi s prej veljav- nim predpisom je v tem, da se sedaj za osnovo za znižanje davka vzame aktualen osebni dohodek delavca - invalida. V prejšnjem pa je bila osnova osebni dohodek dosežen v prete- klem letu, kar je v razmerah visoke inflacije izničilo kakršenkoli efekt. Sedanja ureditev je po našem mne- nju ugodnejša in trdnejša od prejš- nje, je pa praktično neodvisna od inflatornih gibanj. V zakonu o dohodnini so tuđi druge olajšave (16. člen), ki imajo manjši učinek na zaposlovanje - npr. oprostitev davka na preje- mek za delo med rehabilitacijo, do katere pa so upravičene tuđi pravne osebe, kotobračunalci in izplačniki teh prejemkov. Zaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji oziroma v posebej njim prilagojenih oblikah Invalidske delavnice oz. invalidska podjetja Zaposlovanje invalidov v invalid- skih delavnicah oz. po novi termi- nologiji »podjetjih za zaposlovanje invalidov« je bilo stimulirano s sle- dečimi predpisi: - po Zakonu o davku iz do- hodka TOZD in DS so bile invalid- ske delavnice v celoti oproščene tega davka, - Samoupravni sporazum o od- stopanju prispevkov invalidskim delavnicam za določene namene, Ur. I. RS št. 25/86, ki je določil pogoje za odstopanje prispevkov samupravnih interesnih skupnosti; zaradi narave akta je v praksi prišlo do stanja, da je obseg oprostitev, ki jo je bila deležna posamezna inva- lidska delavnica, odvisen od števila podpisnic sporazuma v posamezni občini, zato je visina teh oprostitev zelo različna po posameznih obči- nah; analiza rezultatov poslovanja nekaterih invalidskih delavnic v Sloveniji kaže, da je bil delež odstopljenih prispevkov v primer- javi z dohodkom. Vidimo da ta de- lež znaša od 12,1 % do 41,1 %. Po novi zakonodaji so podjetja za zaposlovanje invalidov deležna Narodne nose prvomajskega jutra v povorki... Kebrove tri generacije so izrekle tradicionalno prvomajsko dobrodošlico. »Folklora« prvomajske noči: motoristi in slečeni izpušniki... sledečih olajšav. - po Zakonu o davku od do- bička pravnih oseb so invalidska podjetja oproščena tega davka v ce- loti (6. člen). - po Zakonu o prispevkih na in- validsko in pokojninsko zavarava- nje zdravstveno varstvo in zaposlo- vanje so invalidska podjetja oproš- čena plačevanja teh prispevkov v celoti, vendar je njihova uporaba omejena za materialni razvoj v teh podjetjih, - po Zakonu o davkih na izpla- čane osebne dohodke so invalidska podjetja v celoti oproščena teh dav- kov (2. člen). Kaj pomenijo olajšave v smislu pogojev poslovanja invalidskih po- djetij, ki jih prinaša nova davčna zakonodaja, je težko primerjati, pavšalna ocena pa bi lahko bila, da se ti pogoji bistveno ne poslabšu- jejo. Seveda, če se bodo ob tem ohranjale še nekatere druge vzpod- bude (fond za razvoj invalidskih de- Novice s srednje kovinarske in usnjarske sole Na edini srednji soli v naši občini so konec marca uspešno izvedli informativni dan za osmošolce. V predvpisu se je v 1. letnik prijavilo mani učen- cev kot je na soli prostih mest. Zato se lahko vsi, ki imajo po- klicna nagnjenja za strojništvo ali usnjarstvo, še lahko oglasijo na soli. Odbojkarska ekipa sole se je v Ljubljani pomerila z vrstniki Srednje splošne vojaške sole Franc Rozman Stane in jih pre- magala 3:1. Sredi aprila so, skupaj z osta- limi slovenskimi šolniki, dva dni stavkali delavci (zahtevali so podpis kolektivne pogodbe, jamstvo za socialno varnost za- poslenih ob spremembah mreže ali zapiranju šol, natan- čen predpis o delovnih obvez- nostih učiteljev, ustrezno po-, ravnavanje materialnih stro- škov in amortizacije šolam ter izenačenje plač na šolah z osta- lim v državni upravi). Zadnji teden aprila so se vse- slovenskemu štrajku srednješol- cev pridružili tuđi učenci SKUŠ z zahtevo po ukinitvi zaključ- nih izpitov. 9. maja je bil izveden šoii še zadnji naravoslovni in kulturni dan. Učenci so, odvisno od programa in letnika, obiskali in si ogledali Železarno Jesenice, Unior in Comet v Zrečah, Kovi- noplastiko Lož, Revoz Novo mesto. SIP Šempeter, Kladivar Žiri in TAM Maribor, muzeje v Idriji, Radovljici, Ptuj'u, Gor- njem gradu in Snežniku, cerkve na Ptujski gori, Suhi in Črn- grobu, Rakov Škocjan, jamo Pekel, Dolenjske Toplice, Mu- lajvo, Raščico in Žužemberk. Čeprav si morajo vožnjo in oglede učenci plaćati sami, so se takšne ekskurzije izkazale kot zelo uspešna popestritev in obogatitev pouka. lavnic). Problem pa bo pri tistih, ki imajo bistveno več kot 40% od vseh zaposlenih invalidov in tistih, ki poslujejo bolj po načelih zavoda oz. javne ustanove, kot pa podjetja, za te zadnje bo morda rešitev le v statusni preorientaciji v zavodsko obliko. Invalidska društva Invalidska društva pridobijo ne- katere olajšave, če v svojih zakon- sko določenih dejavnostih zapo- slijo invalide (Zakon o davkih "a izplačane osebne dohodke, 2. člen). Prej teh posebnih olajšav ni bilo. S tem bodo društva v ugodnej- šem položaju, kar bi znalo vplivati na večje zaposlovanje invalidov v društvih. Zavodi za usposabljanje in zaposlovanje invalidov V zvezi z zavodi je še največ pravnih, statusnih in finančnih ne- jasnosti. Zaenkrat so to še vedno v nekem smislu organizacije zdru- ženega dela, ki imajo veliko avto- nomnost tako v smislu strokovnih vprašanj kakor tuđi upravljanja. V bodoče se bodo predvidoma oblikovali po načinu javnih služb (kar seveda ne izključuje možnost koncesij za zasebnike), kajti nji- hova dejavnost bi se zelo težko tr- žila. Morda bodo nekatera invaliJ- ska podjetja, ki nišo sposobna na vstop na trg, poskušala pridobiti ta status. Sicer pa je Zakon o zavodih še vedno v fazi sprejemanja, pa tuđi Zakon o usposabljanju in zaposlo- vanju invalidnih oseb, ki bi urejal tovrstne zavode, še ni v postopku spreminjanja. Zgoraj smo navedli samo tište predpise stimuliranja zaposlovanja invalidov v invalidskih delavnicah, ki se z novo davčno zakonodajo spreminjajo. Zakonodaje, ki ureja prometni davek ter carinske zakone (teh praktično ni več mogoče uve- Ijavljati zaradi problemov v federa- ciji), ki tuđi omogočajo nekatere minimalne olajšave za te subjekte in ostajajo še naprej v veljavi, ne navajamo. SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOI ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO DANES Med zobmi in ob zobeh - več reda? UTRINEK Zastava Za zdravje zobovja borno ob- čani globje segli kot samoplač- niki v žep. Storitve in izdelki bodo boljši... Za javno zobozdravstveno varstvo v naši občini se upamo trditi, da je na primerni stro- kovni ravni osnovnega zdrav- stvenega varstva. Sposobno je nuditi vse storitve, ki se oprav- Ijajo ambulantno in sledi vsem sodobnim tokovom v zoboz- dravstvu z možnostjo ponudbe najzahtevnejših sodobnih zobno-protetičnih nadomest- kov (vlite kovinske proteze, fiksno-protetični nadomestki, porcelansko kovinske tehnike, v konzervativnem zobozdrav- stvu - plombiranje - pa izdelke z najsodobnejšimi uvoženimi materiali), žal pa smo omejeni z oz. na normative in standarde in iz njih izvirajoče pravice za- varovancev. Te usluge zato lahko nudimo le z doplačilom oz. kot samoplačniške. Na področju mladinskega zobozdravstva so naši rezultati organiziranosti po dispanzerski metodi dela tako glede zoboz- dravstvenega varstva vključno z zobozdravstveno prosveto in vzgojo v samem vrhu R Slove- nije. Tako imenovani »hišni« oz. »družinski« zdravnik, ki je sedaj postavljen v prvi plan os- novnega zdravstva, je za naše mladinsko zobozdravstvo oblika dela že od leta 1976, ko so postali mladinski zobozdrav- niki odgovorni za določeno sta- rostno populacijo (od 3-18 let) določenega šolskega okoliša in krajevne skupnosti. Ta oblika bo zahtevala le dopolnitev, da bodo lahko pacienti izbirali tuđi zobozdravnika, če jim do- ločeni ne bo odgovarjal. Zobozdravstvo jutri Javna zobozdravstvena služba si želi zadržati doseženo stopnjo strokovnega razvoja in zato je tuđi predlagala titulariju tako organiziranost, ki bo to stopnjo omogočila oziroma po- dala tuđi pogoje nadaljnjega strokovnega razvoja. V novih pogojih organiziranosti zdrav- stva se bo poleg javne zdrav- stvene službe pojavila tuđi za- sebna zdravstvena služba in to- rej tuđi zasebna zobozdrav- stvena dejavnost. Javni zoboz- dravstveni delavci predviđeno uvedbo privatne prakse poz- dravljamo, saj bo pomenila sprostitev in dinamiko v javni službi, ki ne bo več indeksirana z osebnim dohodkom in stro- kovno omejena s standardi. Kako v prehodnem obdobju To je sedanje obdobje do sprejema zakonodaje na po- Pred nekako desetimi leti sem kupovala novo zastavo. Stopila sem v trgovino in vpra- šala: »Imate zastavo, prosim?« »Imamo!« je odgovoril pro- dajalec in pristavil: »Samo ju- goslovansko. Slovenske so po- šle!« »No, pa mi dajte jugoslovan- sko! Saj je vseeno!« sem me- nila. Bilo je nekoč! Danes pa ni več vseeno. Zastava stoji na podstrehi. Hiša ob praznikih ni okrašena. Zdaj čakam na novo zastavo. Kakršnakoli že bo, nas bo ona popeljala v boljše čaše? To bodo storili samo pošteni in pridni Ijudje... MAJDABAUER dročju zobozdravstvenega var- stva in predvsem tuđi zavarava- nja. Prispevki za zdravstveno varstvo se zbirajo v republi- škem proračunu in jih deli Re- publiška uprava za zdravstvo. Republiška vlada rešuje likvid- nostne težave v zdravstvu tako, da uvaja varčevalne ukrepe ter zožuje pravice in določa višji delež sofinansiranja zavarovan- cev s participacijo. Delež sofi- nansiranja na področju prote- tičnih nadomestkov dosega že več kot 55 % vrednosti storitev. Če želimo sprostiti pritisk na sredstva Republiške uprave za zdravstvo oz. proračuna, je. delna rešitev tuđi v samoplačni- štvu za zdravstvene in zoboz- dravstvene usluge v javni zdravstveni službi. Samoplačništvo je aktualno predvsem zato, ker so sedaj sredstva namenjena za zdrav- stvo in zobozdravstvo omejena - limitirana z veljavnimi nor- mativi in standardi, plačnik Re- publiška uprava za zdravstveno varstvo pa ni pripravljen plačati presežkov programov. Tuđi že sedaj je treba plačevati izven- standardne storitve (vvizil, por- celan, helioprogram) tako pri odraslih kot pri mladini, treba pa je plačati tuđi usluge, ki jih želi pacient dobiti pred pote- kom čakalne dobe (v ortodon- ( tiji čakalna doba 2-3 leta). Se- I veda pa navedene samoplačni- ške storitve ne veljajo za pri- mere, ko gre za psihofizično oz. funkcionalno težje obole- nje ustno-zobnega sistema. V samoplačniških ambulan- tah v okviru javne zobozdrav- stvene službe bodo občani lahko dobili vse usluge s prosto izbiro zobozdravnika, dogovo- rom časa sprejema, vsebine in cene storitve. Usluge bodo podvržene strokovni kontroli zavoda in bo žanje veljal tuđi določeni garancijski rok, česar sedaj občani nimajo v »crni« praksi, država pa ne davka od dohodnine. S sprejemom zakonodaje zlasti pa zavarovalništva bodo postavljena nova pravila igre, kjer bo vrsto problemov od- padlo, saj se bodo zavarovanci lahko zavaravali za osnovno, t. j. obvezno zavaravanje ali pa bodo večje pravice zagotovili s plačilom prostovoljnega zava- ravanja. Zavarovalnica pa bo sklepala pogodbe v imenu za- varovanca z javno zobozdrav- stveno službo ali pa z zaseb- nimi zobozdravstvenimi de- lavci. Za javno zobozdravstveno službo: ŠIRCELJ dr. MITJA ^ LtLAipiiifl 5 V asfaltu lipa ne more rasti.. Lipa pred Slovenijalesom v Preserjah se je žal posušila in se je moraHa posloviti: Škoda... SAMOSTOJNA IN NEODVISNA NESTRANKARSKA ORGANIZACIJA Zgodovine se ne da spreminjati! Na svoji volilni konferenci so se sredi aprila zbrali člani Zveze združenj borcev narod- noosvobodilne borbe naše ob- čine, da bi pregledali dosedanje delo, izvolili novo vodstvo in sprejeli dogovore za delo v na- prej. Njihova konferenca je sovpadla tuđi s spominom na začetke narodnoosvobodilnega bpja v letu 1941, zato ni čudno, da je bilo o teh dneh govora tako v uvodnem refe- ratu dosedanje predsednice Dragice Mihaele Kolenc, kot v sami razpravi. Nadaljevati tradicije NOB Kljub nekaterim težavam so borci naloge, ki so si jih zadali, uresni- čili. To je predvsem skrb za član- stvo, skrb za negovanje in pravilno vrednotenje tradicij in izročil na- rodnoosvobodilnega boja, pa se- veda tuđi sodelovanje te organiza- cije v vsakdanjem življenju naše družbe. terem naj svoje povedo strokov- njaki, pravniki in zgodovinarji. Opozorila je na problem sprave, kjer se lahko spravijo samo tišti, ki to želijo in so na spravo priprav- ljeni, na skupen nastop na plebis- Novi predsednik borčevske organi- zacije v Domžalah Stane Grilj temveč celotnega slovenskega na- roda. Ne strinjajo se s stihijskim in premalo domišljenim spreminja- njem imen ulic in javnih ustanov, od svoje republiške organizacije pa pričakujeio, da bo pri uveljavljanju svojih zantev odločnejša, glasnejša in konkretnejša, saj imaio borci ma- terialne in moralne podlage iz zgo- dovine, na katerih lahko gradijo. Odgovornost še živečih borcev je velika »Odgovornost še živečih borcev je velika in moramo jo uveljavljati povsod, kjer živimo in delamo,« so poudarili in izrazili svoje nestrinja- nje s poizkusi, da se borci NOB izenačijo s sodelavci okupatorjev. Pri tem pa ne bežijo od sence odgo- vornosti za maščevalna dela po vojni, o katerih pa većina borcev ni vedela ničesar. Opozorili so na slabo stanje na področju gospodar- stva, na morebitne negativne vplive privatizacije in nacionalizacije, kjer bi bilo potrebno onemogočiti razprodajo ipd. Govorili so o tesnejši povezano- sti z upokojenci, o boljšem sodelo- vanju med krajevnimi, občinsko in republiško organizacijo ter sprejeli nov statut po katerem so registrirani kot občinsko združenje. Domžalski borci so ponovno po- udarili zahtevo po tem, da je po- trebno v Skupščino Republike Slo- venije posredovati deklaracijo o priznanju OF, saj bi tuđi na tak način zgradili trdne temelje, na ka- terih se bo gradil patriotizem bodo- čih rodov, da branijo neodvisnost in obstoi slovenskega naroda. Pre- cej je bilo govora o priznanju usta- novitve OF in začetka NOB kot na- jusodnejšega dogodka v 2. svetovni vojni, borci pa so sprejeli tuđi do- Dosedanja predsednica borčevske organizacije Draeica Kolenc med govorom ob zaključku mandata. »Po letih smo ostarela organiza- cija, po duhu pa ne, saj se zave- damo korenin, iz katerih raste naše življenje in ker vemo, da so to kore- JJine, na katerih gradimo danes in bodo gradili bodoči rodovi, nam ni in ne srne biti vseeno, kako se na- stajanje teh korenin obravnava, zato borno zgodovinsko resnico branili in nikoli ne dopustili nje- "ega izkrivlianja. Spremembe so hitre, včasih pre- nitre in iznenadujoče, naša ravna- nja pa včasih premalo zavzeta, pre- dalo učinkovita,« je v svojem Uvodnem govoru poudarila doseda- nja predsednica in nakazala usme- ritve nadaljnjega dela organizacije: - skrb za organizacijo pravne *aščite in ohranitev pridobljenih pravic borcev, - nadaljnje raziskovanje zgodo- vine NOB, - pravilna obravnava zgodovine Narodnoosvobodilnega boja, o ka- citu, kjer se je le potrdila v borčev- skih vrstah že med NOB izražena želja in zahteva po samostojni Slo- veniji, predstavila pa je tuđi priredi- tve, s katerimi bo slovenska in dom- žalska borčevska organizacija obe- ležila 50-letnico začetkov NOB. Pestra razprava Razprava je bila pestra in je po- kazala na ćelo paleto problemov, ki pa niti slučajno nišo le problemi borčevske organizacije, temveč se tako ali drugače vsepovsod dotikajo tuđi splošne problematike vsega na- šega življenja in dela. Borci so pri- pravljeni na odrekanja, vendar zah- tevajo ekonomsko, socialno in poli- tično enakopravnost ter obseg pra- vic, kakršen pripada borcem pov- sod po svetu. Želijo aktivno sodelo- vati pri oblikovanju nove ustave, podpirajo prizadevanja za samo- stojno neodvisno Slovenijo, vendar menijo, da to ni stvar ene stranke, govor o svojih aktivnostih v obele- ževanju 50-letnice začetka NOB. Stane Grilj, novi predsednik Za novega predsednika Občin- skega združenja so izvolili Staneta GrMja, roj. 1922, borca Gubčeve brigade, sedaj upokojenca iz Dom- žal, poleg njega pa bo na čelu ob- činskega odbora tuđi Rajko Hafner kot njegov podpredsednik. V svojem nastopnem govoru je Stane Grilj izpostavil uspešnost do- sedanjega občinskega odbora, borci so se dosedanji predsednici Dragici Mihaeli Kolenc za njeno zavzeto delo prisrčno zahvalili, ter poudarili, da bo težišče dela orga- nizacije na iskanju metod in o^k dela, v katerih bo ideja borcev zi- vela tuđi vnaprej. V. V. SPODBUJANjE ZAPOSLOVANjA PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH IN ZASEBNIH PODJETJIH V OBČINI DOMŽALE: Obrtnik in podjetnik spodbujena za zaposlovanje Izvršni svet SO Domžale se je na seji dne 29/4-1991 odlo- čil, da bo spodbujal novo zapo- slovanje delavcev pri samostoj- nih obrtnikih in zasebnih po- djetjih s sedežem na območju občine Domžale tuđi s subven- cioniranjem prispevkov za so- cialno varnost za novo zapo- slene delavce. Zato je Izvršni svet sprejel Pravilnik o subven- cioniranju prispevkov za soci- alno varnost za novo zaposlene delavce v obratovalnicah sa- mostojnih obrtnikov in zaseb- nih podjetij s sedežem na ob- močju občine Domžale v letu 1991 in sklep o določitvi in odobritvi 500.000,00 din za ta namen iz občinskega prora- čuna za leto 1991. Po pravilniku plačuje - sub- vencionira občina Domžale pri- spevke za socialno varnost (po- kojninsko in invalidsko zavarava- nje, zdravstveno varstvo in zapo- slovanje) za vsakega pri samo- stojnem obrtniku oziroma zaseb- nem podjetju novo zaposlenega delavca za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom nad skup- nim številom delavcev zaposle- nih pri samostojnem obrtniku oziroma zasebnemu podjetju za nedoločen čas s polnim delovnim časom na dan 31/3-1991, v vi- sini 100% prispevkov za socialno varnost od zajamčenega oseb- nega dohodka v Republiki Slove- niji (sedaj znaša subvencija 2.528,30 din mesečno). Visina subvencije je enaka ne glede na visino osebnega do- hodka posameznega delavca in se usklajuje s spremembo zajam- čenega osebnega dohodka. Do subvencije so samostojni obrtniki in zasebna podjetja upra- vičeni le na podlagi posamez- nega zahtevka in le od vključno tistega meseca dalje v katerem je bil vložen pismeni zahtevek. Pi- smeni zahtevek se vlaga na Iz- vršni svet SO Domžale in mora vsebovati: ime oziroma firmo in naslov samostojnega obrtnika oziroma zasebnega podjetja, ime, priimek, datum rojstva, stalno in začasno prebivališče de- lavca za katerega se uveljavlja subvencija. Zahtevku morajo biti priloženi potrjent obrazei M-1 (prijava za pokojninsko in inva- lidsko zavaravanje, zdravstveno varstvo), za vse delavce, ki so pri samostojnem obrtniku oziroma zasebnemu podjetju v delovnem razmerju za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Subvencije se plačujejo me- sečno na podlagi seznama upra- vičencev, ki ga določi Izvršni svet na predlog Sekretariata za druž- beno planiranje in razvoj. Subvencija ne pripada za tišti mesec v katerem nišo bili obraču- nani prispevki za socialno var- nost za posameznega delavca za cei mesec. Subvencija ne pripada tuđi v primeru prezaposlitve delavcev iz ene obratovalnice oziroma po- djetja v drugo obratovalnico ozi- roma podjetje, ki jo je ustanovila ista oseba, njen zakonec ali so- rodnik do tretjega kolena. Pravilnik določa, da se subven- cije izplačujejo začasno za čas od 1/5-1991 do 31/12-1991 vendar le do izčrpanja sredstev, ki jih za ta namen določi Izvršni svet s sklepom. Zaradi popolne informacije v nadaljevanje objavljamo ce- lotno besedilo pravilnika. Na podlagi 281. člena statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 2/85, 13/89 in 18/90) je Izvršni svet Skupščine občine Dom- žale na 37. seji, dne 29/4-1991 sprejel PRAVILNIK o subvencioniranju prispevkov za socialno varnost za novo zaposlene delavce v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in zasebnih podjetjih s sedežem na območju občine Domžale v letu 1991 1. člen Prispevki za socialno varnost, ki se v letu 1991 obračunavajo in plačujejo po zakonu o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavaravanje, zdrav- stveno varstvo in zaposlovanje (Ur. list RS, št. 48/90) za novo zaposlene delavce v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in zasebnih podjetjih s se- dežem na območju občine Domžale, se subvencionirajo v skladu z določ- bami tega pravilnika. 2. člen Za novo zaposlene delavce se šteje vsako povećanje števila zaposlenih delavcev v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom v primerjavi s stanjem na dan 31/3-1991. 3. člen Ne štejejo se za novo zaposlene delavce tišti delavci, ki se v letu 1991 prezaposlijo iz ene obratovalnice oziroma podjetja v drugo obratovalnico oziroma podjetje katere ustanovitelj je ista oseba, njen zakonec ali sorodnik do tretjega kolena. 4. člen Prispevki se subvencionirajo s sredstvi proračuna Občine Domžale za leto 1991. Visino sredstev določi Izvršni svet SO Domžale s sklepom. Subvencije se izplačujejo do izčrpanja proračunskih sredstev. 5. člen Mesečni znesek subvencije prispevkov znaša za enega delavca J00% prispevkov za socialno varnost od zajamčenega bruto osebnega dohodka. Subvencija pripada le za mesece v katerih so bili prispevki obračunani za posameznega delavca za cei mesec. 6. člen Subvencije prispevkov se plačujejo mesečno na podlagi seznama upravi- čencev do subvencije prispevkov za socialno varnost v rokih, ki jih za plačilo prispevkov predpisuje zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavaravanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. 7. člen Seznam upravičencev do subvencije prispevkov doloći s sklepom IS SO Domžale na predlog Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. 8. člen Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj pripravi predlog seznama upravičencev do subvencije prispevkov na podlagi pismenih zahtevkov za pridobitev subvencije, ki jih vložijo samostojni obrtniki in zasebna podjetja. Subvencija pripada upravičencu od vključno tistega meseca dalje v kate- rem je bil vložen pismeni zahtevek. Zahtevke vlagajo prosilci na Izvršni svet SO Domžale. 9. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se za čas od 1/5-1991 do 31/12-1991. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK IZVRŠNI SVET Anton Preskar, dipl. inž. gr. Borci in upokojenci po Primorski Občinski odbor ZZB NOV Domžale je v aprilu organizira! že drugi izlet za borce in aktivi- ste. Z dvema avtomobusoma se je 95 izletnikov preko Ljubljane odpeljalo do Črnega vrha. Tam je bil prvi postanek za ogrevanje s kavico, čajem in kapljico žga- nega. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali v Ajdovščino. Ogledali smo si dvorano, kjer je bila izvoljena prva Slovenska vlada. Ženske so obiskale še pro- dajalno »tekstilne«. Po ogledu Aj- dovščine smo potovanje nadalje- vali v Kobjeglavo. Tam smo si ogledali pršutarno MIP Nova Go- rica Mesna industrija Nova Go- rica. Po ogledu je bilo skupno kosilo. Po nakupu dobrot smo se še fotografirali in se v sončnem popoldnevu vračali proti Domža- lam. Za nekaj časa smo se ustavili še v Štanjeli na Krasu, kjer smo si ogledali grad, katerega obnav- Ijajo, in tuđi razstavo oziroma ga- lerijo umetnika Spacala. Izlet je bil dobro organiziran, za kar gre zahvala organizatorju, posebno Dragici in Rajku, za njune podatke oziroma predsta- vitve krajev in njihove zgodo- vine. V letošnjem letu namerava Občinski odbor ZZB NOV še ne- kaj izletov. JOŽE NOVAK MORAVSKI BORCI NA IZLETU PO PRIMORSKI... SLOVENSKA KARITAS TUĐI V DOMŽALAH Ob ustanovitvi župnijske Karitas Ko bi človeške in angelske jezike govorit, Ijubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, Ijubezni pa bi ne imel, nisem nič (Kor. 13 1-2). To kar človeka dviguje v njegovi duhovni rasti je altruizem. Egoizem je prirojen, altruizem pa si privzgo- jimo in čimbolj se borno k temu vzgajali, lepše bo življenje. Veliko lažje je biti egoističen, misliti le naše in in morda še na svoje naj- bližje, na tište, ki jih imamo radi. Kako težko se je odpovedati naj- manjši stvari, pa čeprav je imamo v izobilju, kako težko si je vzeti čas za drugega, če ga nam samim vedno zmanjkuje, pa ve le vsak zase. Vedno znova nas prevzame strah, da ne bo ostalo dovolj za nas, da bodo prišli morda še nudi čaši. Katoliška vera pa nas uči, ljubi svo- jega bližjega, kakor samega sebe. To pomeni skrbeti tuđi za druge ljudi, ne le zase. To pomeni razmi- šljati in spoznavati kako živijo drugi. So morda v stiski - bodisi duhovni ali materialni? Sem jim od- klonil pomoč ćelo, ko so me prosili zanjo? Ali pa sem ćelo toliko vaše zaverovan človek, da mislim kako mi je vse dovoljeno in imam pra- vico do vsega in nad vsakomer. Ali se morda kdaj vprašam, če ne bom morda že jutri tuđi sam postal osamljen in pomoći potreben? Ali sem zmožen sprejeti dobrohotno pomoč soljudi? Sem tako močan, da si upam priznati svoje slabosti in nebogljenost, čeprav sem še morda mlad, zdrav, bogat in lep? Ali mi bo moja samozavest onemogočila spoznanje o hitri minljivosti vseh teh dobrot? Če želimo ostati »bo- gati« potem se moramo učiti dajati. Truditi se moramo vsak trenutek svojega življenja, da bi storili čim- več dobrega in čimmanj slabega. To nam zaradi naših slabosti ne bo uspevalo tako kakor bi želeli, toda tuđi vsaka najmanjša dobrota, lahko usmeri našo pot od slabega k dobremu. Ne dovolimo, da nas osvoji pesimizem ali nihilizem. Uprimo se prepričanju kako se »nič ne splača« in da moramo v duhu svobodnjaštva v vse in vsakogar dvomiti. Naj nas ne prevzame mi- sel, da so Ijudje nasploh slabi. Na- sprotno, saj vendar moremo opa- ziti, da vsak človek nosi v sebi kan- ček dobrote in Ijubezni, ki mu je bila dana. Če borno ta dar, to milost pri sočloveku vspodbujali in se tru- dili za dobro, bo svet okrog nas postal vse lepši. Če se borno vživeli v bit drugega ga borno lažje razu- meli in mu tako tuđi pomagali. V želji, da z našimi skromnimi duševnimi, telesnimi in rnaterial- nimi možnostmi skušamo pomagati bližnjemu in da borno združeni zmogli več, kakor posameznik, je gospod župnik Perčič Anton skupaj z nekaj aktivnimi farami ustanovil župnijsko Karitas Domžale. Vsak torek zvečer ob 20. uri se zberemo v veroučni učilnici. Obvestimo se o opravljenem delu ter načrtujemo za prihodnii teden. Osnovno vodilo našega defa je Ijubezen do bliž- njega. Dogovorili smo se, da borno skušali nuditi pomoč Ijudem, ki so pomoći potrebni. Posebej se borno posvetili ostarelim, bolnim in inva- lidom ter nudili materialno pomoč socialno ogroženim. Želimo tuđi sodelovati pri vzgoji otrok in mla- dine, nuditi pogovore zakoncev v stiskah ter nuditi telefonske pogo- vore Ijudem v duševni stiski. Za vsa ta področja smo zadolžili posa- mezne aktivne člane Karitasa, ki pa naj k sodelovanju za uresničitev teh ciljev pritegnejo še druge ljudi do- bre volje, ki čutijo v sebi željo in moč, da bi pomagali drugim. Prav od številčnosti ljudi, ki bodo pri- pravljeni sodelovati z nami, pa je odvisno koliko dobrega borno lahko drug drugemu storili. Vsak izmed nas je le majhen kamenček v mozaiku dobrote, vendar, če ta kamenček manjka je mozaik nepo- polen. Zato bi želeli, da se v vseh Ijudeh vzbudi Ijubezen do bliž- njega in če borno imeli Ijubezen, borno premagali vse. Zato vabimo vse, ki lahko kakorkoli pomagajo bližnjemu, da to čimprej store, bo- disi organizirano preko Karitasa ali drugih dobrodelnih ustanov ali pa osebno brez organizacij. Dobro, ki ga borno napravili drugim, bo bo- gatilo tuđi nas same. Gani Karitas borno hvaležni, če nam boste po- magali poiskati ljudi, ki so pomoći potrebni ter se jim približati s to- plino in hvaležnostjo, da so našo pomoč tuđi pripravljeni sprejeti. Kdor pa ima možnost, ga prosimo za denarno pomoč, ki jo lahko na- kaze na naslov: Ljubljanska banka Domžale - 300, na žiro račun št. 50120-620-149-05-1300113- 1042769, lahko pa odda svoj dar v župnišču ali v nabiralnik z napi- som »za Karitas« v cerkvi. Priporo- čamo tuđi prispevke za Karitas, na- mesto preštevilnih vencev ob smrti sorodnikov. Naše delovanje bo javno, o prispevkih in porabi le - teh borno javno poročali. Tele- fonske pogovore z Ijudmi v duševni stiki borno imeli vsak ponedeljek od 18. do 22. ure. Pričeli borno z majem 1991. Pokličete nas lahko na telefonsko število 721-359. Po- govore bodo vodili strokovnjaki z medicinske fakultete. Vse, ki želite sporočiti svoje želje in potrebe ali obvestiti Karitas o Iju- deh, ki so pomoći potrebni in tuđi vse, ki ste svojo pomoč pripravljeni nuditi, vabimo na naša srečanja vsak torek ob 20. uri v veroučni učilnici Domžale. Sporočila lahko posredujete tuđi v župnišču ob uradnih urah. Tajnik župnijske Karitas MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL POSKUS PORTRETA dr. Manca Kosir Manca Kosir je naša nasmejana prijateljica. Prijateljica vseh ljudi, ne le nas. Kdo ve kdaj je zmogla pripraviti usodno srečanje sama s seboj, kdo ve, kdaj je bila dobitnica sreče, da ji je bilo po migu usode naklonjeno zaznati osrečujočo vsebino pravih vrednot. Tistih vrednot, ki dvig- nejo človeka do tište ravni, da si besedo človek tuđi zasluži. Pred drugimi in predvsem zase! Gotovo je, da v srečanju ali soočenju s samim seboj, ko ni nikogar nikjer in kjer sta pola le dva - dobrota in zlo - zlepa ne uideš nikamor, kot ne uideš svoji senci ali svoji vesti. V tem soočenju, ko si popolnoma sam, se tvoja dejanskost razkriva v vsej svoji velikokrat strašljivi, a objektivni goloti niča. Predan si v roke strašnega, nepodkupljivega, a pravič- nega razsodnika. Kakšen dar usode - moja pot je pot v dobroto... Po tem namigu usode se ti življenje osrečujoče prevesi v promocijo dobrega, za integralno človeško počutje res- niČno odrešilnega. Z udejanjanjem dobrote in drugih pravih etničnih vrednot, ki po svoji naravi prevladajo vse druge naravne zakone in norme, postavljamo vsak svoj zasebni pozitivni etični ego, ki nam v svetu in med temi Ijudmi daje srečo duhovne eksistence. Kot posoda je to življenje, naposled ćelo eno samo. Lahko je prazna ta posoda; ko s prstom frcneš obnjo, zazveni svojo praznost, ki odmeva še dolgo, dolgo. Lahko je do roba in čez polna odpadkov in grđega, lahko pa je polna biserov in dragotin. Manca je segla v svojo, do roba in čez z biseri napolnjeno življenjsko posodo in ne sprašujoč se, kaj bo dobila v zameno, razsula s širokim zamahom dajanja vso njeno plemenito vsebino. Srečen je, kdor v sreči drugih, do katere je sam bistveno pripomogel, najde svoj najgloblji smoter in lastno srečo. Spoznavali smo te in spoznali, Manca. Vemo, kolikšna je tvoja sreča in, ker si nam povedala, kje so njene korenine. Hvala ti za spoznanja, hvala za to, da si nas vsakega od navzočih poslala na pot utrudljivih, a srečnih iskanj. M. Brojan Bil je bogat večer; prežet z iskrenimi mislim! in poglobljenim pogledom v čase, ki jih živimo; vsak zase in vsi skupno... Plesna šola Apel iz Mengša je pripravila plesno pnreditev v VVZ Kurirček v Mengšu. Ob 20-letnici ansambla Franca Miheliča bo izšla kaseta. V ansamblu igrajo trije naši občani: Moravčana Milan Ko- kalj, Sašo Vavpetič in Mengšan Primož Kosec. Marijin in naš maj... »Vem: ta naš svet so zgradili moški za moške, njihova dikta- tura je tako stara, da šega ćelo na področje jezika... V legen- dah, ki so si jih izmislili moški, da bi razložili življenje, prvo človeško bitje ni ženska: moški je, imenovan Adam. Eva je pri- šla pozneje, njemu za veselje in žalost. Na slikarijah, ki krasijo njihove cerkve, je bog starec z brado: nikoli starka z belimi lasmi. In vsi njihovi junaki so moški:... vse do tistega Jezusa, ki so ga proglasili za sina Očeta in svetega Duha: kakor da je bila ženska, ki ga je rodila, samo valilnica ali samo dojilja.