Aktualno Ptuj • Ponudbo za gradnjo urgentnega centra oddali trije gradbinci O Stran 3 Štajerski V središču Haloze • Gradnja poslovnih con celo ob avtocesti skoraj nemogoča O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 12. novembra 2021 Letnik LXXIV • št. 87 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Danes priloga Ptuj, Lenart • Zdravnika z goljufijami v nekaj letih do milijona evrov Izdajala lažna covid potrdila in zdravniška spričevala Mariborski kriminalisti so pridržali dva zdravnika iz Ptuja, ki sta osumljena več kaznivih dejanj, med drugim korupcije in zlorabe uradnega položaja. Neupravičeno naj bi izdajala zdravniška spričevala zaposlenim v raznih podjetjih. Eden izmed dveh osumljenih zdravnikov pa naj bi proti plačilu izdal tudi večje število potrdil o prebolelosti covid-19. Več na strani 2. Gospodarstvo Videm • Okrepčevalnica Vrček na dražbi O Stran 5 V središču Podravje • CERO Gajke za Juršinčane ostajajo brezplačne O Stran 6 Črna kronika Ptuj • Zavržena ovadba: z vodenjem gledališča ni bilo nič narobe O Stran 12 Foto: Dreamstime/M24 Gospodarstvo • Kljub astronomsko visokim cenam že primanjkuje gnojil I Aktrnlno Je virus bolj nevaren med študenti kot med dijaki? i Hajdina • Zaradi zanemarjene njiv| polno dvorišče podgan in polžev JWrnfr* Mrl) : %-ÉMá v Ml . my) : v&v 2 Štajerski Aktualno petek • 12. novembra 2021 Podravje • Dijaki v javnem prevozu brez omejitev, študenti ne Je virus bolj nevaren med študenti kot med dijaki? V teh dneh so začeli veljati ostrejši ukrepi za zamejitev širjenja covida-19, ki pa ne prinašajo sprememb na področju javnega potniškega prometa. Pogoja PCT v javnem prometu tudi po novem odloku ni treba izpolnjevati mlajšim od 12 let, učencem in dijakom. Študentje pa ostajajo še vedno izvzeti iz teh izjem - na avtobus ali vlak lahko vstopijo le, če so cepljeni, preboleli ali pa imajo v rokah negativni test (PCR ali hitri antigenski test). Foto: CG Necepljeni študentje potrebujejo za vstop na avtobus negativen test, dijaki pa ne. Javni prevoz je sicer po mnenju stroke najnevarnejši kraj za prenos okužbe. Pri tem pa ne velja samotestiranje, ki ga izvajajo za vstop na fakultete. To zato, ker nadzora nad samotestiranjem ni mogoče zagotoviti, so sporočili z Ministrstva za zdravje. Samotestiranje je kot pogoj za udeležbo na fakultetnih dejavnostih ustrezno, saj se posameznik giba v mehurčku. Vlada sicer vidi povečano tveganje za okužbo predvsem v tedenskem vračanju študentov v domače okolje. Kot navajajo strokovne študije, sodi javni prevoz med najnevarnejše kraje za prenos okužbe. Če je res tako, potemtakem izjem sploh ne bi smelo biti oz. bi morali pogoj PCT izpolnjevati vsi potniki na avtobusu ali vlaku, tudi dijaki in mlajši od 12 let. Verjetno je možnost okužbe enaka tako pri 17-letnem dijaku kot pri 19-letnem študentu, zato bi bilo v tem primeru vsekakor bolj smiselno, da pogoj PCT izpolnjujeta oba ali pa nobeden. Kako naj se testirajo študentje-vozači ob nedeljah? Do sedaj so imeli necepljeni študentje precejšnje stroške s hitrimi testiranji, in sicer okoli 30 evrov na teden, če so vsak dan uporabljali javni potniški promet. Zato jih prav gotovo večina pozdravlja ponovno uvedbo brezplačnega testiranja, kar je začelo veljati v tem tednu. Še naprej pa bodo imeli težave tisti študentje, ki se ob koncu tedna vozijo domov in bi morali na testiranje v soboto ali nedeljo. Mesta za testiranje so namreč ob koncu tedna marsikje zaprta. V tem primeru morajo necepljeni študentje dobesedno kršiti veljavne odloke, če želijo priti do študijskega središča, so sporočili s Študentske organizacije Slovenije (ŠOU) in dodali, da so takšna določila diskriminatorna, saj ne omogočajo koriščenja vseh z zakonom podeljenih pravic. »Absurdno je, da študenti s samotestiranjem lahko študirajo v živo, ne morejo pa priti do fakultet z javnim potniškim prometom; da lahko opravljajo študentsko delo v npr. gostinskem lokalu, v njem pa ne smejo jesti subvencionirane študentske prehrane,« so še mnenja na Študentski organizaciji Slovenije. Na težave pri dostopu do subvencioniranega šolskega prevoza so v preteklosti že večkrat opozorili, prav tako je posredoval varuh človekovih pravic Peter Svetina. Med drugim so zahtevali spremembo odloka tako, da bo za uporabo javnega potniškega prometa dovolj tudi samotestiranje, s čimer pa jim vse do danes ni uspelo. Konkretnega odgovora, zakaj je tako, z Ministrstva za zdravje niso prejeli. Koliko študentov se je samo zaradi tako postavljenih pogojev odločilo za cepljenje, na ŠOU težko ocenjujejo. V starostni skupini 18-24 let je po podatkih COVID-19 Sledilnika z vsaj enim odmerkom cepljenih 56,6 % prebivalcev, po podatkih Univerze v Ljubljani pa naj bi bilo cepljenih okoli 80 % vseh študentov. Sicer pa morajo študentje tudi za bivanje v študentskih domovih izpolnjevati pogoj PCT ali se tedensko samotestirati v okviru visokošolskega zavoda. Bivanje v študentskih domovih je torej mogoče pod enakimi pogoji, pod katerimi se udeležujejo študija v živo. Estera Korošec Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj, Lenart • Zdravnika z goljufijami v nekaj letih do milijona evrov Izdajala lažna covid potrdila in zdravniška spričevala Mariborski kriminalisti so pridržali dva zdravnika iz Ptuja (eden je delal kot koncesionar na Ptuju, drugi kot pogodbenik v ZD Lenart), ki sta osumljena več kaznivih dejanj, med drugim korupcije in zlorabe uradnega položaja. Neupravičeno naj bi izdajala zdravniška spričevala zaposlenim v raznih podjetjih in organizacijah. Eden od obeh osumljenih pa naj bi proti plačilu izdal tudi večje število potrdil o prebolelosti covid-19 in opravljenih hitrih ter PCR-testih posameznikom, ki do teh potrdil niso bili upravičeni. Kriminalisti kriminalistične policije PU Maribor so v torek skupaj s kriminalisti še šestih policijskih uprav začeli izvajati operativne aktivnosti na območju več policijskih uprav v preiskavi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Predkazenski postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, poteka pa v smeri suma storitve več kaznivih