Tirolsko je priobčena daljša spomenica, ki je bila dne 10,septembra v Irstrucku predložena tiskovni konferenci zastopnikom franco¬ ske m a in avstrijskega tiska. Te konference so se udeležili zastopni¬ ki, poljskih, ukrajinskih, jugoslovanskih, ruskih, estonskih,.. litvan¬ skih, latvijskih in madžarskih begunskih organizacij, zastopniki francoskega in avstrijskega tiska ter zastopstvo vojačke vlade. Na konferenci je bila v francoc čini in nemščini prebrana spomenica, katera pojasnjuje različna vprašanja v zvezi z bivanjem beguncev v Avstriji ter razne napade, ki jih je del časopisja prinesel zoper bemuace. Ta spomenica, ki je bila. izročena tisku in vojački vladi, najprej na splošno obravnava berunsko vprašanje. ter'pojasnjuj 3 zlasti vse^zoper begunce izrečene pritožbe, list narlaŠa, da. bc to pojasnilo gotovo v veliko korist obojestranskega 'razumevanja, Ker sk-.-rc vse to, kar tirolska begunska spomenica nazlača, prav tako velja za slovenske beaunce ha Koroškem, bo no zotovo ustregli svojim bemunskim. rojakom, če jo v z lavnem ponatisnemo. K A J P- P, A V I 0 )L E N IGA? "Namen te konference je, da pravilno pojasnimo vsa podrobna vprašanja, ki se tičejo beguncev v Avstriji. Prav dobro razumemo, da mora taka debela kakor je Avstrija, ki ima sama dovolj velikih te"av, nas - bevunce ogledati le kot malo dobrodošle '°-oste. Tudi v Avstriji je le malo ljudi, krtcrk vojska ne bi bila kakor koli prizadela. Tujci, ki zdaj žive" v "vutriji, slasti-pa na Tirolskem, niso nikaki turisti, marveč begunci, ki niso prostovoljno'semkaj prišli. Deloma jih je semkaj privlekel Hitlerjev režim in jih spran vil sem po sili is krajev,za fronto - £e neurejene razmere v povojni Evropi sc vzrok, da se nno'vi izmed njih le ne more vrniti domov. ” ZOPER NEOPTAVI'1ENE NAPADE, "V časopisju so večkrat priobčeni napadi zoper''begunce, k j er' poskušajo za, nastale posamezne težave delati krivg begunce, Ti"napadi ne drže vedno in so le prevečkrat pretirani, e ^leda-o begunsko vprašanje v Avstri- . ji, vidimo, da are v glavnem za Estonce, Latvijce, Litvine, Poljake, 'Ukrajince, nadčare, Jugoslovane in ruske e/arrante. Tukaj moramo ugotoviti, Itako so ti ljudje prišli na Tirolsko. Večji'del teh ljudi - po '-večini so pripadniki ^drrkenth narodov- so bili priznani v Nemčijo na prisilno"delo in nato raztreseni po oboroževalnih tovar¬ nah v Avstriji, Drupa skupina med njimi .so bivši vojni ujetniki in jetniki, po koncentracijskih taboriščih, katere so zavezniške'čete osvobodile. Tretja skupina pa so prisilni evakuiranci in begunci." KOLIKO JIH JE NA TIBOLSEEK? »Dne 1. septembra 1946 je na/ Tirolskem bilo 10,322 beruncev, izmed katerih jih je bilo 4387 po taboriščih. Po narodnosti je 177 Estoncev, 175 Lati- sev, 279 Litvancev 1270 Poljakov, 4311 Ukrajincev, 2130 kad'-'arov, StAr. 226 —--—Domači klasovi, 3Q »X. 1946. >—» S^r. 2.' lOti Juz«sl*va* ter 973 ruskih emi«rrant«v. Zunaj taWrišČ na 34 j*1~ s3c#ot je: 5935 ljudi^ ki so škbre vsi zaposleni. Najtežje je vna¬ šanje, kako■ zaposliti iatelJU^enco. Avstrijske oblasti mislij«, da ti -.kvalificirane slu-be mozli opravljati le Avstrijci, Sako bi za b»nilsko inteligenco ne bile nobene modnosti zaslužka. Na drapi strani pa je zelo te?,ko od teh ljudi zahtevati, da naj kot visoko, kvalifičtem« delavske noči delajo le kot polnočni delavci.'To bi pomenilo, da se vračamo k Hitlerjevim metodam, ki so