Kupujmo vojne
bonde
in
ZNAMKE
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINd DAILY NEWSPAPER i
Hi
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 11, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
Roosevelt je imenoval i mornariškega tajnika
j Washington.—Predsednik I ; Roosevelt je imenoval novim mornariškim tajnikom James V. Forrestal-a, ki je bil podtaj-nik umrlega tajnika Knoxa. ( Senat mora imenovanje potr-| diti.
|	--o-
Ohio je na četrtem mestu ; I za skupno bojno silo
Po številu vojaštva, kolikor 1 ga je katera država dala Uniji, 1 je Ohio na četrtem mestu, tako 1 i zatrjuje vojni oddelek. Na 1. i januarja je bilo v uniformi r ■414,000 Ohijčanov, dočim je ta-! krat štela skupna bojna sila |: i Zed. držav 7,481,925 mož.
Od ženskega spola, ki so ga 1 ' dale posamezne države armadi, • stoji pa država Ohio na petem mestu z 5,293 članicami pomožnega ženskega kora.
Na 1. novembra 1940 je štela ( ameriška bojna sila 513,410 ' mož. Prva je država New York, J ki ima v uniformi 860,000 mož in 12,884 WACs. Najmanjša je ; pa Nevada z 9,000 mož v unifor- *; mi in 139 WACs.
-o-
Kanada bo dala Zed.
i
državam ogromno olja
Washington.—Vojni oddelek : je napravil s kanadsko vlado in kanadsko oljno družbo Imperial Oil Ltd. pogodbo, glasom katere bo firma dajala Zed. državam surovo olje po 20 centov sod, v r-h u- plačila ^a stroške produkcije. Kanadska firma se ] zavezuje, da bo dala Zed. drža- ■ vam po vojni do 60,000,000 so- J dov olja, če ga bodo za-htevale.
Glasom te pogodbo bo ameriška armada prenehala iskati olje v severni Kanadi in bo to vodila odslej Imperial Oil, Ltd.
-o-
Iz raznih naselbin
Milwaukee, Wis. — Dne 20. aprila je umrla na domu svojega sina v Chicagu Johana Ban-j del, stara 68 let in rojena v J Trstu. V Ameriki je bivala 30j let. — Mrtvega so našli Mihaela j Krnca. Bil je vdovec, star 59 let in rojen v bližini Novega mesta na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Zapušča | brata in več drugih sorodnikov. I — V postelji so našli mrtvega tu-; [ di Radota Gjuriča, ki je bi rojeni 1 nekje ob kranjsko-hrvaški meji. Bil je vdovec in star 54 let. Zapušča tri hčere in enega sina. s — Po dolgi bolezni je umrl j . Adolph Sharner, star 56 let in! ; rojen v Šoštanju na štajerskem. V Ameriko je prišel pred 30 leti. Zapušča ženo, dva sinova, , eno hčerko in enega brata.
-o-
1 Churchill poroča o veliki
*	-v*	• • •
pomoči Rusiji
London. — Premier Churchill je v poslanski zbornici poročal, 1 da je poslala Anglija dozdaj Ru-
•	siji 5,031 tankov in 6,778 letal. " To pa od 19. oktobra 1941 do 31.
marca 1944. Ocl letal, poslanih " Rusiji iz Amerike, jih je bilo '' 2,637 ameriškega izdelka. Dalje je poslala Anglija Rusiji za 4 $32O,OOO,O0O živeža, strojev _ zdravil in drugih potrebščin.
Ameriški rušilec je bil i, potopljen v Sredozemlju a| Washington. — Mornariško i-j poveljstvo naznanja, da je nem-3-' ško torpedno letalo pogreznilo i- ameriški rušilec Landsdale. Iz-ia guba na moštvu je bila jakc n,! majhna kljub temu, da je tor-S;| pedo preklal rušilec na dvoje o- Normalno je imel rušilec 20C mož posadke.
Stewart je zmagal z malo večino 2,262 glasov
Vlada je izročila Ward Co. nazaj lastnikom
Chicago, 111. — Montgomery Ward Co., katero je vlada zasegla 26. aprila z vojaštvom, je zopet v rokah lastnikov. Vlada je to storila potem, ko je dobila unija pri volitvah večino. Za unijo je namreč glasovalci 2,440 uslužbencev, proti 1,593.
Predsednik Roosevelt je bil ukazal prevzeti firmo, ker ni hotela podaljšati stare pogodbe z unijo. Firma je trdila, da bo to storila takoj, ko bodo volitve dokazale, da ima unija v podjetju večino članstva in ne prej. To je zdaj unija pokazala. -o—;-
Ameriški letalci so štrli avstrijsko izde-Iovalnico letal
London. — Ameriški bombniki so poleteli z italijanskih letališč preko Alp v Avstrijo in pri Dunajskem Novem mestu bombardirali tvornico leta, Messei'-schmitt in nemško Vojaško letališče pri mestu.
Radio iz Ankare trdi, da so zavezniki včeraj bombardirali Bukarešto, glavno mesto Romunije.
Zavezniška letala ■/. Anglije so pa bombardirala p<| Nemčiji in zapadni Evropi.,	-i'-

Goodrich bo preselila de!svoje tovarne v Cleveland
B. F. Goodrich Co. bo preselila novo in važno kemično cii-! vizij o iz Akrona v Cleveland okrog 1. julija. Tako je naznanil predsednik John L. Collyer clevelandski trgovski zbornici i včeraj.
Osobje bo imelo svoje urade v Rose poslopju na 9. cesti in Prospect Ave. Poslopje so že začeli preurejevati za te urade.
V Cleveland se bo preselilo kakih 120 oseb uredništva vključno 40 družin. Ta kemična divizija tovarne izdeluje umetni kavčuk. Družba bo prišla v Cleveland zato, ker leži to mesto ob glavnih železniških in zračnih linijah dežele.
-o-
Po 39 letih si je hotel olajšati vest
St. Helens, Ore. — V urad okrajnega šerifa je prišel 73 letni A. J. Pritchard, ki je izpovedal, da je 16. novembra 1905 ubil v Houldt, W. Va. 28 letnega učitelja Walterja Smitha, ker je kaznoval njegovega sina. Morilec pravi, da je bilo takrat njegovo ! ime Benjamin .Franklin Mayle.
Po umoru je zbežal, toda po 39 letih ni mogel več prenašati težke vesti, zato se je zdaj javil oblastem. Njegovo izpoved je še- i rif zapisal, toda starega grešnika ni zaprl.
-o-
Nov grob
Včeraj popoldne je umrl Pe- . ter Jalovec, stanujoč na 1044 E. 61. St. Umrl je v Charity bolnišnici, kjer se je nahajal nekaj dni. Prej se je že neuspešno zdravil v raznih zdraviliščih radi poškodb pri delu v tovarni. (Star je bil 66 let in doma iz Čateža na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal od leta 1902. Najprej je delal v pre-mogorovih v Pennsylvanij i, zadnjih 28, let je bil pa v Cleve-landu. Tukaj zapušča soprogo Ano roj. Poševar, doma iz Črnega vrha, fara sv. Jurij in edinega sina Alojzija. Bil je Član društva Slovenec št. 1 SDZ in podružnice št. 6 SMZ. Pogreb bo v soboto ob osmih iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cer-ker sv.. Vida in na Kalvarijo. i Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Seja Oltarnega društva
Nocoj po pobožnosti v cerkvi bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Pridejo naj vse žene in pripeljejo s seboj tudi nove članice.
Mesto venca na grob ' Mesto venca za pokojnim • Frank Somrakom so darovali v > blagajno JPO/SS št. 2: Mr. in ■ Mrs. Košuta $5, Mr. in Mrs. Ilc . pa $7. Odbor se jim zahvaljuje.
)	-o-
Kupujte vojne znamke!
/
Lakewood ne bo dobil ulične železnice, če ne izpolni zahteve
Vodstvo elevelandske ulične železnice je zagrozilo predmestju Lakewood u, da bo s prihodnjo soboto ustavilo postrežbo z ulično železnico v to mesto, ako ne bo mestna zbornica nehala nasprotovati zvišani prevoznim od 5 na 10 centov.
Od 1. maja, odkar je bila zvišana prevoznina za Lakewoood, pobirajo sprevodniki na ulični železnici dvojno prevoznino: 5 in 10 centov. Nekateri radi plačajo 10 centov, drugi pa ubogajo mestno zbornico iz Lakewoo-<ia, ki pravi, da jim ni treba plačati več kot 5 centov.
Mestna zbornica izjavlja, da se ne bo premaknila in da bo vztrajala na svojem odloku.
-o-
žalostna vest
Mrs. Mary želko iz 1249 E. 60. St. je dobila sporočilo, da je njen nečak, Stanko Srebot, umrl za ranami, ki jih je dobil pri vežbi v partizanski vojski. Pokopan je bil 14. aprila letos. Imel je čin narednika in je bil doma iz Zgornje Košane pri št. Petru na Krasu.
Dar /a domovino
Neimenovana oseba nam je poslala ček za $20.00 za župnijsko pomožno akcijo. Najlepša hvala.
Pristaši Tom Herberta bodo zahtevali ponovno štetje, zlasti v elevelandskih zamorskih vardah, ker je med obema kandidatoma tako majhna razlika oddanih glasov.
Frank J. Lausche, clevelandski župan, bo jeseni kandidat demokratske stranke za guvernerja države Ohio, proti James Garfield Stewartu, predsedniku mestne zbornice iz Cincinnatija, ki bo nosil prapor republikanske stranke. Tako kažejo številke danes. Toda Stewart je zmagal nad svojim nasprotnikom Thomas Herbertom samo za 2,262 glasov in to je tako majhna večina, da Herbertovi pristaši zahtevajo ponovno štetje glasov, če se ni morda kje kaka pomota.
Rtpwnrt i p dobil vsetra sku- —————————————————
paj v Ohio 162,010 glasov, Tom Herbert 159,748, Paul Herbert 137,663 in Albert Payne 15,655.