dejanj. Med drugim jemanja podkupnine, dajanja podkupnine in zlorabe uradnega položaja. Na območju več policijskih uprav je bilo opravljeno večje število hišnih preiskav, poslovnih in stanovanjskih prostorov ter vozil, kjer so iskali poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze, ki bodo služili v nadaljnjem postopku. Pred-kazenski postopek poteka zoper dva zdravnika, ki sta zlorabila uradni položaj s tem, da sta neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti kot pogoj za delo zaposlenih. Oba sta iz Ptuja, eden je koncesionar na Ptuju, drugi pa je kot upokojenec pogodbeno delal v Zdravstvenem domu Lenart. V postopku pa so se znašle tudi odgovorne osebe podjetij in organizacij, ki so na tak način pridobivali tovrstna spričevala. Skupaj naj bi v zadnjih letih zdravnika izdala kar deset tisoč takšnih spričeval. Ptujski zdravnik naj za plačilo izdajal tudi covid potrdila Eden izmed dveh zdravnikov (šlo naj bi za ptujskega koncesio-narja) pa je osumljen tudi, da je zlorabil svoj položaj in več osebam neupravičeno izdal večje število potrdil o prebolelosti covida-19, čeprav je vedel, da bolezni niso prebolele. Izdajal naj bi tudi potrdila o hitrih in PCR-testih. Šlo naj bi za okrog sto Foto: Profimedia/M24 Neupravičeno izdajanje kovid potrdil, o čemer se je dalj časa govorilo, postaja zelo verjetno dejstvo, ki žal meče slabo luč na veliko večino poštenih zdravstvenih delavcev. tovrstnih potrdil. Kriminalisti so izvajali prikrite preiskovalne ukrepe in na ta način pridobili več dokazov o načinu izvrševanja kaznivih dejanj. Izvedli so tudi hišne preiskave ter pridobili dokaze, ki jim bodo pomagali pri utemeljevanju suma korupcijskih kaznivih dejanj. Osumljena naj bi si z omenjenimi dejanji pridobila za kar milijon evrov protipravne premoženjske koristi, saj naj bi po prvih neuradnih podatkih izdala več kot 10.000 zdravniških potrdil in okoli 100 potrdil o prebolelosti covida-19. % • Zdravnik ni zaposlen v ZD Ptuj, pač pa je koncesionar Po policijskem pridržanju so oba zdravnika v sredo privedli pred preiskovalnega sodnika, aktivnosti policije pa so še vedno v teku. Eden izmed zdravnikov, ki mu očitajo navedena kazniva dejanja, Foto: Bobo/M24 Ne gre za pruo zdraustueno afero na Ptuju Afera zaradi neupravičeno pridobljene premoženjske koristi zdravnika je na Ptuju odmevala tudi pred sedmimi leti. Sredi leta 2014 so kriminalisti v pripor pospremili ginekologa Dejana Ognjenovika, kije neupravičeno izdajal recepte za draga onkološka zdravila, s tem pa pridobil za okoli pol milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Izdaja zdravil je bremenila javne finance in zavarovalnice, saj so bili recepti spisani na zdravstvene kartice različnih oseb. Sojenje Ognjenoviku se je na ptujskem okrožnem sodišču začelo konec februarja 2014 in končalo jeseni istega leta. Sodišče je zdravnika spoznalo za krivega, obsojen je bil za kaznivi dejanji zlorabe položaja in goljufije. Dobil je štiri leta zaporne kazni, povrniti bi moral tudi nastalo premoženjsko škodo v višini 485.000 evrov. Poleg Ognjenovikaje sodišče obsodilo še nekdanjega predstojnika ginekološkega oddelka SB Ptuj Vladimirja Jolica, saj daje sodeloval pri goljufiji. Dobil je pogojno, leto in pol zapora s preizkusno dobo treh let. Tudi Jolicu je sodišče naložilo povračilo škode zavarovalnicam (83.000 evrov) in plačilo denarne kazni v znesku 5.100 evrov. Po mnenju sodišča je Ognjenovika v kazniva dejanja zlorabe položaja in goljufanja gnalo koristoljubje. MZ Foto: Dreamstime/M24 Spričevalo za plačilo - brez pregleda „Svoj položaj sta zdravnika zlorabila z zavestno kršitvijo predpisov s področja medicine dela, prometa in športa. S tem, da sta neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, kijih podjetja, organizacije potrebujejo kot dokazovanje sposobnosti za delo svojih zaposlenih,« je pojasnil vodja mariborskih kriminalistov Beno Meglič. Zdravniška spričevala naj bi osumljena zdravnika izdajala, ne da bi sploh opravila preglede. je sicer že v pokoju, a je pogodbeno delal v ZD Lenart. Drugi, tudi ptujski zdravnik, je koncesionar. „Osumljeni zdravnik ni zaposlen v ZD Ptuj, pač pa je koncesionar, zato mi kot zavod s to zadevo nimamo nič. V nasprotnem primeru bi seveda ustrezno ukrepali. Seveda pa nas jezi, da se zaradi takšnih primerov meče slaba luč na zdravstvo," je potrdila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Do dela pogodbenega, sicer že upokojenega zdravnika v ZD Le- nart se je distanciral tudi tamkajšnji direktor Jože Kramberger, ki je že v sredo pogodbo z njim prekinil. Policisti zdravnika sumijo zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma dajanja in jemanja podkupnine. So pa policisti gnilo jabolko našli tudi v svojih vrstah, saj si je eno izmed potrdil o prebolelosti covida-19, do katerega ni bil upravičen, pridobil tudi policist. Ta je iz krivdnih razlogov že izgubil službo. Dženana Kmetec petek • 12. novembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Hajdina • Zanemarjena in zaraščena njiva načenja živce krajanom Iz plevela se na sosednja dvorišča valijo podgane in polži »Že leta sosed, ki ima njivo tik ob naši hiši, trave ne kosi. Razmnožujejo se podgane, ki hodijo redno na naše dvorišče, polžev je na milijone. Čeprav živimo v centru občine, nihče ne stori ničesar, da bi bilo to območje urejeno. Klical sem inšpekcijo, občino, lastnika zemljišča večkrat prosil, naj začne skrbeti za njivo, pa se ne zgodi nič,« je obupan Hajdinčan Janez Kozel. Hiša družine Kozel na Spodnji Hajdini je lepo in vzorno urejena. Tik ob poslovno-stanovanjski stavbi je pravzaprav na idilični lokaciji. Veliko parcelo okrog hiše na eni strani za ograjo obdaja lepo in vzorno pokošena trava, na drugi pa popolno nasprotje. Težave jim povzroča dejstvo, da je sosednja njiva, na kateri bojda že štiri leta ne raste nič, popolnoma zanemarjena. Povsem jo je prerasel plevel. Koruzo in ostale poljščine je na- domestila trdoživa zapleveljena površina brez posevkov. Že na prvi pogled je jasno, da za to kmetijsko zemljišče ne skrbi nihče. »Ob svoji parceli kak meter pokosim tudi