« To so na prvi pogled trpke in cinične besede italijanske novi- narke in pisateljice Oriane Fallaci iz njene knjige Pismo nikoli roje- nemu otrolu (Mladinska knjiga 1976). Nas pa siiijo k razmišljanju: V čem je osvobajanje današnje žene? Kako sta družba in Cerkev vplivali na njen položaj? V čem sta jo podrejali, v čem osvobajali? Ob besedah Fallacijeve se nam poraja še mnogo drugih vprašanj. Nedvomno se današnja žena vedno boli osvešča. Želi se svo- bodno odločati za poklič, ki bo v prid njenemu osebnemu razvoju in razvoju družbe, v kateri živi. Želi, da na vseh področjih življenja na svoj način prispeva svoj delež. Nič več se ne more zadovoljiti le z vlogo pomoćnice, bodisi v dru- žini, družbi in Cerkvi. Žena hoće, da je z možem enakovredna, ena- kovredna soclelavka in partnerka. Zakonska žena noće biti le v okras možu in domu, noče biti njegova služkinja ali zasebna lastnina, po- dobno kot sta avto in žiro račun. Glede odnosov z moškim današ- nja žena noče, da jo zapeljujejo, izsiljujejo, posiljujejo, zasmehu- jejo, izkoriščajo v kakršnekoli na- mene, zapuščajo, varajo ali poni- žujejo. Noći, da erotični in senti- mentalni romani idealizirajo njeno ženskost, ker je tako onesposab- Ijajo za realno življenje. Zoprna ji je pornografija, ki gre sicer dobro v promet, toda žena z njeno po- močjo postaja potrošniško blago in predmet izživljanja v očeh moških. Ali so ženo - zdaj ko so jo sklekli - res osvobodili? S tem, da je žena enakopravna, še ni enakovredna. Prav tako ne moremo govoriti o njenem osvoba- janju, dokler ji ne znamo najti pra- vilnega mesta v družbi, družini in Cerkvi, dokler ne zna žena pravilno vrednotiti sama sebe in dokler je ne zna vrednotiti družba. Sele ko bo lesnično svobodna, bo lahko boga- tila sebe in druge ter izžarevala Iju- bezen do otrok in moža, tisto pristno Ijubezen do življenja, ki jo je žena vedno imela. Skozi stoletja je bila žena manj- vredna zato, ker ne izhaja direktno iz Boga, ampak iz moža, ker je, kakor vemo, po svetopisemskem poročilu o nastanku človeka Bog naredil ženo iz moževega rebra. Sedaj tuđi laže razumemo ironične besede Fallacijeve o Adamu in Evi. Sele leta 1957 je zbral papež Pi XXII. toliko poguma, da je pretrga skoraj dvatisočletno tradicijo, ko je izjavil, da sta mož in žena odsvit Boga, enakovredni osebi po dosto- janstvu, oba z enakimi pravicami. janez XXIII. pa je v encikliki Pacem in terris poudaril, da je izboljšanje položaja žene v družbi in Cerkvi eno izmed bistvenih znamenj da- našnjega časa. S tem je Cerkev uradno končala tradicionalni dru- žinski patriarhat. Hkrati je Janez XXIII. obsodil tuđi najrazličnejše moderne oblike poniževanja žene. Pri vsem tem moramo poudariti, da v preteklosti ni le Cerkev vplivala na podrejeni položaj žene, ampak je bil to splošen kulturni in družin- ski pojav. Za poročeno ženo so vsa spoznanja drugega vatikanskega cerkvenega zbora nadvse osvobaja- joča, ker so ji priznala človeško dostojanstvo ter tako tuđi izboljšala njen položaj v družini in družbi. V Cerkvi sami pa žena žal (še) ni dobila dovoljivih pravic. Tuđi svetovno politiko vodijo v glavnem moški. Ž domžalsko ni nič drugače. Tu zasledimo zlasti dve ženski imeni: Darinka Crum in Cveta Zalokar-Oražem. Rekel sem: zlasti. Moški pa v nasprotju z ženo velja za bolj aktivnega, ima smisel za logično sklepanje, abstraktnost in matematične vede. Spet pa ni umestno preve- liko poveličevanje materinstva, ki omejuje žensko na biološko funk- cijo rodnje otrok in ji jemlje mož- nost za javno delovanje. Kdor še danes ženo najraje vidi skoraj izključno v krogu otrok, s svojim naukom ne bo prodrl. Vedno pa bo ostalo neizpodbitno dejstvo, da je rodnja in vzgoja otrok naji- tienitnejše delo, nekaj najlep- šega, kar človek lahko stori. Že- nina spolna narava naj bi bila naravnana le na materinstvo, me- nijo nekateri, ali - kakor se je izrazila Fallacijeva - žena mora biti le valilnica in dojilja. Spolna narava pa ni le biološka danost, ampak podarjanje, nagnjenje in Ijubezen. Vsa ta gledanja na ženo, njeno »žensko naravo« in »posebno po- slanstvo« hočejo nekateri opravi- čiti z Marijinim zgledom. Pri tem zlorabljajo njen »Fiat« (zgodi se) in odvračajo žene od opraviče- nega čaščenja Marije, kot smo videli pri Fallacijevi. Ker ne pri- pada človeštvu po človeški naravi samo Kristus kot odrešenik in po- srednik med Bogom in človekom, ampak tuđi Marija kot predstav- nica odrešenega človeštva, tako žena kot mož, naj bi ne le žene, ampak tuđi možje posnemali Ma- rijine kreposti v dejavnem izvrše- vanju božje volje po Kristusovem zgledu. V ilustracijo naj povem, da me je prijatelj, potem ko je prebral moj koncept pričujočega bese- dila »o poveličevanju žene«, ka- kor se je sam izrazil, vprašal, za- kaj se (še) nisem oženil. Odgovo- ril sem mu; lepa je Ijubezen, še lepša pa je svoboda od Ijubezni. Ne pravim, da sem mu odgovoril pravilno, hotel pa sem reći, da pomeni Ijubezen veliko odgovor- nost, na kar često pozabljamo, Ijubezen do žena pa je med na- jodgovomejšimi. Vsi se moramo truditi, da se bo v današnjem času sprememb seme evangelija tako razraslo, da se bo žena vedno bolj razvijala kot enako- vreden človek, vključena v božji stvariteljski nacrt. Saj nas je k temu skoraj že pred dvema ti- sočletjema povabil sveti Pavel, ko je v pismu Galačanom oznanil konec rasizma, suženjstva in spolne diskriminacije: »Ni več Juda, tuđi ne Grka; ni več sužnja, tuđi ne svobodnega; ni več mo- škega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.« Hvala ti, Marija, za svetlobo, ki jo je svetu prinesel Kristus. Hvala vam, matere za Ijube- zen, s katero spreobračate svet. Hvala. Mesec maj pa je posebej obe- ležen s praznikom dela. Tu želim prav tako posebej omeniti pape- ško encikliko Janeza Pavla II. o delu - Laborerri exercens, kjer razloćno pravi: Ni človek ustvar-. jen za delo, ampak je delo ustvar- jeno za človeka. Premik poudarja ni nespoznanten. Vsem, ki vam prvi maj pose- bej veliko pomeni iz kakršnega- koli razloga, želim, čeprav post festum, ne samo vse lepo in najlepše, pač pa tuđi smisel za požrtvovalnost, velikodušnost, odpoved, skromnost, vz traj- nost. Kdor se ne bo spotaknil ob teh željah, je ugledat in do- umel znamenje današnjega časa. Vsaj tako mislim. ■ Ivan KEPIC STE ŽE ZAVAROVALI SVOJE POSEVKE IN PLODOVE? Po toči zvoniti je vedno prepozno Časi so težki, denarja zmanj- kuje na vseh koncih in krajih in človek se le težko odloča, da bi investiral v nekaj, kar bo dalo sadove jutri, ali pa jih ćelo ne bo. Težko bi prav zavarovanje uvrstili v to kategorijo »stro- škov«, pa se je vendarle doga- jalo, upamo, pa da se bo v pri- hodnje čim manjkrat, da so ne- kateri sele ob naravnih ujmah in nesrečah ugotavljali, da po- sevkov in živali sploh nišo za- varovali. Samo spomnimo se lanskih katastrofalnih poplav, pa toče, ki sem ter tja tuđi okle- sti naše posevke in plodove. Vedno znova in znova ob takih priložnostih ugotavljamo, da bi pravočasno sklenjeno zavara- vanje posledice nesreče vsaj omililo, preprečiti je itak ne more skoraj nihče. Naš namen je, da vas s tem kratkim prispevkom opozorimo na možnosti, pa tuđi cene za- varovanj, ki jih že vrsto let kmetovalcem, pa tuđi vsem ostalim, ki se s kmetijstvom uk- varjajo bolj Ijubiteljsko, ponuja Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območja Enota Ljub- ljana, na našem območju pa POSLOVNA ENOTA DOMŽA- LE-KAMNIK. Brez sodelovanja Kmetijskega zavoda Ljubljane, ki je (o tem ste lahko prebrali v prejšnji številki) prevzel po- speševalno službo in Kmetijske zadruge Domžale tuđi tokrat ne tište, ki bodo zavaravali večje površine nikakor ni zanemar- Ijiva vsota, posebej če vemo, da človek vsak dinar pogreši. Zavaravali boste lahko vse: pšenico, koruzo, silazno ko- ruzo, pa ječmen, oves, tuđi proso in oljno repico, če jo se- v velikem številu odločili za za- varovanje. Od 10. maja do 10. junija1991 Zavaravanje boste lahko sklenili pri njihovih zastopni- kih, ki vas bodo v času od 10. maja do 10. junija 1991 obi- skali, sicer pa enako kot v pre- teklih letih lahko svoje posevke zavarujete na zadružnih enotah Kmetijske zadruge, pa pri sve- tovalni službi organizirani v ok- viru Kmetijskega zavoda Ljub- ljana. Posebej bo sklepanje zavaro- vanj organizirano v zbiralnicah mleka, o točnih datumih in pričakov. cena prem. KULTURA pridelek za kg zavar. stopnja premija popust cena/ha (kg) (din) vsota (%) 5% davek pšenica 4000 4,50 18000,00 1,86 334,80 30% 246,00 koruza 40000 0,70 28000,00 1,16 324,80 30% 239,00 silaža koruza 5000 4,00 20000,00 1,52 304,00 30% 224,00 ječmen 4000 4,50 18000,00 1,86 334,80 30% 246,00 oves 3500 4,50 13500,00 2,56 345,60 30% 254,00 proso 2500 10,00 25000,00 1,52 380,00 30% 280,00 oljna repica 2500 10,00 25000,00 3,70 925,00 30% 680,00 zelje 35000 2,00 70000,00 2,90 2030,00 30% 1492,00 gre, zato preberite in zavarujte se! Tuđi letos vsi našteti ob sode- lovanju Odbora za pospeševa- nje kmetijstva v naši občini za skupinsko zavarovanje posev- kov in plodov zagotavljajo 30- odstotni popust, kar zlasti za jete, pri zavarovalnici pa so mi- slili tuđi na večje' proizvajalce zelja. Iz tabele je razvidno, da je skupinsko zavarovanje zelo ugodno, zato tako Zavaroval- nica Triglav, kot vsi ostali sode- lujoči pričakujejo, da se boste urah boste obveščeni na- knadno. Po toči zvoniti, je prepozno, so znali opozarjati že naši pred- niki, zato posledice naravnih ujm s pravočasno sklenjenimi zavarovanji poskušajte vsaj omiliti. Ne bo vam žal. PRVI MAJ NEKOLIKO DRUGAČE! Samo da smo preživeli lepe praznike... Dolgo je trajalo, da smo tuđi kmetje vzeli 1. maj za svoj praznik in prvomajski piknik je postal dogodek v našem letnem koledarju. Piknik smo mi imeli vedno na istem prostoru, na travniku ob bajerju. Rastla sem in se tuđi poročila na kmetijo. Spravilo sena spada in je spadalo med opravila, ki jih imam rada in se jih z vese- ljem spominjam. Toda spravilo sena »pri bajerju« je bilo v mo- jem otroštvu najlepše. Travnik teži skoraj sredi gozda v Trzinu ob njem je ba- jer. Tam imeti mrvo je bil uži- tek. Morja in počitnic nismo poznali. Začete so se, ko smo ■meli mrvo »pri bajerju«. Ko si obrnil mrvo (ročno), si se lahko skopal v vodi ali pa se v gozdu najedel borovnic. Če pa si mami nabral lisičke ali jurčke ali ćelo kakšen liter brusnic, iz katerih je kasneje nastala mar- melada, si bil še dodatno poh- valjen. Bile pa so tam tuđi druge zanimivosti: žabe, belou- ške, tuđi gnezda ptičev smo si ogledali. Ob ranih jutrih si lahko videl srne, ki so prišle v krmilnico. Ko smo postali bogata družba, smo začeli pozidavati kmečko zemljo in se vse bolj približevali gozdu. Tako je tuđi v Trzinu tik ob gozdu zraslo naselje, ki se vedno bolj širi. Naša čedalje bolj strnjena naselja nimajo niti slučajno predvi- denega prostora za otroško igrišče in otroci se igrajo kjer pač morejo. Nekaj časa na cesti, ker pa jih od tam odrasli vedno podijo, se zate- čejo pač tja, kjer jih ne odganjajo. Da bi se igrali na kakšnem vrtu - o groza - saj bi lahko pohodili kakšno gredo ali travo ali ćelo raz- bili kakšno sipo. Ker je v blizini gozd, tam so vendar najbolj na var- nem, in je sredi gozda še travnik - čigav je ni važno - kakšna sreča. Tam pa je tuđi bajer, ki ob mrzlih zimah aovolj zmrzne, da se na njem lahko igra hokej in drsa. Spo- mladi, poleti in jeseni pa na travnik ob bajer igrat »fuzbal«. Saj trava oziroma seno nikomur nič ne po- meni. Ko je bilo naselje manjše so naša opozorila še nekaj zalegla. Vsaj travnika so se nekoliko izogibali. športno društvo Trzin je enkrat letno na njem priredilo piknik. Pri- šli so k naši mami, pa smo se dogo- vorili, kdaj ga lahko uporabljajo, da borno prej pokosili, da ni bilo škode. Po zabavi so pospravili za seboj in vedno smo našli skupen jezik. Toda vedno novi stanovalci nase- lja so stvar le poslabšali. Sedaj je gozd in travnik postal sprehajališče in igrišče za vse: otroke in pse, upokojence in zaljubljence. In naš travnik je postal manjkajoči javni prostor naselja. Da so si ob njem, kljub opozorilni tabli, uredili sme- tišče kosovnih odpadkov in smeti, jih očitno ne moti. Toda letošnji prvi majo je zasenčil vse izgrede do sedaj. Ko smo zjutraj prvega maja kot navadno prišli na travnik, smo mislili, da smo zašli. Sredi travnika je ostalo pogorišče kresa, okoli pa vse pohojeno in pomedrano. Dovo- Ijenja nišo pomembna - ne za seč- njo šestih zdravih dreves, ne za prostor na travniku. Odrasli iz nase- lja Novi Trzin imajo vendar dolž- nost, da pripravijo lep kres za svoje sosede, na čigav račun ni po- membno. Razbitih steklenic, poli- vinila, plastičnih lončkov itd. ni- smo šteli, ko smo pospravljali za njimi. Uničen je bil naš trud spo- mladanskega čiščenja travnika. Da ne govorimo o uničenem senu prve in verjetno'tudi naslednje košnje, saj črepinje nišo prebavljive niti za živino. Zakaj pa smo tako neumni, da se še ukvarjamo s kmetijstvom, saj borno kmalu jedli le še umetno hrano in ne rabimo teh trapastih kmetov, ki zganjajo paniko ob vsaki pomedrani bilki. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko prebivalcev'Novega Trzina se pri- števa k simpatizerjem gibanja Zele- nih Slovenije. Kajti zaskrbljeni smo ob ekoloških katastrofah, ob ones- naženem okolju.. bojimo se ozon- ske luknje, uničenih gozdov, ki- slega dežja. Toda tukaj, pred last- nim nosom je vseeno kako je, samo da smo preživeli lepe praznike. PREBERITE, ZLASTI ČE STE Z GORSKO VIŠINSKEGA OBMOČJA Natecaj Najbrž večina ne ve, da imamo v naši republiki tuđi Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, na osnovi katerega je Republiški sekretariat za družbeno planira- nje v Uradnem listu objavil natečaj za sofinanciranje nekaterih programov in investicij na omenjenih območjih. Enake olajšave kot za demografsko ogrožena območja, ki jih v naši občini ni, pa veljajo tuđi za območja, ki so opredeljena kot gorsko visinska območja z omejenimi dejavniki za kmetij- stvo. Teh pa v naši občini je nekaj, zato na natečaj opozarjamo zlasti občane in krajevne skupnosti iz naslednjih območij: Krajevna skupnost Češnjice (Poljane nad Blagovico, Lipa) Krajevna skupnost Blagovica (Gaberje nad Špilkom) Krajevna skupnost Moravče (Hrastnik, Limbarska gora) Krajevna skupnost Krašnja (Vrh nad Krašnjo) Krajevna skupnost Zlato polje (Brezovica pri Zlatem polju, mala Lašna, Obrše Podgora pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje) In kako sodelujete v natečaju? Natečaj je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 15. in sicer 6. aprila 1991, rok za oddajo prijav je 6. junij 1991, zahtevke pa je potrebno oddati pri Republiškem sekreta- riatu za družbeno planiranje, Ljubljana, Gregorčičeva 25. Sredstva iz natečaja so namenjena: - sofinanciranju izdelave razvojnih načrtov posameznih ob- močij - refundiranje dela stroškov projektne dokumentacije - sofinanciranju gradnje objektov lokalne gospodarske infra- strukture - spodbujanju naložb za razvoj kmetij, dopolnilnih dejav- nosti na kmetijah - spodbujanju razvoja drobnega gospodarstva - spodbujanju naložb v druge proizvodne in storitvene ob- jekte in opremo zaradi razširitve obstoječe ali urejanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti. Zahtevke lahko vložijo občani ali občina. Vse občane, zlasti • kmetovalce in obrtnike pa opozarjamo na možnosti pridobitve do 30% sredstev za spodbujanje naložb za razvoj kmetij, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - vse informacije o tem dobijo pri najbližji svetovalni službi, obrtniki pa naj se po potrebi obrnejo na Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj - svetovalca za obrtništvo in podjetništvo. Ne pozabite, rok za oddajo zahtevkov je 6. junij 1991! V.'V. KREDITI - KREDITI - KREDITI Občina vzpodbuja razvoj obrti in podjetništva Na podlagi 7. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 15/90) je Izvršni svet SO Domžale na 38. seji dne 8. 5. 1991 sprejel SKLEP o razpisu natečaja za dodelitev posojil Iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrt- ništva In podjetništva v občini Domžale Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 2.000.000,00 din (z besedo: dvamilijona din). II. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslov- nih prostorov, - nakup, gradltev in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup nove ali generalno obnovljene opreme, - izdelavo programov razvoja obratovalnic in podjetij. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni obrtniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnom organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristoj- nem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Domžale. IV. Posojilo se dodeluje z najdaljšo dobo vračila do pet let. Visina obrestne mere za posojilo znaša 60% obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri LB Banki Domžale, d. d. Domžale in se spreminja s sklepom v skladu s politiko obrestnih mer. V. Prosilci vložijo prošnjo za posojilo skupaj s spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v glasilu občine Domžale »SLAMNIK« na Izvršni svet občine Domžale. V prošnji morajo prosilci navesti ime, priimek oz. firmo in naslov podjetja oz. obratovalnice, opis in predračunsko vrednost investi- cije, predviđeno število novo zaposlenih delavcev ter visino za- prošenega posojila. Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje doku- mente: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnom organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustano- vitev obratovalnice oziroma podjetja; b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; c) dokazila glede na namen posojila: - pri nakupu. poslovnega prostora: kupoprodajna pogodba overjena na sodišču; - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovo- Ijenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpi- sek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti skle- njena najmanj za dobo vračanja posojila; - pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravili: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri na- kupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnoga popravila s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme; - pri nakupu opreme za prenoš dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije; - pri izdelavi programov razvoja obratovalnic in podjetij: pre- dračun oziroma pogodbo za izdelavo programa; d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju naj- kasneje v roku šestih mesecev od pridobitve posojila; e) dokazilo o kreditni spodobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke, SDK oz. banki. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke - Banke Dom- žale, d. d. Domžale s katero bo Izvršni svet občine Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. VII. Sklep se objavi v glasilu občine Domžale »SLAMNIK«. PREDSEDNIK IS Anton PRESKAR, dipl. ing. gr. 8 To je le del smeti, zbranih na Količevem, potegnjenih z obrežij Kamniške Bistrice. Mladi in vreča, ki jo v Črnem grabnu - polno smeti - vlečejo tja, kamor smeti sodijo... Sredi akcije: na obrežjih je polno odpadkov, smeti, polivinila, doklej, Ijudje, se danes sprašujejo ribiči in le še malokdo drug. VARUJMO NARAVO IN NAŠE VODE Polivinil - zastava našega odnosa do narave Tekoče in stojeće vode dom- žalske občine so med najbolj ogroženimi v Sloveniji, saj je naša občina na vrhu tistih ob- čin, kjer najmanj skrbimo za to, da bi ozdravili naše vode in omogočili preostanku življenja v vodi obstoj še naprej. Tako je bilo v obdobju zadnjih 2 let na območju občine Domžale kar 8 zastrupitev rib kot posledica izlivov odtokov, odplak, različ- nega pranja in nevarnih tehno- logij. Med tistimi, ki so jih ugotovili kot povzročitelje zastrupitev so, Termit v Moravčah, Papirnica Količevo, Podjetje Kamnik (»Baratana«) v Kamniku in čistilna naprava v Mengšu, kjer je bil vzrok kar za dva pomora rib v PŠAtl. Težava pa ni le v kemikalijah in strupih. Obrežja in vode same zelc onesnažujemo tuđi z mnogimi od- padki, ki jih odlagamo v nepo- sredno blizino - na obrežja. Smeti, odpadni avtomobili, kuhinjska oprema in mnogo drugih kosovnih odpadkov ribičem greni veselje v njihovem lepem konjičku. Na pr- vem mestu je polivinil, ki plava skoraj na vsakem drugem mestu obrežja - kot zastava našega ekolo- škega odnosa do narave in voda. ZAJČEVA HUMORESKA Poselje posel.. Neke neprespane noči sem skenil, da kore- nito spremenim način svojega življenja. Na boljše, seveda. Najboljše misli in želje pa vedno pridejo ponoći. Vse življenje capljam nekje zadaj, na obrobju. Zdajbo temu konec! Če že ne na čelo, vsaj v ospredje se bom pririnil, med množico. Postal bo podjetnik. Velik, morda največji. Sem mar slabši od drugih, ki so to že? Če se peljem naokoli, se skoraj ne spoznam, kje sem. Včasih so naselja in hišne števike označevale table z napisom kraja na začetku vaši in tablice na hišah, medtem ko se danes le- te preprosto zgubijo v poplavi reklamnih tabel, ki jih nosi skoraj vsaka hiša. »KOxq d.o.o.« - »CAn k« - »YUL d.o.o.« - »MAD d.o.o.« Same šifre, imena firm, da se ti zmeša. In vsak nekaj prodaja, kupuje, preprodaja. Ne vem komu sicer, ampak tu so, obstajajo. Stopil sem malo na občino, pa sem, pa tja, povohunil, kjer se je dalo, in z veliko mukatrp- nostjo zbral zajetno mapo dokumentacije. Podjetje d.o.o Marketing. Biznis. O, dosti sem se namučil, predno sem izoblikoval pro- gram mojega biznisa. Registriral sem okoli tri- deset dejavnosti, s katerimi se bom ukvarjal. Če mi bo res vse uspelo, ne vem. Saj je vseeno. Potrdilo dobiš, če prodajaš samo vezalke ali podmornice. Moje področje bo poleg raznih preprodajanj in drugih uslužnosti doma, pred- vsem usmerjena v mednarodno trgovino. Uvoz in izvoz bo moj motto. Botruje mu seveda DEM. Vse za DEM. Poslovni prostor sem za začetek preuredil kar iz spalnice. Za ogled komisije sem pohištvo znosil v hlev, ki je trenutno brez živine, vanjo pa postavit skoraj novo pisalno mizo in dve mio omari, ki so jih občinska in druga upravna odlagališča polna. Novi Ijudje, nova oprema. Malo zvez, pa se vse dobi za telefon pa sem montira! kar otroško igračo. Komisija »finte« sploh opazila ni. Saj pozneje, ko bodo dotekale DEM, bo vse super, za začetek pa se je treba malo znaj ti. Ni sem tak, da bi začel z veliko. Dinarček, pa po dinarček. DEM pridejo kasneje. Kot rečeno so najboljše noćne misli. Seveda, če je človek zasvojen od risank in ameriških filmov, pa potem s spancem nima ravno naj- boljših odnosov. Pa mi je prišlo, da bi se med drugim ukvarjal z nenavadno dejavnostjo, ki sem ji dal oznako: P.p.d.o.o. kar pomeni: pospravljanje podstre- šij. Nenavadno. Pa sem začel. Nekaj rekalme, malo osebnih stikov in dela je čez glavo. Česa vsega Ijudje ne odvržejo in zmečejo na podstrejše. Spomniti se je treba na domaće podstrešje. Znanec, ki živi na tujem, mi je nekoć dejal: Denarje na podstrešjih. Čevlji. Stari, vendar še dobri čevlji. V te sem se zapičil. Podstrešja so jih polna. In namesto, da bi jih vozil v zaboj- nike in v jame, jih preurejam, preoblikujem in prodajam. Za med. Taisti znanec me je navdušil, kako iz Ame- rike prodira v Evropo že malce pozabljeni ples, ki pa se spet oživlja, »Swing step«, ali kar »step«. To je strašno dinamičen in temperamen- ten ples, ki je odvisen predvsem od posebnih čevljev in ga gledamo le v ameriških filmih. Zdaj pa je že v Evropi in mi smo takorekoč v Evropi. Nor je, kdor zamudi priliko. Kdor prvi priđe, prvi melje. Čevljev na pretek. Pa kakšnih! Odvrženih, pred petdesetimi leti in već! Pa še čisto dobrih! Samo malo biksa in okovati jih je treba z mede- ninastimi podkvicami, takimi, da imajo preve- like luknjice. Podkvica je glavni del čevlja, ker mora čevelj značilno šklepetati, ko plesalec tolče ob tla. Zalogo podkvic mi je med »ših- tom« »naštancal« sosed. Poveza! sem se zgrad- beniki, ki imajo starih kontrabasov, da ne vedo kam z njimi. Saj je znano, da so v stari terori- stični vladavini, še predno je izbruhnil minister Capuder, za vsako večjo slovesnost in prazno- vanje, teh pa ni bilo malo, dobili nove instru- mente. Pravijo pa tuđi, da so podkvice iz starih inštrumentov najboljše, ker imajo malo glasbe že v sebi. Potem me je Mojca Horvat naučila plesati step. Za uspešnost moje firme sem ga moral znati, ker pa za moja leta sploh ni lahko. Ska- kati po f/e/), pa na mizo in še višje, pa bumfdol, zraven pa cepetati in s čevlji in podkvicami ustvarjati značilno melodijo, ki jo ima samo step. Moj posel to zahteva in zdržal sem. Organizira! sem nekaj predstavitev kot vsi, ki kaj novega prodajajo. Obrnil sem se na stranke in nisem se zmotil. Najboljši kupci so iz Kmečke stranke in Kršćanski demokrati, kar pomeni, da imajo največje apetite po Evropi, medtem ko Liberalci in Prenovitelji pa še kdo, previdno stojijo ob strani v upanju, da se povr- nejo stari čaši in, da bo spet kakih sedemdeset let ljudstvo tako plesalo kot bodo oni igrali. Skratka za začetek se mi je posel presenet- Ijivo razcvetel. Malo tuđi po zaslugi mojega »nakladanja«. Ljudje kar veriamejo in kupujejo. Če je na kaki predstavitvi več ljudi- sam nata- knem čevlje in zaplešem in odšklepetam melo- dijo: »Oj Mariška dremlje«. Ljudje norijo! Naporno je, ampak posel je posel. Ko bo prej ko slej starih čevljev zmanjkalo, imam v rezervi še devetindvajset drugih aktivnosti. Le nekaj noči bo treba žrtvovati, da se mi v kateri utrne prava misel. Moram pa priznati, da po zgledu kovačeve kobile, ki je najraje bosa, tuđi sam nimam pospravlienega podstrešja. Ja, Ijubčki, za to je treba plaćati. Sam sebe pa menda ne bom plačeval! Andrej ZAJC Ribiška družina Bistrica šteje 300 in nekaj več članov, voda pa imajo v skrbi okrog 30km. Kjer so vode regulirane praktično ni večjih težav z onesnaževanjem obrežij, kjer pa voda še nišo regulirali, pa je po- trebno nenehno čiščenje in ureja- nje obrežij. In tega so se člani RD Bistrica lotili na porečju dveh rek: Radomlje od Blagovice do Krašnje in Kamniške Bistrice od Homca do Domžal (do Repovža). V pomoč so jim priskočili uČenci z osnovnih šol Blagovica, Krašnja, Janko Kersnik Brdo in Josip Broz Tito. V nehvalež- nem, predvsem pa nelepem delu (čistiti za drugimi njihove odvržene odpadke) so zbrali več deset velikih vreč odpadkov, ki se bodo napo- sled po njihovi zaslugi vendarle znašli tam, kamor spadajo: na sme- tišču v Dobu. Ob akciji sta povedala: Učenec Bojan Urankar Bojan Urankar, učenec 6. razreda na soli Janko Kersnik Brdo: V domači vaši ni urejenega od- voza smeti, zato večina ljudi od- padke pokuri v pečeh, veliko pa je tuđi takih, ki jih odpeljejo v naravo. Pri nas doma vse smeti pokurimo. Mislim, da je naravo treba čuvati, predvsem je to pogoj za življenje v prihodnjih časih. Mladina v soli o ekologiji veliko izve, žal se pa vseh ne prime. Marjan Peterka, gospodar Ribiške družine Bistrica: V današnji akciji sodelujemo ri- biči in kakih 40 otrok z različnih osnovnih šol. Čistimo, urejamo. Ampak škoda je v tem, da bo čez Gospodar RD Bistrica Marjan Pe- terka leto, dve (o tem me uči izkušnja) spet enako, kot smo našli danes. Spominjam se urejanja kraja ob izlavljanju rib. Ko smo se čez dve leti vrnili na isto mesto, smo našli ćelo smetišče! Nevarno je zato, ker se na obrežje odložene smeti, mo- torna olja, odpadki, strup, emba- laža, odpadne vreče in druge ob deževjih namakajo in počasi izce- jajo v vodotoke. Žal tako ni samo v domžalski občini, enako je tuđi ob Nevljici v kamniški občini in drugod. Tuđi pod Dobenom je podobno klavrn položaj in se to lepo mesto za poči- tek, spreminja v umazan rokav nes- nage, strupov