Ponovno štetje bodo zahtevali Hebertovi pristaši v elevelandskih vardah 11, 12, 24, 25 in 27. V 12. vardi (zamorski) sta politična b o s s a Herman Finkle in Alex Berstein. Tukaj je zmagal Stewart 9 proti 1 nad Herbertom, kar se zdi redni republikanski stranki preveč, ki je podpirala Tom Herberta.
Frank J. Lausche je dobil v vsej državi 179,905 glasov, Martin L. Sweeney 64,209, Huffman, 38,074, Reams, 26,788, Dye, 38,074, Baertschi 8,633.
Značilno je to, da je dobil Lausche v vsej državi 52.3% vseh demokratskih glasov, dočim je dobil republikanec Stewart . juuao..34'.' -.republikanskih. Iz tega sledi, da večina republikancev v Ohio ni bila za Stew-arta, kar mu bo najbrže narobe hodilo pri jesenskih volitvah.
V naslednjem prinašamo še nekaj dodatnih podatkov iz primarnih volitev v državi Ohio, ki bodo morda naše čitatelje zanimali.
Frank J. Lausche je dobil v okraju Cuyahoga nekako 82% vseh demokratskih glasov, po vsej državi Ohio pa nad 52'v . V okraju Cuyahoga je zmagal Lausche v vsakem precinktu, čeprav ga lokalna demokratska organizacija ni odobrila za kandidata.
Lausche je dobil največ glasov v okraju Cuyahoga: 72,-696; potem v okraju Mahoniri8" (Youngstown in okolica) 17,-984, ter v Summit (Akron in okolica) 10,823. V teh treh okrajih so mu narodnostne skupine gotovo največ pomagale k izvolitvi.
U. S. SENAT
Za zvezni senat v državi Ohio bo imel sedanji senator Robert A. Taft proti sebi demokrata Williama G. Pickrel, .bivšega podguvernerja. DRŽAVNI SENAT
V	državni senat iz okraja Cuyahoga je bil ponovno nomi-nifan brat Hrvat Wm. M. Boyd, ki je dobil 23,968 glasov. Slovenec Wm. J. Kennick je dobil 8,006 glasov. Za nominacijo bi jih moral dobiti več kot 16,000. POSLANCI
Za državnega poslanca je bil nominiran Slovenec Joseph W. Kovach, ki je dobil 17,674 glasov. Slovenec Anthony J. Tom-še je prejel 4,990 glasov, dočim jih je potreboval za nominacijo več kot 10,000.
LAJJSCHE V OKRAJU
V	okraju Cuyahoga je prejel Frank J. Lausche 72,696 glasov, ostali demokratski kandidatje pa sledeče število: Martin L. Sweeney 11,041, Huffman 1,586, Reams 1,416, Dye 1,068, Baertschi 699.
Lausche je sijajno zmagal tudi v sledečih velikih okrajih: Mahoning, Summit in Stark, kjer so delavski glasovi. Pa tudi v farmarskih okrajih je dobil Lausche lepo število glasov, čeprav je prvič kandidiral po vsej državi. KOMISAR
Na demokratski listi sta za okrajna komisarja dosegla nominacijo sedanji komisar Curry z 29,880 glasovi in John J. Pe-karek z 24,406 glasovi. ŠERIF
Sedanji šerif Sweeney je z lahkoto premagal Hugh Car-neya. Prvi je dobil 45,047 glasov, drugi 19,425. DRUGI URADI
VI IN VAŠA NASELBINA
PIŠE FRANK T. SUHADOLNIK
Mnogokrat se zgodi, da občina trpi radi razmer, ki ne izvirajo iz te občine. Ako je, na primer, nad to ali ono občino dosti dima in prahu, ne pride vselej iz tovarne v tej občini, ampak od drugod, ravno tako prah. Torej občina ne nosi odgovornost za to umazanijo. V takem slučaju je potreba sodelovanja več občin, ali pa vsega mesta, da se tako nesnago odpravi, ali vsaj zmanjša.
Dosti vprašanj, ki se koncem konca tičejo tudi občine, so pa mestnega ali celo deželnega izvora. Zadnja depresija, na primer, je zadela vso deželo in posamezna občina kot taka ni bogla pomagati nič.
Res smo dobili dela od WPA in PWA, toda koliko več del bi lahko dobili, če bi imela posa-
mezna občina pripravljene kake načrte za ta ali oni projekt, ki bi bil v izboljšanje naselbine. Torej v takem slučaju bi bil zopet občinski svet zelo potreben in na mestu in ki potem deluje z raznimi oblastmi, kot je, na primer, takozvani Industrial Areas Foundation, ki ima sedež v Chicagu. Ta organizacija šteje danes nad en milijon članov in je pripravljena pomagati, kadar gre za skupne koristi.
Vsak občinski svet pristopi k mestnim in narodnim organizacijam, ki poslujejo in delujejo v •' istem smislu. Te se potem v do-
■	govorih in si dajejo druga drugi
■	nasvete.
Ako ima kdo izmed čitateljev kako vprašanje, ga lahko pošlje . na ta list in se mu bo odgovori-i lo. Ne zamudite čitati tudi prihodnje članke, ki bodo zanimivi.
Za druge urade so bili nomi-nirani sledeči demokrati: za okrajnega klerka Leonard Fuerst, za okrajnega rekorderja Donald Lybarger, za prose-kutorja Frank T. Cullitan, za blagajnika John Boyle, inženirja Wm. McWilliams, mrliškega oglednika dr. Gerber.
-o-
Na obisk je dospel
Charles Sepic, sin Mr. in Mrs. JinvSepic iz 16009 Waterloo Rd. je prišel s svojo soprogo obiskat starše, prijatelje in znan c e. Charles je uslužben pri gradbi ladij v Houston, Texas, kjer ima važno pozicijo. Doma bo ostal do torka. Dobrodošel!
Lepe cvetlice
James A. Slapnik, slovenski cvetličar na 6620 St. Clair Ave. se priporoča za Materinski dan za nakup lepih šopkov in raznih cvetlic. Izbira je velika in lepa.
Na počitnicah
Mrs. Mary Oblak se nahaja na počitnicah pri Kralovih v Genevi, O. Pošilja pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem nt znancem.
PGLIJA IMA VSE V REDU | IZPRAZNITEV OBALE f NAMERAVANI INVAZIJI
'^•maja 1940 so Nemci udarili na Belgijo, da-!*es se tam utrjujejo proti napadu. Stalin izbija: usoda Nemčije je zapečatena.
Jj°ndon. — Anglija je izgotovi?a vse načrte za izprazni-: L! vne8a prebivalstva z obrežja in pristanišč, odkoder lJsi'a invazija na Evropo. Civilno prebivalstvo bo do-L,v'ade denar za prevoznino v notrajnost dežele in vsa-: (|Vs P° $1.00 na teden v podporo. Z obrežja bodo odpo-' I e< moške in ženske, ki niso tukaj potrebni, da se jih j Jv^ruje pred napadi sovražnika, ki bi skušal ovirati' -	priprave za invazijo.
Nemški general Kurt Ditt-mar je priznal na radiu, da je bojna sila zaveznikov izdatna. Priznal je tudi, da bo napad zaveznikov na Evropo nekaj, česar svet še ni doživel. "Sovražnik bo uporabil vsako tehnično zmožnost pri tem napadu," je rekel general. "Mi se bomo morali braniti pred napadom, ki je skrbno pripravljen. Toda Nemčija je vedno pripravljena."
Feldmaršal Erwin Rommel, ki je vrhovni poveljnik nemške bojne sile na zapadni Evropi, je pa rekel svojim vojakom: "Kadar bo prišla zavezniška invazija, denite vse na eno karto in jih vrzite nazaj v morje. Ne skrivamo, da je zdaj Nemčija popolnoma obkoljena, toda znala se bo braniti."
Nizozemska kraljica Viijemi-na je po radiu sporočila iz Londona narodu doma, da bo zopet kmalu pri njem. Belgijski premier Pierlot je izjavil, da bo Belgija zopet kmalu svobodna. Radio iz Moskve je pa naznanjal : "Ura svobode za okupirane dežele'je blizu. Preplašeno nemško vrhovno poveljstvo se dobro' zaveda, da udarci, ki bodo deževali na Nemčijo od vzhoda in za-pada s tako preciznostjo, kot so deževali na Sevastopol. Usoda Nemčije je zapečatena."
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Rh 1
P se boje invazije Balkanu
"floti
L Poročila trdijo, da ;;.^mške čete iz Avstrije \ To bo v zvezi s po-^Pričakujejo naciji za-^ 'nyazije na albanski in jj ski obali. Nemci pričali}, c'a bodo zavezniki |L a Bolgarijo z Egejske-
Se »ni. .
tu utrjuje iz zanesljivih ^ več ne verjamejo v iejo°st Turčije, ampak pri-sijj' se bo pridružila ob "a Balkan zaveznikom.
--o-
, ^ehetovo tampanjo il^llžiček iz Girarda je 7auschetovo kampanjo
•VSlCei' PrisPeval° dra-{5 e«ska Bistrica št. 42 'predsednik pa $1. čla-So,v Ponosni, da imajo ta-Wrata Pri SDZ. Frank W 9?5 E. 74. St. je prill ' L°uis Perne, 1009 E. %er Mrs. -Molly Nousek, I Jna Ave. vsak po $3, ter f^Pančič iz 23126 St. '^up! Najlepša hvala
•°bJtl'Va °bletnica
%.10 ob pol osmih bo da-• ^ cerkvi Marije Vnebo-tlj^ za pokojno Mary k v sPomin prve obletni-* »mrti
Naši fantje - vojaki
V SLUŽBI L SVOBODO IN DOMOVINO
prejema Ameriško Domovino in tako izve vse važnejše ilovice iz ljubega St. Clairja. Brata se zahvaljujeta tem potom vsem prijateljem, ki so se ju spomnili s kako kartico za praznike.
na as M Mr. in Mrs. Frank Gorenc, 6303 Carl Ave. imata dva sinova in enega zeta v službi Strica Sama. Sin Frank Jr. služi že dve leti nekje na Pacifiku in ni bil še nobenkrat doma na dopustu. Zet, Henry Gorsha, tudi služi nekje na Pacifiku 14 mesecev. Sin Edward je pa odšel 25. aprila k mornarici in je njegov naslov sedaj: Edward Gorenc A. S. Co. 962 USNTS, Great Lakes, 111.