na drugi strani, preko ograje, ker enostavno drugače vse raste čez ograjo. Večkrat sem lastnika te njive prosil, naj ukrepa in naj kosi, pa se ne odziva,« pojasnjuje Kozel. To naj ne bi bil osamljen primer. Kot pripoveduje tako on kot drugi sosedje, ima lastnik zapuščene Foto: Prof¡emd¡a/M24 Globe kmetijskih inšpektorjev za nepokošeno trauo od 500 do 5.000 eurou Za nepokošeno travo lahko dobite izjemno visoko globo, o čemer smo v našem časopisu že poročali. To za kmetijska zemljišča velja za vso državo, mnoge občine pa so globo določile tudi za primere, ko ni pokošeno okrog hiše. Globo inšpektor za kmetijstvo izreče, če kmetijsko zemljišče ni bilo pokošeno vsaj enkrat letno, za fizične osebe pa znaša od 500 do 5.000 evrov. Če je parcel več, se lahko globa sešteva, ni pa odvisna od velikosti parcel. »Če neobdelano kmetijsko zemljišče v naravi predstavlja skupek več parcel, ki so med seboj povezane, potem se postopek združi v eno celoto in se načeloma izreče kazen za celotno površino in ne na posamezno parcelo. V primeru, da ima posameznik (lastnik) več parcel, ki so lokacijsko oddaljene med seboj in se postopke uvede ločene za posamezno parcelo, se v teh primerih lahko izreče globa za posamezen primer oziroma za posamezno parcelo,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Kmetijski inšpektor Stanislav Zebec je povedal, da so 6. septembra letos prejeli prijavo o neobdelavi kmetijskega zemljišča v lasti Malek Janka. »16. septembra smo pregledali prijavljene površine in 21. septembra izdali odločbo o ureditvi neobdelanega zemljišča. Sledi še prekrškovni postopek.« njive na Spodnji Hajdini v lasti še več podobnih kmetijskih zemljišč, ki pa jih ne obdeluje in so v podobnem stanju kot ta v centru občine. »Potem ko sem videl, da se z lastnikom njive ne da dogovoriti, sem skušal angažirati tudi vodstvo občine, svetnike, jih prosil za pomoč, pa se ne zgodi nič. Na občini pravijo, da nimajo nikakršnih pristojnosti, mi pa moramo zraven tega živeti. Podgane se konstantno naseljujejo, to je zanje odlično okolje. Lastnik njive me je potem, ko sem klical na občino, celo napadel, češ naj se ne brigam za njegovo zemljišče. Če bi to vzdrževal, me ne bi nič motilo. Sprašujem se, kaj počne kmetijska inšpekcija. Zakaj ne gredo na teren pogledat in preverit zadeve. Pred leti je bil inšpektor tu, pa niso ukrepali. Če lastnik nima namere obdelovati te površine, zakaj je ne da nekomu v najem? Trenutno je to popolnoma neizkoriščena površina,« še doda Kozel. Zaraščeno grmovje je visoko več kot meter. Trdožive trave in plevela ne bo lahko posekati. Ogromno je tudi trnja. Zapleveljena površina brez posevkov moti sosede, saj imajo velike težave s podganami, polži ... Je župan res tako nemočen, kot pravi? Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je s tem problemom seznanjen, a kot pravi, občina na zasebno lastnino ne more posegati: »Seveda pa bi tudi mi bili veseli, če bi lastniki svoja zemljišča vzdrževali, vsi skupaj živimo tu, to je naša slika. Prisiliti pa enostavno ne moreš nikogar.« Kozel na ta argument ne pristaja. Prepričan je, da bi občina lahko bolj odločno ukrepala v takšnih primerih: »Seznanjen sem s primerom, ko je bila podobna situacija v eni izmed okoliških občin. Tam je Občinski odlok o javnem redu in miru sankcionira lastnika nepokošene površine Lastnika zapuščene njive bi lahko sankcionirala tudi občina. Hajdinčani imajo namreč veljaven Odlok o javnem redu in miru, v katerem med drugim v 6. točki 8. člena piše, daje prepovedano »puščati nepokošeno travo tako, da kazi zunanjo podobo okolice, ob javnih površinah in objektih«. V14. členu taistega odloka je za opisani prekršek predvidena tudi kazen za lastnika nepokošenega območja: 200 evrov. vodstvo občine sklenilo, da bodo, če ne bo lastnik na poziv občine sam pokosil, naročili košnjo in mu poslali račun. Tudi v našem prime- Ob vzorno in lepo urejeni hiši sredi občine Hajdina stoji zapuščena njiva. ru bi hajdinska občina lahko podobno ukrepala, o tem sem prepričan. Vsi vedo, s kakšnim človekom imamo opravka in da sam že zato, da nagaja, ne bo prišel pokosit. Sosedje pa moramo s tem živeti.« Ni pa občina edina, od katere Kozel pričakuje ukrepanje. Prepričan je, da je dovolj razlogov, da zadeve pod drobnogled vzame tudi kmetijska inšpekcija. Njegova prizadevanja podpirajo tudi drugi sosedje, ki so se ob našem obisku na terenu jasno in glasno pridružili pozivu Kozela, da je dovolj čakanja. Po štirih letih je očitno, da se brez ukrepanja pristojnih, morda tudi sankcij, sam lastnik njive ne bo zganil. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Interes za postavitev urgentnega centra izkazala tri velika gradbena podjetja Ponudbe za gradnjo od 4,5 do 5 milijonov evrov Čeprav je obstajala velika bojazen, da med gradbenimi podjetji interesa za gradnjo urgentnega centra v mejah ocenjene vrednosti ne bo, seje izkazalo drugače. Na razpis so se prijavila tri velika gradbena podjetja, najcenejša ponudba je celo za okrog 200 tisočakov nižja od ocenjene vrednosti in znaša dobrih 4,5 milijona evrov. Gre za podjetje Medico-engineering, d. o. o., iz Trzina, ki že ima izkušnje s takšnimi investicijami v zdravstvu. Glede na objavljeno razpisno dokumentacijo Ministrstva za zdravje naj bi se rok za oddajo ponudb za gradnjo UC Ptuj iztekel 2. novembra letos. Zaradi sprememb tehničnih zahtev v razpisu pa so ga podaljšali za natanko teden dni, kar je, sodeč po vprašanjih na portalu javnih naročil, ustrezalo tudi interesentom. Odprtje ponudb za izgradnjo Urgentnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bilo opravljeno javno, ta teden, v torek, 9. novembra. Merilo izbire je ponujena cena, v kateri so zajeta gradbena dela, dobava in montaža opreme. Glede na projektantsko oceno so naročniki planirali, da bi to naložbo lahko izvedli za nekaj manj kot 4,8 milijona evrov. V tem okviru je sicer ponudbo oddalo le eno podjetje, druga je bila previsoka za okrog sto tisočakov. Najugodnejši ponudnik je podjetje Medicoengineering, ki je pripravljeno to investicijo izvesti za 4.550.145 evrov. Od tega je okrog 820 tisočakov davka. Pomgrad bi za to naložbo zaračunal nekaj več kot 4,8 milijona evrov, Makro 5 gradnje pa (z davkom) dobrih pet milijonov evrov. Makro 5 je podjetje, ki je gradilo ptujsko tržnico, zadnja večja investicija Pomgrada pa je gradnja jur-šinske enote Doma upokojencev. Podjetje iz Trzina, ki je oddalo najcenejšo ponudbo za gradnjo ptujskega UC, ima na področju gradnje bolnišničnih objektov veliko izkušenj. Gradili so prizidek UC v Murski Soboti in Celju, zadolženi so bili tudi za gradnjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana, obnavljali so Splošno bolnišnico Novo mesto ... So tudi eden glavnih igralcev v državi na trgu medicinske opreme. A dejstvo, da so ponudili najcenejšo ponudbo, še ne pomeni nujno ali dokončno, da bodo projekt tudi „dobili" oziroma izvedli. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, je nadaljnji potek dogajanja oziroma termin podpisa Za zdaj je razplet javnega razpisa za gradnjo UC Ptuj pozitiven. Prijavljena so tri podjetja, vrednost najnižje ponudbe pa je celo nižja od ocenjene vrednosti. pogodbe z izbranim izvajalcem odvisen od ustreznosti pridobljenih ponudb in morebitno vloženih revizijskih zahtevkov. V primeru, da se bo zapletlo v tej fazi, bi to seveda pomenilo nove težave in prestavitev termina težko pričakovanega začetka gradbenih del. Po podpisu bo - tako je razvi- dno iz dokumentacije - imel izbrani izvajalec 16 mesecev časa za dokončanje gradnje. Čeprav je ponujena vrednost gradnje nižja od projektantske ocene, pa ni nujno, da bo tudi končna vrednost takšna. Ta bo znana šele, ko bo naložba dokončana, v vmesnem času se lahko še marsikaj podraži, kar se ureja z aneksi. Seveda pa je vrednost gradbenih del le en segment te investicije. Skupna vrednost projekta (z medicinsko opremo ...) je ocenjena na 6,8 milijona evrov. Skupna površina prostorov novega objekta bo znašala 1.900 m2. Dženana Kmetec 4 Štajerski Podravje petek • 12. novembra 2021 Hajdina • Praznovanje 23. občinskega praznika je okrnjeno Ob praznovanju veseli številnih zaključenih investicij Ob letošnjem, 23. prazniku občine Hajdina so se zvrstili številni kulturni, športni in vaški dogodki. Hajdinska občina je namreč izredno bogata po društvenem in družabnem življenju, zato so bili veseli, da so lahko večino napovedanih dogodkov tudi izvedli. Po besedah župana Stanislava Glažarja je delovanje njihove občine tesno povezano s številnimi društvi, ki so izjemno aktivna in ustvarjalna. Prav zato že vse od ustanovitve namenjajo proračunska sredstva za njihove aktivnosti, hkrati pa so poskrbeli tudi za osnovne pogoje za njihovo delovanje (urejeni vaški in gasilski domovi ter športna igrišča). »Naša društva so s številnimi prireditvami pa tudi izjemnimi dosežki poskrbela za promocijo naše občine v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja,« je poudaril župan Glažar. Ob ustvarjanju spodbudnega okolja za de- lovanje društev pa si hajdinska občina v prvi vrsti prizadeva realizirati številne investicije, ki pomenijo izboljšanje pogojev za življenje in delo občanov. Za investicije nekaj manj kot dva milijona evrov Letos razpolagajo s proračunom v višini 5,4 milijona evrov, od tega je dobra tretjina namenjenih za SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 23. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN SE VAM ZAHVALJUJEM ZA DOBRO SODELOVANJE. OSTANITE ZDRAVI. mag. Stanislav-plažar Zupan občine[qajdin£K- investicije. Župan Glažar z zadovoljstvom ugotavlja, da bodo do konca leta uspešno izpeljali vse bistvene projekte. Med večjimi investicijami letošnjega leta je energetska sanacija OŠ Hajdina in vrtca ter ureditev mansarde starega dela šole v višini nekaj manj kot pol milijona evrov. Občina je kar nekaj sredstev namenila za povečanje prometne varnosti. V sodelovanju z Direkcijo RS za ceste so zaključili spre- Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 info@veterinapeklar.com, www.veterinapeklar.com Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina. membo križišča na Zgornji Hajdini v krožišče, prenovljenih je bilo več cestnih odsekov in postavljena javna razsvetljava v Dražendh. Župan Glažar je med pomembnejšimi projekti izpostavil še zaključeno komasacijo na območju Hajdina 4 v višini 178.200 evrov in komunalno opremljanje zemljišč ob poslovno-sta-novanjskem centru za gradnjo 51 stanovanjskih enot v višini 185.000 evrov. V prihodnjem letu bodo nadalje- Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, je zadovoljen z rezultati dela v letošnjem letu. vali investicije, ki so jih predlagali vaški odbori in občinski svetniki ter so vključene v Načrt razvojnih programov. V ospredju bo predvsem gradnja sekundarne kanalizacije (milijon evrov) in regionalnih kolesarskih povezav. Estera Korošec Občinska priznanja Prejemniki zlatega grba so: Stanislav Glažar st., PGD Slovenja vas, LD Borisa Kidriča in PGD Gerečja vas za 90-letno uspešno delovanje društva. Prejemniki bronastega grba so: Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič, Jože Majerhofer ter Renata Gabrovec. Letošnje praznovanje je zaradi epidemiološke situacije okrnjeno. Kljub zaostritvi ukrepov se bo jutri ob 15. uri začela tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino (ob upoštevanju pogoja PTC). Nato se bodo povabljeni gostje (člani občinske uprave, svetniki, kletarji, prejemniki priznanj in njihovi sorodniki) zbrali na osrednjem dogodku ob 23. prazniku občine s slavnostnim govorom župana in podelitvijo priznanj v dvorani Društva upokojencev Hajdina (predvidoma ob 16. uri). Foto: CG Lenart • Okrnjeno praznovanje občinskega praznika Najvišje priznanje poslancu Brezniku Letos mineva 825 let od prve omembe Lenarta v pisnih virih, zato so načrtovali, da bo občinski praznik tokrat še posebej slovesen. Podlehnik • Začetek gradbenih del v Majskem Vrhu Sanacija potencialne vinske ceste Občina Podlehnikje s podjetjem Pavčnik z Dola pri Hrastniku v letošnjem letu podpisala že drugo gradbeno pogodbo v vrednosti skoraj pol milijona evrov. V naslednjih dneh bo omenjeno podjetje začelo rekonstrukcijo plazu na lokalni cesti