in nezdravega okolja. SDZ Domžale v boju za čisto okolje Slovenska demokratična zveza - Zbor za Domžale se je priključila akciji čiščenja okolja v naši občini. Člani naše stranke smo se zbrali v soboto, 20. aprila pri mostu čez Kamni- ško Bistrico ob regionalni cesti Ljubljana - Celje. Namenili smo si očistiti bregova naše naj- večje občinske reke in sicer od kraja našega zbirališča pa do naslednjega mostu čez reko. Kljub temu, da kakšnega množič- nega odziva nismo pričakovali, se nas je zbralo kar nekaj Ijubiteljev čistega okolja. Trdo smo poprijeli za delo. Bili smo zelo presenečeni (v negativnem pomenu), ko smo vi- deli, kaj vse ljudje puščajo ali zavr- žejo v naravi. Od najrazličnejših ostankov konzerv, v katerih je bila nekoč hrana (večinoma tujega - beri neslovenskega oz. jugoslo- vanskega izvora) pa do močno ko- roziranih (rezervnih) delov avtomo- bilov. Plastičnih vrečk oziroma nji- hovih žalostnih ostankov (ki so vi- seli na drevesih še od lanske kata- strofalne poplave!!!) pa tako ali tako ni nihče štel, ker bi bilo nji- hovo število potrebno izraziti v obliki potence. Kaj smo še našli? Verjeli ali ne, vojaške »gate« ozi- roma spodnjice, kot se jim pravilno pravi v knjižnem jeziku. Spraševali smo se, kaj to pomeni. So to mo- goče prvi zametki morebitne ka- sarne JLA v naši občini?! Opazili smo, da Ijudje še vedno precej radi kadijo in odmetavajo »cike« pov- sod tam, kjer bi sicer ob določenih pogojih lahko prišlo do požara. Če ste v finančnih težavah in potrebu- jete denar, kar pojdite malo na sprehod ob naših rekah. Denarja najbrže res ne boste našli, pač pa boste z malo sreče postali lastnik še neizplačanih čekov. Samo pazite, da vas ne dobijo pri njihovi vnovči- tvi. Pojdite vedno tja, ker imajo uslužbenci veliko dela in kjer se vrste pred okenci vijejo kot jara kaca. In kaj na koncu reci o naši akciji? Mislimo, da je čudovito uspela, na- brali smo kar precej vreč najrazlič- nejših odpadkov, očistili precejšen del brega naše ljube Kamniške Bi- strice in se dodobra sprostili ob naj- različnejših »štosih«. Vsem skupaj je dobro del popoldanski sprehod in rekreacija obenem (stalno smo se priklanjali, pardon pripogibali), zato podobne zadeve priporo- čamo, vsem, ki so preko tedna pre- obremenjeni z raznimi sestanki, se- jami, konferencami ipd. Janez Stibrič Občinska SDZ v čistilni akciji. Na fotografiji je le manjši del smeti, ki so jih člani stranke nabrali Mengeška mladina čisti... Osnovna šola Mengeš je pripravila spomladansko očiščevalno akcijo Grad Belnek (VVildenech) (2. nadaljevanje) Ana Mrčun-Barličeva, mama iz Drtije, se še spominja razmer na belneškem gradu med obema vojnama, od začetka stoletja do prve svetovne vojne pa jih pozna iz pripovedovanja drugih. Mož Minutillove hčerke, Eli- bazete Maksimilijan Dubleb- skv, je bil mornar, višji častnik - viceadmiral in je služboval v raznih krajih. Tako družina tuđi potem, ko je bil upokojen, ni stalno živela na Belneku, am- pak je prihajal sem samo na počitnice. Dvonadstropni grad je bil opremljen z lepim stilnim pohi- štvorn in s številnimi umetniškimi slikami belneških prednikov. Tuđi sicer je bil grad prijetno ure- jen, le elektrificiran ni bil. V gradu so dolga leta stanovali Biziljevi, ki so bili doma v Pukel- čevem mlinu Podorehom. Go- spodar Ludvik Bizilj se je leta 1910 pri obnovi mlina in žage preveč zadolžil pri moravski za- družni hranilnici in posojilnici in je tri leta pozneje prišel na bo- ben. Družina mati Marija in otroci: Marička, Angela, Ančka in Ivan, so se morali izseliti. Okoli leta 1920 so se preselili na belneški grad in so bili hkrati v njem tuđi kot oskrbniki. Kadar pa so grajski prišli na počitnice, so se Biziljevi umaknili v stano- vanjske prostore pri gospodar- skem poslopju. Pri hlevu je bilo kar udobno stanovanje za koči- jaža, dve sobi in kuhinja. Ker na Belneku že dolgo nišo več imeli ne konj in ne kočijaža, so tu našli brezplačno stanovanje tuđi drugi moravski siromaki. Tu sta našla streho nad glavo, potem, ko jima je pogorela Polsnikova hiša, sta- rejša zakonca iz Trsta, ker sta že imela zlato poroko, so njej rekli »zlata gospa«. V gradu zgoraj je več let stanovala neka moravska učiteljica. Zemljišče okoli gradu, kolikor ga je še bilo, je imel v najemu Ignac Tome iz Moravč, ki je tuđi poskrbel za košnjo. Uslug ni po- sebej plačeval, ampak se je last- nikom, kadar so bili v gradu, od- dolžili z dobrotami iz svoje trgo- vine. Kadar so bili Dublebskv v gradu, to je bilo vsako leto po nekaj mesecev, jim je kuhala Štefka Ravnikar-Flegarjeva iz Do- brave pri Drtiji; večkrat pa je šla z njimi gospodinjit v Graz. Dru- žina je sicer govorila nemško, le baronica Elizabeta je za silo znala slovensko in je tuđi rada slovensko govorila. Med doma- ćini je bila posebej znana kot do- maća zdravnica. Ljudje so se radi zatekli k njej po pomoć. Še naj- bolj uspešna je bila pri zdravlje- nju ran. Teh veščin se je naučila od svoje matere, ki je bila- po- klicna zdravnica. Belneški gospodje so imeli pri- jatelje in znance v okoliških graš- činah. Kajradi so zahajali v Čr- nelo. Tja jih je navadno s kočijo vozil Ernest Šuštar-Pečar iz Drtije s svojimi konji s svojo ali graščin- sko kočijo. Pred drugo svetovno vojno pa jih je vozil tuđi Ignac Tome z osebnim avtomobilom. Sicer so se belneški še največ oglašali pri Barličevih v Drtiji in pri Flegarju v Dobravi. Belneški mlin. Henrik Jabelski je 23. julija 1322 kmetijo z mlinom v Drtiji prodal samostanu v Mekinjah. Pozneje je mlin pripadel belneški graščini. Leta 1826 je tu že bila zidana stavba, gospodar pa je bil Ignac Baraga. Poznejši lastnik, avstrijski stotnik Reja, je mlin in žago prodal Antonu Ribiču-Ro- tarjevemu iz Desna. Ker novemu gospodarju ni šio od rok, je leta 1885 oboje prodal Matiju Krulcu- Gostiču z Gorice pri Drtiji. Mlin je obratoval do leta 1956, ko je podjetje Termit Domžale Drtijš- čico zajezilo in jo uporabilo kot tehnološko vodo v pralnici in za seperacijo kremenčevega peska v Drtiji. Zanimivo je tuđi to, da je Mak- similijan Dublebskv okoli leta 1930 nameraval odkupiti vodni strmec pri tem mlinu, da bi posta- vil elektrarno za potrebe gradu in Drtije. Grob Maksimilijana Dublebskega v Drtiji. Čeprav belneški gospodje nišo stalno prebivali na Belneku, so vendar bili tu doma. Gospod Maksimilijan Dublebskv je želei biti pokopan pri drtijski cerkvi, ker naj bi bila po ustnem izročilu cerkev nekdaj graščinska kapela. Ker pri cerkvi v Drtiji že dolgo ni več pokopališča, v letu 1826 pa je še bilo, so priskrbeli posebno dovoljenje. In ko je umri, so ga pokopali na južni strani drtijskega prezbiterija. Na grobu so dali po- staviti daleč okoli viđen lesen križ, ki so ga izdelali iz starega ladijskega jarbola njegove ladje. Na nagrobniku pa je napis: MA- XIMILIAN DUBLEBSKY VON EICHHAIN K.U.K. VICEADMI- RAL. Rojen 17. januarja 1865, umri 28. maja 1939. Družina, ki je sicer živela v Gradcu, zaradi razmer pri nas tuđi na očetov grob po drugi sve- tovni vojni ni prihajala. Tako je sin Fric po 47. letih, leta 1987, prvič obiskal očetov grob in se srečal z Barličevo mamo, ki tuđi sicer vsa leta skrbi za grob. Sedaj prihajajo v Drtijo tuđi drugi do- mači. Maksimilijanova žena Eli- zabeta je pri osemdesetih letih okoli leta 1967 umrla v Gradcu v Avstriji, kjer že žive sorodniki. V letih po prvi s'vetovni vojni je skupina fantov iz okolice enkrat ali ćelo dvakrat vlomila v belne- ški grad. Nekdo se je oblekel v starinsko grofovsko obleko, in ko so našli še pijaco, se je začela nočna komedija v gradu. Proti jutru pa se je avantura vendarle končala, tako da so po načelu, kar je graščakovo je tuđi naše, odnesli več umetniških slik por- tretov in drugih dragocenosti. Moravski orožniki so imeli potem kar nekaj dni polne roke dela, da so fante polovili. Precej sitnosti so fantje nakopali tuđi Ignacu Tomcu, ki je bil oskrbnik. Zadnjo besedo pa je seveda imelo so- dišče, nekateri so bili ćelo zaprti. Barličeva mama je rekla, da se vseh dobro spominja, le imen ni hotela povedati, Tone Cerar pa je dodal, da je bil vodja tega po- hoda na grad neki Armoni. Nekaj slik so vrnili. Ob drugem takem vlomu v gradu so odnesli veliko graščinske posteljnine. Domaćini še sedaj vedo povedati pri katerih hišah so potem še dolgo let sušili perilo z vezenim belneškim graš- činskim grbom. Požig in propad belneškega gradu. Tako kot številnim drugim gra- dovom na Moravškem in drugod druga svetovna vojna tuđi belne- škemu ni prizanesla. Med vojno v njem ni bilo stanovalcev in tuđi vojaščine ne. Partizanska vojska ga je v noči med 14. in 15. majem 1943 pož- gala. Tone Cerar se spominja, da so partizani skupaj z nekaterimi okoliškimi aktivisti naredili sami, brez poprejšnjega dogovora z od- borom osvobodilne fronte Mo- ravče, kot je bilo to pozneje. Tišti domaćini, ki so za požig vnaprej vedeli, so iz gradu resili nekaj dragocenega pohištva in druge opreme, kar so tuđi odpeljali in poskrili. Nemci so domaćine sicer prisi- lili, da so morali požar gasiti, a za grad ni bilo več rešitve. Ostrešje in lesen i deli z opremo je pogo- relo, zidovje pa je začelo propa- dati. STANE STRAŽAR Nadaljevanje prihodnjič Ivan Bizjak s soprogo na predavanju v Domžalah. Srečo si gradiva... Predavanje zakoncev Bizjak na temo družinske sreće; orga- nizirali so ga Slovenski kršćan- ski demokrati naše občine. Ljubezen, ki ni grajena na tr- dih temeljih, zagotovo postane nesrečna. Graditi si srečo je po besedah zakoncev Bizjak naj- prej dajanje in sele potem pre- jemanje. V petek, 19. 4. 1991 smo se v domžalski knjižnici pogovar- jali o odnosih mladih pred od- ločitvijo o skupni življenjski poti. Slovenski kršćanski demo- krati iz Domžal smo organizi- rali predavanje na to temo v že- lji, da pomagamo pred odloči- tvijo, ki je v življenju tako zelo pomembna in odločujoča za našo srečo ali nesrećo v dvoje in kasneje v družini. Vsakdo ima v sebi del otro- ške sebičnosti, ki jo moramo znati obvladovati. Za uspešno življenje v dvoje je velikokrat treba biti dober psiholog, ki zna trezno premisliti in pametno re- agirati. Vedno to ni lahko in tuđi uspe nam ne vedno. Toda, če smo vztrajni sleherni dan, zagotovo osebnostno rastemo in partnerja osrečujemo. Kmalu bomo lahko ugotovili, da znamo kakšno besedo zadržati zase, da znamo presi išati be- sede, ki so grobo izzvenele. Vendar pa je nesmiselno za- tiskati oči pred lastnostmi part- nerja. Prav je, da sta pogleda obeh mladih enako usmerjena vsaj v osnovnih vprašanjih o vzgoji otrok, o kulturnem in zabavnem življenju, zvestobi, poštenosti, pripravljenosti po- magati drugim... Vedeti mo- ramo ali se lahko s partnerjem pogovorimo o vsaki stvari. Pre- cej žalostno je zahajanje mo- škega v gostilno in ženske k pri- jatelj icam, kjer se na veliko raz- pravlja o zakonskih problemih. Zelo primemi in koristni pa so pogovori parov med seboj, kjer si v dvoje izmenjujemo svoje slabe in dobre izkušnje. Ko smo priča nesrečni zvezi, bodimo pošteni in se ne zgra- žajmo ob tem. Tuđi za nas je to lahko bogata izkušnja, če smo ugotovili, kaj je bilo v določe- nem odnosu narobe. Še predno se za partnerja od- ločimo, ga skušajmo spoznati tuđi ob delu. Navadno so naša spoznanja vezana izključno na zabave in prijetna srečanja, v življenju pa, kot vemo, ni vedno tako. Zabave je konec, ko zapustimo poročno slavje. Prično se delovni dnevi, uskla- jevanja, prilagajanja. Vse to pa ne pomeni, da se naj odpove- duje, da naj popušča in se žr- tvuje vedno isti. Zvezo sta ustvarila dva in oba se morata truditi za njen obstoj. Čeprav smo poudarili le duhovno plat neke zveze, se zavedamo, da tuđi materialna ni nepo- membna. Najboljše je, da se mlada dva popolnoma osamo- svojita in začneta svojo neod- visno pot. Vsem pa nam je jasno, da imajo prav mladi da- nes najslabše pogoje in izho- dišča za ustvarjanje srečne dru- žine vsled slabih ekonomskih razmer. Kljub temu dejstvom se mo- ramo truditi za oblikovanje osebnosti, ki je kos zakonskim in družinskim problemom. Pa- dec življenjskega standarda naj ' nam ne bo izgovor tuđi za našo duhovno zaostalost. DARINKAGRUM ŽIVELI IN DELALI SO VČERAJ ZA NAŠ JUTRI... (5) Ob 70-letnici Bonačeve tovarne - Papirnice Količevo Pri presoji zgodovine delavskega gibanja na Količevem ne smemo pozabiti, da je bila tovarna zgrajena sele leta 1920 in v čisto kmečkem oko- Iju. Ker je delavstvo kot družbeni razred pričelo tu komaj nastajati, nišo delavske organizacije imele kakšne posebne tradicije; poleg tega je vladajoči meščanski razred z vrsto radikalnih po- segov prav v citiranem letu močno zdesetkal vse revolucionarne politične organizacije. Dovoljene so bile samo delavske strokovne organizacije. Zato so bile volitve za obratne de- lavske zaupnike vedno zelo živahne. Delavski zaupniki so bili namreč edini zakoniti predstav- niki delavcev po tovarnah in so se vneto borili za njihove koristi. Ni še temeljito raziskano, katera delavska stro- kovna organizacija je bila prva, ki je organizirala količevsko delavstvo, niti se še ni ugotovil točen datum takšnega organiziranja. Zanesljivo pa je, da je v februarju 1935 Jugoslovanska strokovna zveza (kršćanski socialisti) spet pričela priprav- ljati svojo organizacijo na Količevem. Ta »spet« je dokaz, da se je že pred tem delavstvo razgi- balo, verjetno pod vplivom vevških papirničarjev (ti so bili po većini člani Jugoslovanske strokovne zveze), da pa je organizacijsko delo zamrlo. Do konca leta 1935 je JSZ pridobila v svoje vrste 200 članov. Vendar so bili že v avgustu toliko organi- zirani, da so si za voditelja izbrali popularnega Franca Bukovca. Ta takrat 25-letni mladenič je prišel v papirnico z Jesenic leto dni prej, po pokliču je bil kovinostrugar. Dva dni po izvolitvi za vodjo zaupnikov je bil Bukovec odpuščen z dela. Delavstvo je proti temu protestiralo na ta način, da je v soboto dne 17. avgusta 1935 po opoldanski zameni ustavilo delo in predložilo podjetju naslednje štiri zah- teve: 1. Bukovec se mora ponovno sprejeti na delo, 2. glavni krivec inž. VVultsch mora zapustiti tovarno, 3. delavstvu se mora priznati svoboda organizacije, 4. zaradi tega spora ne srne izvajati podjetje nobenih posledic. Ko je VVultsch res zapustil tovarno, so na poga- janjih med podjetjem in delavstvom sklenili, da se podpišeta dogovor o spremembah mezd in dogovor o poslovnem redu (nekakšni kolektivni pogodbi). Sporazumeli so se tuđi o tem, da p - djetnik prizna strokovno organizacijo. Sporen je ostal le ponovni sprejem Bukovca na delo. Zato je stavka trajala dalje. V vsem času stavkanja je delavce podpiraLi vsa okolica. Tako je mogla delovati kuhinja, ki je vse stavkajoče oskrbovala z zadostno in toplo hrano trikrat dnevno. Dvomesečna stavka je uspela V začetku oktobra se je podjetje približalo delavskim zahtevam in po osmih tednih se je stavka končala 14. oktobra 1935. Sporazum je obsegal naslednje točke: 1. zaradi stavke se ne Dravska Pravica Glasilo ttrsčanskcga delovnega ljudstva O polimncm poloiaju Dalavitvo na Kolltavcm u svoja pravk« bodo izvajale nobene posledice, 2. delavska stro- kovna organizacija se prizna, 3. podjetje prizna delavcem šest obratnih zaupnikov, 4. mezde se zvišajo za 10%, 5. delovni red se bo izdelal sporazumno, 6. ravnatelj inž. VVultsch mora za vedno zapustiti tovarno (to se je zgodilo že prej). Ta uspeh je delavske vrste še bolj strnil. Po ponovnem pričetku dela je bil 8. december 1935 »občni zbor JSZ za Količevo in okolico. Za pred- sednika so izvoli li Jožefa Avseca za podpredsed- nika Jožeta Pirea, za tajnika Viktorja Burgarja itd., za odbornike pa Franca Bukovca, Andreja Ravnikarja, Vinka Klopčiča itd. Organizacijski zaupniki so postali Ciril Sitar, Viktor Gostič, Ivana Aleševa, Franc Burgar in drugi. Ob tej priložnosti so napravili nabiralno akcijo z name- nom, da kupijo darilo za Bukovca (ta za akcijo ni vedel) v znamenje hvaležnosti za njegovo požr- tvovalnost. bukovec se je sicer za darilo zahvalil, a ga je energično odklonil, ćeš, naj se nabrani denar raje razdeli med delavce, ki še nišo bili takrat zaposleni. Delavski zaupniki Konec leta so se tuđi približali dnevi o razgovo- ril za volitve delavskih zaupnikov za leto 1936. Sklenili so, sestaviti enotno listo, namreč listo JSZ, ker se druge liste nišo predložile. To enotno listo so na sestanku 6. januarja soglasno sprejeli, za obratne zaupnike pa izvolili Franca Bukovca, Franca Avblja, Jožefa Avseca, Jožefa Pirea, Miha- elo Jermanovo (poznejšo Bukovčevo ženo), An- gelo Pečnikovo - in šest namestnikov. Za stare- šino delavskih zaupnikov so izvolili Bukovca, za tajnico Jermanovo. Tovarniški Poslovni red Kot končni rezultat pogajanj med delavstvom in podjetjem so 14. julija 1936 objavili »Poslovni red tovarne papirja I. Bonač sin, Količevo«. Ta red je razdelil delavstvo v deset mezdnih skupin. Nadaljevanje France Cerar prihodnič 10 IZ SOCIALNEGA PROGRAMA SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV O zaposloval- ni politiki Brezposelnost je že sedaj in bo tuđi v bližnji prihodnosti perec problem slovenske družbe. Po- javlja se zelo naglo, ker so se tuđi razmere v gospodarstvu zelo hitro spremenile in se še spreminjajo. Prav tako kot v drugih državah, bo brezpo- selnost naša spremljevalka, če- prav borno uspeli ustvariti so- razmerno uspešno gospodar- stvo. Vzroki tega nezaželje- nega družbenega pojava izha- jajo predvsem iz hitrega tehnič- nega in tehnološkega razvoja. Če v petih letih zastari 50% znanja, potem izgine tuđi pri- bližno toliko delovnih mest. Ta delovna mesta je treba nado- mestiti na drugih, novih po- dročjih. Ljudi, ki so izgubili de- lovna mesta, ker so bili uspo- sobljeni za delo na področjih, ki so zastarela, je treba usposo- biti za delo na novih. Še bolje je, da se usposobijo za novo deio, še preden izgubijo staro. Ko načrtujemo dolgoročne ukrepe za večjo zaposlenost, se moramo zavedati nekaterih dejstev: - naša miselnost je tuđi od- sev desetletij polne zaposleno- sti, ko je bila država odgovorna za zagotovitev delovnega me- sta. V naši zavesti je vsidrano prepričanje, da mora posamez- nik doseći določeno izobrazbo, potem pa je nekdo drug (dr- žava, družba) odgovoren, da poskrbi za ustrezno delovno mesto. Misel, da je skrb za delo moja stvar in je ne morem dele- girati družbi, je pri većini tuja, neznana; - poklici se vedno hitro spreminjajo. Znanje, potrebno za opravljanje določenega po- kliča, zastari že v nekaj letih; - v prihodnjih desetletjih bo svetovna ekonomija potrebo- vala »pismene« ljudi. Čimbolj bo nekdo pismen (sposoben sporazumevanja), tem večje bo povpraševanje po njegovem delu. Dolgoročna želja po čim- večji zaposlenosti nas torej usmerja v naslednja področja: - vzgoja mladih v duhu po- djetnosti in odgovornosti do osebnega oblikovanja in načr- tovanja svoje poklicne poti, kar pomeni, da bo moja zaposlitev moj problem, ki ga moram (morem) sam in ga tuđi lahko sam resim. Zato pa je treba stalno gledati okrog sebe, se usposabljati (strokovno izpo- polnjevati), iskati in izkoriščati priložnosti; - stalno izobraževanje že zaposlenih v svojih poklicih in za mdrebiten prehod v druge pokliče in za samostojno delo. V razvitih državah delavci stalno vlagajo 10-30% delov- nega časa za izobraževanje. Hkrati pa bi morali zagotoviti široke možnosti izvenšolskega izobraževanja mladih (tuđi šo- loobveznih) in odraslih za tržno gospodarstvo, na primer tečaji za privatno podjetništvo, vzpodbujanje za podjetnost in za poznavanje različnih obrti (stare obrti, kmečki turi- zem...); - večanje splošne ravni pi- smenosti (sposobnosti sporoča- nja pri čimvečjem številu ljudi). Slovenskim kršćanskim de- mokratom se zdi nujno po- trebno, da bi za saniranje in ozdravitev zdajšnjega sloven- skega gospodarstva bilo čim- prej (očiti zdrave in ozdravljive dele od neozdravljivih delov gospodarstva oz. posameznih podjetij, kajti le tako lahko za- živi tržno gospodarstvo. Me- nimo, da je nujno potrebno, da nemudoma sprejmemo v parla- mentu slovenski zakon o steča- jih, ki bo omogočal stečaj enega dela podjetij in natančno opredeliti kriterije za finančne intervencije v ozdravljive dele gospodarstva. Na ta način borno zagotovili socialno var- nost slehernemu, ki pade v so- cialno kategorijo. V času preje- manja denarnega nadomestila pa borno na vse načine stimuli- rali samozaposlovanje in vse ti- šte, ki bodo ponudili nova de- lovna mesta. BOGDAN OSOLIN - Slovenski kršćanski demokrati ARABESKA Balada o ljubitelju konj in konjski Ijubezni V Domžalah imamo nekaj kulturnih znamenitosti, ki so s svojo izjemnostjo zaslovele ćelo izven meja naše občine. Tako se lahko pohvalimo z naj- krajšo vinsko cesto, na kateri se nahaja preko 40 gostinskih lo- kalov, premoremo najbogatejši in najlepši vozni park vozil z motorji z notranjim izgoreva- njem, imamo dragocene doma- žalske zvonove, ki so financi- rani iz domžalskega proračuna, pohvalimo pa se lahko tuđi s svetovno znanim ljubiteljem konj in konjem Favorijem. Ljubitelj konj, ki obvladuje vse like dunajske sole jahanja, slovi po tem, da po prvem tednu intenzivnega treninga pripravi konja do tega, da dvigne levo nogo, po nasled- njih 200 urah je sposoben (konj namreč) vzeti rejcu žemljo iz ust, po šestih mesecih pa se je sposoben ćelo postaviti na zad- nji nogi (zopet konj). In tako se je zgodilo, da je znamenitemu ljubitelju konj, domžalski župan zaupal v var- stvo svojega lepega konja Favo- rija. Da ga izuči. Dresure. Vož- nje kočije. Razpoznavanja do- mačinov od turistov. Da se ve, kdo bo plačal dresurno jahanje v lipah in kdo v DEM. Minili so trije meseci. In se ni POGLED NA OPRAVLjENO Občni zbor borčev- ske organizacije na Vrhpoljah Krajevna organizacija ZZB Vrhpolje pri Moravčah je na obč- nem zboru pregledala svoje delo v letu 1991. Med udeleženci obč- nega zbora organizacije, ki šteje 54 članov, je bil tuđi predstavnik občinske borčevske organizacije Rajko Hafner. V delovnem predsedstvu so bili Anton Cerar, Anton Peterka in Dora Kozmelj. Izčrpno poročilo o delu organizacije je podal njen dolgoletni predsednik Tone Pe- terka, za katerega je bilo na zboru sprejeto, da bo dosmrtni predsednik. Članarina za leto 1991 znaša 100,00 din, poverje- niki so članarino pobrali na te- renu. Člani borčevske organiza- cije so dokaj aktivni, predvsem pa njen upravni odbor. Plan za leto 1990 je bil v celoti uresni- čen, tuđi letošnji program dela je bogat. Borci bodo s svojim delom prisotni povsod: v domaćem kraju in izven njega. Tako so se že udeležili slovesnosti v Dražgo- šah in na Oklem, veliko pa jih je bilo tuđi na letošnji jubilejni pro- slavi ob 50. letnici ustanovitve osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Rajko Hafner je pozdravil vse prisotne in pohvalil delovanje or- ganizacije obenem pa poudaril, da zadnje čaše ugotavljamo oz. smo priča vsakodnevnemu stran- karskemu spopadanju. Sprava mora biti resnično pravična. Zlo- čine morajo priznati vsi, ki so jih zagrešili. Po razpravi je bilo prijetno sre- čanje borcev, aktivistov in inter- nirancev. Po obujenih spominih in načrtih za delo v prihodnje so se udeleženci občnega zbora ve- seli razšli. Tekst in foto: Jože Novak Na občnem zboru borčevske organizacije na Vrhpoljah... Aerobika - priprava na poletje Poletje, ki je pred nami, želimo doživeti sproščeno in aktivno, zato se nanj primerno pripra- vimo ob urah organizirane vadbe — aerobika in sprostitvena gimna- stika - kar organizira ZTKO Domžale z zunanjimi strokov- nimi sodelavci. Kdaj in kje? - v telovadnici Os- novne sole Venclja Perka, vsak ponedeljek in četrtek od 20.05. dalje. Prvič se dobimo v ponede- Ije, 20. 05. ob 20. uri! Kaj pa stroški? - samo 400,00 din na osebo, res ni veliko, kar se plača prvi dan vadbe. Prijave sprejemamo na teleton 715-755 (Pirnat Meta), vsak dan od 15-1 7 ure, ali 721-01 5 (ZTKO Domžale) vsak dan od 8—14 ure. Pa še nekaj - ob prijavi naj- manj 15 udeleženk, borno vadbo organizirali, zato ne odlašajte in storite nakaj zase! R. Cukrov zgodilo nič. Konj je sameval v hlevu in ni mogel nikoli na svezi zrak. Enkrat je rahlo deže- valo, kar je dokazano škodljivo za štirinožne živali, drugič spet se je odrgnil lok na kočiji, v Helliosu pa nišo imeli laka enake kvalitete, tretjič si je re- jec konj z mesarskim nožem odrezal pol malega prsta, če pa ni bilo drugega razloga, pa je bil ljubitelj konj slabo razpolo- žen, ker ni dobil izplačane po- kojnine za tekoči mesec. Ker so konji občutljive živali, (predvsem konji z visokim ro- dovnikom) in so navajeni vsaj enkrat dnevno razgibavati svoje spodnje okončine, se je na- šemu konju Favoriju silno sto- žilo po svojemu lastniku. Po već mesecih bivanja v hlevu je enostavno odpeketal iz hleva, prestopil ihansko, mengeško in trzinsko mejo i n se po več dne- vih iskanja sam vrnil k svojemu Ijubečemu lastniku, ki je zanj odštel četrtino deviznega de- narja, ki ga trenutno premore domžalska ekspozitura Ljub- ljanske banke. Po izjavah lastnika je bilo po- novno srečanje tako ganljivo, da je »konjiček Favori od vese- lja skočil lastniku v naročje in se milo zjokal«. (Konec citata). Post Scriptum: Ali ste si slu- čajno ogledali film: »Konje streljajo, mar ne?« DILETANT Kaj veš o prometu? O tem, da naša prometna vzgoja predšolskih pa tuđi šol- skih otrok ne zadošča za slo- venske razmere, da prometno razvitejših evropskih dežel niti ne omenjam, je bilo prelitih že mnogo besed. A kaj, ko le ma- lokatera beseda pade na plodna tla! Ena od dejavnosti, ki pa le kaže na večletno siste- matično delo z otroki in vzgojo na prometnem področju, je tekmovanje KAJ VEŠ O PRO- METU. Letošnje občinsko tekmovanje je potekalo 18. aprila na OŠ Martin Koželj v Dobu. Tekmovanje je ob- segalo tri področja znanja: teore- tični del znanja prometnih predpi- sov, mestno vožnjo, končno pa so morali tekmovalci . pokazati še spretnostno vožnjo na poligonu. Prvi del je ocenjevala izpitna komi- sija za voznike motornih vozil ob- čine Domžale, drugega inštruktorji bodočih voznikov, tretjega pa Franc Kovačič (OŠ Dob) ob pomoći drugih mentorjev. Vsaka šola iz naše občine se je tekmovanja lahko udeležila z dvema ekipama s po štirimi učenci: Rezultati ekipno (5., 6. razred) 1. OŠ Martin Koželj Dob 2. OŠ Šlandrove brigade 3. OŠ Edvard Kardeli. Za konec pa še droben utrinek. Imamo torej otroke, ki dobro poz- najo prometne predpise. Ko pa po- stanejo aktivni udeleženci v vsak- danjem prometu, se človeku zdi, da je v našem prometu dovoljeno skoraj vse. Torej, vse, ki imamo opraviti z otroki caka še najtežji del vzgoje: ozaveščanje. MARTA KERŽAN LEPA DARILNA AKCIJA PODJETNIKOV IZ MENGŠA Edigs za 2000 šolarjev V široko zasnovani in odmevni akciji so šli EDIGSOVI Ijudje iz Mengša med naše šolarje, Obiskali so Osnovno solo Trzin, Osnovno solo Mengeš, Osnovno solo Josip Broz in še nekatere druge. Med učence so razdelili 2000 stekleničk EKOFLUIDA. In kaj je EKOFLUID? To je najboljše korekturno sredstvo, rezultat petletnega razvoja in tekme s konkurenco. Optimalno korekturno sredstvo EKOFLUID v plastenki ostaja tekoče, na papirju se hitro suši. feManovSJovenUl. JANEZ KOSIRNIK - republiški prvak Če se prav spominjani, sem se naučil voziti kolo, ko sem bil star pet let, tekmujem pa že 4. leto. Uspeha na republiškem šolskem prometnem tekmova- nju sem vesel, saj ga nisem pri- čakoval. Z menoj se veselijo tudt moji domaći. Vprašanja nišo bila pretežka, raje pa imam spretnostno vožnjo, kot teorijo, čeprav vem, da breZ nje ne gre. FRANC KOVAČIČ, mentor V šolskih prometnih tekmo- vanjih sodelujemo že vrsto let in dosegli smo že veliko uspe- hov. Letošnji uspeh, ko smo postali republiški zmagovalci/ je pravzaprav pika na i našim večletnim prizadevanjem, v ka' tera je vtkano veliko truda tako učencev kot vseh, ki pri tem sodelujejo. Radi se sporni' njamo vseh tekmovanj in tek' movalcev, med katerimi irri3 naš bivši učenec Pavle Vojska kot udeleženec svetovnega pr' venstva, posebno mesto. Nas« delo je v osnovi vzgoja otrok za varno vožnjo v prometu, zato začenjamo s kolesarskimi izpi" že v 2. razredu, učenci višjif1 razredov pa imajo možnost opravljanja izpitov za ko\° z motorjem. Vsem tekmoval' cem želimo veliko uspeha n* državnem prvenstvu! v.v. 61234 MenjeS, Uparjeva 6 A telefoni: (061) 737-203,737-935 A ^_ telefan: (061) 739-214 ^W ^^tetex: 32244 edigs-yu^^^ Pisma bralcev 11 V današnjem času. V današnjem času, ko je svet po- stal tako zmaterializiran, človeški odnosi tako hladni in odtujenost ljudi drug od drugega tako velika, smo lahko veseli vsakega takega srečanja, kot je bilo v sredo, 17. 