Ra BS R®
Mrs. Angela Bencin, 19714 Shawnee Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sinova Cpl. Johna in Cpl. Stanleya, ki sta bila nekoč oba naša pridna ! raznašalca. John služi Strica Sama že tri leta in je že 21 mesecev čez morje v Angliji. Stanley je pa že eno leto v Floridi nt naslovu: Cpl. Stanley Bencin 908 Base Unit Bomb (M) Kis simmee, AAF, Kissimmee, Flo rida.
kg Mr. ill Mrs. Anton
r s>ob°05 ^nion Ave- 'ie na~
\ 0t.n° Ameriško Domo-tri sinove: Antho-^^a in Emerika. An-iz Kalifornije, da so W Zelo topli, noči pa mr-h ,avIia vse prijatelje in Pa člane društva K nca' kjer je bil včasih
^rat Alph°nse se ■le
lij^iz Nove Gvineje, kjer I^Potice. Zelo je vroče lleto' i« izraža upanje, da I s konec vojne. Im •
|L Je bil pa do včeraj na INj^. dopustu. Najlepše se Vj? v«em, ki so ga v teh
\ ** w>
L4 A y ZuPančič nam
% utlg.li3e ter nam čestita ^ievani sobotni izdaji ^omovine, katero do-^ u Piše, da se je tam \Svojim sošolcem John je bil prvi Slove-j>e Stanley videl v še-j*	Oba sta bila sni-
vesele. Stanley tudi p bU Je Pisal starejši brat *cifika, ki tudi redno


'.'AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBETVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 monthi. Cleveland, by mail. $4.00 for B months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1809r at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_____
No. Ill Thurs., May 11, 1944
Levičarji na potu nizdol
Ameriški levičarji, to se pravi politične stranke, ki prodajajo svojo robo v raznih cajnah, kot: komunisti, socialisti, socialisti-delavci, farmarji-delavci, ameriški delavci in pro-gresivci, naglo izginjajo s pozornice kot politična moč. Preglejmo nekoliko njih moč nekdaj in sedaj.
Leta 1932 so dobili predsedniški kandidatje socialistične, komunistične in socialistično-dfelavske stranke več kot en milijon glasov. Leta 1936 je štela njih skupna lista pri volitvah 280,000 glasov, leta 1940 pa komaj še 160,000 glasov.
Danes je komunistična stranka v Ameriki razpuščena, vsaj na zunaj in obe socialistični stranki spoznavata vedno bolj dejstvo, da jima bo skoro nemogoče priti na glasovnico, ker nimata dovolj glasov in ker je mnogo držav, ki zahtevajo dodatne kvalifikacije.
Kar se tiče drugih levičarskih strank, se je farmarsko delavska stranka zadnje mesece spojila z demokratsko v Minnesoti in tako po 24 letih životarenja mirno v Gospodu zaspala. Ameriška delavska stranka se je razcepila, ko so se komunisti polastili vodstva v New Yorku ter potegnili z Sidney Hillmanom. Tretja, progresivna stranka, pa stalno gine od Peta 1938. Volitve v Wisconsinu so pokazale, da je nekdaj mogčoni politični stroj te stranke neozdravljivo razcepljen v kakih ducat političnih smernic, večinoma na mednarodnih vprašanjih.
V kongresu je opažati isto bolezen levičarskih strank. Leta 1937 so šteli 17 članov v kongresu, danes jih je komaj še pet.
Tega naglega umiranja ameriških levičarskih strank sta vzrok dve glavni misfi: ameriški riarod se obrača vedno bolj proti desni in drugič, ker je novi deal s svojimi socialnimi reformami pustil stare liberalce daleč zadej.
So pa še drugi vzroki. CIO je izvedel invazijo na politično polje in je pograbil mnogo glasov, ki so bili včasih v kolonah manjšinjskih strank. Mnogo je k temu pripomogla tudi vojna, ki je napolnila sklede delavcem, da so pozabili na levičarske argumente v prid delavstvu.
Danes je videti, da sta se spojili, ali sta na tem, da se spojita, demokratska stranka in komitej za politično akcijo od CIO, kar bo še bolj pomandralo ostanke levičarskih strank. Ta politični komitej od CIO, ki bo imel na razpolago do $3,000,000 za jesenske volitve, trdi, da bo peljal jeseni na volišče 14,000,000 delavskih glasov.
Kot vidijo stvar izkušeni politiki, so levičarske stranke v Ameriki z ozirom na njih politično moč malodane na tleh. Od vseh priznanih voditeljev iz levičarskih strank sta danes samo še dva, ki se ju ne more še šteti med nove dealerje. To sta senator Robert La Follette, progresivec in Norman Thomas, socialist. Toda noben teh dveh ni bil posebno politično aktiven od leta 1940. Thomas je celo naglašal, da se bo umaknil iz političnega življenja, vendar se od več strani sliši, da bo letos zopet vodil svojo razpadajočo armado na volišče.
Prihodnji mesec bo imela socialistična stranka narodno konvencijo v Reading, Pa. To je že o dnekdaj močna socialistična trdnjava. Thomas, ki je bil štirikrat predsedniški kandidat socialistične stranke urgira svoje pristaše, naj letos postavijo za zastavonošo profesorja Krugerja od čika-ške univerze. Toda iz vrst članstva je slišati, da hočejo ponovno vpreči Thomasa.
Iz vsega tega sledi, da levičarske stranke nimajo dobre njive za oranje v časih, ko so na mizi polne sklede. Kadar in če pa pride kriza, bodo pa zopet uspevale. To pomeni, da delavci, katere te stranke vedno snubijo in imajo uspeh v slabih" časih, nimajo nič stalnega, nič konkretnega. Redijo se le v slabih časih in ti pa, kot vemo, niso v deželi stalno, ampak se pojavljajo samo od časa do časa, ne vedno iz ameriških vzrokov, ampak so navadno posledica razmer splo-Ino r».svetu.
Stranka pa, ki ne more pokazati nekaj stabilnega, kar je dobro tako v slabih kot dobrih časih, ne more uspevati. Taka stranka se pojavi kot regrat spomladi, ki se bujno razcvete za nekaj dni, potem se pa razprši na krilih vetrov na vse strani.
Amerika ni polje in še dolgo ne bo za levičarske stranke. To se pravi, polje je tukaj, ampak delavcev ni in jih ne bo, ki bi to polje uspešno obdelovali, da bi obrodilo letino, ki bi bila dovolj velika, da bi se jo lahko spravilo v kaščo.
Ameriške levičarske stranke so seme tujih propagator-jev, torej niso nekaj domačega. Mlada generacija pa ni dovzetna za take novotarije in manj ko bo priseljencev z onstran morja, manj prilike imajo levičarski propagatorji uspeti.
Tisti, ki se boje komunizma v Ameriki, naj se ne razburjajo. Res je, da moramo biti pred tem rdečim zmajem vedno na pažnji in ne sme nas najti sladko speče v lepih sanjah amerikanizma, svobode in demokracije. Naši mladi so Amerikanci prvič, drugič in tretjič in ti so, na katere se mora dežela naslanjati. Stari mački, ki so dobivali in še dobivajo svoja navodila iz Moskve, legajo v grob. Ameriško ozračje, katero vdihava naša generacija, ni zastrupljeno z rdečim strupom, vsaj v taki meri ne, da bi postalo lahko škodljivo pljučam naših mladih mož in žena.
»tiHiiiiHtu nun nn iinTiiniii trrrriTiTrw***«
BESEDA IZ NARODA
Ljubi maj...
"Ljubi maj, krasni maj—konec zime je sedaj . . ." Po dolgi in ostri zimi smo zopet srečno dočakali najlepši mesec v letu —maj Narava se veselo prebuja iz zimskega spanja, ptički veselo poj o, rožice cveto irt vse že veseli lepe pomladi in to kljub strašni moriji, ki razsaja po vsem svetu.
Ta mesec je posvečen Njej, ki jo slavi ves veslojni svet in ki jo kličemo Kraljico majnika — prosi za nas, izprosi nam mir med narodi, mir v družinah in ljubezen med prijatelji in sovražniki. Ni preveč, ako Njo častimo ves mesec z lepimi Smarničnimi pobožnostimi in se zatekamo k Njej v svojih stiskah in težavah. Saj nam je Ona najlepši vzgled v trpljenju, ker je tudi Ona kot mati morala piti kelih trpljenja . . .
Ta mesec je pa tudi posvečen vsem zemeljskim materam. Saj pa tudi vse matere zaslužijo, da se jih na njih praznik spomnimo še posebno ter se jim izkažemo hvaležne in ljubeče. Saj je mati kot sonce v hiši in družina je srečna in v posebnem varstvu, dokler je ta biser med njimi.
Mati je tista ,h kateri se otroci tudi še potem ko že odrastejo in si ustanove svoj lastni dom, zatekajo pod domačo streho. Ko matere ni več, se tudi vrata v domačo hišo bolj pored-koma odpirajo in nekdaj ljubeči dom postaja z vsakim dnem bolj pust in tuj.
Kakor vsako leto, je tudi letos Materinski dan drugo nedeljo v maju. Torej ta dan je posvečen tem ljubečim in skritim inučenicam. Vem, da še nikdar poprej niso sinovi in hčere toliko mislili na svoje matere kot ravno letos. Saj so naši sinovi in hčere razkropljeni po vsem svetu — materina kri se preliva na raznih bojiščih širnega sveta. Kdo bolj misli na vojaka kot ravno mati, kdo bolj misli na otroka kot ravno mati in koga otrok večkrat pokliče kot mater.