Dravinjski Vrh-Majski Vrh-Podlehnik. Foto: CG Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, in Jože Pavčnik, direktor podjetja Pavčnik, sta podpisala pogodbo u vrednosti 448.000 evrov. A so načrte pokvarile slabe epidemiološke razmere in praznovanje omejile na zgolj nekaj dogodkov. Med njimi je bila proslava v Domu kulture Lenart, na kateri je župan Janez Kramberger brezstič-no podelil priznanja. Prejemnika tako imenovanih županovih priznanj sta bila Karin Petko in Zlat-ko Gričnik, prva za ustvarjalno in uspešno delo v ljubiteljski kulturi ter prostovoljno delo z mladimi, drugi pa za požrtvovalno in strokovno delo pri vodenju Doma sv. Lenarta. Plaketo Občine Lenart sta preje-H podjetji Stilom ter Avtoservis in bar Valerija Milan Vuzem, bronasti lenarški grb so si prislužili Društvo prijateljev mladine Slovenske gorice, Nina Šulin in Avtoprevozništvo Ivan Majer, srebrnega sta prejela Tatjana Kraner in podjetje KGS Krajnc, zlati lenarški grb pa je šel v roke poslanca Franca Breznika. Podeljeni so bili tudi spominski znaki Vlade Republike Slovenije za požrtvovalnost v boju proti co-vidu-19, in sicer Zdravstvenemu domu Lenart, njegovemu direktorju Jožefu Krambergerju, Francu Krivcu in Mirku Kojcu, poveljniku lenarške Civilne zaščite in njegovemu namestniku, Zmagu Šalamunu iz Kreativne Pike za obveščanje javnosti in Klavdiji Drašak, sekretarki Območnega združenja Rdečega križa Lenart. Posebna priznanja so prejeli še nekdanji učenci obeh osnovnih šol: lenarške in voličinske, šest zlatih maturantov in tri izjemno uspešne študentke. Okrnjena je bila tudi tradicionalna lenartova nedelja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je po jutranji maši blagoslovil ureditev okolice cerkve z novim tlakovanjem, odvodnjavanjem, posodobljeno elektrifikacijo zvonjenja, novim ozvočenjem, kurilnico in obnovljenimi okni na župnišču. Na platoju pred župnijsko cerkvijo pa so ob 825-letnici omembe Lenarta simbolično posadili še smreko. SD Vrednost gradbene pogodbe znaša 448.000 evrov z DDV, od tega je sofinancerski delež okoljskega ministrstva 328.000 evrov. Pogodbena vrednost je nekoliko višja od zneska na projektantskem predračunu, vendar je po besedah župana Sebastiana Toplaka sprejemljiva. »Cene na področju gradbeništva gredo v višave, zato sem zadovoljen, da nam je uspelo z dokaj razumnimi cenami investicijo pripeljati do pogodbe z izbranim izvajalcem del.« Nekoliko manj ugoden za izvajanje tako zahtevnih gradbenih posegov je letni čas. Rok za dokončanje investicije je namreč tri mesece od uvedbe v delo, kar bo po napovedih Toplaka zelo težko doseči. Glede na vremenske razmere se bodo pogovarjali tudi o morebitnem podaljšanju roka. Cesta bo prevozna tudi za manjše avtobuse V okviru investicije bo zgrajena stena na pilotih, ki bo preprečevala plazenje pobočja. Na območju gradbenih del so osnovne težave z odvodnjavanjem, kar še dodat- no botruje k drsenju brežine, zato so predvidene dodatne ojačitve terena. Na posameznih delih sicer zelo ozke ceste bodo zagotovili ustrezno širino, kar bo omogočalo prevoznost manjših avtobusov. Župan namreč meni, da je to cesta, ki ima velik turistični potencial, saj jih povezuje z videmsko občino, hkrati pa bi lahko v prihodnje postala del vinske turistične ceste v Halozah. To je tudi eden izmed namenov sanacije. Med drugim bodo asfaltirali cesto v dolžini 600 metrov in postavili zaščitno ograjo. Stanovalci bodo lahko v času gradnje nemoteno dostopali do svojih domov mimo OŠ Podlehnik in naprej po makadamski cesti. Ostali vozniki, namenjeni v Dravinjski ali Majski Vrh, pa se bodo morali peljati v Videm, saj dostop s podlehniške strani ne bo mogoč. Estera Korošec petek • 12. novembra 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Slovenija, Spodnje Podravje • Pomanjkanje mineralnih gnojil bo krojilo usodo kmetov Kljub astronomsko visokim cenam že primanjkuje gnojil Astronomsko visoke cene gnojil, te so se namreč od pomladi najmanj podvojile in celo potrojile, so posledica dogajanja na globalnem trgu ter podražitve energentov, zlasti zemeljskega plina, od katerega je odvisna predvsem proizvodnja dušičnih gnojil. Draži se pravzaprav celotna kmetijska proizvodnja, od goriv, mineralnih gnojil, škropiv, semenskega materiala do kmetijskih strojev, zaradi česar so kmetje vse bolj zaskrbljeni, obeti za prihodnje pa nič kaj spodbudni, saj naj bi se cene po predvidevanjih analitikov v prihodnjih mesecih še višale. Kar je ob vse dražjih gnojilih še posebej problematično, pa je dejstvo, da jih tudi zelo primanjkuje, saj so številne tovarne zaradi visokih cen energentov začasno ustavile proizvodnjo. Hrvaška tovarna stoji »Naše želje gredo v smer, da se bodo trenutne kaotične razmere na svetovnem trgu umirile, cene in zaloge gnojil pa do pomladi vsaj malo stabilizirale. Kajti v nasprotnem primeru me je groza ob misli, kaj bodo tako visoke cene pomenile za prehransko varnost. Če bo namreč ostalo, kot je, oziroma se bo reprodukcijski material še dražil, se bodo drastično dvignile tudi cene hrane,« opozarja Andrej Re-bernišek, direktor ptujskega KGZ. »Upamo tudi na skorajšnji ponovni zagon tovarne Petrokemije v Kutini na Hrvaškem, iz katere v Sloveniji dobivamo glavnino mineralnih gnojil.« Se je pa tudi na primeru gnojil znova izkazalo, kako šibki smo, kadar smo odvisni od tujine. »Že epi- demija nas je naučila, da živi družba, ki misli, da lahko vse dobi v trenutku, in to iz najbolj oddaljenih točk sveta, pa naj gre za Kitajsko, Indijo ali ZDA, v veliki zmoti. Tu bo treba spremeniti miselnost in bolj kot na globalno staviti na lastno proizvodnjo,« je prepričan Rebernišek. Proizvajalke gnojil ustavljajo izvoz in ščitijo lastne interese Kljub žitnici Vojvodini tudi Srbija nima lastne proizvodnje mineralnih gnojil, saj je v kar 90 % odvisna od uvoza iz Hrvaške, Rusije in Madžarske. Srbski analitik Dejan Vidovic pravi, da se glede zalog že prižigajo rdeče luči, zaradi visokih cen, ki dosegajo 1.000 evrov za tono, pa kmetje že napovedujejo, da jih sploh ne bodo kupovali. Da velike države proizvajalke že špekulirajo in ustavljajo izvoz, dodaja. »Med njimi je Turčija, kije nedavno prepovedala izvoz vseh mineralnih gnojil, Kitajska je blokirala izvoz fosforja, Rusija pa se odloča, kaj bo dala ven in česa ne, vsaka torej ščiti svoje kmetijstvo.