4. z novinarko in prof. Manco Kosir. Še veliko takih srečanj bi bilo po- trebnih, da bi zajeli večji krog ljudi in jih spodbudili k razmišljanju: razmišljanju o sebi, o drugih, o svetu, o vrednotah, ki vladajo svetu in o tistih, ki bi morale biti vodilo našega življenja. Že ko sem Manco poslušala na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je imela predavanje na temo: Trkaj in se ti bo odprlo, sem bila nad njenim mišljenjem in pogledom na življe- nje zelo navdušena. Kajti takih po- gledov nam zelo manjka. Zmateri- alizran svet je iz nas naredil zelo hladne in preračunljive ljudi. Nava- dili smo se delati le v svoje dobro, za zadovoljitev svojih potreb, da bi bilo le naše osebno življenje čim lepše. Pa je postalo ponavadi še bolj crno. Pri vsem tem pa smo ostajali prazni, neizpolnjeni, vedno z občutkom, da nam še nekaj manjka. Ta manjko smo si skušali pridobiti še z večjim grmadenjem materialnih dobrin. Vseeno pa smo še vedno ostajali nezadovoljni, ne- mirni, prazni. Kajti človek, ki vidi le sebe, svoje potrebe in dela le za zadovoljitev svojih želja, vedno v svji notranjosti ostaja prazen. Res- nično te lahko osreči in zapoloni le občutek, ki ga dobiš, ko v Ijudeh začneš iskati prijatelje in ne samo tekmece. Ko v njih začneš iskati najprej tište dobre stvari, ki so v vseh in si sposoben nekomu nekaj dajati, ne da bi se zato ćutil većjega od njega. Da pa si to sposoben, moraš naj- prej razčistiti sam s seboj, poglobiti se moraš vaše in se pogovoriti sam s sabo. Spoznati moraš, kako ne- močen si sam. Kako hitro omagaš, če računaš le naše. Spoznati moraš, da je nekje neka večja sila, ki nam daje energijo. Priklopiti se moramo na to energijo. Kot ti nič ne pomaga akumulator v avtu, če ni priklop- Ijen, ti tuđi ta energija ne more pomagati, če je nočeš priznati in se nanjo priklopiti. To energijo lahko imenujemo z različnimi imeni: verni Bog, neverna narava, koz- mična energija. Mislim pa, da ji vsi lahko rečemo Ijubezen. In prisot- nost Ijubezni sredi sveta, je kakor sonce, ki posije spomladi, ko navi- dez vse izgleda mrtvo in pusto, a spet vse oživi. Zato trkajte, kot pravi Manca, tr- kaite na svoja srca, da se bodo od- prla za sprejemanje Ijubezni, za sprejemanje dobrega. Kajti le tisto srce, ki je Ijubezen sprejelo, jo bo lahko dajalo tuđi drugim. Le tišti, ki v sebi čuti in nosi dobro, je sposo- ben to dajati drugim. In takrat, ko občutiš srečo takega dajanja, take nesebične Ijubezni, postaneš bogat in srečen. To ni le njeno, takšno je tuđi moje spoznanje. In to bogastvo je dosti več vredno, kot vse dobri ne sveta, kajti daje ti veselje in mir. Nobeno delo, ki ga opravljaš, pa če je v njem prisotnega še toliko zna- nja, pri tem pa nimaš v srcu Iju- bezni do dela in do ljudi, s katerimi Hvala, Elektrotehna! Zgodilo se mi je, da se mi je pokvarit strojček Black & Decker. Kam naj ga nesem v popravilo? Naj ga sam peljem v Grosuplje, izgubim dan dopusta ob tem - pa še ne vem, ali mi ga bodo vzeli v popra- vilo. Seveda, treba ga bo iti tuđi iskat. Spet bo šel en dan! Pa se spomnim trgovine Elektro- tehna v Domžalah (nekdaj Jugoteh- nika) in brž naletim na prijaznega šefa. Kot bi mignil - prijazen kot je — prevzame pokvarjen strojćek in ga odda v popravilo. Čez teden in kak dan več zazvoni telefon in pri- jazna prodajalka pove: Vaš strojček vas caka popravljen. Dvignite ga in nekaj malega bo treba plačati! Z veseljem grem ponj, odrinem tistih nekaj desetakov in strojček je spet tak kot je bil. Vesel pa sem tuđi prijaznosti šefa in personala naše trgovine, ki mi je šla - kot radi pravimo - na roke. Da bi se le namnožili tišti, ki jih v taki poslovnosti posnemajo. OBČAN Moj prispevek Spoštujem vašo vrnitev k tradiciji zgodovine časnikarstva in poziv k sodelovanju vsem piscem, da s svojimi mislimi, željami, predlogi pomaga jo oblikovati naše skupno glasilo. Zato se odzivam va- bilu in preko poezije poskušam pre- dati pozdrav vsem čutečim po- etom, ki preko hormonije črk vsto- pajo v življenje. Morda bodo tuđi pesmi neke četrtošolke, ki stopa proti stopnicam zrelosti, našle svoj potiskan košček v Slamniku. Naj šumeča reka besed, izlita iz poetovih globin, pomirja in prev- zema bralce. Krik V nebo vpijoči vsklik - iztisnjene duše krik. Blaženo sestopa z Zemlje, vspenjajoč se na krilih sončevih puščic. Žareče nitke stih se splete do globin sreče ne izpete, do dna skrivnostnega duha s hrepenenjem misli na izpolnje- nost želja. Takrat ko ... Ko boi prvič srečal prebivalce Sonca, ko na Luni boš odtrgal cvet, ko z levo nogo boš na Zemlji stal in z desno stopal na planet Onstran in se hkrati z zvezdami rokoval, takrat boš sebe prepozna/. PETRIA PAVU Na sliki so bili papirničarji Fotografija, ki smo jo objavili pod naslovom »Kdo pa so ti mladi fantje?« je vzbudila med občani mnogo ugibanj. Po več posredovanih podatkih je očitno, da so na sliki delavci Bonaieve tovarne v letih pred II. svetovno vojno. Fotografija je bila posneta v Domžalah na igrišču pri Kebru. Domaći so na fotografiji prepoznali pred kratkim umrlega lanka Veita z Vira (prvi z desne), rojen leta 1921, hči Kristina Ručman pa je na sliki prepoznala svojega očeta Adolfa Drnovška (roj. leta 1913) in je na sliki tretji z desne. Vsem sodelujočim hvala za odziv! UREDNIŠTVO delaš, ti ne more dati takega zado- voljstva in takih rezultatov kot jih pričakuješ. Ljubezen je energija, ki je ne vidimo, jo pa čutimo. Ljudje, ki z nami delajo, ki so z nami v stiku, čutijo ali je v našem srcu prisotna Ijubezen ali ne. Tako kot so naša čutila sposobna zaznati to- plo in hladno, tako je naše srce sposobno začutiti, kdaj iz človeka in njegovega dela veje Ijubezen in kdaj le hladna preračunljivost, ko gre človeku le zato, da bi s svojim delom le dokazal in povišal sebe. Ker moramo vsi strmeti za tem, da bi se svet in odnosi v njem iz- boljšali, moramo vsi poskrbeti, da najprej popravimo in spremenimo sebe. Če borno to delo hoteli opra- viti temeljito, potem nam bo ostalo bolj malo časa za to, da borno ho- teli spreminjati druge. Mi pa vedno hočemo spreminjati le druge. Za napake nas samih in našega dela pa zato ostajamo slepi. Za boljše razumevanje vsega in kot v pomoć pri tem iskanju in spre- minjanju sebe, pa vam toplo pripo- ročam knjigo Mance Kosir Ženska pisma in knjigo, ki jo svetuje tuđi Manca, to je knjiga Dr. M. Scotta Pecka Ljubezen in duhovna rast. Dali vam bosta veliko in vam po- magali pri vaši rasti. MILOJKA LUNAR Skupni tečaj iz CPP za boljše znanje Avto soli Delavske univerze in Lipe-best organizirala skupni tečaj iz cestno prometnih predpisov v predavalnici avto sole DU na Ko- lodvorski 6 v Domžalah s pričet- kom 14. maja ob 17. uri. Tečaj organiziramo za vse kandi- date, ki si želijo dobro teoretično znanje za vozniški izpit. Zaradi boljšega izkoristka časa in prostora, ki je v samem središču mesta ob neposredni blizini postajališč potni- škega prometa, je obisk še posebno primeren za udeležence izven Domžal. Zagotovljena je strokovna podaja prometne snovi bodočim voznikom v za ta namen stalno ustrezno opremljeni učilnici. Orga- niziramo tuđi tečaj iz prve medicin- ske pomoči. Ob zadostnem številu prijavljenih kandidatov, ki imajo iz- menični pouk ali delo, oziroma se tečaja lahko udeležijo le dopoldne, borno uvedli predavanja tuđi v do- poldanskem času. Prijave sprejema in daje vse po- trebne informacije Delavska uni- verza Domžale vsak delovni dan od 6. do 14. in ob sredah do 16. ure. Ob istih urah sta vam na voljo tele- fonski številki 711-082, 712-278. DU in LIPA-BEST Pesmi Zlatke Levstek Tako je to! Krasi mladost, razgibanost, norost, a zrela leta umirjenost, modrost, sadi izkušnje v mladi rod starost, gradi med generacijami most. In vendar! Ponosno hodi človek svoje dni, zravnan prenaša, kar ga doleti, čctudi kdaj pri tem hudo trpi, ceniti zna, življenje da živi. Ljubezni Moja Ijubezen je tvojo spoznala, vzljubila, nerazdružljivi sta srečo, užitke odkrili. Moja Ijubezen je tvojo spoznala, vzljubila, nerazdružljivi sta naju oba zasvojili. Kam čas hiti Kam le čas tako hiti, čim pomlad se razcveti, že poletje cvet suši, sadeže jesen rodi. Kam le času se mudi, čim otroka podoji, mati srečna, da živi, že otroke sam rodi. OCENA OBLIKE NOVEGA IMENA NAŠEGA OBČINSKEGA ČASOPISA Slamnik Ko je glavni urednik časopisa Stane Stražar predlagal to ime, sem imel občutek, da se bodo zanj odlo- čili tuđi drugi člani odbora in na- zadnje še skupščina. Saj ta beseda, ta pojem res povezuje skoraj vse kraje naše občine; kite za slamnike so pletli od Trojan do Trzina, v Mengšu in Domžalah pa je bilo več slamnikarn, kjer so dolga deset- letja slamnike tuđi šivali in jih izva- žali po svetu. Moti me pa oblika, to je videz naslova SLAMNIK. Pričakoval sem, da bo to nekaj zgodovinskega, sta- rega, predvsem pa mehkega. Že samo slamo so morali navlažiti, da so jo spretni prsti naših mam, babic in prababic lahko pletli. Tuđi slam- nik je nekaj lahkega, saj ti ga z glave odnose veter. Poglejmo sliko Ivane Kobilce Po- letje. Ena sama milina. Slamnik na glavi mlađega dekleta z zvitimi krajci poudarja okroglino, meh- kobo in nežnost. Predvsem pa je SLAMNIK pojem naše preteklosti. Avtorja, ki je narisal ta naslov, ne bi rad prizadel, saj ima vsakdo pra- vico do svojih pogledov. Menim le, da bi bile kakršnekoli črke starin- skega videza bolj primerne. Zdaiš- nje črke SLAMNIK po moje izgle- dajo kot nekakšni betonski kvadri, in to kljub temu da so v črkah nari- sane slamnate kite, obenem pa je tuđi osenčenje že malo iz mode. France Cerar PESEM MAJDE BAUER »Kamen« - ob 50-letnici Osvobodilne fronte Mamljiva, dehteča, v naravo vabeča pomlad je prišla ... V eozdu zelenem beT kamen stoji, sonce imena na njemu zlati: bili so talci za domovino, svetal spomin jim ohranimo.. UBOGE RADOMLJE Toča - kot grah debela Ne vem, kaj smo se Radomljani zamerili vremenu, da nas je v pone- deljek, 6, 5. 1991 popoldne, pri- bližno ob 16. uri dobesedno zasulo z drobno točo. Dobrih pet minut je nepretrgoma letelo iz oblaka nad nami na gosto belo, kot grah veliko in okrogfo le- deno zrnje. Ko se je oblak otresel ledene teže, ga je odneslo v smeri proti Trojanam, na bele Radomlje pa je posvetilo radovedno sonce in v manj kot eni uri stopilo ves neza- željeni led. Vsi prebivalci, ki smo bili takrat slučajno doma, smo skozi okna opazovali enkratno igro narave, potem pa žalostni ugoto- vili, da so ledena zrna sklatila sko- raj vse cvete iz jablan in hrušk, manj pa poškodovala poganjajoče povrtnine. Vendar mi ostajamo še naprej optimisti! Lep pozdrav iz Radomelj Zlatka Levstek Popravek epigrama F. Cerarja V Epigramu PRI ZDRAVNIKU je tiskarski škrat naredil hudo napako, saj spremeni smisel. Pravilno je: Pri zdravniku (v moji deželi) Tam v čakalnici so dvoja vrata: ena so za borce, druga za?- ljudi. Al' zdravljenja zdravnika ne poznata, al' pacienti neenake so - krvi?! Kamen na duši... Tina se ne more odtrgati od okna. Kakor da je privezana k njemu, kakor da s snežinkami zunaj pada in se dviga, da se staplja z mrakom, ki se plazi okrog vseh oglov, pust in dolgočasen kakor be- rač, ki na vsake toliko časa prikolo- vrati naokrog. In v tem hipu se je spomnila na popisovalca, spomnila na veliko torbo, ki jo je nosil s seboj, spom- nila na hitro minevaioče trenutke popisovanja na vse velike sanje o novem družbenem sistemu, ki so legle kakor pokošene globoko k tlom. Ni bilo moči v duši, da bi se uprla mislim. Vrele so od vseh strani, kakor topel, omamljajoč tok. Tina se upira na vse pretege, da bi premostila mučne misli, toda za- man. V sebi podoživlja brezdušna popisovalčeva vprašanja, zlasti tista glede veroizpovedi in nacionalne pripadnosti. Od novega sistema si je nadejala veliko, da pa jo je razo- čaral. Položnice z dokaj velikimi denarnimi zneski ji ne gr'edo iz glave. Saj je bilo v starem sistemu boljše, Vsi jamrajo čez novi sistem, ljudi mečejo iz služb, odkod jim bo poslej denar za vsakdanje potrebe, kaj sele za kaj drugega... Tina ni bila nikoli ne vem kako verna, pobožna pa sploh ne. Njen pretiran ponos na družino, iz katere izhaja, ji je izrival iz srca še tišti košček prostora, ki ga je svoj "as namenjala Bogu. Preden se je poro- čila, je oklevala, ali naj bi se tuđi cerkveno. Pa se je. Že zaradi ljudi. Žal je še vedno »kaj bodo ljudje rekli?« tišti bog, ki nam kroji srce in kožo, dokler ne omahnemo in pa- demo. Tuđi otroka pošilja k vero- uku. Saj hodijo večinoma vsi, zakaj ravno njen ne bi? Kaj si bi pa žup- nik mislil? Škodi'i mu ne more: ko bo pa odrastel, bo pa že sam krenil po svoje... Toda »brezdušni« popisovalec, ki se ni menil ali ni prisluhnil Tini- iiemu razpoloženju, ji ne gre iz spomina. Vedno znova obstane z neizgovorjeno besedo. Ko jo je mrko vprašal, ali pripada kakšni ve- roizpovedi, je osorno odgovorila, da ne želi odgovoriti na to vpraša- nje. Lahko bi njen odgovor prišel na uho veljakom iz prejšnjega si- stema. Le kaj bi si mislili o njej? Da je na dve plati nož, kakor pač veter zapiha. Po drugi strani pa spet: v Bogu in Cerkvi naklonjenem si- stemu ne odgovoriti na vprašanje o veri, ali ni to bogokletje? Sicer pa je bila zlasti zaradi položnic jezna na ves svet, tuđi na Boga, ki je ustvaril davke. Zato ga ni priznala, še več: zatajila ga je. Kdor hoče hoditi za menoj, naj zataji samega sebe, je rekel Kristus. Tina pa je zatajila Njega, ko ji to ni bilo treba. Prav nič ji ne bo koristilo. Davke bo morala zato vseeno plaćati. Z vsako stranko bo morala zato biti vseeno prijazna. Zakaj je vedno tako polna sama sebe? Svetopisemskega stavka iz pisma Sv. Pavla, sedaj se vsaj lahko reče »svetega«: »Če kdo mi- sli, da je kaj, ko ni nič, sam sebe vara,« nikoli ni ne razumela ne ma- rala. Morda ga razume danes. Tuđi novemu sistemu dela krivico, saj se vendar ne more izkazati v tako krat- kem času, pač zaradi slabe decliš- čine starega sistema. Toda o pokoj- nih vse dobro. Zakaj bi tuđi kritizi- rala sistem, v katerem je dobro ži- vela? In tuđi danes se lahko odpelje v Avstrijo in Italijo in še drugam... Toda mislila je, da bo demokracija odtehtala vse tegobe... Za prazen nič je zatajila Njega, včasih je bilo to uradno zaželjeno, danes je obratno... V Tini vstajajo spomini in se postavljajo prednjo kakor dre- vesa v gozdu. In ko jo je popisovalec s pro- dorno besedo pomenljivo vprašal po nacionalni pripadnosti, je ble- knila, da je Jugoslovanka, čeprav jugoslovanska federacija razpada. S tem ni požela nobene potrditve, nobene afirmacije. Hotela je le biti nekaj posebnega, pač drugačna od drugih, pa čeprav Ciganka, toda z nabasano denarnico. Odkar je Milošević z razbijaškimi mitingi stopil na vrat avnojski Jugoslaviji, Jugoslavije kot take ni več. Slove- nija se osamosvaja, za mnoge se je Kristus rodil že 23. decembra, ko so - Tina namreč ni glasovala »ZA« - izglasovali plebiscit. Sama pa se je opredelila za Jugoslovanko. Le čemu? Zatajila je Gospoda življe- nja, zatajila je nacionalno pripad- nost, za katero, pravzaprav za oboje so tako ali drugače mnogo pretrpela srca mnogih. Najhujše je bilo duhovno obglavljanje. Ni ji več pomoći ne na nebu ne na zem- lji. Izgubljena je. Zapuščena je od Njega in od sveta... ■ Uboga Tina?! Nox praecessit, dies autem ap- propinquavit. Minila je noč in dan se je približal. Nekdo je na hitro potrkal na vrata. Kakor da se mu zelo mudi. Hvala Bogu, si misli Tina. Šamota je tako globoka, da bole oči. Šamota, ki rodi svetnike in ustvarja zločince. Bil je župnik. Pri- šel je po opravkih. Čudovita tišina je razpeta po sobi. Zunaj je poteg- nil veter, kakor da bi šel Bog s pla- hutajočim plaščem na obisk k dor- bim Ijudem. »Zakaj si tako razr- vana?« župnik ni skrival besed. »Niti sama ne vem, ste za kavo?« »Ne bi škodila, ker imam še dovolj pisarniškega dela,« je odvrnil žup- nik. Tina premišlja, kako bi nape- Ijala razgovor, da bi ga zadržala čimdlje časa, da utopi svoj greh. Zakaj ni stekla za popisovalcem in jasno povedala, da je katoličanka in s ponosom izjavila, da je Slo- venka? Bog takrat gotovo ni bil pri- soten v njenem srcu. Ne, ne. Sedaj je prepozno. »Zakaj si potrta, Tina?« ne od- neha župnik. »Pravkar sem mislila o popisovalcu, pa...,« lomi be- sede, nakar se župniku posveti: »Ali nisi dajala pravih odgovorov? Sicer pa: luxta est Dominus iis, qui tribulato sunt corde. Blizu je Go- spod tem, ki so potrtega srca, - ker takrat nišo napolnjeni sami s se- boj .« fini je nekoliko odleglo. Toda samo nekoliko. Župnik je pojasnil namen svojega obiska in odšel, njej pa leži na duši greh kakor velikan- ski kamen in bo ležal vse do nasled- njega popisovanja prebivalstva. Tina zaganjanje vetra v sipe čuti kakor očitke vesti. Čas pa gre dalje svojo pot. IVAN KEPIC 12 B '___ ; -U Naši kraji in Ijudje DOBER DAN, LOKA PRI MENGŠU Loka, skoraj si že trg za vodo Sprejem ureditvenega nacrta za ta del naše občine pred tremi leti je pomenil začetek velikega koraka razvoja tega sicer pred vojno manjšega naselja, ki pa danes šteje že kar blizu 200 gospo- dinjstev, v okviru katerih živi okoli 700 ljudi. Loka je pravzaprav veliki sosed Mengša, v katerem ima podeželje tu in tam že videz mesta, domačije so lepo urejene, le sem in tja pa še srečaš trdno kmetijo, ki jih je bilo menda včasih veliko več. V razgovorih s krajani, ki pa nišo kazali prevelike želje, da jih »damo« v časopis, zvemo, da (so) se čutijo zapostavljene nasproti velikemu sosedu, vendar lahko rečemo, da za zadnji dve leti to nikakor ne bo držalo. Namreč krajevni samoprispevek, ki so ga v celotni Krajevni skupnosti Mengeš izglasovali v letu 1989, veliko prinaša prav Loki. Samoprispevek, ki pa ne za- došča, saj krajani ob njem plaču- jejo še dodatne obveznosti, je na- menjen izgradnji kanalizacije, ki bo priključena na kolektor. Ta je bil pred leti izgrajen iz sredstev teda- njega SKIS-a. Delajo se že tuđi se- kundarni priključki, zdaj pa ne- strpno čakajo, kdaj bo asfaltirana cesta, ki je to nekoč že bila. No, na krajevni skupnosti zvemo, da bo to prav kmalu, zamude pa so, ker ne gre le za vzpostavitev prvotnega stanja, temveč bodo Ločani pravza- prav dobili novo cesto. Kjer se bo le dalo, bo široka 5 metrov, imela bo obojestranske robnike, pa tuđi od- vodnjavanje naj bi bilo v celoti ure- jeno. Zamuda je zaradi pridobiva- nja nove dokumentacije, krajani so pri tem pokazali veliko razumeva- nja in so bili pripravljeni tuđi sofi- s podpisom pogodb in tako omogo- čite hiter zaključek akcije. Tuđi tu namreč velja že tolikokrat izrečen rek: Kdor hitro da, dvakrat da. Razvoj tuđi v prihodnje Čeprav pravzaprav nihče od nas ne ve, kaj bo jutri, še težje pa je prerokovati, kaj bo drugo leto, ven- darle napišimo, kaj lahko Ločani pričakujejo v prihodnjih letih: Pšata naj bi bila regulirana v vsem svojem teku skozi Loko, nadaljuje se s pro- jektiranjem kanalizacije v delu Loke, ki ga domačini poznajo pod imenom Cmajna, tako da se upra- vičeno pričakuje, da bo iz naslova samoprispevka do leta 1994 izgra- jena vsa sekundarna kanalizacija. Najbrž pa to še ni vse, saj če bodo prebivalci tega prijetnega dela naše občine tuđi v prihodnje pripravljeni tako sodelovati s KS, potem res- nično ni bojazni, da se napredek tuđi prihodnja leta ne bi z velikimi koraki sprehajal po Loki. Na tako pripravljenost in uspešno sodelova- nje računa tuđi vodstvo KS Mengeš, ki pa ob tem izpostavlja zlasti zelo uspešno delo gradbenega odbora, ki je glavna opora za medsebojno sodelovanje in uspešen potek vseh akcij. Marija Beravs Anton Sršen Feliks Segatin VRPOLJE PRI MORAVČAH Popisovalec Peter Pirnat pripoveduje Peter Pirnat je star 22 let in ima stalno bivališče v Zg. Tuštanju štev. 1. Je student 3. letnika Strojne fakultete v Ljubljani in je sodeloval v aprilskem popisovanju prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih go- Popisovalec Peter Pirnat z Vrhpolja pripoveduje spodarstev. Za popis je zve- del preko Občinskega poro- čevalca, občinska komisija pa ga je dodelila v KS Vrh- polje-Zalog. O popisu mi je povedal naslednje: Popisoval sem v vaseh Vrhpolje in Sp. Javorščica, vsega skupaj sem dobil 150 popisnic. S popisovanjem sem pričel 1. aprila in ga do roka končal. Potrebno je bilo izpolniti kar pet obraz- cev, povprečno pa sem se zadržal pri posameznem go- spodinjstvu približno pol ure. Vsak dan sem na terenu del od 4 do 5 u r, zatem pa sem moral vse še šifrirati. Večinoma so bili občani doma, ponekod pa sem mo- ral obisk ponoviti. Sprejem je bil v redu, občani so da- jali objektivne podatke, po mojem tuđi točne. Popis je bil zame toliko lažji, ker sem domačin, večino obča- nov poznam. Popisovanje sem verjetno opravil zado- dovljivo, precej sta mi po- magali »inštruktaža« in moja vztrajnost. V popis sem se vključil, da bom ne- kaj zaslužil, saj denar potre- bujem za šolanje. Popis mi bo ostal še dolgo v spominu posebno zaradi srečanj z Ijudmi na Vrhpolju in v Sp. Javorščici. JOŽE NOVAK Franc Perne nancirati. Brez njih širše in varnejše ceste zanesljivo ne bi bilo! Kot ste medtem že lahko opazili, je cesta zakoličena, izvajalec že dela, podpisana pa je tuđi pogodba za asfaltno prevleko v grobi iz- vedbi. Ob tej priliki bo urejen tuđi nujno potrebni varovalni nasip (škarpa) in potem adijo prah in ne- varnost! Sekundarna kanalizacija bo hitreje, če... Izgradnja sekundarne kanaliza- cije se je v Loki pričela na osnovi pogodb o sofinanciranju s strani krajanov. Več kot 80 odstotkov jih je pogodbe že podpisalo (143 po- godb), ostalih 20 odstotkov še ča- kajo. Če bodo tuđi te pogodbe v kratkem podpisane, potem bo dela mogoče zaključiti čimpreje, zato na tem mestu objavljamo tuđi poziv, da »zamudniki« pohitite Davorin Župan Marija Beravs, 83 let - sedaj je bolj luštno. Stanujem zraven ceste in zraven vode ter vsak dan vidim ljudi, ki hodijo mimo niše. Včasih je bilo več revščine in kar težko je bilo življenje številne družine, v ka- teri so bili štirje otroci. Pa sem vse »gor spravla«, danes so pridni, radi delajo. Kljub visoki starosti sem kar zdrava, le želodec mi malce na- gaja. Če bi bila še enkrat mlada, bi poskušala narediti več. Anton Sršen - življenje se spre- minja, pri nas v Loki na boljše, pa vendar se človek rad spominja svoje mladosti. Otroci iger, s kate- rimi smo se igrali mi, skoraj ne poznajo, ostajajo na dvoriščih in cestah, v Loki žanje ni drugega pro- stora. Najbolj pogrešamo asfalt, saj vozniki sedaj vozijo po makadamu ćelo hitreje, kot prej. Bolj bi morali skrbeti za okolje, ne pa da Ijudje odpadke mečejo kar v Pšato, ki je včasih prav svinjska. Feliks Šegatin - kje so čaši, ko se Čistilna naprava v Loki pri Mengšu lahko povzroči tuđi težave upravljal- cetn in je svojevrstna nevarnost za okolje. Čudno, vendar je res! je cesta vsako soboto pometala kot kmečka dvorišča. Včasih je bila vsaka druga hiša kmetija, Ijudje so si pomagali. Saj ne rečem, da si danes ne, vendar je drugače. Pšato je nuj.no potrebno regulirati, saj po- gosto poplavlja, zaščitni nasip in morda bolje urejena struga bi to zanesljivo preprečila. »Regulirati« pa bi morali tuđi ljudi, da bi smeti in odpadke dajali v »kante«, ne pa metali v Pšato in jo na tak način onesnaževali. Franc Perne - če me vprašate, kakšno je bilo življenje včasih, po- tem vam moram reci, da dosti bolj veselo. Če že ne zaradi drugega, pa zaradi veselic, ki jih je bilo polno. Costilni sta bili dve tako, kot danes. Med sabo smo prijati i, se razu- memo, če je treba, tuđi poma- gamo. Težko čakamo, da se bo ce- sta dokončno uredila, saj nas moti prah, pa tuđi nevarna je dosti bolje sedaj. Najbolj delavni, pravzaprav edini so v Loki gasilci, saj skoraj ni hiše, kjer ne bi imeli člana gasil- skega društva ali pa vsaj podpor- nega člana. Davorin Župan - gasilsko dru- štvo je gonilna sila v kraju, ki pa se poleg stvari, povezanih z gasil- stvom, skuša lotevati tuđi drugih. Tako bi radi uredili majhen prostor, na katerem bi se srečevali naši naj- mlajši in malo starejši, saj je sedaj njihovo edino igrišče cesta, kjer vsak hip lahko priđe do kakšne tra- gedije. Nujno bi potrebovali tuđi prostor za gasilske vaje. Vse to bi poizkušali urediti s prostovoljnim delom, ki ga je bilo v Loki že sedaj veliko. V. V. Pri tej hiši je glasba doma? Zgoraj stojita člana ansambala Robi in Franci, ki sta v glasbi neposredna proizvajalca, mama Tončka in oče Tone pa sta v glasbi režijska delavca. PRI STOPARJEVIH V LOKI PRI MENGŠU Glasba je peti «»član družine Tone in Tončka Stopar sta starša Robija in Francija, ki ju vsi (ali pa skoraj vsi) ljubitelji domače glasbe, pa tuđi drugi, poznajo kot člana ansambla Stoparji. Kdo ve kolikokrat so se že pogovarjali z mladima glasbe- nikoma, sem razmišljala, ko sva se skupaj s fotografom Vidom ustavila pred prijetno hišo v Loki Na uticah 22. Najin na- men je bil pogovoriti se s star- šema in od njiju zvedeti, kako je biti oče oz. mama dveh zna- nih glasbenikov. »Prijetno,« je najkrajši odgovor na postavljeno vpraŠanje očetu To- netu in mami Tončki. Clasba je v Stoparjevi družini pri- sotna vseskozi. Oče Tone, bi igral na harmoniko, ampak včasih je bilo komaj za mleko in kruh, le kje bi vzel denar za instrurVient, je pel pri Mešanem mengeškem zboru, je tuđi eden njegovih ustanovnih čla- nov. »Pa na koru tuđi, sedaj se to lahko pove,« se zasmeji in skupaj se preseliva za desetletje in pol na- zaj, ko je sin Robi, prvošolec, za- prosil atija, naj mu kupi harmo- niko. Prinesel jo je kar s sabo od soseda in domači se dobro spomi- njajo, da so zanjo odšteli 120 din. Tedaj to ni bilo malo, ampak če bo šel Robi tuđi v Glasbeno solo, pa Pšata, naša (kdaj boš čista) reka? Ločani si čiste vode skozi vas močno želimo! Mi smo pa iz Loke! Ali bo na temle mestu kdaj igrišče tuđi za nas? naj jo ima. In se je začelo. Mama Tončka, ko je bila mlada Belokra- njica, je rada plesala (to še sedaj) in poslušala plošče (kdo pa jih ne, ko je mlad), se spominja, da je na frajtonarici najprej zazvenela pe- sem Na okno priletel en črn je vran, na diatonično harmoniko pa je Robi najprej zaigral janez, kranjski Janez in najbrž še danes obe pesmi prav rad zaigra. »Za muzko« ju ni bilo treba nikoli priganjati, pripove- dujeta oba starša, za kaj drugega pa je bilo že težje. »Pa saj ni vse v ro- kah,-ampak je nekaj tuđi v glavi,« ju hudomušno kdo ve katerikrat za- vrne Robi. Se spominjate prvega nastopa? Kaj se ga ne bi, saj so bili »živčni vsi«, starša pravzaprav še bolj kot mlada glasbenika. To je bil nastop na tradicionalni Mengeški mareli in prav nenavadno je bilo videti, od kod mladim Ijudem, ki naj bi jih vendarle bolj zanimala zabavna glasba, taka Ijubezen do domače glasbe. Od tod je šla pot navzgor, starša pa vedno zraven, kot sprem- Ijevalca, kot šoferja, svetovalca, zvesta navijača pa še kaj. »Smo bili kot Cigani, saj so bili z vsemi otroki spremljevalci in smo se selili z enega nastopa na drugi.« Kljub naporom in stroškom je bilo lepo in se teh časov vsi radi spominjajo. Vsake od 6 MAREL pa še pose- bej. Tuđi drugih tekmovanj in jav- nih nastopov ni bilo malo, skoraj praviloma uspešnih. Lepi in prijetni spomini so to, pa vendar pravita, da je posebno občutje, ko si med zdomci v tujini. »Pesem, glasba, solze veselja in žalosti, vse je po- mešano s spomini na domovino, ko zazveni Slovenija, ali pa kakšna druga pesem. Različna tekmovanja in festivali so posebna reč, ker tuđi tukaj ne manjka »kuhinje« in ko to spoznaš, je vse lažje, »pripovedu- jeta v njunih besedah pa je delček grenkobe, da tuđi na tem področju ni vse tako, kot bi lahko bilo. Domačo glasbo imata zelo rada, med besedili in skladbami, ki ju igrata njuna fanta, bi se težko odlo- čila, katero jima posebej ugaja. Pa vendar. Ko zaslišita Zaihtela bi od sreče, ali pa Vsak ne more biti mu- zikant, njuni srči še posebej priteg- neta. Fanta sta sedaj že velika, vendar skrb za njiju ostaja. Če že ne gresta zraven, potem težko čakata, da se fanta vrneta domov, kjer je bilo za glasbo vedno dovolj razumevanja. Zato, srečno mlada fanta in starša Stoparjeva tuđi! V. V. Naši kraji in Ijudje 13 Seveda pa se Cirila Ules iz Loke pri Mengšu tuđi sama rada obleče v narodno nošo. NAŠE SREČANJE Cirila Ules, izde- lovalka oblačil za narodne nose Pumparce ali »revca«, un- tarca - široko spodnje krilo, vrhnja kikla, »fertah« ali pred- pasnik, ušpete, ruta, sklepenc, ketna, nogavice, avba, pri go- renjski narodni nosi še broška in ketna za vratom, tuđi urica ne srne manjkati, nam je kot »iz topa« naštela dele narodne nose izdelovalka narodnih noš iz Loke CIRILA ULES. Je prava Ločanka, ki vam po želji naredi vse dele za narodno nošo, le nogavice ji »štrika« soseda. Se- sije oblačila za fante in dekleta. Svoje delo ima rada in v sle- herni narodni nosi pusti del svoje Ijubezni do ohranjanja tradicij. Kje je že tisto davno leto, menda bo že blizu 30 let, ko je za svojo dveletno hčerkico naredila prvo nošo, se spominja. »Iz veselja, kar sama od sebe,« se smeji, ko jo vprašam, kje se je naučila šivati narodno nošo, ki zahteva veliko truda in potrpljenja. Prvi nosi in prvi hčerki, je sledila druga in tako naprej in vsi v njeni družini imajo narodno nošo in ko pogledaš sliko številne družine v narodnih nošah ter zadovoljni obraz gospe Cirile, ki sedaj šiva že za svoje vnuke, del tega zadovoljstva in ponosa preide tuđi nate. Tako se je začelo. Po spraševa- nju, kdo je pa tebi naredil narodno nošo, je ime gospe Cirile postalo znano in vsi, ki so želeli narodno nošo, so se oglašali pri njej. »Oble- kla sem ćelo žlahto,« se smeji. »Naročil pa je sedaj manj. Pa ne da bi Ijudje ne želeli imeti narodne nose, bi bi, le denarja ni.« Blago v glavnem kupuje v tujini, največ v Nemčiji, tuđi za moške se blago dobi le zunaj. Koliko ur po- trebuje za izdelavo celotne na- rodne nose, ne ve, ker ni nikoli delala podrobnih zapiskov, samo za vrhnjo kiklo pa je že porabila tuđi 15 ur, veliko spretnosti in po- trpljenja pa zahteva tuđi izdelava avbe. Si predstavljate, koliko ubo- dob je potrebnih, da so vse bleščice na svojem mestu! 