Ni torej čudno, da se matere tako pogosto in rade zatekajo k Njej, ki je skušala tudi bridkosti tega sveta in ki je Njen Sin prelival ponedolžnem svojo kri. Ni čuda, da sinovi pošiljajo pisma'z bojnih poljan: "Ma, don't worry! Ma, pray for me!" Kajti vedo, da materina molitev predere tudi najbolj temne oblake.
Spominjajmo se vedno svojih mater, dajmo jim priznanje za njih trud in skrb vsaj na ta dan, ki je njim posvečen.
Tudi letos bodo dekleta Baragovega zbora pripravile lep program v počast nam materam, zato pa vas vse, ki boste brale te skromne vrstice, prav vljudno vabim, da se udeležite te lepe prireditve. Saj veste, da so nam ta dekleta pripravile vselej res lep program in letošnji bo pa gotov okrona vseh — najlepši, Kakor sem cula od strani, bodo dekleta kronale Majniško Kraljico. Na programu bo tudi lepa igra "Kjer vijolice rastejo," slovensko in angleško petje. To je pa že tako lepo ,da se sploh ne da popisati, ampak mora biti vsak sam navzoč, da se prepriča, da res vse poje staro in mlado.
Spominjam se še prvih let, ko so se pričele te lepeslavnosti, da se kar načuditi nisem mogla, da so celo tisti, ki ne razumejo našega jezika, peli kot pristni Slovenci. Res je vse židane volje med temi dekleti. Vse občinstvo sedi pri pogrnjenih mizah kot v Krškem pri Gregoriču na vrtu. Zato sezite po vstopnicah in si rezervirajte mize, da se vam mogoče ne pripeti, da bi zmanjkalo prostora in bi se morali vrniti.
Sinovi, hčere, pripeljite svo-
je matere, ker vem, da jim boste dali s tem v teh težkih dneh vsaj malo razvedrila. Jaz bi svojo mater kar na rokah prinesla, samo če bi vedela ,da je še živa, nali jo je morda že po-mandral kruti sovražnik.
Ta lepi večer bo v nedeljo 14. maja v šolski dvorani fare sv. Vida na Glass Ave. Pričetek točno ob osmih zvečer. Na svidenje in pozdrav vsem materam, Frances Kodrich
Lepa hvala vsem
Ta 70 letnica je naredila preveč ropota. Če ne bi bila ta, obletnica nekaj več kot so druge, bi ne hotel niti sprejeti, kar so mi prijatelji nagrmadili v če-stikah, cvetlicah, pismeno in dejansk|b. Samo starost me opravičuje, da sprejmem, kar ste zapisali, ker se ne da vzeti nazaj, kar ste pisali ste pisali tako Ameriška Domovina, Glas in še drugi. Pisali ste, vedeli pa niste, če je vse to res, le mislili ste, preveč dobro mislite, če ste tudi tako mislili. Jaz bi bil zelo vesel, če bi bilo vse to res, če bi bilo tudi v knjigi življenja tako vknjiženo. Ljudje smo in imamo radi boljše kot slabe rekorde. Večkrat mislimo da delamo dobro, pa pozneje vidimo, da smo se motili. Namenoma noben ne dela slabo, kar ima sam za dobro, imajo drugi lahko za zlo.
Na svetu je že tako, kakor je sedaj s partizani in Mihaj-lovičevci, eni hvalijo te, drugi pa druge. Vendar pa oboji menijo, da delajo po naj'oolji voli za- rešitev iz vojnega trple-nja. Žalostno je to, da se gre med nimi tako resno, da padajo glave na obeh straneh, pa ne da bi padale glave Nemcev, marveč glave, lastnih rojakov. A, vendar, ol>fe strani trdita, da ravnata pravilno. Mi pa vemo, da dvoje, ki si drug drugemu nasprotuje, ne more biti oboje pravilno. Tako je bilo in bo na zemlij, dokler bo stal svet in bodo ljudje po njem hodili in ga vladali.
Gospod kanonik Oman so prav zapisali, ker so omenili napake, te se držijo človeka tako tesno, kakor se drži koža mesa, bolj ko se jih bi rad človek iznebil, bolj se ga držijo, kakor da bi vlekel razsebe kožo, če se hoče iznebiti napake. Saj pravi pregovor: "Stara navada je železna srajca," to pomeni, da se taka srajca nikoli ne more zra-biti. Ko človek doživi prvih 70 let, začne resno misliti, kaj je življenje na svetu. Ko gleda nazaj se začne vpraševati za pretekle spomine: "Ali je vse to res bilo moče preiti v življenju, kar prinašajo spomini?" Ko se grmadi jo pred oči vse mogoče stvari, največ slabe, si človek dela korajžo, misleč, vse pa tudi ni bilo tako zanič.
Svetopisemsko nam je bilo večkrat stavljeno pred oči, in to vidimo tudi na hišah sodni j, kjer se razsoja dobro in slabo, vidimo postavo pravice, ki ima zavezane oči, drži pa vago, (tehtnico) na kateri se vagajo slaba in dobra dela, kam potegne vaga je pa druga žadeva. Ko bi bili ti ljudje bogovi, ki so meni poslali tako zbrane čestitke, bi od sedaj lahko mirno spaval in čakal na belo ženo s koso; toda, dobro sodijo tisti ljudje, ki so sami dobri. To kar ste meni narekovali, je prišlo iz vaših dobrih src, ki ne vidijo zunaj nič slabega, notri pa videti ne morejo. Sodite dobro, ker ste sami dobri in iskreni, za to tako druge sodite. Hvala vam in Bog naj vas vse usliši, samo to, da bi se moral še mnogo, mnogo let na svetu pokoriti, tisto bomo malo skrajšali, le tako dolgo naj bi še bilo to svetno potovanje, da se človek spokori,
Starost je za vsakega človeka, ko je star precej težka po-
kora, ne oziraje se, kja in kako so druge okolščine. Star človek postaja sam sebi in drugim nadležen. iStar človek postaja z vsakim letom večji siromak v breme sebi in drugim. S tem ne mislim ravno moj položaj, ker moja starost še ni tako visoka, mislim pa na mnoge druge, ki so vredni usmiljenja. Star človek začenja biti kakor otrok, ki potrebuje kakšnega negovanja, kakor ga potrebuje otrok. Bog je tako človeka ustvaril, da ako je tako srečen, da doživi stara leta, da že po svojem telesu spoznava, kaj je on sam na svojih nogah. Spoznati mora, da sam od sebe ni prav nič, priznati mora, da je moč, katero je imel v dobi svojih srednjih let, imel kot največji božji dar od Stvarnika. "Kaj si, ko nisi nič." Tako je po vsej pravici pisal v "Tihih Urah" Rev. Trunk, v reviji Novega Sveta. "Kaj misliš sam o sebi, ko si nič," to bo vsak spoznal, če bo tako srečen, da bo doživel stara leta.
Neko zavest pa imam, ki mi je, posebno sedaj v prijeten spomin, to je, da sem iz otročjih let spoštoval stare ljudi. To pa smatram za srečo in za blagoslov. "Ti očeta do praga, sin bo tebe vrgel črez prag." Ti zaničuj stare ljudi, tebe bodo zaničevali še mnogo hujše. V tem je zapopadeno veliko—ali blagoslov, ali pa božje kazni. Nikjer se otroci tako ne pregi-eši-jo, nego nad—bilo nad svojimi starši, ali nad drugimi starimi ljudmi. Od tod prihaja, kakor zgoraj omenjeno: plačilo ali kazen. Žal, da mnogo otroci ne vedo, kje zgubijo največ zaslužen j a, ki se z denarjem kupiti ne more, namreč: s spoštovanjem in pa potrpljenjem do staršev ali starih ljudi si pa vse to lahko zaslužijo. V 10 zapovedih beremo, da je skoro za vse zapovedi narekovana sama kazen za prestopke razven 4 zapovedi, ki ima ne samo kazen, marveč obljubo, dolgega in srečnega življenja na svetu, če isto izpolnuješ.
Hočeš ali nočeš, priznal boš, če boš doživel stara leta. V tolažbo ti bo, če si kaj storil za stare in onemogle, ko si imel priliko. Če si zanemaril, ti bo žal in to popravici. Največ za-greše otroci, če se v tej zapovedi pregreše, kakor se nekateri, kateri prav nič ne pomislijo, kdo so in kaj so stari ljudje. Star človek pri hiši je velik blagoslov. Mnogi to ne razumejo, žal, da ne. Na take pride gorje in kesanje prepozno. Zdi se mi, da če bi mogel, mladim ljudem te stvari prinesti pred duševne oči, da bi se tega bolj zavedali, da bi s tem storil zanje največ dobrega, ker bodo otroci iz tega sebi črpali največje blagostanje za živel jen je in za svoje otroke.
Take stvari bo treba sedaj pisati svojim prijateljem v dobi starosti, kajti po 70. letnici se začenja starostna doba, tako imajo zapisano tudi v Jedno-
še dvakrat nam je razgovor v kempi prekinilo veselo uka-nje tam ob gozdu, vsakikrat bližje kempi. Vsakikrat smo v mislih odšteli za nekaj prstov vsebino v bufalci. France se je očividno ravnal po reku, da
tah. Pri teh letih že vsak pride do pameti. V ta namen se bom še kaj oglasil. Iskrena zahvala vsem za vse priznanje, to bom v porabil za okrepčilo takrat, ko se zame ne bo zmenil nikdo več. Vse pride prav. Hvaležen vam,
Anton Grdina
POZOR"
Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado
$25 vojni bond
kol nagrado pri vratih pri prireditvi ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo
ob 8:30 zvečer
•.
Pridite in pripeljite prijatelje!