vsakeza'ino- zemca izrabljale le za cenene delavsko silo, ne ^lede na njegovo zmožnost in vrednosti" HJGRJNSKA. PHEHKANA. "Kar se tiče tistih 4387 beguncev, ki žive po taboriščih, jih 1800, ki so dela zmožni, dela j»r± zasebnih podjetjih v bližini taborišč. Te ljudi brezplačno kra¬ mi TJITBM in vojaška vlada. Večina izmed njih je brez vsakih sred¬ stev in jim je vojska-vse premoženje pobrala. Ti ljudje is biva j o enako prehrano kakor avstrijsko prebival-stvo. Ne dobivajo prav no¬ benih dodatkov v hrani niti od UNRRA-ihe niti od vojaške vlade. Zato je zola' legenda, češ, da imajo be'*un<3i izjemno dobro, prehran«. V tej zvezi naj omenimo, da je število beguncev na Tirolskem ob | času osvoboditvS bilo mnozo večje, kakor je danes, ko jih. j e "koma j 10$ 'od nekdanjega števila, r.nozo se jih je vrnilo domov, druži so' se odpeljali v Nemčijo, ali pa so Avstrijo kako drugače zapustili. Njihovo število se vsalr. dan manjša." inski Z313CINCI. "Večkrat slišimo obdolčitve, češ., da so bezunci zlo J_ elementi. Taka trditev ni resnična in ni utemeljena. Od- • st»tek zločinov med njimi ni prav nič višji, kakor pri'katerem koli Iruzef. narodu. Statistično '* a irso> ' iro^viiiriv je ugotovljeno, da dejanj, ki jih zatrese bezunci, v tam, ker so otopili mejo. To pa ima svoj vzrok v tem, ker jih je še mnozo, ki iščej« svojce." je 75$ vseh kaznjivih brez dovoljenja pre- FA£13,51. "Druz očitek je trditev, češ, da so bezunci fašisti in anti- 'demokrati. TA obtožba je ddcela brez podlage, ker je večina izmed beguncev kmečkega in delavskega stanu, ki že od nekdaj za fa¬ šizem 4Ii za dru^e totalitarne režime niso imeli nobenih simpatij. Se^unci v Avstriji se ne udeležujejo nobeneza političnega zibanja ^ in se tudi v avstrijsko politiko ne mešajo. Mnozo izmed njih pa jew resničnih’ demokratov, pri čemer moramo seveda njihovo demokracijo razumeti v zahodnem smislu. Njihovo mišljenje je bodisi socialisti¬ čna ali krščansko. :"nczo'pa ji: je, ki o politiki sploh nič ne vede¬ ti nočejo. Nikakor pa bezuncev ni.uozoče smatrati za kako politično nevarnost." V druzem delu resolucije je hazlašeno, da si vsi prizade¬ vaj« čimprej izseliti se, • o čemer bomo pa prihodnjič pisali* P££S€LJ£mNJŠ NWC€V V- JoKJf TSKo ZK2o Reuter"poroča iz Berlina". Ruski zeneralmajor Aleksander Kotikov je zavezniškemu po¬ veljstvu v Berlinu izjavil, da ni voljan podajati kake izjave o pre¬ seljevanju nemških tehnikov v Rusijo. Pristal pa je na britansko zamisel,-naj se to vprašanje obravnava pred kontrolnim sveto*. Ene 26.'oktobra je to vprašanje na seji zavezniškeza po¬ veljstva sprožil zeneralmajor Narres. Po Ž val je Ko tikova, "da naj po- l*žaj pojasni, Tč da doslej še ni bilo mozoče dobiti ruskeza mnenja 9 tem. Ameriški generalmajor Kestinz in francoski zeneral Ganeva!“ st a,.-s e.,pridružila, t-aj _bri-tanski. zuvornik je nazla-' S t ji * © • Štev. 22 - jJOi ar r | sovi, >2.,1.1946, šal, de. se britanska zahteva nanaša le na, preseljevanj e delavcev iz Berlina, na pa tudi na preseljevanje delavcev iz ostale r&.ske cine, hedtem, ko so na zavezniškem poveljstvu sprejeli na znanje britansko izjavo, so prihajala poročila, da preseljujejo delavce iz vse ruske cone. Uradniki osrednje uprave in industrije v sovjetski coni so sporočili, da iz Rusije v rusko coho Nemčije prihaja če cela vrsta vlakov, ki bo odpeljala družine nemških tehnikov, njihovo pohištvo in pa-tovarniške stroje v Rusijo. So bo prvi del tako ime¬ novane "vzhodne akcij e 5 ’, ki bo pa Še 10 dni trajala. Uradniki so dalje naznanili, da je ta akcij a bila nameravana še pred enim letom, da pa so jo odlomili z ozirom na volitve in pa zate, ker je dotlej že 6000 ljudi iz saskih tovarn bilo preseljenih. V vsej sovjetski coni bodo industrijske naprave poslej ostale brez najboljših strojev. Nemški politični kro»i sodijo, da bo to uničilo nemško gospodarstvo v sovjetski coni, .