« Po besedah Andreja Gurijeva, predsednika ruskega združenja proizvajalcev mineralnih gnojil, je v njihovih največjih tovarnah padla odločitev, da do konca leta zadržijo cene svojih izdelkov, da si bodo lahko ruski kmetje privoščili dovolj gnojil za spomladansko poljsko delo. .. s - - BW '••V: i áp- ' - mt Zaradi visokih cen kmetje že napovedujejo, da ne načrtujejo nakupa mineralnih gnojil, ampak bodo za gnojenje uporabili samo gnojevko in različne oblike obdelave tal, s čimer bodo sicer pridelali manj, a več prihranili. Foto: arhiv M24 Za spomladansko dognojevanje mineralnih gnojil verjetno ne bo Kmete, ki se že sprašujejo, kako si bodo ob vse višjih cenah še lahko privoščili nakup zadostnih količin umetnih gnojil, zlasti NPK in dušičnih gnojil, ki so nujna za osnovno oskrbo in rast rastlin, zdaj skrbi še pomanjkanje zalog. Na Kmetijski zadrugi Ptuj jih vsaj delno mirijo. »Ker ne vemo, kako daleč bodo šle stvari, smo se na zadrugi odločili, da zaenkrat ustavimo prodajo gnojil podjetjem in kupcem v Avstriji in na Hrvaškem in zaloge prihranimo za naše kmete. Trenutno imamo gnojil dovolj, zaradi visokih nabavnih cen pa ne tudi ogromno,« pravi direktor Branko Valenko. Po mnenju kmeta Uroša Neu-dauerja pa kljub temu obstaja velika verjetnost, da za prvo spomladansko dognojevanje ne bo več mineralnih gnojil. »To pomeni, da bo tudi proizvodnja hrane bistveno nižja, saj je bo na njivah zraslo manj. Drži, da smo padli v igro velikih na svetovnem trgu, a zaradi dogajanja bo glede prehranske varnosti najbolj 'nastradala' Evropa. Po drugi svetovni vojni se še ni zgodilo, da kmet ne bi mogel kupiti dušičnih gnojil. Prav je, da se vsa slovenska javnost zave, da se nam lahko zgodi še kaj veliko hujšega od epidemije novega koronavirusa, to pa je pomanjkanje hrane. Številni kmetje namreč že pravijo, da za prihodnje leto ne načrtujejo nakupa mineralnih gnojil, za gnojenje pa bodo uporabili samo gnojevko in različne oblike obdelave tal. Na ta način bodo sicer pridelali manj, bodo pa precej več prihranili.« Predčasno izplačilo subvencij Nevladne kmečke organizacije so že pozvale vlado k uravnavi cen energentov, s čimer bi se vsaj delno stabilizirale razmere, zahtevajo tudi ioo-odstotno vračilo trošarine za kmete. Pričakujejo tudi znižanje DDV za določene vrste energentov, ki se uporabljajo za pridelavo hrane, in sprejetje interventnega zakona za odpis prispevkov za profesionalne kmete. Apelirajo tudi na kmetijsko ministrstvo, da predčasno izplača subvencije, najkasneje do začetka prihodnjega leta. Senka Dreu Foto: SD Ptuj • Po letih čakanja zdaj gradbišče Gradnja mostu čez Grajeno se je začela Skoraj 600 tisočakov je vrednost gradbenih del ureditve mostu čez Grajeno, ki naj bi bil dokončan do maja prihodnje leto. Denar za to investicijo je zagotovila država oziroma Direkcija RS za infrastrukturo, saj je most na državni cesti. Sočasno se bodo na tej trasi izvedle še nekatere pomembne izboljšave za zagotavljanje prometne varnosti. Da je most čez Grajeno, na trasi Ptuj-Vurberg (po Maistrovi cesti), prepotreben sanacije, je jasno že leta. A kot vedno, se je zmeraj ustavilo pri zagotavljanju potrebnih sredstev za obnovo. Po prvotnem terminskem planu je bila ta investicija načrtovana za naslednje leto, a je DRSI presenetljivo denar za to naložbo uspel zagotoviti že letos. Javni razpis je zaključen. Med petimi ponudniki je bilo izbrano podjetje IPI iz Rogaške Slatine. Ta ima 230 dni oziroma približno osem mesecev časa za zaključek izvedbe gradbenih del. V tem roku, torej do maja naslednje leto, so se zavezali dela zaključiti. Vrednost podpisane pogodbe znaša 582.800 evrov. Pripravljalna dela so že v teku. Najprej bo zgrajen začasen most čez potok, po zaključku investicije pa bo promet tekel po drugem, novem širšem mostu s hodnikom za pešce na obeh straneh. „V sklopu del je poleg gradnje nadomestnega mostu predvidena rekonstrukcija navezovalne ceste ter ureditev struge potoka v območju mostu. Nov most je pred- viden na mestu obstoječega mostu," so pojasnili na DRSI. Po dolgih letih čakanja in apelov predvsem s strani občanov in uporabnikov, ki se redno vozijo po tej relaciji, bo vožnja v tem delu mesta vendarle bolj varna. Po starem, dotrajanem, poškodovanem in preozkem mostu preko potoka Grajena teče zelo veliko prometa. Zraven varnosti voznikov pa bo od prihodnje pomladi naprej izboljšana tudi varnost pešcev. Ob širitvi mostu je namreč del investicije tudi ureditev pločnika. Dženana Kmetec Sprednji del objekta, v katerem je bila okrepčevalnica, je pripadal družini Cafuta, zadnji del s krajevno dvorano pa Občini Videm. Ali bo občina morebiti odkupila nepremičnino, ki se prodaja na dražbi, ni moč napovedati. Pred dvema letoma je bil župan Branko Marinič tej ideji naklonjen, sedaj načrtov v zvezi s tem ne razkriva. Dejstvo pa je, da se krajevna dvorana pri Vrčku zaradi vseh pe-ripetij v preteklosti več ne koristi. Za potrebe dela krajevne skupnosti in društev je občina uredila Poslančecevo domačijo. Izklicna cena, po kateri bo stečajni upravitelj Robert Zakraj-šek poskušal prodati gostinski lokal Vrček, znaša 46.700 evrov. Za udeležbo na dražbi je treba vplačati varščino v znesku 8.060 evrov, in sicer najmanj en dan pred dražbo. Prav tako bo pred dražbo možen ogled nepremičnine, ki se sicer prodaja po načelu „videno-kupljeno". Objekt bil lahko bil zanimiv za izvajanje gostinske in turistične dejavnosti predvsem zaradi lokacije, saj je cesta proti Leskovcu, ob kateri stoji, v času poletne turistične sezone ena glavnih prometnih žil proti Hrvaški. Nasproti Vrčka, na drugi strani ceste, naj bi se po napovedi republiške direkcije za infrastrukturo (DRSI) urejalo tudi počivališče. V letu 2019 in 2020 je bila ta ideja še zelo živa, saj se je poleti 2019 cesta proti Leskovcu in tamkajšnjemu mejnemu prehodu dobesedno dušila v prometu. Zaradi epidemije so se lani tranzitni prometni tokovi