Materam v počast
Ko zrem na šolsko dvorišče fare sv. Lovrenca, opazujem cvetočo mladost otrok in vidim, kako veseli skačejo sem in tja brez skrbi za sedanjost in za prihodnost, nevedoč, da valovi življenja za njimi za-sipljejo njihove najlepše dneve mladosti. Oh, kako lepa je mladost, le to je škoda, da mine prej, predno se človek dobro zave in ostanejo mu le še spomini.
še vedno se z veseljem spominjamo brezskrbnih let, ko smo kot otroci veselo rajali po domači trati pred hišico očetovo, ko nas je čuvalo skrbno materino oko. Njena trudna roka nam je rezala kru'h in otirala solze ter tolažila. Velika nesreča je za otroka, če mu v zgodnji mladosti umrje dobra mati. Osamljen ostane in nikomur ne more potožiti svojo gorje in svojo srčno bol. Vsem je napoti, nihče nima usmiljenja z njim, le grdi pogledi in osorne besede, kamor se ozre.
Srce, katero ga je neizmerno ljubilo, ne bije več. Ustnice, katere so ga poljubovale so mrzle; roke, ki so ga objemale, so trde; oči, katere so ga čuvale noč in dan dušne in telesne nesreče — so zaprte za-večno.
/ Da boš pa tudi ti razveselil svojo mater na Materinski dan, poklekni pred šmarniški oltar pred Mater vseh mater in poveži šopek molitev in pošlji ga Mariji Kraljici miru za mir in pdkoj materine duše; ti pa zajemi iz studenca milosti, ki teče z majniškega oltarja, tolažbo in krepost za nadaljno težko življenje.
Srečen je oni, ki bo še lahko razveselil svojo blago mamico s kakim darom, kajti le ona je na svetu, ki resnično ljubi svojega otroka; vse druge ljubezni pa so kot pena na vodi, ki s kmalu razgubi. Mati ljubi svoje dete, ko ji to podaja svoje male ročice iz zibelke in tudi še potem, ko odraste v krepkega mladeniča in dekle. Materina ljubezen gre z otroci tudi še potem, ko se ti razkrope po širnem svetu. Njeno telo' se vpogne in stara se v skrbi za svoje otroke. Ta skrb ji je vtisnila gube v njena nekdaj cvetoča lica. Koščeni prsti premikajo jagode rožnega venca, ko zaupno moli in prosi Boga za blagor svojih otrok, čeprav I mogoče ne ve, kje se ti nahaja-1.70 in kako se jim godi na tu-'jem. Mati je vedno v duhu z njimi.
Bodimo v krogu matere, če jo še imamo, poslušajmo njene dobre nasvete, kajti le ona je tista, ki vedno le dobro želi svojim otrokom.
Da se bomo pa tudi matere vsaj enkrat v letu sešle skupaj in med seboj pokramljale, zato nam naša mladina, spadajoča k Slovenski dobrodelni zvezi, pripravlja prav lep in užitka poln program za Materinski dan 14. maja zvečer v Slovenskem narodnem domu (Nadaljevanje na 3. strani)
•iiiiiMiim»!iit<
; ci
yerjamet - al' pa nc
postaja breme pri vsake^ags raku težje in je skrbel, d je na vsakih par sto kora5; nekaj odlil. Toda pri tem P^ ^ pomislil na naravne zak° ^ trdijo, da je popoln««13^ eno, če nosiš breme «a r. ali pa v želodcu. Se reče. ^ da je računal tako, da se ko breme, ki ga zlije v | dec, razdeli na več ko vsak del telesa PreV eJ>: nase po nekaj tega bre ^ nekaj ga gre gori v glaV^ <1 kaj ga ostane za sew J želodcu, nekaj ga pa J li v noge. Saj vemo, J premi ložje vozita voz J kot pa ena.	Jj
Ako se ti telesni udJe J razumejo v ožjem sode ^ in da se držijo ene P« j stranke pod enim v° .j že še gre. Ampak g°rje' / ide mednje kaka proP1
ki vseje nezadovoljstvo'
i/ en
tir, če se vpiše želodec^ politično stranko, go in noge v tretjo. Pr M da podpihuje in ščuJ ^ J enega zdaj drugega- j^i hovi vpijejo in nag°yawjjo j ga in onega na revo ^ nekajkrat se primeri, ^ jo uspehe, vsak ne j: M Navadno se potem if da želodec, ki je ^ ^ možak in na katerega ^ vek še najbolj la'hl-to Jief prime za besedo in P® f volucionarje izpod st1 ^ tem je pa mir, čePraVepjž jo posledice vidne še 11
sa.	J
ie 1,1
Kmalu zatem smo * pj
šali mili Farncetov S ,je< blizu kempe. Po Š0'^* smo sodili, da je P°v'v ,e|i 1 naše dične ekspedice ^ ^ slovenskih farmarjev ^ Kushlan je napravil levredno, čeprav litično potezo, da f zaboj, kjer je
h"0, 8>f steklenic piva, P°d Razume se, da je pe samo iz vzroka, da zaboj napotu kaki«1 j stim nogam.
France je ure za1 gM blizu kempe O j zd*rjeJ| oj zdaj gremo • • • ' s^f absolutno nepotrebni ^ ker po vsem, kar je ^Jj vega oznanenja od ijl1 farme pa do kemPe' vedela in slišala vsa))efci> država Ohio, da ^ ^ mučena duša proti ^ tem lepem Gospo«0 deljskem popoldne^,; "1
Jim se previdno s čim jim bomo Pa France je pa tudi "^oK jih toliko povabi s ^ ? vendar ve, da ni 110 ] ri pri hiši."	^
"Je res skraj«0^' vprašanje to," 0 ves Vskrbeh, "in vrsti za nekaj očet° ^ ukov jutri zjutraj, k0 tešč."	s/
Toda te naše vel* v se kmalu razbil16 v/ France je še enkrat jo svojega grla ^(A brezžičnem 'brzojav^ f mu svetu, da je sre^ ^ kempo, potem smo P li čast, da smo sf' . njim iz obličja v / ta je odprl z nogo, * g „ ko pripravneje, kot $1 kljuko, ki je v tak jo. ju ni nikdar tam, KJ ^ vek išče in v vseJ n^ gloriji se nam prik»* / bi France. Kemp* J „>ij oči v vrata in Čaka1®^^ procesije, toda za u' f ni bilo drugega * vzduh, ki ga daje vadno ohajčan. SP0*^ je ^ se in sporazumeli, ^ s^
France spotoma	!' j
seboj, si dajal vp**9 ^ govarjal nanje, de ^ j kazoval in ugovarja . ^ končno v hudi det> ^ ^ valeč na celi črti. ^of,.
Tedaj smo u?r \t glede v našega t0\ajj ga natančneje og^a ]e/, ko nas je pozdravi1 \ ščanskim p o zdi'a biks!
Tri novele
Miguel Cervantes
Toda že tleii. v rokah svojega I/ > drugi svoj rumeni LZažela sta mularja ta-I avati,da bi jo bil brez V če bi mu ne bili Je2ovi tovariši na po-
'f^nutku je prišla mi-jahačev ,ki so se a.J Vdahniti v gostil-kaldu," pol milje da-bf Prepir med mular-\ nf °ma, so nasprotnike I er povabili zadnja
«1 potuJeta ž njimi.
Lojena v Seviljo. u.SVa namenjena! je
Klncon_ In,v gemurko.
i,t. j*'1' gospodi v kako I dl'age volje na uslu-
»s^nadaljnega oHotav-L skočila pred mule
■■ 'Vfl I I V
*t, d z njimi, zapustiv-I''Dularja potrtega in f KOstilničarko pa vso |Lra(li olikanega vedejo malopridnežev_ Ona L slišala ves njun iz— ne da sta jo |ji(j 0 je zdaj povedala Ig,. J11 je slišala govo-|;fjiUstih sleparskih kar-| 2°tel izpuliti brado ter I , 11 Jima v ono drugo [fjijj*. vzame svoj !• Je, kaka velikanska Lstrašno razžaljenje fc,3 taka smrkovca k močnega in zre-Lr'nje&ovi tovariši pa |ior fVa^i i'1 mu odsveto-I p že zato, ker bi takt ."^.o nerodnost in ki ^ bolj razglasil. Vsi gf sicer niso potola-r vsaj prepričali, da
LJsta Cortado in Rin-L nikom tako dobro JL s°_ ju pustili večji;
iS?* Zadaj na svojih
mr, av pa se jfma je LPonudila prilika, k),j. Hla prtljago svojih ki^'^v, sta se vendar i^j ^er nista marala SfVilepe prilike, da pri-ts ž j0> mesto, ki sta ga |i. ela videti. Vendar 0 »o dospeli tja — I ^vaVemariji in skozi! k(J'ata — Cortado ni da ne bi bil t ij kl Jo je imel neki ^ ^užbe zadaj na \ J® priložnost, ko
V	" radi registracije
>oSne.ter ji J'e s
'ta Jemm n0zem široko in globo-!in so se ji na stežaj '	; in zdaj je
s	dve dobri
Senčno uro ter no-
"«(] same reči, katera ni zbujal bog-. v°ljnosti. In mi-moral Francoz, Syy Povezal muli na <tv' ' vanjo, tudi bolj \ •nego so bile te, % ^vlekla onadva, bi a ponovila svoj k 0® Premislila sta se, . gotovo že prej iz-
V	jj spravil take reči ^°slovila sta se torej : doslej tako lepo KJU'. predno so oni ' 2 živali, drugi jl<j Prodala ukradeni
\kaj8et realov na ro-\eftl trgu' ki se vr*
\ nalskimi vrati. •^"Pravila to, sta si ko^esto. Občudovala ** c ^ sijajnost njego-ye ter se čudila ' »o . 'Judi na obrežju. [lW at^reč ravno bro-L. tn.j Je^e iz šestih ga-
fVn01 P°^ledu sta Lito blsleč na tisti straš-° Polna mera nju-
I Vje** Se bosta morala t Pokoriti na njih
M Sta +
* tudi mnogo mla-
I ' ili't .]• So s košaricami
' tam gor in dol.