••nomo nemških upravnih uradnikov, ki so zaposleni v tej coni, je če podalo svoje •stavke, da se tako iznebe odgovornosti za industrijsko razdejanje, ki bo iz tema nastale. "Vzhodna akcija" se bo nadaljevala v več dolih, da bi se tako preprečilo, da ne bi nemška industrija naenkrat bila uničena. Nemški industrijski strokovnjaki pričakujejo, da je izdelovalna možnost nemške - " industri j e v sovjetski coni padla 'e na 25^ svoje predvojne zmogljivosti in da "izpraznjena" cona zdaj sploh ne bo rao»la več delati za izvoz, Zato bo tudi nemoroče, &a bi v tej cini mo»li še kaj izdelovati sa reparacije, ali celo za svojo industrijske potrebe. Nemški uradniki v sovjetski vojaški. »1 -! V 0 upravi so. sporočili, da bo "vzhodna akcija" v raznih fazah toi časa Jrujala, dokler Rusija ne bo dobila vseh tovarn, ki jih sc. svo¬ jo produkcijo potrebuje* Sovjetski radio v tipskem je včeraj odgovarjal britanskim predlogom mlade preseljevanja nemških delavcev in tehnikov'ter je med drugim takole rekel s "Britanske in ameriške radijske agencije če fid novembra 194-5. do danes poročajo, -da nemške znanstvenike in specialiste neprestano pošiljajo iz Nemčije v Ameriko in Anmlijo. Prav tako je znano, da. je spravljenih kakih 200 znanstvenikov in tehnikov, med .katerimi so možje svetovnega, slovesa, v nekem tabo- "Ha-i m-. v -c ri-ču blizu Oottinjena, k u nemških'tehnikov v Sovjetsko je to zredilo sporazumno s :.akor jetniki," -Slede preše zvezo pa naglasa lipski radio, j-jevarga da s © . ruskimi podjetji, Nemci, ki so odšli v Sovjetsko zvezo, bodo tam dobili čelo, ki je primerno njihovi spo¬ sobnosti. Delali bodo pod takimi poboji kakor ruski delavci. Britansko zunanje ministrstvo je na. rusko obdolžitgv, češ, oblasti spravile v taborišče pri dobim©- atomske en sr¬ da so britanske zasedbene fiu 200 nemških znanstva o d"'»veri! o, da sc himno v oreiskavo vije, sloni vsi v n c lci znanstveniki v brit, coni zapo- v smislu določil, ki so jih izdali zavezniki v tej zadevi. Delavci Seissovih in Schettovih optičnih tovarn v Jeni sc brzojavno Stalinu sporočali svoj protest zoper demontiranj e teh svetovno znanih tovarn, e bodo te tovarne demontirane, bo izgubilo del*-,več milijonov delavcev po vsej Nemčiji. Skupna delegacija vseh štirih političnih strank v Berlinu je v soboto prosila ruske¬ ga komandanta generalmajorja Kutikova, da pove svoje stališče zara¬ di preseljevanja nemških delavcev. Generalmajor pa ni dal delegaciji nobeneva odrovora. Od Angležev izdaj ani list ''Telecraph" in od Amerikancev izdaj«aii "Tacresspie^el" v Nemčiji poročata o protestu zoper demonta”© Zeiasovih in Schottovih tovarn v Jeni. prav tako sta britan o.r-_r a n ameriški zastopnik pri berlinskem• poveljstvd. protestirala zoper preseljevanje nemških delavcev, in sicer v »lavnem zoper način,kc-o jih prešeljujejo,ker imajo delavci samo 2-4 ure časa, da pripravijo potrebno za svojo preselitev