nekoliko zredčili, letos pa so se gneči izognili z zapiranjem avtocestnih izvozov. MZ Naložbo so sprva načrtovali za naslednje leto, a jim je sredstva uspelo zagotoviti že letos in dela so se lahko začela. Videm • Okrepčevalnica Vrček na dražbi Izklicna cena je 46.700 evrov Ta mesec bo javna dražba za objekt nekdanje okrepčevalnice Vrček, kije neposredno ob glavni cesti med Vidmom in Leskovcem. ¡Bi m Dražba za objekt okrepčevalnice Vrček bo 23. novembra v prostorih stečajnega upravitelja Roberta Zakrajška na Leskovški cesti v Ljubljani. Ali bo občina, ki ima ob objektu krajevno dvorano, sodelovala na dražbi, za zdaj še ni jasno. Foto: MZ Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 12. novembra 2021 Juršinci • Dogovor s Komunalnim podjetjem Ptuj Gajke za Juršinčane ostajajo brezplačne Potem ko so juršinski svetniki na poletni seji zavrnili podražitev komunalnih storitev, ki jo je predlagalo Komunalno podjetje Ptuj, so postali vse glasnejši namigi, da se v Juršincih že ozirajo za novim koncesionarjem. Spomnimo, da je nezadovoljstvo v Juršincih naraslo zlasti potem, ko je smetarski koncesionar spremenil delovni čas zbirnih centrov, z 19. julijem pa hkrati onemogočil brezplačno oddajo odpadkov na zbirnem centru CERO Gajke Ptuj. Od takrat je torej oddaja komunalnih odpadkov na zbirnem centru za Juršinčane plačljiva. Zato pravzaprav ne preseneča, da svetniki, podobno kot njihovi kolegi v Markovcih in Gorišnici, niso hoteli potrditi višjih cen na komunalnih položnicah, saj se jim ob nižanju pravic niso zdele upravičene, čeprav sta Dejan Bele in Tatjana Hočurščak Sternad iz KP Ptuj pojasnjevala, da je prišlo do spremembe cene prevzema odpadkov, na katere sami nimajo vpliva. Več stroškov naj bi imelo podjetje tudi zato, ker mu je država v času epidemije naložila dodatne ure odprtih zbirnih centrov, s čimer se je povečala povprečna zbrana količina odpadkov, zato sta razlagalca apelirala na svetnike, da čimprej sprejmejo nove cene, saj se izguba KP Ptuj že tako povečuje in s tem omejuje poslovanje. Juršinčani bodo lahko svoje odpadke še naprej brezplačno vozili v zbirni center Gajke na Ptuju. Podaljšanje za tri leta? Medem ko je bilo povišanje cen odvoza odpadkov glavni kamen spotike v Markovcih, pa je bila v Juršincih v ospredju novica, da do Gajk nimajo več brezplačnega dostopa. Temu je že poleti ostro nasprotoval zlasti svetnik Robert Horvat, ki se mu je zdela odločitev enostranska in nesprejemljiva, temu pa so pritrdili tudi ostali z županom Alojzom Kau-čičem vred. Kot že rečno, je takrat padel tudi predlog o izbiri novega in ugodnejšega koncesionarja. A očitno je šlo bolj za taktičen manever, saj se je županu Alojzu Ka-učiču s ptujsko komunalo medtem uspelo pogoditi za boljše pogoje od tistih, ki so bili občini ponujeni. »Ponudba, ki smo jo dobili na mizo, je veliko boljša, saj ohranjamo pravice, ki smo jih imeli do 19. julija, kar pomeni, da bodo naši občani lahko odpadke še naprej brezplačno vozili v Gajke, kar je zlasti pomembno zato, ker v občini nimamo lastnega zbirnega centra. Steklo bodo komunalci pobirali od vrat do vrat, prav tako bodo še naprej organizirali odvoz kosovnih odpadkov.« V Juršincih so se o ponudbi s svetniki že pogovarjali za zaprtimi vrati, v kratkem bo Kaučič sklical tudi redno sejo, na kateri bodo tako kot nedavno v Markovcih potrdili nove cene storitev. Ker se bo pogodba o koncesiji za ravnanje z odpadki, ki jo ima občina sklenjeno s ptujsko Komunalo, kmalu iztekla, pa bo župan svetnikom predlagal, da jo podaljšajo za največ tri leta. Senka Dreu Kot so sporočili iz Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, bodo Juršinčani lahko vozili odpadke v CERO Gajke brezplačno zato, ker nimajo svojega zbirnega centra. Tudi zanje pa bo veljala enaka omejitev kot za Ptujčane: brezplačno lahko odložijo do vključno / m3 odpadkov. V ostalih občinah, kjer ima koncesijo KP Ptuj, so zbirni centri vzpostavljeni, zato lahko občani odpadke brezplačno odvažajo izključno v te centre. Bodo pa, kot so še zagotovili v KP Ptuj, slednji ponovno odprti dalj časa oz. po urniku, kot je veljal do poletja. Haloze • Gradnja poslovnih con celo ob avtocesti skoraj nemogoča Bi lahko uspeli z idejo regionalne Občini Žetale in Podlehnik si že vrsto let prizadevata za vzpostavitev poslovne cone. Pobudo za skupno cono so želeli uresničiti že ob umeščanju avtoceste Draženci-Gruškovje, vendar pri tem niso uspeli. Kot je pojasnil Anton Butolen, župan občine Žetale, trenutno potekajo pogovori o skupni regijski poslovni coni z občinami Videm, Podlehnik in Ptuj. »Cona bi bila nadgradnja že obstoječe videmske poslovne cone, pri nas in v Podlehniku pa bi uredili dislocirani enoti.« V občini Žetale načrtujejo umestitev poslovne cone v Dobrini, kar so vključili tudi v spremembe občinskega prostorskega načrta. »Uradnici ministrstva za okolje in prostor se je zdela poslovna cona v velikosti petih hektarjev absolutno prevelika. To je v naravi 200 metrov krat 250 metrov, kar bi zadoščalo le za nekaj manjših skladišč za naše Kaj je narobe s prostorskim načrtovanjem v Sloveniji »Naši uradniki sploh ne poznajo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v kateri je med drugim zapisano, da se bo na območjih, kot je nase, razvijalo kmetijstvo, turizem in pohodništvo. Ko smo pa skušali v OPN,spraviti' gradnjo bungalovov za razvoj turizma, je bil komentar uradnice ministrstva za okolje in prostor: »Kaj boste vi s turizmom, ko nimate ne vode in ne snega?