Enega sta ustavila in ga pra-šala, kak posel je to, težak ali lahak in koliko se da zaslužiti. Mlad Asturec, ki sta ga vprašala, je odgovoril, da je služba lahka, da ni treba plačati nobenega davka ter da kak dan zasluži tudi po pet do šest realov, s katerimi potem je, pije in se zabava kakor kak kralj; saj si lahko izbere gospodarja, ki se mu najbolj prilega in ve, da si lahko privošči svoj obed, kadar se mu ravno poljubi, ko ga dobi ob vsaki uri tudi v najmanjši gostilni, ki jih je po vsem mestu toliko in tako dobrih.
Prijateljema se Astujrčevo poročilo ni videlo napačno, niti služba neprijetna. Zlasti ker se jima je zazdelo, da bi pod njeno zaščito še posebno lahko in varno opravljala svojo pravo obrt;, namreč radi udobnosti, da bi jima bile tako vse hiše odprte. In takoj sta sklenila, da kupita potrebno orodje, ko sprejemnega zipita itak ni bilo treba, Prašala sta torej Asturca, kaj naj si kupita, in on jima je odgovoril, da morata imeti vsak po en majhen žakelj, ki pa naj bo vsaj čist, če že ne nov, ter po tri pletene košarice, dve večji in eno manjšo; te so za. meso, ribe in sadje, dočim je žakelj za kruh. In kar sam ju je peljal tja, kjer so te reči prodajali, onadva pa sta jih kupila za Francozov denar. In v dveh urah sta bila že zrela za svoje novo dostojanstvo ter natančno poučena, kako je držati žaklje in nositi koške. Njun učitelj jima je samo še razložil, kam naj se postavljata zjutraj k mesnicam in na trg San Salvador, postne dni na ribji trg in na obrežje, vsak popoldne k reki, ob četrtkih na semenj.
Vso to lekcijo sta si dobro vtisnila v spomin in drugo jutro sta se že na vse zgodaj postavila na trg San Salvador. No, komaj sta se prikazala, ko so ju že od vseh strani obdali drugi košararji; spoznali so ju namreč že po blestečih koških in žakljih, da sta novinca, in jima stavili tisoč prašanj, ona dva pa sta vljudno in -oprezno odgovarjala.
V tem sta se približala dva človeka, eden, ki je bil videti pol študenta, drugi je bil vojak. Gotovo zato, ker sta imela novinca najbolj čiste koške, je pol-študent pomignil Cor-tadu, vojak pa Rinconu.
—Bog daj dober začetek! sta vzkliknila oba hkratu. Rin-con pa je še pristavil
—Stvar je že zato dobro začela, ker je ravno vaše blagorodje moj prvi gospodar!
—Tudi tvoj prvi zaslužek ne bo slab, je odgovoril vojak. Priigral sem namreč veliko svoto in še zaljubljen sem; zato pa nameravam prirediti svoji izvoljenki in še nekaterim njenim prijateljicam malo banketa.
, —Potem mi pa kar naložite, gospod! Dovolj čutim srčnosti in moči, da odnesem ves ta trg in če bi bilo treba, da bi ga pomagal še skuhati, bi se z veseljem ponudil.
Vojaku je fantova vljudna veselost zelo ugajala, in rekel mu je, da bi ga kar on rešil tega nizkega njegovega poklica, če 'hoče priti služit k njemu. No, Rincon mu je odgovoril, da^ bi te reči — glede na to, da jo je šele danes začel — ne maral zapustiti že prvi dan in še predno vidi, katere dobre in slabe strani ima; če bi pa vi del, da služba ne bo zanj, daje gospodu vojaku že danes besedo, da bo stokrat rajši služil njemu, nego celo kakemu kanoniku.
(Dalje prihodnjič.)
MATERAM V POCAST
(Nadaljevanje z 2 strani)
na 80. cesti. Prepričana sem, da bo vsakega spravilo v dobro voljo in veselo razpoloženje, ko se bodo pred nami vrstili nastop za nastopom. Tu boste imeli priliko videti nove talente, ki jih do sedaj še nismo videli na našem odru. Po programu pa bo ples in prosta zabava. Torej pridimo in napolnimo dvorano in tako razveselimo same sebe in pa tudi našo mladino, ki se trudi s svojo voditeljico vred, da razveseli svoje matere na praznik vseh mater.
Mrs. Apolonija Kic
-o-
VOJAKOVI MATERI
Mati se žalostno solzi, ko sina od nikoder ni, da podal bi šopek ji cvetlic . ta želja ji žari iz lic.
Tam daleč v tujini na straži stoji sin, misli na svojo mamico na njeno srce položil rad bi glavico.
Ljuba mati moja, poznam ljubezen tvojo, mi ljubša je kot celi svet saj pridem k tebi spet.
Kadar pride tisti čas, zavrfskal bom vesel na glas, ker srčno bom vesel te poljubil in »objel.
Mrs. Apolonija Kic -o-
Domača fronta
McNutt prerokuje večjo zaposlenost za veterane
Mnenje industrije glede zapo-slenja mož in žena, ki telesno niso popolnoma zdravi, se hitro iz-preminja. McNutt, predsednik komisije za moško delovno silo, pravi, da je v sedanji vojni odstotek pohabljencev, ki najdejo zaposlitev, mnogo večji kot je bil v prejšnji vojni.
Najnovejša raziska^an j a kažejo, da je zaposlitev pohabljenih delavcev v letu 1943 bila pri-blžino sedemkrat večja kot v letu 1940.
"Ne smemo prezreti dejstva, da bo tisoče mož, ki bodo prišli iz te vojne, spadalo v kategorijo pohabljencev," je rekel Mr. Mc-j Nutt. "število zaposlencev nam daje upanje, da se bo sedanje na-ziranje industrije glede pohabljencev obdržalo tudi po vojni." Kaplan hvali službo Rdečega križa za darovalce krvi.
Od nekje iz Nove Gvineje je mornarški kalpan Frederik P. Gehring poslal pismo, ki ni samo izvanreden dokaz junaštva ameriških vojakov, ampak tudi popis o važni vlogi, ki jo ima krvna plazma v tej vojni.
Nek newyorški oddelek Rdečega križa je objavil pismo kaplana Gehringa. Zgodaj 1'etos je kaplan prejel dopisnico new-yorskega "odseka službe za da-
rovalce krvi, s katero so mu sporočili, da je Irving 'Siegel uslužben pri kaplanovem sorodniku, daroval njemu na čast en pint krvi, ker je slišal o njegovem delu v Južnem Pacifiku.
Pismo kaplana Gehringa z dne 14. februarja 1944 se glasi: "Ena najlepših stvari se mi je dogodila danes. Dobil sem dopisnico, v kateri mi sporočajo, da je nekdo daroval kri v mojo čast, njegovo ime je Irving Siegel ..."
"Ne poznam g. Siegla in tudi ne verjamem, da on pozna mene, niti ne verjamem, da je moje vere in vendar je on, nedvomno sijajen domoljuben Žid daroval pint svoje krvi v čast katoliškega duhovnika. Bog ga blgaslovi."
"Želim, da bi sporočili gospodu Sieglu, kako sem mu hvaležen. Želim, da bi sporočili njemu, kakor tudi tisočem ameriških državljanov, ki so tako velikodušno darovali kri, kaj pomeni ta žrtev našim fantom. S tem, da-darujejo pint svoje krvi, podaljšajo našim dečkom življenje, da vodijo bitko do zmage."
"Imel sem prednost biti z našimi pomorščaki v dneh, ko je Guadalcanal skoro postal drugi Bataan. Videl sem mnogo smrti. Junaški in plemeniti fantje, ki so dali svoje življenje, da bi vi in jaz lahko v miru živeli. V naročju sem držal razmesarjena trupla pomorščakov," je pisal kaplan, "in ko sem poslušal njihove molitve: protestantske, katoliške, židovske in vseh drugih veroizpovedi—sem dvomil, da bi še lahko živeli. A, ko so bili prenešeni v zasilne bolnišnice na bojiščih, so vse to nekako preživeli in to vse po zaslugi čudežnih transfuzij krvne plazme."
"Tisoče naših mož umira na svetovnih bojiščih. A, na sto-
Najbolj odlikovan mornariški čustvih je gcrtovo 85 letni komandir Donald J. MacDonald iz New Yor-ka. Z rušilcem 0'Bannon je bil v petih večjih nočnih bitkah, sedemkrat je napadal japonske naprave, trikrat je bil v rešilni akciji. Sedaj je v New Yorku in čaka nadaljnega povelja.
Zaposlena psica Torpedo, je mascot mornariškega letalskega oddelka. Do sedaj ima. sledeči rekord: najprej je potovala s trgovsko mornarico; bila je pri invaziji Afrike; ušla je smrti, ko se je poipila ladja, na kateri se je Vozila; ima nad 300 ur vožnje v letalu; odredila je osem mladičev. Na svojem plašču nosi mornariški čin in pa insig-nije različnih oddelka^, s katerimi je bila v eni ali drugi
tisoče jih ne bo umrlo in mnogi dolgujejo svoje življenje ljudem kot je Irving Siegel, ki velikodušno dajejo, ne samo denar, temveč tudi svojo kri."
Več takih potrebujemo
Daleč preko biblične dobe sedemdeset let so nekateri ameriški pomorščaki, ki zavzemajo prostore na trgovskih ladjah ter vozijo potrebščine zavezni-, škim borcem širom sveta.
Med njimi je Andrew J. Wilson, iz Victoria hotela, Chicago Heights, 111., ki se je pri 79 letih javil pri "War Shipping Administration" v newyorškem pristanišču, kot glavni strojevodja v trgovski mornarici.