300 ur ali pa še več je treba. Je pa sedaj lažje, ker so ploščice plastične, včasih je bila kovina, so prsti še bolj trpeli. Narodne nose se sedaj nosijo manj, kot včasih, nam pove. Sama narodno nošo rada obleče in to stori vedno, če je le priložnost za to. Le kje vse še ni bila v njej! V lanskem letu je sodelovala kar na 48 prireditvah v domovini in tujini. Rada gre. Spremlja jo mož, ki tuđi rad obleče narodno nošo (lahko tri- krat ugibate, kdo mu jo je naredili). Pa je skupina narodnih noš čedalje manjša in čedalje manjkrat se po- javlja. Le zakaj, jo vprašamo. »Ko narodno nošo slečeš, jo je treba oprati, ,poštirkati', to pa je za- mudno delo, ki se ga ženske bra- nijo. Le kdo bi jim zameril, saj imajo vse dovolj dela,« pravi in se svojega dela veseli. Oblekla je že tuđi svojih 7 vnukov in najbrž še ni »rekla« zadnje besede. Kot svoje delo ima gospa Cirila rada tuđi Loko, v kateri živi od roj- stva. Spremenila se je ta njena Loka, po vojni zelo razširila in na- predovala, pa vendar še marsikaj manjka. Pa še vse bo, je optimi- stična, ko sede k mizici, na kateri jo caka že začeta avba. Zopet bo ši- vala bleščice. Le kdo bi vedel, ko- liko jih še manjka. Nje to sploh ne zanima. Z vsakim njenim skrbnim ubodom je narodna nosa bolj izde- lana. V vsakem njenem izdelku je delček tradicije, ki bo ostal in ohra- njal njeno delo pa tuđi bogato naro- dovo izročilo. In ko boste na naslednji prireditvi občudovali lepo narejene narodne nose, se spomnite, da je med njimi najbrž katera, ki so jo izdelale pridne roke gospe Cirile Ules iz Loke pri Mengšu. VERA VOJSKA RADOMLJE SE PREBUJAJO Veseli gasiiski kviz je vsestransko uspel Nekdaj bogato društveno de- lovanje na kulturnem in zabav- nem področju v Radomljah je v zadnjih letih kar malo ope- šalo. Seveda pa so izjema priza- devni gasilci z vsakoletno vese- lico in Foto-kino klub Mavrica, ki pripravlja stalne kulturne pri- reditve. Vse kaže, da za radomeljsko kulturo le prihajajo boljši čaši. Moški pevski zbor Radomlje bo za svojo dvajsetletnico priredit samostojni koncert. Krajevna skupnost pa je podpisala po- godbo, da tako prijazna rado- meljska dvorana ne bi več sa- mevala. Stekle bodo redne kino predstave, za naprej pa se bodo vrstile tuđi različne kulturne predstave, razvedrilna sreča- nja, koncerti narodno-zabav- nih ansamblov, lutkovne pred- stave, različna predavanja, po- svetovanja in podobno. Nekakšno uverturo v to prenovo so nam pripravili radomeljski ga- silci s svojim v vseh pogledih od- lično izpeljanim 6. veselim kvi- zom. Društvo je s svojim predsed- nikom Ivanom Vavpotičem v občini med najbolj uspešnimi. K vsestran- skemu delovanju pa veliko pripo- more sposoben poveljnik Ciril Ko- smač s Škrjančevega. Tuđi ob tem kvizu je prav on nosil »težo in vro- čino dneva« in bil rdeča nit skozi pripravo programa, celotno organi- zacijo in samo prireditev. Že za- četno sejo, ko je šio za to, ali naj prireditev bo ali ne, je spretno izpe- Ijal. Seveda pa je s tako široko pri- reditvijo, kjer sodelujejo tri društva, Homec, Rova in Radomlje, veliko dela, organizacije in priprav. K temu je veliko pripomogel znani mengeški fotograf Vido Repanšek, ki je za prireditev pridobil še dva tuja ansambla ter živahnega podo- kničarja Franca Pestotnika s sode- lavko Ivico Oštir. Prav on je s svo- jim zabavnim vođenjem pripomo- gel, da so se lahko nasmejali prav vsi gledalci. Nastopajoče je sprejel lepo okra- šen oder; na prireditvi pa so sodelo- vali: tekmovalne ekipe z Rov, Homca in iz Radomelj, ansambla Jasmin in Trio Svetlin, kantavtor Matija Pogačar, Trio Galebi iz OŠ Radomlje, Foto-kino klub Mavrica Radomlje ter seveda humorist in so- igralka. Na odru so se za mizo usedli trije sodniki; Rova je predstavljal Lađo Petrovac, Homec Igor Šare in Ra- domlje Tine Žabnikar. Glavni sod- nik je bil Ciril Kosmač. Za drugimi mizami so bile tričlanske ekipe po- sameznih društev, za mikrofonom pa seveda glasno doneči glas Podo- kničarja. Prireditev je bila živahno in po- srečeno izpeljana. Med posamez- nimi točkami, ko so tekmovalci od- govarjali na vprašanja ali se skušali v gibčnosti, urnosti in priročnosti, so bili glasbeni vložki. Dvakrat pa je bilo treba oder sprazniti, da so mavričarji zavrteli film o 60-letnici GD Radomlje. Tekmovalne ekipe so si z vpraša- nji kar belile glave. Res, da so bila nekatera na prvi pogled enostavna, kot na primer ali je gospodinjski plin težji ali lažji od zraka - a le nišo vsi pravilno odgovorili. Prav zabavna je bila točka oblačenja v gasilske delovne uniforme. Prva je nastopila homška ekipa. Težave je imel trinajstletnik, saj ga je bilo premalo za široke članske hlače brez pasu, ki kar nišo in nišo hotele ostati tam, kjer je treba. Večkrat so mu ušle dol, minute so pa tekle. Prav po vojaško oziroma teritori- alno-obrambno so se izkazali Rov- Ijani. Homški tekmovalki so se hlače pri oblačenju zaradi koniča- stih pet na škornjih dokaj zatikale, rovski tekmovalci so se pa znašli. Čevlje so si na ena dve sezuli in že so bili v hlačah. Povezovalec je pripomnil: »Ali so gasilci bosi?« Urno je dobil odgovor: »Gasilci so v škornjih, kje jih pa imate?« Zme- njeno. Veni minuti in triintridesetih sekundah so bili oblečeni v hlače, bluzo z zapetimi gumbi in zapetim pašom, na glavi pa šlem s spušče- nim ščitnikom. Skoraj tako hitri so bili tuđi Radomljani, saj so za Rov- Ijani zaostali le za dve sekundi. Zanimivo je bilo tuđi prelivanje »vode« iz posode v posodo, ko je šio za gibčnost in priročnost. Bele številke na šolski tabli (po- vezovalec je rekel, da je to računal- nik) so se kar prepletale. Zdaj so bili boljši Homčani, zdaj Radomljani, nazadnje pa so zmagali rovski ga- silci in kot glavno nagrado prejeli prehodni pokal v trajno last. V rov- ski ekipi so bili Rajko Novak, An- drej Pavlič in Branko Urbanija. To skupno zmago pa so Rovljani dose- gli s tem, da so na šestih kvizih trikrat zmagali. Drugi so bili Ra- domljani in tretji Homčani. Veseli večer sta začinila Podo- kničar in sodelavka z dvema solo točkama. Nazadnje lahko rečemo, da smo po dolgem času v Radomljah spet imeli lepo, bogato in veselo kul- turno-zabavno prireditev. Edina pripomba, ki jo je bilo slišati med gledalci, je bila, da so glasbene točke ob vse večjih in močnejših zvočnikih iz leta v leto za nekaj decibelov ali fonov glasnejše. Le kje se bo to končalo? Ali bodo sipe v oknih še vzdržale, ko že na ušesa ne pomislimo! Radomeljski gasiiski kviz so s praktičnimi darili za tekmovalce in nastopajoče podprli nekatera okoliška podjetja in obrtniki. Sicer pa še enkrat vse pohvalno za radomeljske gasilce, ki so vse- stransko uspešno izpeljali 6. veseli gasiiski kviz. Takih in podobnih pri- reditev si Radomljani in okoličani še želijo. FRANCE CERAR Tradicionalni večer plesa Na tradicionalnem VEČERU PLESA, ki ga je v Kamniku pri- pravil Mladinski center Kam- nik, so uspešno nastopila tuđi dekleta iz plesne sole Mickev Mouse iz Doba (na sliki), ki jih vodi Šaša Kosten in dekleta iz plesne sole Pandore iz Dom- žal, ki jih vodi Vanja Komazec. V. V. Rok Ravnikar — veselošolec Rok Ravnikar je odličen učenec 7. razreda osnovne sole Martin Ko- ielj v Dobu. /e tuđi odličen veselo- šolec, saj je letos na občinskem tek- movanju osvojil 3. mesto, v prejš- njih letih pa je bil enkrat že občin- ski prvak, dvakrat pa tretji. Lepi uspehi za fanta, ki tekmuje tuđi za Vegovo priznanje, ki pravi, da mu je najbolj všeč kemija, da znanje za veselo solo pridobiva z rednim bra- njem PILA in da mu pri pripravah veliko pomaga tovarišica MIRA POTRBIN. Tekmuje že od svojega 9. leta, pridobljeno veselošolsko znanje pa pridno uporablja tuđi pri vsakodnevnem učenju šolskih predmetov. Pravi, da zaenkrat še ne naredi manj napak kot Pepe Sa- pak, da pa bi on med vprašanja v veseli soli uvrstil več vprašanj na temo lov in ribolov. Za konec pa še malce nenavaden konjiček za sed- mošolca: V prostem času najraie bere knjige in zbira starine. Veliko uspeha še naprej, Rok! V. V. ŽAGAKRAŠNJA Na zatogi imamo tepo žamanje ?■* ^ ■■•^•* -■ Kmedkih peči. Po dogovoru ci. ugodna. štefan U LETNA KONFERENCA DRUŠTVA NEKADILCEV DOMŽALE Ne kadimo, zdravo živimo! Društvo nekadilcev v Dom- žalah deluje nekaj manj kot pet let, njegovo delo pa ie usmer- jeno predvsem v delo z mla- dimi, katere naj bi s propagand- nimi akcijami in njihovim kon- kretnim sodelovanjem v obliki pisanja spisov in likovnih del, seznanjali o škodljivosti tobaka. Sredi aprila so se tako člani dru- štva zbrali na letni konferenci, ki pa je bila prav s strani članov zelo slabo obiskana. Po prijetnem uvod- nem nastopu učencev osnovne sole Šlandrove brigade, katerim se dru- štvo najiskreneje zahvaljuje, je o delu društva spregovoril predsed- nik Anton Dolenc. Predstavil je opravljeno delo in pri tem opozpril na vrsto neuspešnih prizadevanj vseh 5 društev nekadilcev v Slove- niji. Tu gre za pobude o prepovedi kajenja na javnih mestih, o oprem- ljenosti tobačnih izdelkov z obve- stili o škodljivosti kajenja, za po- bude o ureditvi tega področja v za- konodaji, pa tuđi za čisto konkretne akcije, ki navadno izvenijo v neu- spešna prizadevanja. »Izgovorov, da so take aktivnosti poseg v svo- bodo kadilcev, ne sprejemamo. Ne more biti svobode v stvareh, ki Iju- dem škodujejo. Nasprotno. Mi vemo, da je kajenje poseganje v svobodo otrok in nekadilcev, ker ne morejo svobodno dihati zdra- vega zraka,« je poudaril predsednik društva. Ob koncu je opozoril na neka- tere konkretne aktivnosti domžal- skega društva. Društvo je vsem os- novnim šolam posredovalo kaseto s filmom o škodljivosti kajenja, raz- pisalo ie nagradni natečaj za naj- Mi ne kadimo! v Domžalah Posnetek z občnega zbora Društva nekadilcev boljše literarne in likovne prispevke na temo boja proti kajenju, po- sebne aktivnosti pa naj bi izpeljali tuđi ob 31. maju - svetovnem dnevu brez tobaka. V razpravi je bil izpostavljen pro- blem škodljivosti kajenja ter predla- gana vrsta pobud in koristnih pred- logov, ki jih bo društvo v sodelova- nju z Zvezo društev nekadilcev Slo- venije tuđi skušalo uresničiti. Ob koncu se je Društvo nekadil- cev Domžale iskreno zahvalilo za sodelovanje Zdravstvenemu domu Domžale, Skupščini občine Dom- žale, ki je društvu namenila del po- trebnih sredstev v proračunu, ter učencem in kolektivu osnovne sole Šlandrove brigade Domžale. Osta- lim šolam ter podjetjima TOSAMA in HELIOS in Občinskemu odboru Rdečega križa Domžale pa se za njihovo prizadevno sodelovanje društvo zahvaljuje po tej poti. Obenem vabi vse somišljenike, da se društvu pridružijo. V. V. Spet se bodo šivali slamniki V Domžalah ni moč kupiti slam- nika! To je žalostno dejstvo ob znanem in ravzpitem podatku, da je slamnikarstvo in seveda slamniki doma v Domžalah. Kako so zapisali v časopisu »Jutro« št. 184 leta 1925 na 11. strani: In kaj počenjajo ti dobri in pridni Ijudje? Hišno izdelovanje slamnikarstva je v Domžalah zelo udomaćeno že nad 100 let. Upe- Ijalo se je po naključku, prene- seno po nekem domaćinu iz Fi- esol pri Firenci, kjer se je mož kot avstrijski vojak naučil pletenja kit in slamnikarstva. Domžalski in okoliški hišni izdelki so se kmalu pričeli tržiti tuđi preko kranjske meje, posebno na Tirolsko, odko- der se je končno priselilo več po- djetnežev, ki so se slamnikarske obrti lotili na širši podlagi. Pravo veliko obratovanje se je pričelo okrog leta 1867, ko so začeli de- lati s stroji. Ne le Tirolci, temveč tuđi domaćini so se zdaj z izredno vnemo oprijeli te obrti. In kmalu so-si domžalski izdelki pridobili sloves na evropskem trgu. Slamnikarstvo pravzaprav ob- sega dvojno obrt: kitarsko in slamnikarsko. Kitarstvo obstoji v pletenju kit iz pšenične slame ali ličja, dočim slamnikarstvo iz teh kit izgotavlja slamnike in druge izdelke. Kite se še vedno pleto le na roko doma. Slama za kite se izbere takoj po žetvi iz najlepših pšeničnih snopov. Kite so dolge tuđi po 24 metrov. Domžalske tvornice za slamnike zaposlujejo v zimski seziii okrog 200 moških in ženskih delovnih sil. Navzlic raviti industriji in to- vamiškem življenju v Domžalah Ijubezen do zemlje in nje obdelo- vanje ni ponehala. Poljedelstvo je tukaj še v polni časti. To po- sebno zato, ker je slamnikarsko delo sezonsko. Ne izvršuje se ćelo leto, ampak v mesecih naj- večjega poljskega dela preneha. Tovarniško delavstvo pa v tem času dela na polju, kar je velike važnosti tuđi za zdravje. V Dom- žalah ni je skoraj hiše, pri kateri ne bi bilo vrta. Kako dobro de to ocem. Če ne verjameš kar piše, pridi v Domžale in si jih oglej. Tip Domžalčana je Gorenjska korenina; trda skorja, mehko de- blo. Domžalci so veseli Ijudje. Imajo namazana grla, jezik še bolj. Držijo pa »vsi vkup« in tako odpravljajo vsako nevšečnost tega zemskega življenja. Ko jim je najhuje pa rečejo: »Sej veš kok0<<- MILOŠ LIKAR 14 Uspehe ekipe in posebej dveh posameznikov izvablja priznanja za vse, ki so v delu, da je do tega uspeha prišlo, sodelovali. Velik uspeh mladih glasbenikov Glasbe- ne sole Domžale Od 18. do 21. aprila 1991 je potekalo v črnogorskem mestu Herceg Novi XX. jubilejno tek- movanje učencev in studentov glasbe Jugoslavije. Kljub na- elektrenim političnim razme- ram v nekaterih republikah, se je tekmovanja udeležilo veliko glasbenih talentov iz vse Jugo- slavije kot, da bi mladi hoteli dokazati, da glasba ne pozna meja. V tej hudi konkurenci sta učenca Glasbene sole Domžale klarinetist Blaž Knez iz Doba in flavtistka Kristina Mlakar iz Domžal dosegla zavidljiv uspeh. Blaž si je priboril I. na- grado z 91,8 točke od stotih možnih v I. kategoriji (starost), Kristina pa je tuđi v I. kategoriji osvojila II. nagrado s 84,6 toč- kami. Omenjena učenca sta se uvrstila na zvezno tekmovanje po osvojenih I. nagradah na re- publiškem tekmovanju, ki so ga letos marca organizirali v Clas- beni soli na Vrhniki. Učitelj klarineta Karei Lesko- vec je povedal, da je bilo tek- movanje v Herceg Novem izredno težko posebej še, ker si je Blaž nekaj dni pred poletom pri telovadbi poškodoval palec na roki. Vendar se je vse srečno izteklo. Kristinina mentorica prof. Marija Grasselli je dejala, da je bila pri flavtistkah konku- renca izredno huda, saj je npr. na Vrhniki samo v I. kategorii tekmovalo kar 44 učencev flavte. V Herceg Novem pa je bilo ocenjevanje do določene mere pristransko, kajti nagrade na jugu veliko veljajo. Korepe- titorki sta bili pianistki prof. Mila Živulović in Romana Biz- jak-Saje. Čeprav Glasbena šola Dom- žale ne deluje v idealnih raz- merah, pa je rezultat vrhun- skega dela v polni meri doka- zan. Vsem udeležencem iskrene čestitke. TONE SAVNIK KLARINETIST DRŽAVNEGA FORMATA Blaž Knez - prvi v državi Blaž Knez je čisto preprost šestošolec, morda ćelo preveč skromen za fanta njegovih let. Ko sem izvedela za njegovo zmaeo v igranju klarineta na republiški ravni, ni hotej pri- stati na to, da o njem karkoli pišem. Sele po osvojenem dr- žavnem naslovu sva se dogovo- rila, da mi kaj zaupa o sebi... Srečanje z instrumentom Prvi stik s klarinetom je Blaž doživel ob svojem četrtem letu starosti. Ko je poslušal strica, ki tako lepo igra na ta instrument, se mu je porodila želja, da bi tuđi sam zaigral nanj. Najprej je začel z učenjem blok flavte, sele po dveh letih je dobil v roke klarinet. Sedaj obiskuje 4. razred klarineta in 3. razred harmonike pri učiteljici Veri Kuster. Igra tuđi v manjšem har- monikarskem orkestru, ki že uspešno nastopa. Že drugo leto igra pri Godbi Domžale. Da ne bi slučajno mislili, da je to vse kar mladi glasbenik zmore!? Daleč od tega! Prvi v državi Na tekmovanju, ki je pote- kalo od 18. do 21. aprila 1991 v Hercegnovem, je osvojil 1. mesto z osvojenimi 91,8 toč- kami od 100 možnih. Iz dom- žalske Glasbene sole se je tek- movanja udeležila tuđi učenka flavte Kristina Mlakar, ki je do- segla prav tako zavidljivo drugo mesto. Blaž pripoveduje, da je tekmovanje potekalo vse do- poldneve, popoldne pa so si privoščili oglede mest. Najbolj mu je ostal v spominu ogled Kotora. Poškodba: pa ravno prsta Ker pa nesreča nikdar ne po- čiva, je tuđi Blažu prekrižala pot'nekaj dni pred njegovim pr- vim poletom s »pravim« avi- onom. Pri rokometni tekmi si je poškodoval prst na roki. Kaj po- meni prst pri igranju klarineta, ve vsak laik. K zdravniku ni upal, ker se je bal, da bo dobil mavec. Tako je zadnje dni pred nastopom »pestoval punčko«, namesto, da bi vadi I. Resilo ga je njegovo trdo delo v preteklih mesecih, saj je povprečno vadil dve do tri ure dnevno. Ob tem mu je zvesto stal ob strani nje- gov glasbeni učitelj Karei Le- skovec, ki ga poznamo tuđi kot uspešnega zborovodjo. Ko je prišel dan odhoda, se je Blaž odločil, da bo igral s po- škodovanim prstom. Doma so se dogovorili, da zberejo potre- ben denar in da z njim odpo- tuje tuđi oče, ki mu bo pomagal pri nošenju prtljage, pri oblače- nju... Kdor hoče - tuđi zmore! Blaž nastopa tuđi na gledali- ških odrih (Mali strah Bav-bav, Prijatelj), poje v šolskem pev- skem zboru, hodi pa tuđi k uče- nju nemščine. Kljub temu mu ostane še dovolj časa, da skrbi za svoj zelenjavni vrt, kjer mu že uspevajo jagode in redkvice. lma*tudi svoje kokoške, s kate- rimi preživi del svojega pro- stega časa, pred kratkim pa je dobil tuđi mlade mućke. Pa pomislimo, saj doma pa potem res nič ne naredi. Po- spravljajo za njim in mu stre- Klarinetist Blaž Knez je dosegel I. mesto v državi. Njemu, Karlu Leskovcu in glasbeni soli Dom- žale gredo ob uspehu iskrene čestitke žejo... Motimo se, zagotavlja njegova mamica. Blaž sam vidi svoje delo in kar je najlepše, nikdar mu ničesar ni treba reci dvakrat. Potem se res ne gre čuditi, od kod mu tak uspeh. Ob koncu iskrene čestitke za omenjene dosežke obema: tako Kristini Mlakar kot Blažu Knezu; glasbeni uspehi bodo še prišli. Kot sta zastavila: vemo, da jih smemo pričakovati. DARINKA GRUM NENAVADNA AKCIJA TRZINSKIH ŠOLNIKOV NA OŠ EDVARD KARDELJ TRZIN Umetniki za športna igrišča Trzinski šolniki so že pred časom pozvali znane slovenske likovne ustvarjalce, naj se od- zovejo povabilu, da s svojimi likovnimi izdelki pomagajo pri zbiranju sredstev za gradnjo športnega parka pri osnovni soli. Pozivu so se odzvali: Ar- sen, Jaka Bizel, Janez Bernik, Jože Ciuha, Ciril Erbežnik, Čr- tomir Frelih, Danilo Fugger, Bogoslav Kalaš, Majda Lužar, France Mihelič, Mario Petrič, Janez Praprotnik, Ida Rebula, Jože Tisnikar, Vera Trstenjak Jovič, Dušan Turšič, Bernarda Zajec, Leon Zakrajšek in Vinko Železnikar. Prodajno razstavo likovnih del (trajala je od 23.-26. aprila 1991) so odprli s priložnostno priredi- tvijo 23. aprila ob 18. uri. Na njej pa je spregovoril ravnatelj sole Franc Brečko. Osnovna šola v Trzinu je bila dograjena leta 1985, tako da teče pouk in druge dejavnosti v njej že šesto leto. V omenjem obdobju so delavci sole skupaj z učenci dosegli lepe rezultate tako na po- dročju vzgoje in izobraževanja, kakor pri izvenšolskih dejavno- stih. Ves čas pa kot crna packa na papirju izstopa nedokončana zu- nanja podoba sole, še posebno nedograjen športni park. V njem naj bi bilo igrišče za rokomet, košarko in odbojko, atletska steza, naprava za skok v daljino in visino ter met krogle, teniska igrišča in igrišča z ustrezno opremo - za najmlajše. K zunanji ureditvi sodi še gradnja učilnice v naravi, pa šolski vrt s sadovnja- kom in še nekaj drugih prav tako pomembnih del. Žal pa za vse našteto tako šola kot družba ni- mata dovolj denarja. Še posebno v sedanjem nadvse neugodnem družbenoekonomskem položaju, v katerem smo se znašli. Veliko del so že opravili s pro- stovoljnimi delovnimi akcijami učencev, staršev in drugih kraja- nov ter delavcev sole. Za nabavo materiala in opreme pa so po- trebna tuđi znatna finančna sred- stva, ki jih zbirajo na najrazlič- nejše načine: s prostovoljnimi prispevki staršev, zasebnikov in delovnih organizacij, svoj prispe- vek pa je dala tuđi skupščina ob- čine Domžale. S prošnjo so se obrnili na več znanih likovnih umetnikov. Nišo naleteli na gluha ušesa. Z izku- pičkom od prodanih del bodo precej pospešili gradnjo šport- nega parka, s cimer bodo dvignili kvaliteto ur telesne vzgoje, omo- gočili mladim več športno rekre- ativnih dejavnosti in nenazadnje bodo na njem našle prostor tuđi starejše generacije željne telesno- kulturnih aktivnosti. Morda bo prav ta razstava vzpodbudila tuđi druge, da sodelujejo v dograjeva- nju športnega parka. Umetniki za športna igrišča v Trzinu, ravnatelj Franc Brečko ob otvoritvi prireditve, s katero so razstavo odprli... Razstava fotografije Mojce Iglič Mojca Iglič, agronomka iz Ar- boretuma, je ena najaktivnejših članic Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj. Naredila je izbor svo- jih najboljših fotografij in se z njimi 26. aprila predstavila v domžalski knjižnici. V uvodu so se z diaeseji pred- stavili Janez Kosmač, Toni Iglič, Lojze Popelar in razstavljalka. Potem pa je Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije, spregovoril o ustvarjalnem in umetniškem razvoju Mojce Iglič ter odprl razstavo. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili knjižnično dvo- rano, so s prisrčnim aplavzom nagradili prireditev Ijubiteljskih ustvarjalcev, mnogi pa so se z av- torico fotografij zadržali še v dol- gem kramljanju. IGOR LIPOVŠEK BALETNI STUDIO LJUBLJANA: ŠOLA BALETA V DOMŽALAH Vabijo na začetni tečaj baleta BALETNI STUDIO LJUB- LJANA smo ustanovili z name- nom, da omogočimo otrokom in mladini izven Ljubljane ba- letno izobraževanje. V šolskem letu 1991/92 načrtujemo tri te- čaje, in sicer začetni tečaj ba- leta od 1. IX. do 30. XI. ter nadaljevalna tečaja I in II od 1. XII. 1991 do 31. III. 1992 in od 1. IV. do 20. VI. 1992. Tečaji bodo trikrat tedensko (po želji staršev in glede na otrokove LEPA GLASBENA PRIREDITEV: Mozart »na obisku« v Mengšu V četrtek, 11. aprila so pri- pravili v Kultumem domu v Mengšu pravi Mozartov ve- čer. Program je predstavit Sim- fonični orkester Domžale- -Kamnik, ki ga je vodil dirigent Tomaž Habe. Z orkestrom so nastopili še solisti Fran Javor- nik, Edi Bizjak, Eva Bohte in tercet MKM. Koncert so obi- skali učenci osnovnih šol iz Mengša in Doba. Program je bil zanimiv in razgiban. Dirigent nam je naj- prej predstavil Mozartovo živ- ljenje, potem pa je vsako skladbo pospremil s kratkim uvodom. Kot prvo točko smo slišali Tri nemške pleše, v zad- njem so se oglasili ćelo kra- guljčki. Naslednji je bil na vrsti Koncert za rog in orkester. Fdi Bizjak, dijak 3. letnika Srednje glasbene sole v Ljubljani, je iz- vedel 2. stavek, ki sicer ni tako značilen za rog. Sledila je orke- stralna izvedba Male nočne glasbe, in sicer 1. stavek, v ka- terem se prepletata dve temi. V Koncertu za klavir in orkester se je predstavila Eva Bohte, ki obiskuje 4. letnik Srednje glas- bene sole v Ljubljani. Zaigrala je 2. stavek: Romanca. Tercet dečkov iz Čarobne piščali so nam zapele M. Arnež, K. Habe in M. Pimat. Basist ljubljanske Opere je zapel ariji Figara in Sarastra. Povabil nas je na ogled nove premiere Mo2ar- tove opere Cosi fan tutte. Kot zadnjo skladbo je orkester odi- gral uverturo iz opere Don Juan. Pred koncem je dirigent pripravil zanimivo popestritev programa - kviz. Tekmovali so trije fantje iz Doba in tri dekleta iz Mengša, ki so prvi prišli na oder. Napenjali so možgančke in iskali odgovore na pet zani- mivih vprašanj. Boljši fantje so se za nagrado sladkali z Mozar- tovimi ploščicami. Izbor skladb je bil zelo raz- nolik in je pritegnil mlade po- slušalce. K temu je pripomogla tuđi zavzetost vseh sodelujo- čih. Mozartova vedra glasba je ustvarjala prijetno vzdušje. ANA ŠTEBE, 7. a r. Osnovna šola Mengeš psihofizične sposobnosti - na- darjenost - lahko tuđi petkrat tedensko) v zgodnejših popol- danskih urah. Takoj po končani soli načrtu- jemo eksperimentalni začetni baletni tečaj od 17. julija do 12. julija, v kolikor se bo na tečaj prijavilo najmanj 15 otrok oziroma mladine. Razrede borno oblikovali glede na psihofizične zmožno- sti, nadarjenost in starost otrok. Izredno nadarjene otroke borno razvrstili v posebne skupine (ra- zrede). Po končanem začetnem tečaju borno opravili prvo se- lekcijo in nadaljevalni tečaj pri- lagodili njihovem znanju. Ker baletni studio svobodno obli- kuje učni program in ga lahko svobodno prilagaja nadarjeno- sti posameznih otrok, borno, v primeru, da se na tečaj prijavi najmanj deset izredno nadarje- nih otrok, žanje oblikovali po- seben učni program. V okviru začetnega tečaja in obeh nadaljevalnih borno sku- šali predelati program, ki je predpisan za prvi razred nižjih baletnih šol. V kolikor bo dovolj zanima- nja za baletno izobraževanje in v kolikor borno odkrili dovolj izredno nadarjenih otrok borno skušali pridobiti tuđi tuje peda- goge in strokovnjake. Po prede- lanem programu v prvih treh tečajih borno najbolj nadarjene usmerjali na mednarodne po- letne sole ugledne. Vodstvo Ba- letnega studija bo tuđi v času izpopolnjevanja v tujini sprem- Ijalo njihovo izobraževanje. Vpisovanje v eksperimentalni tečaj in začetni tečaj baleta bo v prostorih KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE 16. in 21. maja od 16.00 do 17.00 ure. BALETNI STUDIO LJUBLJANA Dodatne informacije na tel.: 556-677 in 575-644 od 19. do 21. ure; prijave pošljite na na- slov Stela KORBUN, DOM- ŽALE, Trubarjeva 9 15 Salon EXPON v Dobu Celi vrsti bolj in manj znanih salonov se je pred kratkim v Dobu pridruži! nov SALON EKSPON, v katerem, verjeli ali ne, gre za Expresno Popravlja- nje Osebnostnih Napak, pred- vsem pa gre za sproščeno za- bavo, ki so jo dobskim otrokom in odraslim ponudili mladi igraici Gledališča Tone Čufar z Jesenic. Brez Prosvetno kul- turnega društva Jožef Virk iz Doba, ki je predstavo organizi- ralo, pa tuđi ne bi šio. Zabavali so se vsi: igraici, pravljična bitja, ki jih otroci do- bro poznajo, in gledalci, ki bi jih bilo lahko malce več. Last- nik Salona Expona je skušal po- magati vsem: trem prašičkom, da bi z gimnastičnimi vajam: pridobili primeren stas, čarov- nici, da ni bila več tako grda, Ostržku, da je izgubil predolg nos, polepšal pa je tuđi Pepelko in pomladil palčke. In ko je misli I, da so vsi brez teh svojih osebnostnih napak najsrečnejša bitja na svetu, se je izkazalo obratno in svoje je opravilo so- dišče - v splošno zadovoljstvo vseh - ne preveč strogo. Bilo je prijetno nedeljsko po- poldne: obilo dobre igre, pri- jetne glasbe ter pesmi (delo To- maža Habeta) in hvaležno ob- činstvo, ki je igralce nagradio z glasnim aplavzom in si takih predstav v dvorani na Močil- niku še želi. V.V. VRHPOLJE PRI MORAVČAH Zajčkova hišica na Vrhpoljah V začetku meseca aprila so učenci domaće podružnice os- novne sole uprizorili igrico v treh dejanjih ZAJČKOVA HI- ŠICA. V njej so nastopali lut- karji: Nuška - medved, Tjaša - lisica, Robi - ježek, Tamara - volk in Irena - zajček. Priprave na lutkovno igrico so trajale kar dva meseca, učili so se vsak dan zjutraj, pred poukom, po pouku, ražen ob ponedeljkih in sre- Vrhpolje - učenci domaće osnovne sole so pod vodstvom svoje tovarišice pripravili igrico Zajčkova hišica dah. Pred nastopom so vadili tuđi v soboto in nedeljo. Lutkarji so na vaje hodili redno, vodila jih je Fa- nika Pačnik. Občani so napolnili dvorano in prisluhnili igrici, pa tuđi različnim plesnim točkam mladih krajanov v starosti od 3 do 1 I let. V plesni skupini je kar 20 plesalcev obeh spolov, ki so zaplesali: polko, val- ćek, kavbojsko polko in druge. Plesne vaje sta vodili učenki Os- novne sole Jurij Vega Moravče An- dreja Svetlin in Nada Cerar. Na Vrhpoljah se tako vedno kaj dogaja, pa vendar je dvorana še vedno premalo izkoriščena. Živimo v upanju, da bodo prišli nastopat tuđi od drugod. Vsi boste sprejeti z veseljem in radi vas borno prišli pogledat. Na priloženi fotografiji so nasto- pajoči v lutkovni igrici in v plesnih točkah. JOŽE NOVAK SPODNJI TUŠTANJ PRI MORAVČAH Ohranjena kulturna dediščina so tuđi stare hiše Na Jerenkovi hiši v vaši Spodnji Tuštanj, tik ob glavni cesti Vrhpolie-Tuštanj-Krašce, je zidna freska - slika križanja. Sedanja lastnica te, nad 400 let stare kmečke hiše, je upoko- jenka Vida Svetlin. To je že peti rod, od kar hiša stoji. Hiša je zidana iz kamna. V njej je crna kuhinja, kamra, kmečka soba s krušno pečjo, štibelc in veža. Streha je bila še pred nekaj leti krita s slamo. Zaradi dotrajano- sti so streho prekrili z opeko. Imela je tuđi leseni »gank«, s katerega si lahko opazoval bližnji grad v Zg. Tuštanju. Pod njim so baje nevidne freske, ki bi jih bilo potrebno restavrirati. Ker omet odpada bi bilo po- trebno obnoviti tuđi notranjost hiše. Vse to pa sama lastnica ne more, ker za to nima finančnih sredstev. Tuđi sama freska (kri- žanje) je iz leta v leto slabše vidna in bi jo bilo potrebno ob- noviti. Po izjavi Vide Svetlin je hiša spomeniško zaščitena in pod varstvom Zavoda za spo- meniško varstvo v Kranju. Kulturni spomeniki so lahko zelo privlačni za okolje, v kate- rem živimo. Zato naj pristojir prisluhnejo, da nam ne bodo propadli. Besedilo in slika: Jože Novak Jerenkova hiša v Spodnjem Tusta nju je doživela prenovo in polepša- nje. Ko bi bilo tal"> še kje... KNJIŽNICA DOMŽALE Ure pravljic v maju V maju bodo pravljične urice vsak torek ob 1 7. uri na Mladinskem oddelku. Poslu- šali boste lahko naslednje pravljice: torek, 14. maja - Janez Bi- tenc: ZAJČEK KAZIMIRČEK torek, 21. maja ■- Polonca Kovač: MUFIJEVE SANJE torek, 28. maja - lutkovna igrica JANA STRAŽI NAR: POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT večnamenski prostor; vstopnina 50 din Lutkovna igrica bo hkrati tuđi zaključek programa v tem šolskem letu. Pripravili smo vam več kot 50 različnih prireditev, veseli pa smo bili tuđi vašega velikega zanima- nja in obiska. Nasvidenje spet jeseni! Lutkovna pravljica Jane Stražinar lana Stražinar je ena najbolj priljubljenih slovenskih lutka- ric. Svoje lutkovne pravljice je izdala tuđi v knjigah in prav gotovo ste že slišali za Zaljub- Ijenega zmaja, Kapljico, Do- godoviščine zmaja Jana pa Povodnjaka in makovega škrata. Lutkarico Jano smo po- vabili tuđi v Knjižnico Dom- žale in s predstavo POVOD- NJAK IN MAKOV ŠKRAT nas bo obiskala v torek, 28. maja ob 17. uri v večnamenskem prostoru. Stražinarjeva vključuje v svoje pravljice bajeslovna bitja (zmaje, čarovnice, skrate, povodnega moža, vile), sama oblikuje lutke in v predstave aktivno vključuje tuđi otroke. Lutkovna prav- ljica o Povodnjaku in mako- vem škratu se dogaja v rib- niku, ki je poln umazan in teman. V njem živi povodnjak Voltek, ki je osamljen in ne- srečen, rad pa ima tuđi ro- žice. Toda ne more živeti na travniku, zato pa Makovemu škratu s travnika ugrabi Marje- tico in jo odpelje na svoj po- vodni grad. Toda vse se ra- zreši in na koncu so vsi zado- voijni. Kako - no, to pa boste lahko videli, če si boste prišli igrico ogledat. Starši, podarite vašim otro- kom nepozabno pravljično doživetje. CVETA TOVARIŠICA IN MALČKI Moravska mladost na izletu po svojem kraju V vrtec Vojke Napokoj hodi letos 76 otrok, ob tem pa sta še dva oddelka otrok priprave na solo. Za vse to je zaposlenih 10 delav- cev. Vrtec obiskujejo otroci iz Moravč, stari so od dveh do skoraj štirih let. Lepega pomladnega dne sta v dopoldanskih urah vodili skupi- nico sedemnajstih otrok po svojem kraju tovarišica Marija Gotar in varuhinja Jana Podmenik. Na kratek klepet sem povabil Marijo Gotar, ki mi je povedala: »Z otroki delam 1 I let. Vsak otrok nam prinaša posebno radost. Za ta poklič je potrebno veliko idealov in Ijubezni do otrok. Kdor tega nima, mu je tako delo muka; prej ali slej mora poklič zapustiti. Otroci so sicer vedno otroci, vendar se razvijajo tuđi oni: vse bolj so telesno razviti in duševno razgibani. Še nekaj: v naši ustanovi so trenutno kadrovski problemi, skušali jih borno resiti. Vse ostalo pa je vredu,« je končala prijazna Marija. Malčki moravškega vrtca Vojke Napokoj s tovarišicama na sprehodu po sončnih Moravčan Nova domžalska skupina, ki si je za ime izbrala značilen pozdrav mladostnikov v izbrani slovenščini med nastopanjem. PREDSTAVLJAMO VAM MLADE, ŠE NEUVELJAVLJENE GLASBENE SKUPINE IZ NAŠE OBČINE Kva j' dej Skupina KVA J DEJ je stara pri- bližno dva meseca, prej so bili v nekoliko spremenjeni zasedbi poznani kot OAZA. Igrajo oz. preigravajo popularno pop in rock glasbo domačih in tujih iz- vajalcev. Premorejo tuđi nekaj lastnih skladb, ki pa jih še ne izvajajo v javnosti. Menijo, da jih je bolje še malo obdelati in dode- lati ter nato lansirati med poslu- šalce kot veliki slovenski glasbeni hit. Skupino KVA J DEJ sestav- Ijajo: Blaž Maselj - vodja (klavi- ature), Fredo Horvat (bobni), Pri- mož Kovič (kitara), Primož Rom- šak (vokal) in Tadej Capuder (bas). Njihova povprečna starost je 18 let. Nastopali so že na neka- terih osnovnih in srednjih šolah, nato v hali Komunalnega centra v Domžalah (pustna prireditev za mladino) ter v diskoteki LIFE, ki sedaj vsak četrtek daje možnost nastopa mladim, obetavnim sku- pinam. Za vse informacije o sku- pini KVA J DEJ se lahko obrnete na njihovega »bossa« Blaža. Na njegovem domu fantje nekajkrat tedensko tuđi vadijo. Naslov lahko dobite v uredništvu Slam- nika. Pričakujemo pa tuđi infor- macije o delovanju novih mladih skupin, kajti prepričan sem, da skupina KVA J DEJ ni edina nova skupina v naši občini. Mladi glas- beniki, javite se! JANEZ STIBRIČ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE RAZPIS ZA VZDRŽEVANJE IN OBNOVO KULTURNIH OBJEKTOV V OBČINI, ki se sofinancirajo iz finančnih sredstev občinskega proračuna. I. Na razpis se lahko prijavijo lastniki in upravljale: kulturnih domov in letnih gledališč ter več namenskih objektov, ki so namenjeni tuđi za kulturne prireditve. II. Vsaka prijava vzdrževalnih in obnovitvenih del mora vsebovati: - naslov prijavitelja ter kultumega objekta, - opis kulturnih prireditevv letu 1990 ter program kulturnih prireditev v letu 1991, kišo se oziroma se bodo izvajale v kultumem objektu, - program vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto 1991 ter nacrti obnove v prihodnjih letih, - finančno konstrukcijo vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto-J 991, (lastna sred- stva, prostovoljni prispevki, pričakovan delež občinskega proračuna itd....). III. Prijavitelji vzdrževalnih in obnovitvenih del na kulturnih objektih naj svoje predloge pošljeio na naslov: OBCINA DOMŽALE, Sekretariat za občo upravo, Ljubljanska 69, DOMŽALE. Prijave borno sprejemali do 31. 