Deček in slepec.
Spisal Janko Leban
t \\ je četrtek — Šole prost dan. Mirko, sin mestnega ključani-čarja, je dobil od očeta dovoljenje, da stne iti v posete k svojim prijatcljem. Ti so imeli imovite starŠe in so Mirka vabili zato, ker je bil res dober in priden. Kako bi se bili ti otroci skupaj veselili! Zakaj hiša imovitih otrok je stala ob velikem vrtu, na katerem bi se bili lahko skupno izprehajali z Mirkom ter tam tekali. Južinali bi bili celo na vrtu; poleg Mirka je  bilo povabljenih Že nekaj drugih otrok.
Mirko gre z doma ter po poti premišljuje o veselju, ki ga Čaka v hiši njegovih prijateljev. Ze je bil prišel mimo vrta, s katerega je čul veseli krik tam navzočih tovarišev. V tem se ozre ter zapazi ubogega slepca, ki je bil prišel iz stranske ozke ulice. S palico je tipal po tleh ter izkušal dospeti na glavno široko ulico. Toda mož se je oddaljeval čimdalje bolj od prave ulicc, in nevarnost je bila velika, da zadene ob kup giamoza, ki je stal pred njim. Lahko bi padel preko njega ter se kaj poŠkodoval. Trije deČki, ki so se igrali blizu tam, so slepca opazovali. Toda ne da bi starčku pomagali, Še smejali so se mu! Zdelo se je celo, da komaj čakajo, da se zvrne preko gramoza, da udarijo v še večji smeh. Mirku je nevolja kipela v duši zaradi hudobnih dečkov. Obenem pa se mu je zbudilo v srcu veliko soČutje do nesrečnega slepca. Stekel je k njemu, ga prijel za roko ter ga rešil nesreče.
Ko sta prišla v glavno ulico, vpraša Mirko slepca, ali bi zdaj sam vcdel dalje. Slepec mu odgovori: »Da govorim resnico, povem, da sem mislil, da lahko sam pridem na dom svoje hčere, ki je silno bolna. Toda že preccj časa nisem bodil tod in svoje moči sem precenil. Zdaj sem celo v položaju, da ne bi sam vedel ne nazaj, ne naprej. Ah, za danes ne bom mogel objeti svoje bolne hčerke! Kako me to neizmerno žalosti!«
»Ne žalujte, dragi mož«, odgovori Mirko, »hoČem Vas pa jaz odvesti k hčeri. Povejte mi Ie, kje stanuje. Dobro poznam naše mesto in Vas tudi rad spremim.«
StarČek je sprejel dečkovo ponudbo, blagoslavljaje milosrčncga Mirka. Zdajci se začno omenjeni hudobni deČki rogati Mirku. A vrli deček ni se brigal za to; ni inu tudi bilo žal, da izgubi morda dobro malico. Ko mu starček pove ulico in hišno številko hčerinega stanovanja, prime starčka za roko ter ga vede dalje.
6«
-5-1      100     "S-
' Starček je hortil počasi, in pot je bil precej dolg. A deček ni tožil za-radi tega. Ko sta dospela na prag stanovanja starčkove hčere, ga slepec ginjen zahvali za storjeno mu dobroto. »Ob, ljubi deček, storil si mi veliko ljubavl Bog ti plati. Jaz, ubogi slepec, sem se bal, da ne najdem stanovanja svoje hčere. A prišel si mi ti na pomoč, vodeč me le-sem! Napravil si meni in moji hčeri največje veseljel Blaga duSa sil Bog blagoslovi tebe in tvoje staršel«
Mirka so te bcsede genile do srca, in zadovoljen je bil, da je ustregel starčku, najsi je izgubil malico.
Ko se je vrnil domov, ga je oče vprašal, kako se je zabaval med svo-jimi prijatclji in ali je bila malica dobra. Mirko je očetu povedal vsc, kaj sc mu jc bilo pripetilo. Oče je bil tega jako vesel in še pohvalil je Mirka, da je storil dobro df?lo.
Ko se je drugi dan Mirko opravičeval svojim prijateljem, zakaj ga včeraj ni bilo k njim, so ga hvalili tudi oni zavoljo njegove človekoljubnosti.