"Andy" je pričel delati na ladji pred 64 leti in je bil sedaj v pokoju, ko je Zed. državam pričelo primanjkovati mož za trgovsko mornorico. Odločil se je, da se vrne na morje, a ob prvem poskusu lanskega leta, ga je zadela kap. Pripeljali so ga domov na Chicago Heights, kjer ga je njegova žena, Jennie, negovala, dokler ni • ozdravel. Potem se je pa radostno spet odpravil.
"Saj nisem prestar za delo," je dejal, "mislil sem, da bi lahko nadomestil mlajšega moža, ki bi se bolje podal v boj, kot pa jaz."
Po računih WiSA rabijo vsak mesec več kot 1800 pomorščakov v tej kritični dobi. Navadni pomorščaki, inženirji in telesno sposobni mornarji, ki imajo dokumente, ali ki so jih nekoč imeli, naj pošljejo brzojav na "Merchant Marine, Washington, D. C." ter naj v tem brzo-javu navedejo ime, naslov, stopnjo in poleg tega tudi navedejo čas, kdaj so na razpolago.
Za kroglico opija ]
V kitajskem mestu Lichovu je neki budistični tempelj, kamor! hodijo revni Kitajci, da dobijo1 kroglico opija. Kroglice drži v! roki malik in bogati Kitajci skr-j bijo za to, da niroka nikoli prazna.
MALI OGLASI
Prodam hišo»
Zaradi odhoda iz mesta prodam hišo za 2 družini'; kopalnica spodaj in zgorej, dvojna garaža, elektrika in voda v garaži. Katerega veseli dober dom, si ga lahko ogleda ob večerih ali ob nedeljah, drugače ni nikogar doma.
Pauline Ogrizek,
11002 Dove Ave.
Cleveland, O.
(Ill)
I)a si reši življenje
Prejšnji vladar indijske pokrajine Coor je večkrat ukazal privesti kakega na smrt obsojenega jetnika na dvorišče svoje palače, če se je jetniku posrečilo, da je stekel prekp dvorišča, ne da bi ga zadele krogle, ki jih je knez streljal skozi okno, je bil izpuščen v svobodo. -o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
DELO DOBIJO
Hiša naprodaj
Proda se dobro urejena hiša 10 sob, za 2 družini. Nahaja se na 7618 Cornelia Ave. Zelo ugodni pogoji. Hišo si lahko ogledate zunaj, znotraj po dogovoru. Več izveste pri lastniku, Frank Levstik, Barbershop, 11818 Madison Ave., Lakewood, Ohio.	(Ill)
Naznanilo selitve
Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa de]^, ki spadajo v našo stroko.
Joseph Mohar & Co.
Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188
(x)
Hiše naprodaj
Na E. 71. cesti, med Superior in St. Clair, za 2 družini, 4 in 4 sobe.
Na E. 71. cesti, 8 sob za eno družino. Se mora prodati; jako zmerna cena.
Za podrobnosti vprašajte Joseph Globokar 986 E. 74. St. Tel. HE 6607. (x)
Dekleta in žene
Pomagajte dobiti to vojno
Mi potrebujemo STROJNE OPERATORICE INŠPEKTORICE
ZA POMOČ PRI ORODJU TIME KEEPERS ZA SPLOŠNO POMOČ Visoka plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči 10 ur na dan, 6 dni v tednu
Centralni lokal. Se ga lahko doseže od katerega koli dela mesta.
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49. St. blizu St. Clair
_(118)
Dekle dobi delo
Dekle dobi delo v krojačnici, da bi jemala naročila in jih oddajala. Dobra plača.
Henry's Dry Cleaning
8413 Superior Ave.
(Ill)
NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak« Pokličite MU 1188. _(127)
Dober kup
Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, toplota na gorko vodo; v okolici E. 63. St. in Glass Ave. Prodati se mora za poravnavo zapuščine. Se lahko takoj vselite. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Joseph Piks
1176 E. 71. St.
ali
6704 St. Clair Ave. _(112)
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, rta bo kot nov.
Popravljamo body In fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830.
DELO D0D1J0
POMOČNIKI
na
Padalnem kladivu
(kovaško delo) in za druga splošna
TOVARNIŠKA DELA
Plača od ure
Sleel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St. i
severno od St. Clair
______Oil)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu
MESTU-
750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite
Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo.
Zahteva se dokaz o državljanstvu.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect Ave., Soba 901
(x)
ženske
Moderna obrambna tovarna nudi doblčkanosno zaposlitev z bodočnostjo po vojni. Predznanje ni potrebno. Prijetne delovne ure se laliko uredijo za hišne gospodinje. Visoka plača od ure, dobra hrana, uniforme. Zglasite se pri Pred Chllforth.
Cleveland Pneumatic Aerol, Inc.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 9359
6% pivo, vino, žganje In dober pri grl zek. Se priporočamo isa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Dugans Market
l(i 135 St. Clair Ave.
(vogal Holmes) Mi imamo polno zalogo svežega mesa. Fina kvaliteta in najnižje cene. Mi prodajamo vse pod maksimalno ceno, nobene stvari nad to. Pridite k nam in se prepričajte. (Thur. x)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALr-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV
20001 Euclid Ave.
(Ill)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 5 sob in z majhno sobo v drugem nadstropju.. Nahaja se na 1481 E. 172. St. blizu Graphite Bronze Co. Vprašajte na istem naslovu za podrobnosti. (May 6, 9, 11)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje zs
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V2c na uro
Ženske 62V&C na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Z tri asi te se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
___0152
Pomagajte skrajšati vojno
Mi potrebujemo IZDELOVALCE ORODJA BRUSILCE ORODJA OPERATORJE STROJEV POPRAVLJALCE STROJEV INŠPEKTORJE POMAGAČE ZA SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Podnevi ali ponoči Visoka plača od ure in overtime 10 ur na dan, 6 dni na teden
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49. St. (blizu St. Clair)
Se lahko doseže od vsakega dela mesta.
(118)
žensko se sprejme
Sprejme se starejšo žensko, da bi varovala dva otroka. Dobi stanovanje. Jako dober dom in dobra plača. Zglasite se na 928 E. 72. St.	(114)
BUDAKS1
GJJ2533
MOVTAK
DON T WASTE FLECTRICITY! TURN Off LIGHTS AND APPLIANCES WHEN NOT
še nekaj drugega pomenilo za njega, ker drugače bi ne bil tako zamišljen. Udarec, katerega je Jozua dosegel, je bil popoln!
Tu vstopi Edward v sobo, sveži in življenja polni mož, iz njegovih oči je sijala dobrosrčnost in neustrašljivost.
On je bil za trenutek radi očetovega temnega pogleda nekoliko presenečen, in je takoj spoznal, d ani nekaj v redu.
Edward pristopi k svojemu očetu in mu hoče podati roko. Toda prestrašen obstoji, ko vi-
) CKCH05L0VAKIA IENNA ___________
run.
leering
j Wprfci
HUNGARY
BULGARIA
YUGOSLAVIA
Ena dobra stran od okupacije Italije je to, ' vozniki zavzeli zrakoplovna polja v Foggiji, odk° zavezniški bombniki poletavajo nad Balkan. P'1, jo kako pritiskajo Rusi iz severovzhoda in z<tV jugozapada in uničujejo važne železniške proge cijske tovarne.
Če se bo italijanski kralj Emanuel v resnici odpovedal prestolu, bo zavzel njegovo mesto princ Humbert, lei, nam ga predstavlja gornja slika. Voditelji šestih večjih strank so se že izrazili, da bi sodelovali z njegovo vlado.
Najsi izgotavljajo obveze za bolnišnice, ali če delajo zavitke za naše fante in dekleta v bojni sili, poznajo ženske "mnogo rok. ki opravljajo lahka dela."
Danes je milijone ameriških žensk na delu, ki opravljajo brezštevilna dela na domači fronti in celo na bojni fronti dela, ki pomagajo k vojnemu naporu dežele ter pomagajo vsak dan, uro za uro, da prinašajo zmago bližje.
Rezultati, izvršeni po milijonih parih patriotičnih, pridnih rok, pomnoženih z elektriko . . . vedno pripravljeno, neizmuče-no električno postrežbo, ki da moč tisočerim orodjem — od mehaničnega orjaka, ki opravlja delo tisočev mož, do šivalnega stroja, ki izvrši stotine toliko, kolikor bi mogli najhitrejši prsti sami.
Mnogo kar dela elektrika danes, bo dalo še mnogo ve6 postrežbe potem, ko se bodo vrnili naše fantje in dekleta zmagoviti domov, trdijo voditelji v električnih podjetjih.
Več ko elektrika izvrši, manj stane odjemalca
Odkar je bila podana elektrika na razpolago človeku pred več kot 60 leti, je bila oprema za produkcijo in uporabnost neprestano izboljševana ... in ta stalni napredek v natančnosti, združeni z vedno večjo uporabo, je bilo izvršeno z vedno manjšimi stroški elektrike.
Povprečna cena edinice elektrike, ki jo je dala The Illuminating Company svojim 352,000 odjemalcem v 1943 je bila 15 odstotkov nižja, kot katero koli drugo leto v 52 letih, odkar je ta družba v podjetju.
Leto 1943 je bilo tudi 52 zapovrstno leto, da so bili stroški elektrike kompanij-skim rezidenčnim odjemalcem znižani. Danes gre povprečna cena elektriki še vedno nizdol. — THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY.
Ameriški general Joseph W. Stihvell (levi na sliki) in poleg njega pa je britski admiral Lord Louis Mountbatten, poveljnik čet v južnovzhodni Aziji. Stihvell pa je poveljnik ameriških čet v Burmi. Slika ju predstavlja v pogovoru nekje na bojišču v Burmi.
Doe j^vl
WfUMMM—
HRANITI DENAR:""
Kupite več vojnih bondov in znamk.
Vložite nekaj na banko vsak plačilni dan—tukaj na
127 Public Square
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE
Margaret Yartz
ki jo je Boir v najlepšem cvetu mladosti že poklical k sebi dne II. maja, 1941.