5. 1991. • • • RAZPIS ZA PRIPRAVO KULTURNIH PROGRAMOV za programsko leto 1991, 1992, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna. I. Kulturne programe lahko prijavijo podjetja in zavodi s področja kulture, občinska društva in druge družbene pravne osebe. ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ter samostojni kulturni delavci. II. Prijavljeni programi bodo podlaga za oblikovanje občinskega kulturnoga programa od septembra 1991 do junija 1992 na področju likovne, založniške, gledališke, glasbene, plesne in drugih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirale iz finančnih sredstev občinskega proračuna. III. Vsak prijavljen kulturni program mora vsebovati: - naslov kulturnega programa, - organizatorja kulturnega programa, - priimek in ime vodje kulturnega programa, - vsebino in avtorje kulturnega programa, - čas in kraj dogajanja kulturnega programa, - finanćno konstrukcijo stroškov kulturnega programa. IV. Predlagatelji kulturnih programov naj predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za občo upravo, Ljubljanska 69, DOMŽALE. Prijave borno sprejemali do 31. 5. 1991. • • • RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG, ki se bodo v letu 1991 sofinancirale iz proračunskih sredstev. Raziskovalne naloge lahko prijavijo podjetja in zavodi, obrtniki in samostojni inovatorji ter druge pravne osebe. II. Vsaka prijavljena raziskovalna naloga mora vsebovati: - naslov raziskovalne naloge, - naslov prijavitelja raziskovalne naloge, - priimek in ime vodje raziskovalne naloge, ter njegove sodelavce, - izhodišča in namen raziskovalne naloge, - predviđeno uporabnost naloge glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - predlog strokovnjakov, ki raziskovalno nalogo lahko recenzirajo, - predlog finančne konstrukcije. Prednost pri izbiri raziskovalnih nalog bodo imeli: - projekti v občinskem interesu (infrastruktura, varstvo okolja, energetika), - projekti za potrebe razvoja posameznih gospodarskih nalog, - projekti za odpiranje novih delovnih mest, - projekti za izkorišćanje odpadnih surovin, - projekti za racionalizacijo porabe energije, - projekti za usposobitev sistema prenosa informacij. IV. Praviloma borno iz občinskega proračuna sofinancirali raziskovalne naloge največ do visine 40% vrednosti raziskovalne naloge. Izjemoma borno pokrivali celotne stroške le tistih raziskovalnih nalog, ki so splošnega družbenega pomena za občino Domžale. V. Predlagatelji raziskovalnih nalog naj svoie predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za občo upravo, Ljubljanska 69, DOMŽALE. Prijave borno sprejemali do 31. 5. 1991. 16 Tekmovanje AMD Domžale - cestno-hitrostne dirke v Portorožu AMD Domžale je v nede- Ijo, 21. aprila, uspešno orga- niziralo cestno-hitrostne dirke na slovenskih tleh in to kar 18 let po tistem, ko so bile zadnje dirke v Sloveniji leta 1973 v Škofji Loki. Pri- zorišče prvenstva Slovenije je bilo letališče Portorož v Sečovljah. Tekmovali so v štirih kategorijskih razre- dih in sicer: 125ccm, 250ccm, 750 ccm (super- bike) in prikoličarji. Za dirke se je prijavilo 34 tekmoval- cev. Dirke so na okoli kilo- meter dolgo progo privabile nad 5000 privržencev tega športa. Nastopajoči so s svo- jimi vožnjami navdušili, kar posebej velja za najbolj drzne voznike. Posebno atraktivne so bile vožnje v razredu prikoličariev. Če- prav proga na letališču za BIFE ZVONČEK PANCAR MARIJA, JANEZ PRELOG 53, IHAN 61230 DOMŽALE &' (061 f 715-684. dirke ni bila posebej pri- pravljena, so vozniki menili, da je asfalt dovolj grob za regularnost tekme. Tuđi to- krat ni šio brez padcev. Na treningu je padel Martin Šraj, zaradi česar se je odre- kel nastopu na dirki, med- tem ko jo je najbolj skupil Novomeščan Alojz Pavlič, ki si je na sami dirki v razredu do 125 ccm zlomil ključ- Pomenek dveh poškodovanih v tek- movanju: Pavliča (na levi) in Šraja (na desni) Na dirkališču v Portorožu se je ob dirkah zbralo skoraj 7000 ljudi. Rezultati: Razred I - 125 ccm: 1. Corec 20 točk (1. vožnja 15 točk + 2. vožnja 15 točk), 2. Pintar 17 točk (12 + 12), 3. Štern 15 točk (8 + 8), . . 4. Jerman 13 točk (5 + 10) - vsi Domžale; Razred II A-250ccm: 1. Mihič 20 točk (12 + 15), 2. Lampe 17 točk (15 + 10) - oba Domžale, 3. Uhernik 15 točk (10 + 8) - Novo mesto, 5. Gustinčič 1 I točk (0 + 6) - Domžale; Razred II 8 - 250ccm: 1. Konjedic 20 točk (15 + 15)- Nova Gorica, 2. Jeršin 1 7 točk (12 + 12)-Mel, 3. Majcen 15 točk (10 + 10) - Djurdjevac; Razred III - superbike: 1. Dimitrijevič 20 točk (15 + 15), 2. Lipnik 17 točk (12 + 12) - oba Domžale, 3. Malec 15 točk (10+10)- Matulji, Razred prikoličarjev do 1000ccm: 1. Ribar-Tomič 20 točk - Velenje, 2. Kraševec-Pirnat 17 točk - Domžale, 3. Remše-Bunderla 15 točk - Velenje. nico. Najhitrejši krog je do- segel Domžalčan Gregor Gorec (honda), ki je krog prevozil v 30,82 sekunde. Povprečna hitrost tekmoval- cev je bila približno 115 km/ uro, medtem ko so na rav- nem delu proge najhitrejši vozniki presegli 180 km/uro hitrosti. Doseženi rezultati v posameznih razredih so bili dokaj pričakovani. Po pričakovanju so dosegli naj- več člani organizatorja dirk AMD Domžale. fcdina preo- stala zmaga pa je odšla v Velenje in to med prikoli- čarji. Na koncu lahko tr- dimo, da je AMD Domžale doseglo dvojni uspeh, prvič organizacijskega in drugič še tekmovalnega! GREGA RIHTAR Trzinci zaradi napake pri sestavi ekipe ob kolajno Mestna strelska zveza Ljub- ljane je na novem strelišču na Dolenjski cesti izvedla državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za člane in čla- nice. Tekmovanja se je udele- žilo preko 300 posameznikov in 57 ekip iz 92 strelskih dru- žin. Pokrovitelj tekmovanja je bila Skupščina mesta Ljubljane, rezultat odlične organizacije pa sta bila tuđi postavljena dva dr- žavna rekorda. Našo občino so zastopali strelci Trzina in Dom- žal. Veliko smolo so imeli Tr- zinci, kateri so narobe sestavili ekipo, saj bi ob pravilni sestavi lahko osvojili ekipno drugo me- sto. Sicer pa ima Trzin že pet kolajn iz državnih prvenstev s serijskim zračnim orožjem. Posebej pa je treba pohvaliti mlađega Trzinca Urbana Gra- dišarja, ki se je uvrstil na 11. mesto, nekoliko pa je razoča- rala Irena Perne lanskoletna dr- žavna rekorderka. Rezultati: Člani-ekipno: 1. Kamnik ! 136 (DR), 2. Zrenjanin 1112, 3. Porto- rož 1111, 7. Trzin 1 107, itd.; 381, 3. Bečič (Portorož) 380, 11. Gradišar 374, 15. Brečko 373, 45. Klopčič 369 (vsi Trzin), 72. Kovič (Domžale) 366, 119. Perne (Trzin) 369, itd.; Članice-ekipno: 1. Novi Sad 1100, 2. Voždovac 1100, 3. Ohrid 1096, 23. Trzin 1040, itd.; Čla- nice-posamezno: 1. Moguš (Novska) 376 (DR), 2. Đekić (Beograd) 371, 3. Oražem (Portorož) 371, 53. Perne A. 359, 54. Perne I. 359 (obe Trzin), 105. Komočar (Domžale) 343, 118. Bratovž (Trzin) 326. MK Katka Orkič, regijska šahovska prvakinja 19. marca 1991 sem pravza- prav odigrala na občinskem pr- venstvu prvo »zaresno« partijo šaha, pove prijetna, živahna deklica Katka Orkič, učenka 5.c razreda osnovne sole Mar- tin Koželj Dob. Letos je v šahu, ki se ga je naučila malo doma, malo pa v soli, kjer obiskuje šahovski krožek, postala regij- ska prvakinja. šah ima rada, najraje partijo začne s potezo pred kraljem, sem in tja pogleda tuđi po ša- hovski literaturi. Šahiste ima tudi doma, ražen sestre sta tu predvsem mami in oči, ki ju je Katka že oba premagala, očija manjkrat, a vendar. Enaka usoda je doletela tudi večino njenih vrstnikov. V šahovskem krožku, ki ga vodi mojster Vid Vavpetič, po- maga pa mu tudi Franc Kova- čič, je dobila že veliko znanja, vendar bi šah morali jemati res- neje, je prepričana. Njene vzornice so slavne madžarske sestre Polgar, tudi sama si želi postati znana ša- histka, do tedaj pa je še daleč in kdo ve koliko partij šaha bo treba še preigrati. Zato, srečno, Katka, in čimmanj matov! V. V. DOMŽALE SO POSTALE SLOVENSKI CENTER ZA TEKMOVANJE V KROSU Šesti Dnevnikov kros je bil v Domžalah vzorno organiziran V soboto, 20. aprila je Atlet- ski klub Domžale organiziral v športnem parku že šesti Dnevnikov kros '91 za odprto prvenstvo regij »Alpe-Jadran« in prvenstvo osnovnih in sred- njih šol Slovenije za posamez- nike in ekipe. Nekaj nad 500 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvatske in Madžar- ske je nastopilo v 19. kategori- jah (sem spada tudi JLA). Na startu žal ni bilo predstavnikov iz Italije in Avstrije. Udeležba je bila množična v osnovnošol- skih in srednješolskih kategori- jah, česar pa ni mogoče trditi za kategoriji članov in članic. Čeprav je v kategoriji članov nastopilo le 15 tekmovalcev, pa vseeno zasluži pohvale za zmago znani slovenski atlet Ro- man Kejžar (ŽAK Ljubljana), ki je letos osovjil tudi naslov dr- žavnega prvaka v maratonu (42,195 km). Zmagovalci v po- sameznih kategorijah so prejeli pokale, najboljši trije kolajne, prvih šest pa še praktične na- grade. Glavna pokrovitelja krosa sta bila Neodvisni Dnev- nik in Skupščina občine Dom- žale (odbor za telesno kulturo), ostali pokrovitelji pa so bili: Graditelj, Stol, Kočna, Tosama, Helios, Univerzale, Induplati, Trak, Ljubljanska banka - Banka Domžale, Zavaroval- nica Ljubljana, Komunalno po- djetje, Papirnica Količevo, Na- predek Domžale, Termit, Titan, Utok, Restavracija Repovž in Obrtno združenje Domžale. »Od šestih krosov za pokale Dnevnika je bil tokrat že tretji v Domžalah, kar pomeni za nas neko tradicijo. Enkrat smo organizirali tudi kros za pokale časopisa Delo. Obisk je bil velik kljub priča- kovanju slabega vremena. Po- membnost krosa je v tem, da šteje za prvenstvo regij »Alpe- jadran«. Glede na omejene možnosti zasluži Atletski klub Domžale vse pohvale za vzorno organizacijo krosa. Jože Zevnik, predaja medalje in priznanja najboljšim v eni od kategorij. Kros pomeni še večjo uveljavi- tev športa v Domžalah.« To je izjavil Jože Zevnik, predsednik odbora za telesno kulturo pri Skupščini občine Domžale. Rezultati: Mlajši pionirji: - 5. razred osnovnih šol: rojeni 1979 in mlajši) - 1000 m: 1. Sinanovič (OŠ V. Vlahovič Velenje) 3:30,9, 2. Grešak (OŠ Criže) 3:33,8, 3. Fridrih (OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica) 3:35,0, 24. P. peterka in 28. U. Peterka (oba O5 Moravće), 37. Trai'n (OŠ lanko KersnikBrdo), 43. Gregorič (OŠ Šlandrove brigade), . 44. Pere (AK Domžale), 45. Reberšek (OŠ Matije Blejca Mengeš), 50. Smolnikar (OŠ Martin Koželj Dob), 52. Mežnar (OŠ Šlandrove brigade), 53. Račić (OŠ Martin Koželj Dob), 55. Lorber (OŠ Matije Blejca Mengeš), 58. Vrhovecin 60. Mahkovec (oba OŠ Josip Broz Tito Domžale), 61. Mlakar (OŠ Radomeljske čete Preserje), 62. Novak (OŠ ju rij Vega Moravče), 64. Zupanič (OŠ MatijeBlejca Mengeš), 67. Molk (OŠ Josip Broz Tito Domžale,) 68. Mlakar (OŠ Venclja Perka Do.nžale). Mlajše pionirke - 5. razred osnovnih šol: (rojene 1979 in ml.) - 1000m: 1. Kitek (OŠ Grize) 3:40,5, 2. Pugtlj (OŠ Miha Pintar Toledo Velenje) 3:42,6, 5. Vojska (OŠ Martin Koželj Dob) 3:47,2, 10. Pungarčer (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 14. Starovašnik (OŠ Josip Broz Tito Domžale), 21. Selšek, 23. Štirn, 24. Robnik, 28. Banić, 31. Pirš (vse OŠ Šlandrove brigade Domžale), 40. Cerar (OŠ Janko Kersnik Brdo), 51. Lovše in 52. Čolnik (obe OŠ Josip Broz Tito Domžale), Mlajši pionirji - 6. razred: (rojeni 1978 in ml.) - 1000 m: 1. Kravšič (OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica) 3:23,9, 2. Novotni (Hrvatska) 3:24,6, 3. Berlič (OS Pohorski odred Slovenska Bistrica) 3:25,1, 4. Avbelj (OŠ JankoKersnik Brdo) 3:27,0, 13. Mušič (OŠ Matije Blejca Mengeš), 14. Cerar (OŠ Jurij Vega Moravče), 19. Dekleva (OŠ Josip Broz Tito Domžale), Konec lepe a naporne poti - naposled cilj... 26. Kos (OŠ Janko Kersnik Brdo), 30. Ladink (OŠ Josip Broz Tito Domžale), 37. Limoni (OŠ Šlandrove brigade Dornžalc), 39. Kaše, 44. Savić, 45. Ogrinc (vsi Osnovna šola Josip Broz Tito). Mlajše pionirke - 6. razred: (rojene 1978 in ml.) - 1000m 1. Skale (OŠ Franja Maglaja Šentjur) 3:35,1, 2. Džogić 3:36,5, 3. Moravec (OŠ Idrija) 3:37,1, 12. Kržan (OŠ Venclja Perka Domžale), 15. Šuštar (OŠ Janko Kersnik Brdo), 20. Orehek (OŠ Martin Koželj Dob), 27. Todorović (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 34. Smolnikar (OŠ Martin KOželj Dob), 37. Arh (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 38. Cunder (OŠ Matije Blejca Mengeš), 47. Paladin (OŠ Radomeljske čete Preserje), 49. Urbanija (OŠ Josip Broz Tito DomžaleM. Starejši pionirji - 7. razred osnovne sole: (roj. 1977inml.)-1000m: 1. Balgač (Hrvatska) 3:03,2, 2. Škofič (OŠ V. Vlahovič Maribor) 3:04,4, 17 PET MINUT S ŠPORTNICO: BARBARA BRLEC Srebrna Barbari- na kolajna na mladinskem svetovnem prvenstvu Barbara BRLEC je bila rojena 14. 4.1972 v Ljubljani. Je dijakinja 3. letnika Srednje pedagoške sole v Ljubljani. Njen oče Peter je trener svetovnega kotalkarskega prvaka Sama Kokorovca, mati Marija pa je mednarodna kotalkarska sodnica. K pogovoru sem povabil Barbaro, ki je pred dnevi na Norveškem, na SP za mladinke, osvojila v veleslalomu 2. mesto in srebrno medaljo. Kdaj si se odločila za tekmo- valno smučanje? Za tekmovalno smučanje sem se odločila z osmimi leti, ko sem se včlanila v Smučarsko društvo Domžale. Zakaj si se odločila ravno za ta šport? Sprva sem kotalkala in drsala ter plesala balet. V ta šport so me vključili starši zato, ker se jim je zdel zame najbolj prime- ren. Kaj se ti zdi privlačno v tem športu? Privlačijo me potovanja, tek- movanja, Ijudje, hitrost ter skoki v smuku in supervelesla- lomu. Si se že odločila, katerim pa- nogam boš posvetila večjo po- zornost? Največ pozornosti bom po- svetila veleslalomu in superve- leslalomu, malo manj pa sla- lomu. Sicer pa vozim vse pa- noge. Že kot pionirka si bila med najboljšimi smučarkami pri nas. Kaj je odločilo, da si bila tuđi pri mladinkah med najboljšimi? Odločilni so bili kondicijski treningi ter zagnanost pri delu. Predvsem moraš imeti ta šport rad oz. moraš imeti veselje do smučanja. Slab rezultat te ne srne odvrniti od nadaljnjega dela. Vedno moraš imeti moti- vacijo do nadaljnjega dela in se še bolj zagrizeno pripravljati za vnaprej. Kateri so tvoji največji dose- danji uspehi? Na MSP na Norveškem sem bila druga v veleslalomu, 5. v kombinaciji, 15. v smuku, 19. v slalomu in 27. v superve- leslalomu. Osvojila sem sre- brno kolajno v veleslalomski razvrstitvi ter evropski pokal, v skupni razvrstitvi EP pa sem zasedla deveto mesto. Sicer pa sem dosegla še naslednje uspehe na državnem prven- stvu: 1. mesto v veleslalomu pri članicah in mladinkah ter v su- perveleslalomu pri starejših mladinkah, 2. mesto v slalomu in kombinaciji pri članicah ter 4. mesto v superveleslalomu pri članicah. Vse te uspehe sem dosegla v letošnji smučarski se- zoni. Koliko MSP imaš za seboj? Tri. Leta 1988 sem nastopila v Madonni di Campiglio v Ita- liji, leta 1989 na Aljaski v ZDA. MSP 1990 v Zinalu v Švici se žal zaradi poškodbe nisem mo- gla udeležiti. Letošnje MSP na Norveškem pa mi bo ostalo v najlepšem spominu. Sedaj si dala slovo mladinski reprezentanci in boš prihodnje leto nastopala v članski konku- renci. Kaj pričakuješ od tvoje prve sezone pri članicah? Pričakujem nastope za sve- tovni pokal, upam pa tuđi na uvrstitev v reprezentanco za nastop na zimskih olimpijskih igrah 1992 v francoskem Alber- tvillu. Zaželimo Barbari veliko uspehov. Srečno v novi sezoni, Barbara! GREGA RIHTAR Ob vest i li Planinskega društva Domžale Izlet Planinsko društvo Domžale namerava v letu 1991 izvesti organiziran pohod po Domžalski poti. Priljubljena pot pelje po lepih, a številnih še nepoznanih krajih občine od Domžal preko Trojice, Murovice, Limbarske gore, Trojan, Špilka, Male Lašne, Kolovca, Gobavice do Dobena oziroma Rasice. Pot je razdeljena na pet etap. Po eno etapo na mesec, začenši z majem, borno prehodili pod vodstvom izkušenega vodnika. Prijave s podatki (priimek in ime, naslov in starost) pošljite na naslov Planinsko društvo Domžale, 61230 Domžale, Kopališka 4, ali pa sporočite Petru Primožiču na telefonsko številko 721-412. ^ ^ ^ Vabljeni! Članarina 1991 Članarina za leto 1991 je naslednja: člani 100dinarjev mladinci 60 dinarjev šolski in predšolski 30 dinarjev Članarino lahko vplačate vsa.k dan od 8. do 19. ure v slaščičarni Kalimero v kolodvorski ulici v Domža- lah ali na sedežu Planinskega društva Domžale v Kopališki ulici 4 v Domžalah (zraven gostišča Repovž) vsako sredo od 19. do 20. ure. Upravni odbor Planinskega društva Domžale I NAMIZNI TENIS: Regijsko tekmovanje v Mengšu V soboto, 20. 4. 1991, je na- miznoteniška sekcija Partizana Mengeš organizirala regijsko tekmovanje v namiznem tenisu za mlajše pionirje. Nastopilo je 113 pionirk in pionirjev iz 12 klubov ljubljanske regije: Vesna, Kovina-Olimpije, ŽNTK, Ilirija, Kajuh-Slovan vsi iz Ljub- ljane. Kemičar Hrastnik, NTK Rakek, ŠD Podpeč-Precerje, NTK Trbovlje, NTK Logatec, ŠD Krašnja in EDIGS Mengeš. S pomočjo pokrovitelja Bri- gita Market iz Mengša, ki je prispeval darila za najboljše in sopokroviteljev Kovinske ga- lanterije Majde Gostiša iz Mengša, Kovita iz Ljubljane in Foto Repanška, so amaterski delavci namiznoteniške sekcije tekmovanje odlično pripravili, tako da so imeli tekmovalci kar najboljše pogoje za tekmova- nje. REZULTATI: UČENCI 1.-2. razred: 1. mesto: Žitnik Blaž - Kovina-Olimpija 2. mesto: Legiša Gregor - Podpeč-Preserje 3. mesto: Srebačič Gašper - EDIGS Mengeš UČENKE 1.-2. razred: 1. mesto: Peckaj Špela - NTK Logatec 2. mesto: Knuplež Alenka - EDIGS Mengeš 3. mesto: Koroša Nataša - Kovina Olimpija UČENCI 3. - 4. razred: 1. mesto: Smrekar Jure - Vesna Zalog 2. mesto: Kogoj Tadej - NTK Logatec 3. mesto: Jamšek Gregor - Edigs Mengeš Pervinšek Štefan - ŠD Krašnja UČENKE 3. - 4. razred: 1. mesto: Glavač Senta - Kemičar Hrasnik 2. mesto: Vujin Marina - Ilirija Ljubljana 3. mesto: Močntk Franja - ŠD Krašnja MLA) 3. Sčančar (OŠ Beltinci) 3:16,2, 6. Slatnar (OŠ Josip Broz Tito Domžale) 3:21,2, 19. Pančur (OŠ ŠLandrove brigade), 24. Sedeljšak, 30. Trdin (oba OŠ Janko Kersnik Brdo), 38. Zalokar (OŠ Josip Broz Tito Domžale), 47. Kranj (OŠ Janko KersnikBrdo), 49. Zabret (OŠ Olge Avbelj Domžale), 51. Lipovšek (OŠ Josip Broz Tito Domžale), 52. Armeni (OŠ Janko Kersnik Brdo), 53. Jazbec (OŠ Josip Broz Tito Domžale). Starejše pionirke - 7. razred: roj. 1977 in ml. - lOOOm: 1. Pražnikar (OŠ Bratov Mravljakov Velenje) 3:34,9, 2. Hajšek (OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica) 3:35,4, 3. Pevec (OŠ Revirski borci Trbovlje) 3:38,8, 6. Malovrh (OŠ Šlandrove brigade Domžale) 3:40,6, 16. Čehič (OŠ Radomeljske čete), 19. Kokalj (OŠ Janko Kersnik Brdo), 29. Živič (OŠ Josip Broz Tito Domžale). 34. Urankar (OŠ Olge Avbelj Domžale), 35. Brezovar (OŠ Martin Koželj Dob), 36. Kerč (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 37. Breznikar (OŠ Edvard Kardelj Trzin), 41. Vodnjov (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 42. Ravnik, 433. Marčun, 44. Lovše, 45. Stare (vse Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale). Starejši pionirji - 8. razred OŠ: roj. 1976 in ml. - 1000m: 1. Kolar (OŠ Rogašovci Murska Sobota) 258,2, 2. Lišušček (OŠ Idrija) 3:02,9, 3. Guštin (OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica) 3:04,7. 21. Kavka (OŠ Šlandrove brigade), 31. Hribar (OŠ Josip Broz Tito Domžale), 37. Kosec (OŠ Matije Blejca Mengeš), 38. Orešek (OŠ Olge Avbelj Domžale), 39. Žorž (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 40. Urbanija, 42. Rojnik (oba OŠ Josip Broz Tito Domžale), 45. Dominko (OŠ Venclja Perka Domžale). Starejše pionirke - 8. razred (roj. 1976 in ml.,) - 1000 m: 1. Pungaršek (OŠ Franja Malgaja Šentjur) 3:32,9, 2. Šola 3:33,9, 3. Kolarič (OŠ Ivan Cankar Maribor) 3:35,6, 6. Sovinc (OŠ Šlandorve brigade Domžale) 3:46,6, 12. Nadu (OŠ Edvard Kardelj Trzin), 14. Ružničk (OŠ Šlandrove brigade Domžale), 15. Flerin (OŠ Matije Blejca Mengeš), 16. Hameršak (OŠ Šlandrove brigade), 19. A. Flerin (OŠ Matije Blejca Mengeš), 29. Ahčin, 34. Dime, 35. Keržan (vse OŠ Martin Koželj Dob), 36. Šuštar, 38. Hančić (obe OŠ Josip Broz Tito Domžale), JLA-3000m: 1. Matič (VP Ljubljana-Polje) Mlajši mladinci - 1. letnik srednje sole: roj. 1975 in ml., 2000m: 1. Steiner (Gimnazija Celje), : 17, 7, 2. Barič 6:22,3, 3. Majstorovič 6:23,1 (Železniška srednja šola Ljubljana - atletski odd.) 16. Rode (Srednja kovinarska šola Domžale) Mlajše mladinke - 1. letnik srednje sole: roj. 1975 in ml. - 1000m: 1. Mačus 3:33,4 2. Škorjanc (obe Železniška srednja šola Ljubljana - atletski odd.) 3:35,4, Mlajši mladinci - 2. letnik srednje sole: roj. 1974 in ml., 2000 m): 1. Kožar (Center srednjih šol Velenje) 6 14,8, 2. Mihajlovič (Železniška srednja šola Ljubljana - atletski odd.) 6:16,7 3. Podržavnik (Srednja šola tehniško naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne) 6:18,8, Kros v Domžalah je postal že tradicionalen. Tekmovalci že vedo povedati: Kros je doma v Domžalah. Zasluga za to gre prizadev- nim atletskim delavcem trenerjem in sodnikom... Na startu krosa (glej fotografijo) so še vsi enaki. Potem pa... Mlajše mladinke - 2. letnik srednje sole roj. 1974 in ml. - 1000m: 1. Kranjc (Srednja ekonomska šola Celje) 3:37,6, 2. Kržan (Gimnazija Ledina Ljubljana) 3:40,5. Starejši mladinci - 3 letnik srednje sole: roj. 1973 in ml. - 3.000 m 1. Zovko (Hrvatska) 9:32,0, 2. Štern 9:34,9 3. Brezovnik (oba Srednja šola tehniško naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne) 9:40,2 9. Pančur, 10. Grat (oba Srednja kovinarska šola Domžale). Starejše mladinke - 3. letnik srednje šok roj. 1973 in ml. - 2000 m l. Baltorič (Hrvatska) 7:42,3 n. Raner (Center srednjih šol Velenje) 8:16,8, 3. Markič (Srednja vzgojitelska šola Ljubljana) 9:08,3 Starejši mladinci - 4. letnik srednje sole: roj. 1972 in ml. - 3000 m: 1. Prelog (Srednja elektro šola Ljubljana) 9:28,0 2. Šinko (Šolski center Iskra Kranj 9:31,5, 3. Kmetič (Srednja elektro in raćunalniška šola Maribor) 9:53,1 8. Štupar (Srednja kovinarska šola Domžale). Starejše mladinke - 4. letnik srednje sole: Roj. 1972 in ml. - 2000 m: 1. Djedovič (Center srednjih šol Velenje) 7:43,6, Člani: roj. 1971 in st. - 5000 m: 1. Kejžar (ŽAK Ljubljana) I 5:16,4 2. Hrapič 15:25,4, 3. Ivšek (oba AK Velenje) 13:44,5, 15. Vilič (AK Domžale) Članice (roj, 1971 in st.): 1. Golik (Hrvatska) 1 1:04,0, 2. Živko (AK Koper) 11:06,8, 3. Poznić (AK Velenje) 11:46,7. Vseekipni vrstni red za osnovne sole: 1. OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica 543 toćk, 2. OŠ Idrija 519. 3. OŠ Josip Broz Tito Domžale 430. 5. OŠ Šlandorve brigade Domžaie, 8. OŠ Janko Kersnik Brdo 189, 12. Oš Martin Koželj Dob 181, 19. OŠ Matije Blejca Mengeš 124, 35. OŠ Moravće. Vseekipni vrstni red za srednje sole: 1. Srednja šola tehniško naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne 277 2. Kadetska šola Tacen 273. , ■ ■ ■ 3. Železniška srednja šola Ljubljana - atletski oddelek 140, 6.-7. Srednja kovinarska šola Domžale in Srednja elektro šola Ljubljana 68. GREGA RIHTAR 18 Z leve stojijo: Pomoćnik trenerja Janko Mandelj, Grega Žirovnik, Igor Škrjanc, Dušan Kovačič, Predrag Radović, Toma/ Zemljič, Bojan Brodnik in trener Martin Gorenec. Čepijo: Dušan Trifunović, Matjaž Cimperman, Marjan Košak, Luka Jova- nović, Jože Žitnik, Rado Trifunović, Grega Zdovc, Matjaž Volkar Košarkarji Heliosa - republiški prvaki Košarkarji Heliosa so imenitno zaključili tekmovanje v SKL. Z odličnimi igrami so si že v pr- venstvu priigrali prvo mesto, s tem pa tuđi najboljši izho- diščni položaj za končnico, kjer so v polfinalu ugnali Ježico, v finalu pa še Koper in se uvr- stili v 1. BZKL. Skoraj deset let je minilo, odkar so domžalski ljubitelji košarke zad- njič spremljali košarkarske tekme na zvezni ravni. V letih 1981/82 so Domžalčani z Andrejašičem, Mar- nom, Ostermanom, Kotnikom, B. Kržanom, Koširjem, Kovačičem in drugimi, predvsem zaradi slabih iger na svojem igrišču izpadli iz takrat še druge zvezne lige - zahod. Po neuspehu so v klubu, ki ga je takrat vodil neumorni dr. Mitja Šir- celj, pošteno zasukali rokave. Po- svetili so se predvsem delu z mlaj- šimi kategorijami, odlično organizi- rali delo po domžalskih osnovnih šolah, ki ie bilo v bodoče črpališče za sestavljanje pionirskih in kadet- skih ekip, ki so od leta 1983 dose- gale najvidnejše rezultate v republi- škem merilu. Načrtovano delo pa je trenerjem, ki jih je vodil eden najboljših slo- venskih košarkarskih strokovnjakov Lađo Gorjan, kmalu prineslo velik uspeh. Na mladinskem državnem prvenstvu so mladi Domžalčani do- segli enega največjih klubskih uspehov. V finalu so v nabito polni telovadnici OŠ V. Perka, klonili Ie proti Zadru, ki je imel ta čas v svo- jih vrstah ćelo državnega reprezen- tanta Ariana Komazeca in osvojil drugo mesto v državi. Po uspehu je kar sedem igralcev prešlo v člansko vrsto, kjer so po štirih letih nekateri že nosilci igre v prvem moštvu, (Žirovnik, D. Tri- funovič, Cimperman, Zemljič) s prihodom visokega Predraga Ra- doviča in odličnega strelca Bojana Brodnika pa se je začel zmagovalni pohod. Že pred začetkom prven- stva je bilo jasno, da bodo največji tekmeci Heliosa, Slovan, Ilirija in Ježića, obalni ligaš Koper pa je z okrepitvami veljal za prvega favo- rita. »Prvo leto vodim moštvo, s ka- terim smo pred prvenstvom načrto- vali uvrstitev med prve štiri, toda na koncu smo ponujeno priložnost iz- koristili. Že v polfinalu smo opravili z odličnim moštvom Ježiće, najpri- jetnejšim presenečenjem slovenske košarkarske lige. Čeprav smo si priigrali s 16 zma- garni in Ie šestimi porazi najboljši izhodiščni položaj pred finalom, je bil Koper z »velikimi« okrepitvami Šantljem, Vučenićem in Šiškom v prednosti. Toda v obeh tekmah smo zaigrali odlično, v Domžalah zmagali z 99:97, v Kopru pa za pol koša premagali odličnega tekmeca (80:81). Z moštvom smo se »ujeli« sele v drugem delu prvenstva, kar je za kratek čas poznavanja povsem razumljivo. Prihod prekaljenega Brodnika se je več kot obrestoval. Navdušil me je kapetan Dušan Ko- vačič, naš najboljši igralec in prvi center v prvenstvu, priložnost pa so izkoristili tuđi mlajši, med katerimi so Žirovnik, Zemljič, Rado Trifuno- vič prihodnost ekipe. Za nadaljeva- nje je moštvo treba okrepiti z dvema ali tremi igralci in poizku- siti v zelo zahtevnem zveznem tek- movanju,« pravi prvi trener, 35- letni Kranjčan Martin Corenec. Nasplon pa v klubu največ raz- mišljajo o dvorani, saj zdajšnji dom domžalskih košarkarjev telovad- nica v OŠ Venclja Perka, nikakor ne ustreza strogim merilom KZJ. Po besedah predsednika Uroša Sla- vinca si v klubu prizadevajo prido- biti v lastništvo in upravljanje dvo- rano Komunalnega centra, za ka- tero je Elan že pred leti pripravil projekt za izdelavo večnamenskega prostora, primernega za športno kulturni in zabaviščni center Dom- žal. Razgovori so potekali tuđi z občinskimi predstavniki, sam pro- stor ki zdaj ne služi pravemu na- menu pa je v središču mesta vseka- kor izredno primeren za omenjene dejavnosti. Z uspehi, ki so jih košarkarji He- liosa dosegli v zadnjem desetletju, si več kot zaslužijo prenovljeno dvorano za uspešno nastopanje v 1. B ZKL, drugem najkvalitetnejšem jugoslovanskem razredu, v deželi olimpijskih in svetovnih prvakov. SANDI KRAŠEVEC DRUŠTVO LOKOSTRELCEV DOMŽALE (DLD) Lokostrelstvo - šport, a tuđi rekreacija V prazgodovini je bil vsak moški lovec. Lok in puščica sta krojila usodo človeka, med dru- gim sevcda, in tako spremljala razvoj človeštva v civilizirano družbo. Oče modernega loko- strelstva in lova z lokom MA- URICE THOMPSON je leta 1878 v knjigi »Čarovništvo lo- kostrelstva« v uvodnih besedah zapisal: »Kolikor časa bo luna svetila in na svoji poti obliko- vala čudovit lok, toliko časa bo lokostrelstvo privlačilo ljudska srca.