in preselitev svojih družin. Štev. 228 Domači »lascvgL, 30.1.1946. St*« 4 P31 mimn NA BOLGARSKEM jeranost s.poljskim narodom, s Je demo vinska 'fron ta dobila Sovjetsko zvežo in z vsemi 'svoboio-* 2,930.000 glasov (277 mandatov) 'Ijuhnlmi slovanskimi narodi. fšLa&na agrarna stranka 560.000 , ■ • klasov (64 mandatov), Zvenova 4ELEZNI £KI P-ROHET V- AVSTRIJI, stranka'71.000 v). lak o ima komunisti- naJ-Bel jak-Gradec, ki vozi po 3 x Sna stranka med 465 mandati na teden. Absolutno večino. PRI STANI ŠKA STAVKI:. V . .TRSTI '1200 težakov v Trstu je v pone¬ deljek stopilo v stavko' iz pro¬ testa, .ker so zavezniki najeli za pristaniška dela inozemske delavce. .Opoldne je stavkalo že 3000 delavcev. Po tej-stavki so •zlasti 'prizadete UNRRA-ine po¬ šiljke za Avstrijo, Jugoslavijo ■in češkoslovaško. ' : •V ITALIJI sta socialistična in komunistična stranka 25. okt;, podpisali skupni akcijski pakt, s kat erim . ..j e obnovi j ena prej šnj 'a zveza med socialisti in komunist: : P0SKUSI S LETEČIMI ROBOTI. .Tvrdka Viekers Armstronj, izdelo¬ valka znanih letal tipa Spit fine in Pel lin:, ton, bo koncern te maj meseca izvršila prvo od naročenih dvajset ali' več, letal brez pilotov, •ki naj razvijejo brzi.no 'c*i 1200 - A 1340 km na uro. Ro bo trio letalo bt ^ delalo poskuse nad Severnim morjem, ko squito -letalo bo ne sl d malo le- 'talo z raketnim potonem v znatno višino in tam izpustilo. Posebna priprava bo sprejemala zabeležke instrumentov in posredovala radij¬ skim postajam na zemlji-"v-se po- ■ drobnosil poskusnega poleta. VEDNO MANJ OVjfc V AVSTRALIJI I V NOVEM SADU se je začel . pro-ces zoper skupinp vojnih zlo¬ čincev; med katerimi je tudi . bivši general štabni šef madžar¬ ske armade 'general Sombately. Zaradi suše je poginilo letos do 31. marca v Avstraliji nad 9 bili¬ jonov ovac. V zadnjih 4 letih se je njihovo.Število zmanjšalo za 29 milijonov, in jih je sedaj samo še 91 'milijonov. To je najni' od leta 1924. ■ d OSTRE TITOVE BESEDE. Atenci-stanje ja "United Press" poroča iz Bel- ’ fh rrada 28.okt., da je Tito na NADZORSTVO NA ATOMSKO EMEROI- svojem potovanju po Hrvaškem in 'JO. Iz New-Iorka poročale 29 oV*n- S1 o veni ji "obdolžil nekatere ve- bra: 'Snoči je predsednik ’ ► lesile, da hočejo od vojske imetic- organizacijo" tovarn ža atomsko vso enerti j o koht ■ vse vire odvzel vojaški in oroli in jo izročil komisiji 5 oseb civilnih, oseb. Pri tem je re¬ kel, "da bo vso korist od atomske energije mogoče dobiti šele, če b* za to ustanovljena mednarodna kon¬ trola dobro delovala.* Is dobiček, čeprav bi to šlo le na stroške malih držav. V resni¬ ci imajo te dr v ave pred očmi le ta cilj; pred vrati Jugoslavije stati na straši. "Sedanja jugo¬ slovanska vlada'pa nadaljuje ve¬ liki osvobodilni boji' Začela "a je, ne da bi bila Angležem in" . t Amerikam cem sfavljala kake potoje. VOLITVE V ROMUNIJI. Britanska Kljub temu bi'pa ti zdaj radi vlada je poslala romunski noto, Vi jugoslovanski vladi riali stični '-'jflir." narod bo do.se v el svoje brezpo¬ gojne pravice, če ne danes, pa jutri, pozval je ves narod, naj napne vse sile / _ .... • .., -Jer' vsilili impe-izraža bojazen, da prihodnje volitve Jugoslovanski v Romuniji ne. bodo svobodne, ker isti opozicijo zatiraj® ir. skušajo tve f&1 z.iflcikati, Britanija, in p a'sta romunsko vlado priznali le da se utrdi vza- pod ■ po^»;iem t če bodo tam svobodne vo- obl voli USA