Draga h6i in ljubljena sestra,	z ljubeznijo mislimo na Tebe,
vse prezgodaj si nas zapustila,	ker si tako rada imela nas vse
prebridka je žalost polnila srce,	nad zvezdami se zdaj nahajaš
ko so ugasnile zavedno Tvoje oči.	in v božjem vrtu srečo vživaš.
Še vedno ohranjena v sladkem spominu pri Tvojih dragih žalujočih, ki Te zelo pogrešajo.
JOSEPH in MARGARET YARTZ, starši.
MARY .LILLIAN in ELEANOR, sestre. ROBERT, JAMES in RAYMOND, bratje FRANK, popol brat; ANNA, popol sestra.
Cleveland, O., 11. maja, 1944,
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnder8on 9231
Be priporoča u popruvll« In barvanje vaAega avtomobila. Delo tOtDO Ui dobro.
m
"Moj sorodnik Edward?" zavpije Jozua, "hahaha, ti se norčuješ z mene! Kdo ti more to vrjeti! Moj bratranec Ed-i ward ! Kje je on?"
"On pride danes ali jutri iz j Virginia City nazaj, kjer je on po opravkih svojega očeta."
"Da pride moj bratranec Edward danes nazaj, vem sam, kjer stanujeva skupaj na Wilson Castle," odgovori Jozua.
"Hočete počakati tukaj, dokler pride? Jaz ga pričakujem težko, kjer ga neizmerno ljubim."
"Ti lažeš! Reči, da lažeš!" rohni Jozua v moreči nervozno-sti—. <"Ti ljubiš Edwarda?"
"On je moj mož!' Pojdite in vprašajte duhovnika na Virginia City!"
Jozua stoji kakor prikovan v verige nekoliko trenutkov in popolnoma vničen. Vse je pričakoval,vse za mogoče držal, samo te stvari ne, katera ga je tako nenadoma dohitela.
Prikloni se, in opaziti je bilo, kakor bi se hotelo njegovo telo zlomiti. Njegove pesti se krčevito stiskajo. V njegovih očeh se prikaže nenavadni ogenj sovražnosti, no, za vedno mi je odvzeta, odvzeta, katero sem tako goreče ljubil.
"Tudi tebe je ta Wilson meni ukredel??" kriči z hripavim glasom.
"Tudi tebe zgubim radi njega? Misli si, da s tem izzivaš veliko sovraštvo iz moje duše, tei podžigaš tlečo iskrico, da vz-plamti v velikanski požar" — "Vi veste sedaj vse, Jozua Wilson," pretrga Elizabeta molk, pred njo stoječim, ter se njen pogled sreča z njegovim, "midva se nimava nič več za razgovarjati."
Ona odhiti v hišico, ter se varno zaklene.
Zasramujoči smeh zasliši za seboj, občutila je grozne srčne bolečine, radi tega sramotenja.
"Varujte se me, jaz vas bo-dem vničil! to je bilo zadnje! Boriti se pravi sedaj," godrnja Jozua, bilo je v tem trenutku, ko se je po konci vzravnal in pričel odhajati videti je bilo na njegovem obličju, je nekaj izgubil, kar mu je bilo najdražje na ,svetu —, proč z vami, nesrečne misli, ve uničite srečo, vse, vse! Ta bogatinec me je oropal zadnjega! Boj z vami! Boj z vsem širnim svetom! In jaz vam prisegam. Spoznali boste Jozua Wilsona, tistega Jozua Wilsona, katerega ste od vrat odgnali, katerega hočete uničiti, in kateri mora sedaj miloščino svojih sorodnikov vži-vati! Vi bodete spoznali Jozua Wilsona in njegove predrzno-
sti ,on vas bode uničil, kakor ste vi njegovo življenje vniči-
i Jozua hiti nazaj v Wilson Ca-jstle, ko se je Edward ravno z j Virginia City nazaj povrnil.
Gori v eni v razkošju, in z vsemi udobnostmi preskrbljeni delavni ,sobi, sedi gospodar od Wilson Castle, poleg pisalne mize, katera je bila obložena z raznovrstnimi dokumenti. Soba je bila razsvitljena kakor najbolj jasni dan.	£
Noe Wilson je bil komaj star . petinpetdeset let, toda izgledal je starejši, bil je že nekoliko zgrban in resen. Videti je bilo, kakor da bi ga skrbi ogromnega -premoženja srebrnih rudnikov Nevade pritiskale. ! Njegovi lasje in brada so bi-' li posiveli, njegov hodu in hoče | podeseteri svoje milijone, sta |kakor obraz je bil bled, njego-jva lica upadla.
i Ta ponosni, milijonski knez, z njegovim neizmernim bogastvom, je bil videti, kakor da ne bi imel nobenega vživanja od . svojega bogastva. On sedi in računa, njegovo čelo se pa bolj-. inbolj gubanči.
> Naenkrat se težko zagrinjalo ! sobe odgrne.
Ta resni, z velikimi načrti . zaposljen mož, pri pisalni mi-! zi vstane. Njegove nemirne, velike črne oči, se obrnejo proti . uhodu sobe.
Jozua korači preko sobe na r preprogo in pozdravi po stari
navadi.
"Ti si Jozua," reče gospod Wilson, "kaj se je pripetilo? Tvoje poteze na obrazu mi kažejo, nekaj izvanrednega. O nesreči Dorothy-rudnika, se mi je , že naznanilo."
Jozua pristopi in mu poljubi roko.	\
"Jaz sem se boril, ali bi bilo umestno, da te obvestim o stvari,katera se odigrava," odgovori on resno v nekaki zadregi.
Odkritosrčnost zahtevam, katero tudi pričakujem od tebe Jozua!"
"To priznanje je tudi premagalo, moj dragi. Tvoja dobrota je bila, katera me je iz revščine iztrgala."
"Ti si mi ravno tako ljub, kakor moj sin Edward."
"To bi bilo preveč zahtevanega, moj ljubi stric, toda nepopisno hvaležnost sem ti dolžan! Radi tega se ti bojim vsekati skelečo rano v srce."
"Ne prizanašaj mi! Jaz sem pripravljen na tvoje poročilo, Jozua, katerega se tiče?"
"Neke osebe, moj ljubi stric, katera ti je ravno tako draga, kakor meni! Mogoče je še stvar za zavrniti in dobro napraviti, radi tega je moja dolžnost, to skrivnost tebi razkriti. Edward je na skrivoma z Elizabeto Graham, hčerjo nadplezavca poročen !
Na v,se je bil pripravljen Noe Wilson; toda na kaj takega ne. Stal je nekoliko trenutkov, kakor okamenel. —
"Poročen? Jozua, to ni mogoče!" izpregovori kimaje z glavo.
"Obžaljujem, toda vendar je resnica, moj stric, največ pojasnila o tej stvari, ti pa lahko da tvoj lastni sin Edward," odgovori Jozua priliznjeno.
Gospod Wilson pritisne na gumb bližnjega zvončka.
Stari služabnik Willy stopi v sobo.
Sporočite gospodu Edwar-du, da želim z njim govoriti," I zapove gospod Wilson.
Služabnik se odstrani z lahnim poklonom.
"Ti mi moraš napraviti neko uslugo," obračaje se na svojega nečaka, ter krene proti pisalni mizi. "Odpotuj takoj v Wilson City do mirovnega sodnika Jefersona in po-nesi mu povelje, starega Gra-hama aretirati pustiti, tukaj velja hitrost in strogo po stopanje. Stari Graham naj položi poroštvo in s svojo hčerjo Nevado zapusti." —
"Ne bi bilo bolje, moj lju- š bi stric, Elizabeto Graham k r izpovedi pozvati, in jo primo- t rati, da se odpove Edwarda?" t vpraša Jozua poleg njega sto- i ječega, "to bi bilo krajše in boljše! če bi ona ne hotela v f to privoliti, jo prisilimo s tem, i da ji njeno dete na Wilsona, i toda videl se mu je na obrazu njegov notranji nemir.	<
"Dete? Kako dete, Jozua?" i vpraša gospod Wilson teško 1 sopeč in s temnim pogledom, < korak za korakom 'hodeč pred tožiteljem.	<
"Dete Edwardovo in Eliza- -betino, moj ljubi stric!
Niti ena beseda ne pride iz ust ponosnega Mr. Wilsona, toda videlo se mu je na obrazu njegov notranji nemir. V tem trenutku se zave in odloči, po-gra-bi pero in napiše nekoliko vrstic na papir, potem ga zgane in izroči Jozuatu.
"Odpotuj k Jeffersonu, on bode moji želji ustregel," reče ion z globokim in hripavim gla-Isom, "ako njega ni tam, izpelji moje povelje sam. Edward bode še nocojšen večer zapu-. stil Wilson Castle.!"
Jozua odhiti. On je svoj na-: men popolnoma dosegel. Se-i daj je vsa odločitev v njegovi • roki, katera ga z zadovoljst-■ vom navdaja.
Stari Noe Wilson je bil sam j v svoji z razkošjem obdani de-
-	lavni sobi. Težko sope, in lah-
-	ko se mu je videlo, kako ga je ) sporočilo Jozuata pobilo —
domneva se lahko, da je to
di očetov obraz ^
"Zapahni vrata,' / ri oče v osornem tonu^
Edward uboga, ter zopet k očetu priblii3'.,
Stari Wilson stno in krčevito r°k°rjj( ubogljivega sina, ka vse njegovo upanJe' J "Edward,' 'izvije^, pni glas, in roka se , "Edward, je resnic^., svojo roko podaril M j ga delavca, ali .jo l100 riti?"	..„ f
(Dalje crihodBJiM l
Kupujte
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
"Mnogo rok opravlja lahka dela"
{ '' .,	{ ■;-	s .	r I	' i , I **	•'.'-'• •'
V' '	.At M it5 •	|~<y V '■ * »'■	*;'•. • •