« Z njegovim bratom VVil- lom sta svoje izkušnje o lovu z lokom ter o lokostrelstvu si- stematično posredovala širši javnosti Amerike. V istem času kot v Ameriki so tuđi v Evropi začeli Skandinavci in Belgijci propagirati lokostrelstvo kot športno panogo. Vzpeli so se ćelo tako daleč, da so lokostrel- stvo sprejeli kot olimpijski šport na olimpijadi v Parizu leta 1900. Potem je bilo lokostrel- stvo na olimpijskih igrah še leta 1904, 1908 in 1920. Leta 1972 pa so lokostrelstvo ponovno sprejeli v seznam olimpijskih iger v Miinchnu. Lokostrelstvo je šport, s katerim se lahko ukvarjajo vsi, moški in ženske, dečki in deklice, ne glede na starost. Z lokostrelstvom se lahko ukvarjamo kot s športom za rekreacijo ali pa tekmovalno. Tur- nirsko tekmovanje delimo na več zvrsti. To so FITA-turnir, Hanter and FIELD turnir, dvoranski turnir FITA, Flight, Clout in drugi. Vsi tur- nirji imajo pravila, ki jih je sprejela Mednarodna lokostrelska zveza (Federation lnternational.de Tir al' are - FITA). Posebna zanimivost oz. posebnost vseh lokostrelskih turnirjev je, da hkrati na istem tek- movalnem prostoru tekmujejo mo- ški in ženske, dečki in deklice. Se- veda pa so tekmovalci razdeljeni v starostne skupine in po spolu. Turnir FITA je turnir na odprtem travniku — najbolj primerno je igrišče za nogomet. Strelišče ima poljubno število po pet metrov širo- kih tekmoviilnih pasov, na koncu katerih sta po dve tarči. Vsi udele- ženci streljajo v enem tiirnirskem krogu za štiri razdalje, na vsako po 36 puščic. Člani streljajo na razda- Ije 90, 70, 50 in 30 m, članice, mladinci in mladinke pa na razda- Ije 70, 60, 50 in 30 m, pionirji in pionirke pa na 50, 40, 30 in 20 m. Tako vsak ustreli v enem turnirskem krogu, ki traja ves dan, 144 puščic. Premer lic na tarčah na daljši dve razdalji je 112 cm, na krajši dve pa 80cm. Organizator razdeli strelce na A in B skupino. Obe streljata izmenično s strelne crte, za katero je najmanj še pet metrov nazaj crta čakanja. Število slovenskih lokostrelcev strmo narašča - vodilni v jugoslo- vanski AH reprezentanci smo izk- Ijučno Slovenci. Začetki domžal- skega lokostrelstva segajo v letu 1975. DANIJEL NAROBE, JANEZ ŠKOFIC in MIHA KAVKA so bili prvi strelci kot Sekcija Ijubljanskega lokostrelskega društva. Leta 1988 pa je bilo ustanovljeno Društvo lo- kostrelcev Domžale. Njegov pred- sednik je MIHA KAVKA. Društvo šteje okrog 25 članov, med katerimi je 10 aktivnih. Lokostrelstvo je dru- žaben šport. Vsi tekmovalci po vsem svetu so prijatelji med seboj, vsi se tikajo in kličejo po imenih, čeprav so si na turnirjih še taki tek- meci: rivalstvo torej pri tem športu lahko odmislimo. Glavni vzrok pisanja pnčujočega članka je v anonimnosti dveh mla- dih državnih prvakov in ekipnih uspehov kluba DLD na nivoju prve zvezne lige ter ne na zadnje v uvr- stitvi v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo. Vsi člani dru- štva so predvsem samoplačniki, sredstva TKS (Telesnokulturne skupnosti) zadoščajo samo za pla- čevanje telovadnice za tri zimske mesece. Zlasti za poodmladek DLD pričakuje tako moralno kakor tuđi denarno podporo kot vzpodbudo za doseganje še večje množičnosti slovenskega lokostrelstva. Ali ni hvale vredno, da se mladi ukvarjajo s športom in si tako urijo telo in plemenitijo duha, kakor da se ka- korkoli izživljajo brez ustrezne fi- zične in duhovne koristi. Duša Lokostrelskega društva Domžale je IANEZ ŠKOFIC, sta- rejši, ki se je uvrstil v državno re- prezentanco za svetovno prvenstvo na Norveškem. Na tem mestu ni nevredno omembe, da je TKS pri- spevala na priporočilo župana Er- vina Antona Schvvarzbartla za stro- ške za udeležbo Janeza Škofica na svetovnem prvenstvu v protiv red- nosti 1000 DEM. Šport 21. Tabor ljubljanskih planincev bo na mengeški Gobavici 26. maja 1991 ob 11. uri. Rokovnjaški pohod s Trojan do Mengeške koče na Gobavici Meddruštveni odbor planinskih društev Ijubljanskega ob- močja, ki združuje 58 planinskih društev in šteje več kot 24.000 članov, organizira NOĆNI POHOD, ki so ga poime- novali po zgodovinskih rokovnjačih iz Črnega Grabna: 1. Rokovnjaški pohod Pričetek pohoda bo 25. maja ob 18. uri pred gostiščem Konjšek na Trojanah, potem pa bo pot vodila na LIPOVEC (788 m), mimo ŠIPKA-ŠERJANCA-na ŠPILK, ter od tu na RAKITOVEC (909 m) in nato v zaselek RAKITOVEC-LASENO, v vas PŠAJNOVCA (659 m) kjer bo počitek. Vsi pohodniki bodo prejeli tu toplo malico. Od tod bo vodila pot do KUMERČEVEGA MLINA in navzgor proti MALI LAŠNI-VELIKI LAŠNI (630 m), mimo VRANJE PEČI-SPOD- NJIH PALOVČ navzdol proti KOLOVCU mimo SPODNJEGA RUD- NIKA v RAJSKO DOLINO, kjer je zopet predviđen kratek predah, nato pa mimo zaselka HUDO, RADOMELJ in MENGŠA na čili - na MENGEŠKO KOČO, kjer bo v nedeljo 26. maja 21. tabor ljubljan- skih planincev s kulturnim programom in planinsko veselico. Dolžina poti je 45 km, hoje pa bo za okrog .12 ur. Pohoda se lahko udeležijo vsi, ki se čutijo kondicijsko dovolj pripravljeni; da bodo upoštevali navodila vodnikov in spremstva; da bodo ustrezno opremljeni za nočno hojo in nepredvidljive vremenske razmere. Organizator priporoča pohodnikom, da imajo baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki, Ižhko, že vhojeno obutev, me- nažko z jedilnim priborom ter osebno opremo za sredogorje. Prijave sprejemajo na Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvor- žakova 9 ali pa telefonsko na št. 312-553 pri gospe Racman Jani. Prijave oddajte do 20. maja 1991. Prijavite se lahko tuđi pri vašem planinskem društvu, ki bo prijave posredovalo na PZS. Prijavnina znaša 100,00 din, vplačate pa jo lahko tuđi na startu pri prevzemu izkaznice. Na cilju bodo pohodniki prejeli diplomo. Vabimo vse planince in ostale, da se udeleže pohoda. PETER LAVRIČ V letošnjem letu marca je bilo državno dvoransko prvenstvo v Kranjski gori. Državna prvaka iz Domžal sta bila GREGOR POD- GORŠEK in JANEZ ŠKOFIC, mlajši, ekipno pa je bilo DLD v konkurenci compound neomejeno - tretje. 14. aprila letos pa je bilo prvo odprto tekmovanje v sklopu slovenskega pokala american round v Šenčurju. Od Domžalčanov so sodelovali ja- nez škofic, Miha Kavka, člana compound, od mladincev compo- und Gregor Podgoršek in od pionir- jev compound Janez Škofic. V Šen- čurju udeležba ni bila nič manjša kakor na državnem prvenstvu, kar pomeni - zelo velika. GREGOR PODGORŠEK je pri mladincih do- slej trikrat osvojil državno prven- stvo, JANEZ ŠKOFIC, ml., pa pri pionirjih štirikrat. Naslednje tekmovanje je v sklopu slovenskega pokala v Dra- gomeru pri Brezovici, zadnjo nede- ljo v septembru pa je tekmovanje tuđi v Domžalah, tuđi za slovenski pokal. Potrudimo se in moralno podprimo naše lokostrelce s šte- vilno udeležbo. Društvu lokostrelcev Domžale, zlasti obema JANEZOMA ŠKOFI- CEMA, očetu in sinu, ter GRE- GOR|U PODGORŠKU, s posebnim poudarkom še obema mladima dr- žavnima prvakoma lahko samo če- stitamo ob visokih uvrstitvah in tek- movalnih uspehih. Intervju z njima ter posebej njuni fotografiji borno objavili v prihodnji številki Slam- nika. IVAN KEPIC Zdrav, naporen, a lep šport Po gramoznih kucljih z BMX kolesom Pred dnevi, bilo je na soboto, 27. aprila 1991, so prizadevni športni delavci na Količevem na tam zgrajeni progi pripravili prvo letošnje tekmovanje. Na isti progi nameravajo pripraviti še štiri taka tekmovanja, ki bodo štela za lo- voriko AVTOODPAD VRHO- VEC. Srećo Vrhovec je lastnik firme, pa tuđi pokrovitelj vseh pokalov in tekmovanj v letošnji sezoni. Tekmovalcev je bilo mnogo, tako da tekmovanja v tem športu postajajo iz leta v ieto bolj množična, prav tako pa se povečuje tuđi zanimanje gledalcev. Nastope na BMX kolesih so pripravili v štirih kategorijah: Skupina do 8 let: 1. Zajc Jožko 2. Osolnik Maja 3. Repac Matic 4. Zajc Jure 5.-6. Sušnik Jure in Kovač Marko LOVCI SO TEKMOVALI! Samo v tarčo srnjaka Kolovec: Ob vsakoletnem nastrelu pušk risanic je Lovska družina Domžale izvedla tuđi družinsko prvenstvo v streljanju na tarčo srnjaka. Tekmovanje se je odvijalo p'i Lovski koči na Kolovcu. Rezultati: Veterani: 1. Krušnik Vili 31, 2. Markič Marjan 29, 3. Humar Štetan 26; Člani do 50 let: 1. Štante Brane 35, 2. Kovič Marjan 31, J. Štiftar Andrej 27; Absolutna kategorija: 1. Štante Brane 67, 2. Kovič Marjan 66, 3. Štiftar Andrej 58; M. K. Skupina od 8 do 10 let: 1. Repac Miloš 2. Pančur Luka 3. Kovač Stane 4. Zajc Aleksander 5.-6. Arnež Aleš in Kovač Marko Skupina od 11 do 13 let: 1. Pančur Rok 2. Lipovšek Boštjan 3. Vrhovec Cregor 4. Jeras Tomaž 5.-6. Karner Stanko in Milano- vič Peter Skupina od 14 do 16 let: 1. Tome Cašper 2. Bolhar Marjan 3. Bohinec Marko 4. Percl Bojan V skupini za tekmovalce od 8 do 10 let so podelili tuđi pre- hodni pokal, ki se ga prejme za dve zaporedni zmagi ali za tri zmage v sezoni. Pokal, ki ga je podaril starejši občan Jože Burja, je trenutno v lasti doslej najuspeš- nejšega tekmovalca MILOŠA RE- PCA. Zanimivost tekmovanja je bilo tuđi tekmovanje mlajših vetera- nov, ki so z nekoliko več sape vendarle zmogli en krog zah- tevne vožnje po kucljih tekmova- lišča. Borba za prvo mesto in osvežilni šampanjec je bila huda, doseženi pa so bili naslednji re- zultati: 1. Jani Štiftar 2. Silvo Zajc 3. Vili Rebolj 4. Igor Smolnikar Prvo naslednje tekmovanje, na katerega vas vabijo, bo 1. junija 1991 na VIRU. Vas zanima vožnja z BMX kolesi na poligonu? Lotite se zanimivega športa. V njem lahko najdete svoj užitek kot tekmovalec ali pa sprostitev kot rekreativec. Vsi ste vabljeni: najmlajši, mladina, tuđi starejši! Pridružite se nam! Radi vas borno sprejeli, tuđi će boste samo gle- dalec... Prijavite se vodji vseh tekmo- vanj STANETU SUŠNIKU, AV- TOELEKTRIKA, VIR, ZOISOVA 30, tel. (061) 713-137. Šport 19 TABORNIŠKA PRIREDITEV V MENGŠU: 40 let v 400 minutah Zveza tabornikov Slovenije je 22. aprila praznovala 40. let- nico svoje ustanovitve. Da bi to dejstvo praznovali karseda slavnostno, so taborniki Odreda Mlinskih kamnov iz Ra- domelj, Odreda Upornega ple- mena iz Mengša in Odreda Skalnih taborov iz Domžal pri- pravili množično Domžalsko srečanje tabornikov in skavtov iz Slovenije pa tuđi zamejstva. Srečanje je bilo v soboto, 20. aprila v Športnem parku v Mengšu. Preko vsega dne so potekala različne aktivnosti s prikazi ta- bomiškega dela in različnimi družabnimi igrami, spret- nostmi, zabavo. Po otvoritvi srečanja in dvigu zastave so se posvetili signali- zaciji, to je ogledu prenosa sporoćila iz kraja v kraj. Med seboj so se pomerili lokostrelci, odredi so sestavili ekipe v ko- šarki in odbojki ter se preizku- sili med seboj. Udeleženci so Tejle napravi, na kateri tekmuje tabornik se reče A. disciplina: sprint za- jem lahko vse do kosila nastopali v šaljivih tekmovanjih. Po nizki ceni so nastopajoči lahko kupili topel obrok, sledil pa je mno- goboj na progi v tarzanskem stilu z mnogimi preizkušnjami. Popoldne so pripravili tuđi cross countri (Camel »Trophv - peš skozi mengeške pragoz- dove) in tekmo v scoutballu za pet članske ekipe, prav tako pa tuđi tekmovanje v orientaciji. Posebej odmevno je bilo tek- movanje - sprint z A-jem (glej fotografijo). Taborniki so se po- merili še v vlečenju vrvi, razvo- zlavanju vozlov, večer pa so sklenili ob tabomem ognju s skeči, pesmim, z znano in lepo taborniško razigranostjo. Ob koncu so si zaželeli: nasvi- denje, pa kmalu se spet do- bimo! B. Taborništvo in taborniki so navajeni, da se najprej dvigne zastava. Tuđi v Mengšu se je! Nogomet se da lahko igrati brez nog. Tole bi bil recimo »vrečebrc« SKATERJI NA DOMŽALSKIH ULICAH Vožnja in skoki na dilci in z dilco Zato Domžalčani nismo več presenećeni če nas sredi mest- nega vrveža prehitevajo fantje, ki skatajo po betonskih površinah, pa najsibo to pločnik, cesta ali parkirišče. Resnici na ljubo je treba zapisati, da jih preganjajo povsod, kjer se pojavijo, a mla- dost pomeni tuđi iznajdljivost in hitro si najdejo nove površine za vožnjo in izvajajanje likov z de- skami na štirih koleščkih. Ta šport, ki se je kot energičen produkt urbanih središč razvil v osemdesetih letih, kot v Ame- riki, je po filmu Trashin leta 1987 zašel tuđi v Evropo in lani tuđi v Slovenije Aprila 1990 so ska- terji pod okriljem športnega dru- štva Svoboda ustanovili prvi ska- terski klub Skate ćore klub Ljub- ljana. V organizaciji tega kluba je Bilo že nekaj uličnih tekmovanj, skate noč v klubu K4, pojavili pa so se tuđi na spomladanskem sejmu Alpe Jadran, kjer so pred- stavili svojo dejavnost na veliki leseni rampi. Domžalski fantje, osnovno- šolci in srednješolci so sledili trendom in lansko jesen začeli skatati; Jernej Gašperlin, Gregor Podgoršek, Roman Buhinjak, Boštjan Volmajer, Mitja Podgor- šek in Damjan Novak so bili med prvimi, kasneje pa so se jim pri- druževali vedno novi navdu- šenci. Za začetek so si nakupili skromno, neprofesionalno opre- mo, kasneje pa so postopoma pri- šli tuđi do boljše. Skaterjem lahko rečemo tuđi rolkarji, a med njimi obstaja ra- zloček, ki ga lahko razložimo ne- kako takole: vsi skaterji začnejo kot rolkarji, za vse rolkarje pa ni nujno, da bodo postali skaterji. Področje skatinga ima natančno TRZINCI NAJUSPEŠNEJŠI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU Pionirke SD Trzin - republiške prvakinje Ljubljana: Mestna strelska zveza Ljubljane je dne 23. in 24. marca izvedla republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo preko 600 tekmovalcev. Naju- spešnejši so bili Trzinski strelci kateri so osvojili kar tri meda- lje. Normo za nastop na držav- nem prvenstvu je izpolnilo kar 20 strelcev naše občine. Rezultati: Člani-ekipno: 1. Kamnik 1119, 11. Trzin 1103, 36. Kolopčič 369, 34. Brečko 367, 35. Gradišar 367, 36. Perne 367 (vsi Trzin), 57. Kovič 366, 84. Jerman 362 (oba Domžale); Članice-ekipno: 1. Oražem (Portorož) 377, 8. Perne A. (Trzin) 363, 16. Ko- močar (Domžale) 357, 18. Perne I. 357, 27. Bratovž 331 (obe Trzin); Mladinci-ekipno: 1. A. Hokraut 1094, 9. Trzin 1066; Mladinci: posamezno; 1. Kandare (Brest) 376, 5. Gra- dišar 371, 46. Habat 349, 57. Mavrin 346 (vsi Trzin); Mla- dinke-ekipno: I. Tabor 1082, 3. Trzin 1058; Mladinke-posa- rnezno: 1. Oražem (Portorož) 382, 6. Perne 363, 19. Bratovž 354, 33. Brečko 345 (vse Tr- zin); Pionirji-eipno: 1. Olim- pija 517, 21. Domžale 476; Pi- onirji- posamezno: 1. Bider- man (Rudnik) 176, 27. Strmšek 168, 77. Adlešič 159, 100. Ko- vič 148 (vsi Domžale); Pi- onirke-ekipno: 1. Trzin 516; Pi- onirke-posamezno: 1. Sorak (Partizan) 180, 3. Habjan 177, 15. Mušič 170, 18. Savšek 169, 43. Mavrin 150, \b. Filia 149, 55. Mučibabič 143 (vse Trzin) terminologijo in brez poznavanja te terminologije je težko razu- meti, kaj ti fantje v resnici poč- nejo. LoČijo tri sloge vožnje: free - prosti, street - cestni in vert ali ramp. Učijo se jih s pomočjo fil- mov in video posnetkov, iz revij in od prijateljev. Domžalskim skaterjem je veliko pokazal nji- hov prijatelj Damjan Može iz Ljubljane. Toda vedeti je po- trebno še to, da za razliko od ostalih športnikov, skaterji ni- NOV IN ZANIMIV ŠPORT JE DOBIL SVOJE PRIVRŽENCE TUĐI V DOMŽALAH - SKA- TERJI NA POHODU. FOTO: SAŠO NOVAK majo trenerjev. Potem, ko obvla- dajo osnove, ki se jih naučijo predvsem drug od drugega, si na- daljnje kombinacije izmišljajo sami. Domžalski skaterji pravijo, da je najprej potrebno ujeti ravno- težje, ga obdržati, potem pa so na vrsti osnovni triki, kot je de- r.imo skok z rolko v visino - olly, ray slide - skok in drsanje z no- tranjim robom rolke po kovinski cevi ali betonskem robu, pa vrte- nje skata med vožnjo, skok z obratom devetdesetih stopinj in še kaj. Nekateri liki in figure so prave akrobatske veščine, še po- sebej tišti na rampu. Za profesionalne rampe, ki sta- nejo okoli 200 tisoč dinarjev naši skaterji seveda še nimajo denarja, zato pa si pomagajo s tesanjem manjših ponaredkov. Na enem takih smo jih posneli tuđi v Ve- rovškovi ulici, kjer so trenirali v začetku pomladi. Sicer pa dom- žalski skaterji kar z vozičkom prevažaio ramp z enega konca na drugi, da jim ga ne ukradejo ali razbijejo, kar se jim je že nekaj- krat zgodilo. Sedaj so si našli pri- meren prostor ob športnem cen- tru Ten Ten, asfaltirano ploščad, ki je v resnici šlepa ulica. Tam jih za sedaj še nihče ne preganja, še več ćelo »neuradno« so jim do- volili treninge. Da stvar jemljejo zares, je razvidno tuđi iz njihove zagnanosti pri ustanavljanju kluba in za začetek razmišljajo predvsem o priključitvi enemu uveljavljenih domžalskih šport- nih klubov, kjer naj bi jim izkuše- nejši svetovali pri organiziranju dejavnosti. V tujini se okrog skaterjev ko- piči precej denarja. Na tekmova- njih zmagovalci dobijo po 5000 DEM, evropski profi skater na leto zasluži povprečno 25.000 dolarjev, njegov ameriški kolega pa 1 50.000 dolarjev. Toda mlade domžalske skaterje denar ne za- nima. Radi bi ga le toliko, da bi si lahko kupili dobro opremo. Cena profesionalnega skata se giblje okoli 450 DEM. Skateboard je narejen iz lahke plastike, ki mora biti udrta, (konkavna), široka z nekoliko dvignjenim repom, podvoz pa je iz posebne magne- zijeve litine. Zelo pomembni se- stavni deli pa so še osi in ko- leščka. K opremi spadajo še ščit- niki za komolce in kolena, su- perge, ki ščitijo gležnje, čelada za ramp, hlače in majice živopi- sanih barv in posebne rokavice. Če hoćete poskusiti, se jim pri- družite. Skating je, pravijo, način življenja. SAŠO NOVAK Kovič Simon uspešen Sarajevo: Strelska družina Mile Vujevič Učo iz Sarajeva je na svojem strelišču v Olimpijski dvorani »ZETRA« izvedla peto kolo pokala SFRJ v streljanju s standardnim zračnim orož- jem. Tekmovanja se je udele- žilc preko 200 tekmovalcev v obeh disciplinah in kategori- jah. Nastopil je tuđi najboljši mladi strelec Slovenije Simon Kovič član strelske družine Domžale, ki je zasedel solidno Soliden nastop naših strelcev na državnem prvenstvu s standardno zračno puško Zadar: Strelska družina Zadar je na novem strelišču za zračno orožje »Mocire« izvedla državno prvenstvo v streljanju z zračno pu- ško mednarodni program. Našo občino so zastopali mladi strelci Trzina in Domžal, sicer pa se je tekmovanja udeležilo preko 400 strelcev iz 32 strelskih družiti, Kot zanimivost moramo poudariti, da je člansko ekipo strelske družine Domžale zastopala kar družina Ko- vič, poleg očeta Marjana še sinova Simon in Gregor. To je eden redkih primerov, če ni ćelo edini da je ekipa, ki je nastopala na državnem prvenstvu tako sestavljena. Sicer je pa normo za kategorizirane šport- nike izpolnilo pet naših strelcev. Rezultati: Mladinci:ekipno: I., Partizan 1727, 10. Domžale 16.31; Mladinci-posamezno: 1. Milenko- vič (Partizan) 582, 1 I. Kovič S. (Domžale) 569, 18. Gradišar (Tr- zin) 563, 25. Kovič C. 554, 52. Šinko 518 (oba Domžale); Mla- dinke-ekipno: 1. Novi Sad 1156, 13 Trzin 1060; Mladinke-posa- mezno: 1. Skoko (Zagreb) 392, 31. Perne (Trzin) 372; Člani-ekipno: 1. Partizan 1740, 10. Domžale 1670; Člani-posamezno: 1. Debevec (Olimpija) 586, 20. Kovič S. (Dom- žale) 569, 29. Gradišar 561, 33. Paternost 558 (oba Trzin) 45. Kov ić M. 553, 53. Kovič G. 548 (oba Domžale); Članice-posamezno: 1. Binder (Novi Sad) 392, 37. Perne (Trzin) 379. 11. mesto v enotni članski kon- kurenci in se s tem priboril na- stop na šestem kolu pokala, ki bo v mesecu maju v Novem Sadu. Rezultati: Člani-puška: 1. Maksimovič (Partizan) 593, 2. Vignjevič (Solin) 584, 3. Fazlija (Sarajevo) 581, 11. Kovič (Domžale) 574, 15. Kandare (Brest) 572, itd. Trzinke za las ob medaljo Osijek: Na strelišču Pampas v Osijeku je bilo v soboto 6. aprila 1991 Državno prvenstvo pionirjev in pionirk v streljanju z zračno serijsko puško. Našo občino so zastopale mlade tr- zinske strelke, ki so se uvrstile na izvrstno četrto mesto, me- dalja jim je ušla samo za dva kroga. Med posameznicami, pa je letošnja republiška prvakinja Habjan Mojca zasedla solidno osmo mesto. Rezultati: Pionirke-ekipno I. Zenica 537, 2. Tabor (ježića) 526, 3. Olimpija 525, 4. Trzin 523; Pionirke-posamezno: 1. Stojanovič (Zenica) 184, 8. Habjan (Trzin) 1 78; MK Slogani o pivu! Na svoji se poti ustavi, s čašo našega piva nazdravi! Nič ni bolj iskrivo kot Domžalsko hladno pivo! Ob čaši našega piva vsak žejen uživa... Pivo sladkogrenko zate in za ženko! Pijte naše novo pivo bo življenje radoživo! Našega piva kozarec vsaki žeji udarec! LEVSTEK ZLATKA Ravnikarjeva 7 61235 Radomlje Ko vročina se začne, Janez sodčke brž odpre — to nam je domžalsko pivo... »Adam Ravbar super pivo!« NUŠKA TROJER 61230 Domžale, Sejmiška 35 Pivo, pivo, pivička, naša prva pivnica, se v Domžalah je rodila in si svet bo osvojila! JANEZ JEREB, 61230 Domžale, Nikola Tesla 9 Veliko po svetu sem hodila, marsik/e sem pivo pila, pa še k fanezu zavila... in res rečem jaz lahko, da Rodiško pivo po grlu steklo je sladko. VRHOVNIK RENATA, 61230 Domžale, Nikola Tesla 7 1 etiketo »ADAM RA VBAR« piti pivo, jepočutje ugodno, neminljivo! Kdor pripoveduje dobre viče, prav gotovo pije pivo iz Rodice. Povem vam po pravici, da najboljše pivo varijo na Rodici Franc Kmetič Čeprav zunaj ni vroče, telo Ravbar pivo hoče. Veselje, radost vliva čaša Ravbar piva. Pijaca vedno vaša - dobrega piva čaša! Ko v tebi žeja se oglasa, potolažijo piva čaša. Pivo dan na dan, močno kot Krpan. Pivo Ravbar vsi pijemo radi, zato to pivo pri nas je v navadi. BOJAN AJDIČ Ljubljana Dve pesmi Zlatke Levstek Pomladna Pomlad je, večer mrak vodi v temo, prižgo se občutki, ki burijo slo. Ob sebi te čutim dotik moje sreče, za kaj le trepečem, k tebi me vleče, Postoj za trenutek, ustavi ta čas, poljubi me čutno, razdaj, kar imaš. Radost Radost je živeti, žarek vsak ujeti, temo pozabiti, Srečo le deliti. Radost sanje piti, vsak dan srečen biti, lepe pesmi peti, Ijubega i meti. Radost Ijuben biti nežnosti odkriti, Ijubega objeti, žeje razumeti. 20 Sporočamo V MENGEŠKI »OBČINSKI« HIŠI SAMOPOSTREŽNA BLAGOVNICA Mengšani imajo naposled svojo Mini blagovnico V domžalskem Napredku so že pred časom ugotovili, da Mengšani potrebujejo svojo blagovno išo. V prostorih zarje v Mengšu, kjer je na voljo cea 200 m2 prostora, so dosedanjo ponudbo bogato razširili. Od prejšnie ponudbe so ohranili oblačila, perilo, nogavice, me- trsko blago, pozamenterijo ter solski program. Dopolnili pa so ponudbo z drogerijskim blagom, z go- spodinjskimi potrebščinami, konditorski izdelki in hladilno omaro s sladoledom, trafiko, oddelkom s čistili (velika ve- ćina iz uvoza) ter drugim. Blago z oznako »Akcija« Posebno so se potrudili, da iz celotne Napredkove dejavnosti izluščijo kvalitetno blago s po- sebej atraktivnimi znižanimi cenami. Kupee bo vedno našel nekaj, kar bo poceni, vendar kvalitetno. Obljubljajo, da bo vedno na voljo 20 izdelkov po posebej ugodnih cenah, vendar še vedno zelo kvalitetnih. No- sili bodo oznako »Akcija«, na- šli pa jih boste na posebej vid- nih mestih v ponudbi. Trgovina, ki je bila odprta v začetku aprila, že deluje po Mengšani so se na novo ponudbo v nekdanji Zarji že navadili, nekateri pa po iste stvari še vedno hodijo drugam. Pa jim ponujajo v domaćem kraju... OĐČINA DOMŽALE Uprava za inspekcijske službe r a z p i s u j e prosta dela in naloge 1. Opravljanje sanitarnih inspekcijskih pregledOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo: - visoka (VIS VII) ali višja (VŠ VI) izobrazba zdrav- stvene smeri - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika 2. Opravljanje tržnih inspekcijskih pre- gledOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim ča- som. Pogoji za zasedbo: - dipl. inž. živ. tehnologije (VIS VII) ali inž. živ. tehno- logije (VŠ VI) - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika 3. Opravljanje veterinarskih inspekcij- skih pregledOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo: - dipl. veterinar (VIS VII) - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika 4. Opravljanje požarnih inspekcijskih pregledOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim Časom. Pogoji za zasedbo: - dipl. vamostni inženir (VIS VII) ali varnostni inženir (VŠ VI) - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let in bodo po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. Določeno je tri mesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogo- jev, pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. samopostrežnem sistemu, ki je posebno prijeten za ogledova- nje in izbiranje blaga potrošni- kom. Trgovina je odprta vsak dan od 8. - 19.30 ure, ob sobo- tah od 7.30 - 13. ure. Meng- šani in okoličani, ki doslej svoje blagovnice nišo imeli lahko sporočijo svoje želje po izbiri blaga tuđi po telefonu 737-044. Prijazni kolektiv, ki ga vodi poslovodkinja domačinka Marta Avbelj in šteje 6 zaposle- nih, se bo potrudil, da bo ustre- gel željam potrošnikov. Navse- zadnje je pomembno sledeče, kar so nam v trgovini tuđi pove- dali: Kaj borno ponujali je v ve- liki meri tuđi stvar želja in odlo- čitev potrošnikov. Posebna ugodnost je tuđi v ugodnih po- trošniških posojilih in plačilu na tri čeke... Se boste teh ugodnosti poslu- žili? Izbira v mengeški blagovnici je res velika... ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale NOVA PONUDBA BLAGAJNIŠKI ZAPI- SKI LJUBLJANSKE BANKE - BANKE DOMŽALE D.D., DOM- ŽALE Od 5. aprila 1991 dalje izvaja Ljubljanska banka - Banka Domžale d.d. vpise blagajni- ških zapisov za podjetja in druge pravne osebe ter ob- čane. KAJ JE BLAGAJNIŠKI ZAPIS? je vrednostni papir, izdan na podlagi Zakona o vrednost- nih papirjih z določenim ro- kom dospelosti in določeno obrestno mero, s katerim se izdajatelj obvezuje, da bo pri- nosniku izplačal določenega dne na blagajniškem izpisku naveden znesek. IZDAJATELJ BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA je Ljubljanska banka - Banka Domžale d.d. PREDNOSTNI NAKUPA: - VALUTNA KLAVZULA (blagajniški zapis se iz- plača v dinarski protivred- nosti prinosniku na dan za- padlosti glavnico in obresti po srednjem tečaju tuje valute, ki je navedena na blagajniškem zapisu). - OBRESTNA MERA: 12% letna, obračunana na konformni način. ZAPADLOST: Rok zapadlosti blagajniških zapisov je 90 dni od dneva vpisa. INFORMACIJE O VPISIH BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV: Informacije o vpisih blagajni- ških zapisov lahko dobite: - za pravne osebe in po- djetja v Domžalah na Ljub- ljanski 62, telefon: 721- 731, int. 255 - občani v vseh ekspozitu- rah Ljubljanske banke - Banke Domžale d.d., Domžale - v vseh enotah tuđi proda- jamo obveznice Republike Slovenije LB - Banka Domžale d.d. Delavci pri obrtnikih v občini Domžaie člani sindikata! RAZPIS LETOVANJA V POČITNIŠKIH PRIKOLICAH osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih Prikolice so postavljene v kampu Kazalina-Banjole pri Pulju in so opremljene za bivanje petih oseb. Izmena traja 10 dni. Cena bivanja je julija in avgusta 2.400,00 dinarjev za deset dni. Prijavite se najkasneje do konca meseca maja na naslov: OO sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih, Vir, Šaranovičeva 21 a, 61230 Domžale. V pisni prijavi navedite KDAJ ŽELITE LETOVATI (glavni in rezervni termin) ter KDO NAMERAVA Z VAMI LETOVATI. . .,...., PRAVICO LETOVANJA V PRIKOLICAH IMAJO IZKLJUČNO ČLANI OO SINDIKATA, zato prijavi priložite dokazilo o plaćani članarini od 01. 01. 1991 dalje. Prednost letovanja imajo tišti člani OO, ki doslej še nišo letovali v prikolicah OO sindikata delavcev pri obrtnikih. Na sprehodu Noči in dnevi Lepega zimskega dne sem šla na sprehod. Občudovala sem pokra- jino, ki je bila pokrita s snegom. Vsa lepa in čista je bila pripravljena na božične in novoletne praznike. Proti večeru sem srečala nekega starčka. Mimo so prišli fantje, ki so se kepali. Nek fant je s kepo zadel ubogega starčka v obraz. Starček si je z rokami potegnil sneg z obraza. Fantje so se mu smejali in mu zopet vrgli kepo v obraz. Starček je po- besnel. Jezen se je odpravil domov. Naslednji dan je šel ponovno na sprehod. Iz radovednosti sem se tuđi jaz odpravila za njim. Ob spre- hajalni poti so ga že čakali fantje. Na starčka se je vsulo na stotine kep. Ves v strahu in bolečinah se je sesedel na tla. Ker nisem mogla gledati strahotnega fantovskega po- četja, sem se fantom uprla in poma- gala starčku vstati. Hvaležno se mi je nasmehnil. Fantje so me od za- čudenja gledali. Vprašali so, zakaj pomagam starčku, ki ga ne poz- nam. Odgovorila sem jim, da zato, ker sem mu dolžna pomagati. Rekla sem jim še, da naj se mu lepo opra- vičijo. Fantje so se mu res opavičili in odšli po svoji poti naprej, midva s starčkom pa sva odšla domov. Še v postelji sem premišljevala o starčku in fantih. Njegov hvaležni nasmeh, ki ga imam še vedno pred očmi. mi pomeni zmago dobrega nad objestnim. MARJETA PEČNIK, 5. b OŠ Matija Blejca-Matevža, Mengeš BISTER, OSTER, JASEN, ČIST BO POGLED SKOZI BRIGITINA OČALA: Optika Brigite Hajdič na Viru Na Bukovčevi 30 na Viru - to je tam nekje nasproti gostilne Ri- bič, je Brigita Hajdič v novo- gradnji tik ob cesti odprla nove poslovne prostore »OPTIKA«. Kaj vam ponujajo v lepih, svetlih in sodobno urejenih prostorih? Vse, kar zadeva vaše oči! Posebno: vsak četrtek med 15. in 17. uro je na voljo zdrav- nik - okulist iz Ljubljane, ki bo strani vašega vida pogledal s strokovne plati. Sicer pa boste v lokalu dobili očala vseh vrst, dioptrij, okvir- jev, različnih stekel. Na voljo imajo kontaktne lece, tekočine in čistila žanje. Našli boste modne izvedbe različnih okvirjev (tuđi za neko- liko bolj zahtevne stranke) sončna očala, trakove za očala v modnih barvah, etuije in škatle, pribor za čišćenje in še marsikaj. S tretjim gledajo na vas v OP- TIKI BRIGITA! Morda bi pa poklicali: 711- 870? Čakajo vas! Mali oglasi Instruiram matematiko, fi- ziko in osnove elektroteh- nike. Telefon: 738-662. POCENI IZDELUJEM IN MONTIRAM ORIGINALNE POLICE ZA TELEFON. Pri- mož KOSMAČ, Preserje, VI. ulica št. 5, Radomlje, tel. 727-199 POMOČ V GOSPODINJ- STVU na svojem domu išče upokojenec iz Količevega. Ostalo po dogovoru. Infor- macije na tel. 737-633. VESTNO žensko za čišće- nje gostilne v dopoldanskem času in osebo za pomoč v gostilni honorarno zapo- slimo. Interesentke naj se ja- vijo na tel. 721-577, 712- 878 INSTRUIRAM matema- tiko za osnovne in srednje sole. Telefon 737-336. PRODAM fižol bio pride- lave in domača jajca, kokoši so spuščene! Tel. 714-937 popoldne ali zvečer. IŠČETE GARAŽO V CEN- TRU? V centru Domžal SPB- 1 prodam novo garažo. Prevzem takoj! Telefon 71 3- 546 - zvečer. INSTRUIRAM matema- tiko in angleščino za os- novno solo. Romana, tel. 724-100. IŠČEM varstvo za enolet- nega dečka od 1. junija 1991 dalje na relaciji od Doba do Trzina. Sporočite na telefon 714-206 ali 712- 646. PRODAM motorno kolo MZ ETZ 250, letnik 87. Mo- tor je registriran do 3. avgu- sta 1991. Eno leto ni bil vo- žen in je dobro ohranjen. Ogled na Viru, Rožna 11, telefon 711-624. FRIZERKO s prakso v Kamniku zaposlim. Tele- fon 815-352. Sporočamo 21 TOVARNA TEKSTILU ZA NOTRANJO OPREMO Kamnik, Ljubljanska 6, Jugoslavija telefoni: 061/831-365, 832-410 tekoči račun 50140-601-32746 telex 31734 IDEJA YU IDEJA iz Kamnika išče 400 m2 prostorov za mirno proizvodno dejavnost. Tel.: 813-365. SERVIS KOLES RAKUN Trzin, Za hribom 11 b, tel.: 714-374 Odprto od ponedeljka do petka od 16.30-19.30. Se priporočamo! AMD LUKOVICA vabi vse člane in ljubitelje motocrosa na letno skupščino, ki bo v petek, dne 24. 5. 1991 ob 20. uri v zadružnem domu v Lukovici 46 Posebno vabimo na konferenco vse naše aktivne in nekdanje tekmovalce, katere va- bimo, da se pridružijo vodstvu in z novimi idejami in močmi pripomorejo k izboljšanju delovanja društva. Vsem tekmovalcem želimo obilo športnih uspehov. Vsi člani in ljubitelji pa ste na sejo VLJUDNO VABLJENI! Predsednik AMD Lukovica FRANCI AVBELJ Instalacije in servisiranje centralnega ogrevanja Marko Urbanija, 61235 Radomije, S (061) 815-755, 727-910 MM- mojster Marko priđe na dom Marko Urbanija je mladenič, ki je mojster desetine pokli- cev. Radomljan, ki ga lahko pokličete po telefonu 727-910, vam bo lahko opravil - če ga boste naročili - vsa naslednja dela: - adaptacijo kopalnice, zamenjavo odtokov, zamenjavo školjke, sistem za izpiranje, - montiranje in servisiranje oljnih gorilcev, - izdeluje cisterne za olje, - izdeluje in montira naprave za sončno ogrevanje, - izdeluje in montira talno ogrevanje, - popravlja vodovod, opravlja grobo in fino montažo vodo- vodnih naprav in druga vodovodna dela, - opravlja druge potrebne servisne storitve v stanovanjih in stanovanjskih hišah. Želite pravega mojstra v hišo? MM- mojster Marko prihaja! Lepokličite ga-727-910 Blagovna hiša Šport Napredek vabi V Napredkovi blagovni hiši »Šport« vam je vsakodnevno na voljo celotna VIDEO PONUDBA, ki jo nudi po nizkih cenah VIDEOTEKA ŠPORT SLOVENIJA. Kaj vse ponujajo? Kaj vse je na voljo? - filmi s športno vsebino in slovenskimi podpisi, - filmski hiti - uspešnice, - najnižje cene (izposoja 1 kasete že od 12 din naprej) - brez članarine, - presnemavanje prinešenih kaset na vse obstoječe si- steme, - razna nagradna žrebanja za stranke z bogatimi nagra- dami, - snemanje družinskih jubilejev, porok, svečanosti, sre- čanj in drugih dogodkov, ki jih želite imeti zabeležene kot trajni spomin. Prijazno vas bodo postregla mlada dekleta. Pridite in si oglejte ponudbo! »SMREKA« d.o.o. MARKETING PODJETJE na Usnjarski 1 v Domžalah Vam priporoča vse vrste oken, vrat, strešnikov, keramike, gradbenega mate- riala - vse po ugodnih cenah. Nudimo strokovno pomoč in dostavo na dom. Delovni čas je evropski, telefon 712-993 Obrtna zadruga mi ZOR&DOMZALE 61234 MENGEš, Prešernova 33, telefon: n.c. (061) 737-224 Gradite ali obnavljate stanovanjsko Mio? - vpišite se v našo poslovno enoto stanovanjske zadruge - nudimo vam različni gradbeni material - nudimo vam storitve s področja gradbeno zaključnih del. Obiščite nas v Mengšu, Prešernova 33 ali nas pokli- čite na telefon 737-224. SERVIS, TRGOVINA, REZERVNI DELI ZELENI VAL d.o.o. SERVIS - TRGOVINA, Domžale, Masljeva 6 (za Kurivom) p o n u j a: SERVIS za KOLESA - SMUČI - VEZI - TENIS - VRTNE KOSILNICE Rešujemo reklamacije za: KOLESA - SMUČI - VEZI itd. TRGOVINA za: - REZERVNE DELE - RABLJENA ŠPORTNA OPREMA (kolesa - smuči itd.) ODPRTO: 9.-12. ure in 15.-18. ure. Naš telefon je 714- 083. SE PRIPOROČAMO! Imars elektromontaža in servis ROMAN AVBELJ Delavnica: Obrtniška 6, 61230 Domžale Stanovanje: Krakovska 10 b, 61230 Domžale Montažo in servis vseh vrst avtoradiokasetofo- nov in ostale avtoakustične opreme (zvočnikOv, anten, CD Plaver, itd.) Montažo avtoalarmnih sistemov. Posebna po- nudba alarmov »Ricar« (Italija), ki uspešno va- ruje vaš avto pred krajo, vlomi, itd. Nudimo tuđi daljinsko zaklepanje vrat, elektr. zapiranje oken, elekt. sirene. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Enostavno, toda osupljivo odkritje, ki prihaja iz Amerike, se imenuje flu/t Cvcider Elektroski preprečevalnik rjavenja avtomo- bila. Cena z montažo 2.900,00 din. SERVIS in MONTAŽA GOSTINSKE OPREME ;Fli]li31« Domžale tel (061) 723 047 Bojan priđe tuđi na dom! Bojan PETERKA je domaćin. Lotil seje zanimive storitvene obrti - servisa popravit in montaže gostinske opreme. Tako popravi oz. servisira pomivalne stroje KOVINASTROJA GROSUPLJE in EL- MONDA Bled. Enako vam strokovno servisira električne in plinske kotle, kiperje, friteze, žare, štedilnike, tople kopeli in ostalo grelno tehniko. Gostinci, lastniki omenjenih strojev in opreme: Oglasite se na tel. 723-047. Bojan vas bo obiskal v najkrajšem času! Na dom priđe! Imate staro, oguljeno pohištvo? Tapetnik Peter Sever vam ga obnovi RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazi- njenega pohištva). Notranja dekoracija prosto- rov, tapisom, itison, tapete, zavese. PETER SEVER TAPETNIŠTVO - DEKORA- CIJE, Šmarca, telefon: 813-951. Servisiramo in montiramo gostinske in gospodinjske aparate, stroje in naprave. Pomagamo vam tuđi pri izbiri in nakupu novega gostinskega aparata. Izvajamo vse vrste električnih instalacij. Franjič Matjaž, 61234 Mengeš Trzin, Jemčeva 8, tel.: (061) 714-553 FERMI RADOMLJE izdelava in obnova zavomih in sklopnih elementov obvešča vse stranke: Imamo novo telefonsko številko 727-894! STARŠI! Prijava za 1. razred osnovne sole za šolsko leto 1992/93 Vse osnovne sole občine Domžale vabimo k prijavi šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1992/93 obiskovali 1. razred osnovne sole, v šolskem letu 1991/92 pa pripravo na solo (malo solo). V skladu z Zakonom o osnovni soli morate starši: - obvezno prijaviti vse otroke, rojene v času od 1. 3. 1985-28.2. 1986, - pogojno pa lahko prijavite tuđi otroke, rojene od 1.3.1986-31.3.1986. Otroke prijavite v prostorih centralnih šol v vašem šolskem okolišu in sicer: - v petek, 7. 6. 1991 od 8.-12. ure in - v soboto, 8. 6. 1991 od 8.-12. ure. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev, zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenju in enotno matično številko občana (otroka), če ni že vpisana na rojstnem listu. Otroka pripeljite s seboj! Osnovne sole bodo vpisovale otroke le po opredelje- nih šolskih okoliših posameznih osnovnih šol! OSNOVNE SOLE OBČINE DOMŽALE SGA IKJA 22 Sporočamo Republika Slovenija OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo OBVESTILO graditeljem stanovanjskih hiš in poslov- nih prostorov, - izločanje gradbenih na- črtov Tuđi v letošnjem letu se nadaljuje ustaljena praksa izloča- nja gradbenih načrtov individualnih graditeljev stanovanj- skih hiš in delavnic, ki jim je pretekel 10-letni rok hrambe, kot določajo predpisi. Letošnje leto se bodo izločali nacrti za leto 1981 (začetek postopka). Obveščamo vse zainteresirane občane, da lahko prijavijo in prevzamejo svoje nacrte v roku 15 dni od objave v »Slamniku« (bivši Občinski poročevalec) v glavni pisarni ali pri arhivarju Skupščine občine Domžale. Po tem roku borno nacrte uničili. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE DOMŽALE TAL AVTO ŠOLA d.o.o. Vir, Aljaževa 10 tel. 723-326 »TAL« VABI BODOČE ŠOFERJE... Cenjene stranke obveščamo, da imamo od 8. aprila 1991 pisarno za svoje stranke odprto v ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. Vsak tretji ponedeljek v mesecu organiziramo brez- plačen tečaj CPP na Osnovni soli Josip Broz Tito Domžale. Na tečaju dobite brezplačno literaturo, or- ganiziramo tečaj prve pomoči in skupne zdravniške preglede. Cene ur so pri nas konkurenčne - 190 din. Naši inštruktorji vas za vožnjo pridejo iskat na željeno mesto, čas vožnje prilagodijo vašim željam. Posebna ugodnost: Kandidatom nudimo plačevanje ur na obroke! Vse informacije dobite po telefonu na štev. 723-326 ali osebno v času uradnih ur v naši pisarni v pone- deljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. Vsem voznikom in našim kandidatom želimo varno in srečno vožnjo! TEKAVEC - LONČAR ŠONJA LENČEK Ljubljanska 87, 61230 Domžale Telefon: (061) 715-033 Spoštovane, želite biti lepe, urejene, mladostne in samozavestne BEAUTV CENTER vam nudi: * striženje vseh vrst evropskih pričesk * barvanjelas * žlahtno prepletanje modnih pramenov * trajno ondulacijo * kozmetika s francoskimi preparati »MATIS« * nega obraza in dekolteja * myolift * odstranjevanje celulita * limfna drenaža * depilacija nog * zdravijenje aken * pedikura DELOVNI ČAS od 11.00 do 20.00 ure Vaša cenjena naročila sprejemamo tuđi po telefonu: (061) 715-033 In jaz živim v ljubljenih ose- bah, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih ZAHVALA Izgubili smo najdražjega moža, očeta, brata, strica in zeta JANEZA KOSCA (roletarskega mojstra) i 7 Mengša V neutolažljivi bolečini za njim izrekamo iskreno zah- valo vsem sorodnikom, njego- vim dobrim delaviem, sose- dom, osebnim in poslovnim prijateljem, obrtni zadrugi »Zori« za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, darove za sv. maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku Francu Juvanu za lep obred, izrečene besede v slovo in nam v tolažbo, pevcem za prelepo zapete pesmi in g. Francu Komparetu za odi- grano Tišino. Iskreno se zah- valjujemo tuđi g. Francu Štu- parju ter direktorju obrtne zadruge »Zore« Domžale g. (ožetu Tomelju za izrečene besede slovesa. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Vsi njegovi In videl sem, kje so življenja prođi in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi. (A. Cradnik) ZAHVALA Za vedno so nas zapustili naši dragi: Vidergar Viktorija, Martina Gorjup in Matjaž Gorjup Zahvaljujemo se vsem, ki so jih imeli radi, ki so njihov grob zasuli s cvetjem in jih pospremili tja od koder ni več vrnitve. Njihovi domaći! ZAHVALA Umrla je naša draga mama, babica in prababica MARIJA ŠINKOVEC, roj. Kavka, Mediškova mama iz Depale vaši. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in darove za svete maše. Hvala osebju Zdravstvenega doma v Domžalah, pevcem za zapete žalostinke, go- spodu kaplanu in dobrim so- sedom za vsestransko pomoč ob izgubi naše drage mame. Hvala tuđi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pomlad je na tvoj vrt prišla, sedla je na rosna tla, zajokala je, ker tebe ni... ZAHVALA V 88. letu življenja nas je za- pustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta MARIJA SKOK, po domaće Hrastarjeva mama iz Mengša Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvalju- jemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem za podar- ieno cvetje in izrečena soža- lja. Posebno se zahvaljujemo dr. Marti Rižnar, patronažni sestri Ivi Kralj, gospodu žup- niku za pogrebni obred in mengeškim pevcem za gan- Ijivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, mirna je gomila, kjer počivaš ti. V SPOMIN 4. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi FRANC KOCJANČIČ iz Podstrani 5 pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem, ki po- stojite ob njegovem grobu in prižigate svece. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Dotrpel je naš dragi mož, oči, deda, tast, brat, stric in svak TONE PIRC iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom, znancem, sodelav- cem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na nje- govi zadnji poti. Hvala dr. Pevcu za njegove obiske na domu. Najlepša hvala pev- cem Tosame za ganljivo za- pete pesmi. Vsi njegovi. ZAHVALA 10. aprila nas je za vedno za- pustila naša draga mama, ba- bica in prababica PEPCA BLEJC iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem za izre- čeno sožalje, številno daro- vano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zah- valjujemo podjetjem Indu- plati, Trak, Hidrometal in Os- novni soli Mengeš. Hvala ZZB Mengeš in tov. Zibelniku za poslovilne besede. Hvaležni smo tuđi dr. Vasletu za nuđeno pomoč v maminih najtežjih trenutkih. Njeni Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za- pusti! naš dragi mož, oče in dedek CIRIL MRČUN Koželov ata iz Sp. Dobrave pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za izre- čena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na nje- govi zadnji poti. Hvala delov- nemu kolektivu Termit Mo- ravče, Zvezi borcev, govorni- koma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za oprav- Ijeni pogrebni obred. Vsem, ki ste nam nudili kakrš- nokoli pomoč, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je zapustila v 83. letu starosti, draga mama, stara mama, babica in praba- bica ANGELA SUŠNIK rojena Petek iz Zg. Kosez pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu po- spremili na njeni zadnji poti ter ji poslednji dom zasuli s cvetjem. Iskrena hvala tuđi g župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete ža- lostinke ter izvajalcu za zai- grano »Tišino«. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! V 78. letu nas je zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama in prababica MARIJA URBANIJA iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za številna izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za lep poslovilni obred, govorniku in praporščakom. Vsi njeni S cvetjem zdaj ti grob kra- simo, v Ijubezen trajno in spomin! S solzami cvetje ti rosimo, je v srcu pol no bolečin! V SPOMIN STANE ŠUBELJ V teh dneh mineva pet let, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi mož, ata, stari ata. Globoka rana nam je ostala s tvojo izgubo, ki je ne mo- remo preboleti, hkrati pa tuđi lep spomin nate, ki si nam pomenil vse. S svojim pošte- nim in delavnim življenjem nam ostajaš vzornik za čaše, ki jih moramo živeti brez tebe. Zahvaljujemo se za vsako lepo misel nate, za vsako prižgano svečko v tvoj spo- min; hvala vsem tištim, ki oh ran jate našega Staneta v svojih srcih. Nikdar te ne borno pozabili! Šubljevi Odšla si brez vrnitve, zdaj v tihem grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš! ZAHVALA V 80. letu starosti nas je 23.4 1991 tiho zapustila naša skrbna, zlata žena, mama, stara mama, sestra in teta REZKA TRŠKAN (roj. Zalaznik) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala zdrav- nikom in osebju UKC Ljub- ljana, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pev- cem. Hvala lepa tuđi daroval- cem za dobrodelne namene in maše. Žalujoči mož Lojze in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene FRANČIŠKE RESNIK roj. Majhen se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Hvala gospodu žup- niku za lepo opravljeno zad- nje slovo. Zahvaljujem se vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svece. Žalujoči mož lože Sporočamo 23 Izvir sreče je v žrtvi, a ne v užitku, v Ljubezni, a ne v uživanju. Henri-Dominique Lacordaire OB OBLETNICI SMRTI FRANC BARLIČ posestnik iz Blagovice Dne 25. marca 1991 je minilo 12. leto, odkar si odšet. Dolgo časa nismo verjeli, da te ne bo več. Bolečina je bila tako huda, da je nismo čutili. Upali smo, da si nas postavil samo na preizkušnjo in, da se boš spet vrnil. Iskali smo te, čakali smo kdaj se nam boš spet na- smehnil. Verjeti smo v to. Toda dejstvo je postalo kruta resnica. U soda ti ni namenila tuđi pobiranja sadov tvojega neizmerljivega razdajanja. Ko stojimo ob tvojem grobu, smo v misliti s teboj. Poizkušamo se zbližati s teboj, čutiti tvojo blizino. Iščemo tvoje zavetje, tvojo mirnost, s katero si nas napolnil, mirnost, s katero si nas usmeril. Kako globoko si se zarasel v nas spoznavamo sele sedaj, spoznavamo, da smo eno. Dal si nam duh tvo- jega in našega rodu. Čeprav razdvojen med današnjo kru- tostjo in življenjsko resnico si se odločil za pravo pot. Bil si vesel, da si nas imel. Nisi od nas zahteval, verjel si v nas in nam zaupal. Nismo bili spo- sobni razumeti tvojih naspro- tij, ki si jih tiho skrival in mirno prenašal. Živel si za nas in se nam razdajal. Tega se žal prepozno zavedamo. Hvaležnost za vse je premalo, kar ti lahko vračamo. Poizku- šamo nadaljevati tvojo pot, ki si jo nevsiljivo vcepil v nas, pot, katero smo ob tebi spoz- navali in jo nezavedajoč spre- jemali. Ceprav je že toliko časa, se zdi, kot da je bilo včeraj. Radi bi šli s teboj v gozd, na njivo, na travnik. Radi bi se s teboj pogovarjali. Toda življenje je hotelo dru- gače. Solza, ki ob tej misli spolzi po licu nam pove, da smo s teboj lahko samo še v mislih. Pogrešamo te! Tvoji Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom in tiho brez slovesa si odšla od nas... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za- pustila naša draga žena, mami, babica, hčerka in se- stra IVICA PAVLI po domače Klemenova z Vira Ob tej boleči izgubi se zahva- ljujemo vsem sorodnikom, so- sedom in prijateljem, hvala za podarjeno cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč ter darovane svete maše in šte- vilno spremstvo na njeni zad- nji poti. Posebno se zahvaljujemo ok- tetu Tosama za zapete žalo- stinke, gospodu Dolencu za poslovilni govor, Klubu upo- kojencev Tosama in poenter- kam. Zahvaljujemo pa se tuđi gospodu kaplanu za opravljen poslovilni obred in izrečene besede slovesa. Žalujoči: mož Ivan, sin (anez, sin Marko z ženo Marjeto in vnukinja Kristina, mama in sestra z družino. V 92. letu nas je zapustila naša drama mama, stara mama, prababica in teta ČECI LIJA KOŠ AK roj Starin iz Trzina Posebej se želimo zahvaliti osebju Doma počitka Mengeš za skrb, nego in pomoč v zad- njem obdobju njenega življe- nja. Iskrena hvala g. župniku in g. patru Mihu Vovku za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala sestram usmiljenkam in sestram Skupnosti Lovola. Hvala članom gas. društva Tr- zin za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahva- ljujemo, ker ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za daro- vano cvetje, darove za dobro- delne namene in za izrečena sožalja. še enkrat vsem iskrena hvala. Košakovi Srca trpljenje več ne bo ra- nilo, spokojno se pri Bogu bo spo- čilo. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE VELEPEC iz I hana 58, se najlepše zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, svečke in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem Pajerje- vim! Hvala e. župniku iz Ihana za pretresljiv poslovilni govor in lep pogrebni obred! Hvala vsem! žalujoči vsi njeni Ihan, 21. aprila 1991. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče JERNEJ SEVŠEK iz Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in nam stali ob strani ter nam izrazili so- žalje. Hvala gospodu kaplanu iz župnije Dob za lepo oprav- ljeni pogrebni obred, pra- porščakom, predstavnikom gasilcev Casilskega društva Vir, pevcem okteta Tosama za ganljivo zapete žalostinke. Zahvala velja tuđi obema go- vornikoma za poslovilne be- sede v imenu sosedov in de- lavcev ter KU Tosama Dom- žale in pa vsem, ki ste ga spre- mili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ata in stari ata JERNEJ GORIŠEK s Trojan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za rvljen obred, gospodu Ci- Smrkolju za besede slo- vesa in pevskemu zboru Lipa za zapete žalostinke v slovo našemu atu. Zahvaljujemo se tuđi vsem delavcem Doma upokojencev v Domžalah za vso nego in skrb. Vsem skupaj še enkrat iskrena Vsi njegovi. Z nami boš živel v srcih še naprej, ker Ijubezen trajna nima mej. ZAHVALA V 85. letu starosti naju je za- pustil dragi mož in oče KAROL RAHNE iz Ihana Zahvaljujeva se vsem sorod- nikom za nesebično pomoč, ki so nama jo nudili in stali ob strani v teh težkih dneh. Hvala vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalju- jeva se gospodu župniku za opravljen obred, ihanskim pevcem za zapete žalostinke in govorniku gospodu An- dreju Zajcu za besede slo- vesa. Hvala tuđi praporšča- kom za spremstvo in izka- zano mu zadnjo čast. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Miči in hčerka Dana. Odšla si brez vrnitve, zdaj v tihem grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. V SPOMIN V mesecu aprilu mineva deset let, odkar nas je za vedno za- pustila ELIZABETA BREZNIK roj. Capuder iz Rafolč Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate, prinašate cvetje in svece na njen prerani grob. Vsi njeni. ZAHVALA Meseca aprila nas je v 88. letu starosti zapustil PETER ŠORN iz Brezij 12 pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v kakrŠnikoli obliki po- magali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Prav tako se zahvaljujemo gospodu žup- niku za lep poslovilni obred. Vsi njegovi Sredi noči, ko bori završijo, ko se drevesa iz sanj prebudijo, kadar gre veter čez polje se prebudi moje srce... (S. Kosovel) 21. aprila nas je v svojem 80. letu zapustila naša draga se- stra m teta MILENA DURJAVA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi in ji izpolnjevali in lajšali njen vsakdanjik. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev in vsem, ki so ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zad- nji poti. Iskrena hvala tuđi dr. Koka- Ijevi in osebju Zdravstvenega doma za njihovo skrb in po- zornost v času njene dolge bolezni. Vsi njeni ZAHVALA Boleča in prerana je izguba našega dragega moža, očeta, sina, tasta, brata in strica. Umri nam je naš VINKO SLEVEC iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za ustno in pisno izrečena sožalja, za de- narno pomoč, darovano cvetje ter za številno sprem- stvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem, pevcem in duhovnikom za lepo oprav- ljen obred ter govorniku za poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi IN MEMORIAM Milan Pintarič Malokatera stvar je na svetu tako nedoumljiva kot je skriv- nost življenja in smrti. Znanost in tuđi neznanstvene vede se ukvarjajo s temi skrivnostmi, ki bi jim želele priti do dna. Ven- dar zaman! Skrivnost ostaja skrivnost. Zlasti skrivnost smrti. Prav tako ne mbremo nikoli doumeti z razumom in pametjo nepredvidljivega namiga usode, ko se le-ta odloči, da nas enega za drugim potegne iz vr- tinca našega prejšnjega in seda- njega življenja. Prijatelji in so- delavci zato tuđi ne moremo doumeti, kako da se je tako ne- nadoma utrnilo kratko življenje Milana Pintariča s katerim smo živeli in delali v Napredku dol- gih 20 let. Dve desetletji dela in skup- nega prizadevanja ustvariti si naš vsakdan boljši in lepši, je stkalo ne le tesne službene vezi, človek se na človeka naveže tuđi čustveno, to pa je tisto, kar našemu bivanju in soobstojanju daje globji človeški pomen. Te vezi, ki jih je narava stkala, je usoda, ki je posegla po drugi naravni zakonitosti — smrti spremenila v spomin. Sodelavca ni več, spomin pa ostaja. Ta spomin bo tuđi v pri- hodnjih časih ohranjal lepo mi- sel na človeka samotne poti, ka- kršne je hodil Milan Pintarič. Naj mu bo lahek počitek v do- mači zemlji! Spominjali se te borno, dragi sodelavec. sodelavci Napredka Spomin na mamo pokopano - komu ni drag, komu ni svet? Umrje mama vsem prekmalu četudi sto dožije let. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapu- stila naša draga, nadvse do- bra in skrbna mama ter stara mama MARIJA GABRIČ iz Rodice, Slomškova 18 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob teh težkih urah stali ob strani, izrazili sožalje in delili z nami bolečino slovesa. Predvsem se zahvaljujemo dr. Pevcu za večletno zdravlje- 'nje, dobrim sosedom, sorod- nikom, znancem in prijate- ljem za izkazano pomoč ter darovano cvetje, gospodu župniku iz Jarš za lepo oprav- ljen verski obred, gospe Ani Testen za ganljiv govor slo- vesa, pevcem iz Domžal za občuteno zapete žalostinke, praporščakom in vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako veli- kem številu pospremili na njeni zadnji poti ter s cvetjem prekrili njeno gomilo. Vsem skupaj in vsakomur po- sebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Suscipe, Domine, univer- sam meam libertatem... IN MEMORIAM Andrej Marinšek 29. aprila smo se na pokopa- lišču na Pšati pri Domžalah množično poslovili od pokoj- nega Andreja Marinška v 92. letu starosti. Številna gasilska udeležba je dala njegovemu slovesu med drugim posebno obeležje. Pokojni Andrej Marinšek, po domače Škotinov ata s Pšate, je z namenom služiti človeku v stiski, stopil v gasilske vrste. Ob ustanovitvi Casilskega dru- štva Pšata 6. junija 1923, h ka- teremu so kasneje začeli pristo- pati tuđi Dragomljani, je bil njegov načelnik, danes bi rekli predsednik, kasneje pa je opravljal blagajniška in tajniška dela ter druge naloge. Na zad- njem gasilskem občnem zboru je bil ćelo njegov overovatelj. Vse od ustanovitve društva da- lje je bil vzoren in aktiven nje- gov član; dosegel je tuđi naziv gasilskega podčastnika. Za svoje vestno in požrtvovalno delo na gasilskem področju je prejemal številna priznanja in odlikovanja tako na občinski, kakor tuđi na republiški ravni, zlasti ob okroglih obletnicah nesebičnega dela in tuđi med njimi. Pokojni pa ni bil samo go- nilna sila Casilskega društva Pšata - Dragomelj, ampak je prispeval tuđi nezamenljiv de- lež za napredek obeh krajev. To naj posebno poudarim, da je bil med pobudniki in realizatorji gradnje nove sole v Dragomlju, staro so namreč partizani pož- gali, da se ne bi v njej vršil pouk v nemškem jeziku. Poleg kme- tijske dejavnosti se je med dru- gim ukvarjal tuđi s sadjarstvom; prirejal je razne tečaje od obre- zovanja, cepljenja, obiranja, skladiščenja... do stiskanja sa- dja. Med prvo svetovno vojno je bil kot udeleženec Soške fronte ranjen, kar je imelo neljube po- sledice za njegovo zdravje. Po- kojni Andrej Marinšek je bil no- silec Spomenice za severno mejo, najstarejši po stažu v domžalski občini. Na Spome- nico je bil zelo ponosen in se je o tej temi silno rad pogovarjal. Danes v procesu osamosvajanja Slovenije nam je njegov svetal zgled domoljuba izredno dra- gocen. Po II. svetovni vojni so izvajali nanj velik pritisk, bil je politično zapostavljen, a je navkljub vsemu vseskozi ohra- nil svojo pokonćnost. Zaradi svoje neuklonljivosti in vplivno- sti med krajani takratni oblasti ni bil posebno pogodu. Pokojni Škotinov ata izhaja iz trdne rodovine, njegova mati je dočakala skoraj 100 let, še se- daj ima pokojni živi dve sestri, stari: ena blizu 90 in druga blizu 100 let. Do lani se je vozil še s kolesom. V življenju sta ga doleteli dve posebno hudi pre- izkušnji, še večji od prestanih obeh vonj: pred približno 40. leti je utonila njegova okrog 20 let stara hčerka, pred kakšnim letom pa je izgubil sina, tako da je sedaj še šest živih otrok, vrednih posnemanja. Vdovel pa je star 60 lel. Vse tegobe j