« Politika mora odločiti, kaj je strateškega pomena za razvoj Slovenije, in to na podlagi širše analize in ob sodelovanju različnih strok. In še malo za šalo: daje s prostorskim načrtovanjem v Sloveniji nekaj narobe, razumejo celo kočevski medvedi, ki so že poslali izvidnico, da preuči nov življenjski prostor. Prvi poskus je sicer bil neuspešen. Ob takšni politiki pa bodo v bodočnosti vsekakor v prednosti,« je povedal Anton Butolen, župan občine Žetale. obrtnike,« je povedal Butolen in dodal, da skoraj vsak mesec prejmejo povpraševanje po parcelah za logistične centre. Tuji investitorji se zanimajo predvsem za parcele v velikosti med 10 do 30 hektarji. Po njegovem mnenju stroka ne razume slovenskega podeželja in načrtno zavira razvoj območij, kot je haloško. »Vse nasprotovanje izvira iz strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki na našem območju ne predvideva poslovnih con, zavira pa tudi individualno gradnjo. Strategija predvideva, da se bo poselitev prvenstveno usmerjala v urbana središča. Kaj to pomeni za ogrožena obmejna območja, je jasno vsem, razen prostorskim načrtovalcem. V Sloveniji ves čas govorimo, da politika premalo upošteva stroko, v tem primeru pa jo preveč,« je kritičen Butolen. Poslovne cone samo v urbanih oz. zaposlitvenih središčih? Ministrstvo za okolje in prostor z idejo o skupni poslovni coni na desnem bregu reke Drave še ni seznanjeno, je pa pristop ume- ščanja skupne gospodarske cone v skladu z usmeritvami strategije prostorskega razvoja Slovenije. V njej je namreč navedeno, da se v okviru regionalnih območij razvija vsaj ena gospodarska cona za zagotovitev dolgoročnih potreb regionalnega gospodarstva. Podobno je tudi v zakonu o urejanju prostora, kjer je določeno, da se Skupna poslovna cona bi lahko bila Kidričevo • Zaganjajo nekdanjo Revitalovo kurilnico Potrebovali bodo 1.300 ton lesne biomase V Kidričevem naj bi še ta mesec ponovno zagnali nekdanjo Revitalovo (Ekotalovo) kurilnico, ki jo je skupaj z delavnicami in poslovnimi prostori kupilo občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Kurili bodo lesne sekance, toploto pa prodajali za daljinsko ogrevanje naselja Kidričevo. Odgovora na vprašanje, ali bo nov vir toplotne energije vplival tudi na končno ceno pri uprabni-kih, deležniki, vključeni v posel, ta hip še nimajo. Pojasnila sogovornikov o ekonomiki posla so bila bolj ali manj splošne narave in v smislu, da kalkulacije šele izdelujejo. Koncesionar za daljinsko ogrevanje v občini Kidričevo je Petrol. Koncesijo mu je podelila občina, ki bo sedaj preko svojega občinskega podjetja postala še dobaviteljica toplotne energije. Petrol topo-lotno energijo kupuje pri Silkemu, ki je za ogrevanje Kidričevega njegov edini dobavitelj. Lani je Silkem Petrolu dobavil okoli 5.000 MWh toplote, ki jo proizvaja v napravah za soproizvodnjo toplotne in električne energije, pri čemer je vhodni energent zemeljski plin. Predvidoma ta mesec se v sistem daljinskega ogrevanja vključuje še kidričevsko občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki bo postalo dobavitelj okoli dveh tretjin potrebne toplote za daljinsko ogrevanje naselja. Po kakšni ceni bodo toploto prodajali in kakšni bodo vhodni stroški z nakupom lesnih sekancev, v podjetju zaenkrat ne razkrivajo. „Kalkulacija prodajne t 0 Foto: Dreamstime/M24 V Petrolu o ceni dobave toplotne energije končnim uporabnikom pravijo, da bo ta odvisna od nabavne cene. Če jo bo dobavitelj (Silkem) spremenil, jo bo spreminjal tudi Petrol. cene še ni končana, zato s tem podatkom trenutno ne razpolagamo. Lesno biomaso (sekance) bomo nabavljali pri dobaviteljih, ki bodo zagotavljali ustrezno kakovost glede vlažnosti in frakcij. Letno bomo potrebovali okoli 1.300 ton lesne biomase, cena bo precej odvisna od njene kakovosti," je pojasnila direktorica podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo Mojca Meško. Peči bi zagnali ta mesec Da bo iz nekdanje Revitalove kurilnice lahko stekla dobava toplote, gradijo nov odsek vročevoda; gradnjo financira Silkem. V podjetju Vzdrževanje in gradnje računajo, da bi kurilnico in nov vročevod poskusno zagnali ta mesec. Kurilnico, ki je del poslovno-gospodar-skega kompleksa z garažami, delavnicami in pisarnami, je podjetje Vzdrževanje in gradnje od Taluma kupilo pred kakšnim letom dni za 300.000 evrov. Na lokacijo so preselili vse dejavnosti podjetja, opremo in vozni park. Sedaj zaganjajo še kurilne peči, ki so po besedah direktorice Meškove v dokaj dobrem stanju. „Stare so sicer nekaj čez deset let, vendar z malo obratovalnimi urami. Večja popravila niso bila potrebna, izvedli smo samo redno vzdrževanje." Mojca Zemljarič Foto: SD Foto: CG petek • 12. novembra 2021 V središču Štajerski 7 poslovne cone? Občina Videm previdnejša z izjavami glede skupne poslovne cone Iz občine Videm so glede umeščanja skupne poslovne cone v prostor zapisali, da v tem trenutku nimajo o tem nobenega mnenja. »Pobuda je sicer smiselna, vendar gre za izjemno obsežen projekt, o katerem pa bi bilo preuranjeno dajati kakršne koli komentarje, ne da bi med občinami bilo sprejeto kakršno koli stališče,« so zapisali. v regionalnem prostorskem planu Med drugim so na okoljskem obvezno uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin. ministrstvu jasno poudarili, da se cone za gospodarske dejavnosti umeščajo ob urbana središča (naselja). Naselje Dobrina v občini I nadgradnja že obstoječe v Vidmu. Žetale pa ni bilo prepoznano niti kot urbano niti kot zaposlitveno središče. Zemljišča ob avtocesti še vedno prvorazredna Podobne težave kot v Žetalah imajo tudi v občini Podlehnik, kjer so želeli umestiti v državni prostorski načrt za avtocesto dve poslovni coni. Z manjšo pri avtocestnem priključku Podlehnik so celo uspeli, vendar je nato zemljišče kupil eden izmed domačih kmetovalcev, dal predlog za izvzem in vrnitev v kmetijsko zemljišče, kar je bilo tudi realizirano. Kot je izpostavil Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, je ena izmed težav ta, da ministrstvo za kmetijstvo vsa zemljišča neposredno ob avtocesti še vedno (tako kot pred izgradnjo) obravnava kot prvorazredna kmetijska zemljišča, njihova sprememba v stavbna pa je zelo težavna. »To je mogoče samo s kompenzacijo - da nekje spremeniš stavbna v kmetijska ali pa da ponudiš gozd v krčitev, tako da nastane potem njiva (primer Magne v Hočah). Takšnih gozdov na ravnici v Halozah seveda nimamo, hkrati tudi nimamo stavbnih zemljišč, ki bi jih lahko nekje izvzeli. Zato se bojim, da bomo poslovno cono zelo težko umestili oz. pridobili soglasje pristojnih institucij,« je povedal Toplak. Kmetijska zemljišča ob avtocesti ostajajo prvorazredna, tam je gradnja skoraj nemogoča. Kje naj bi se umeščale poslovne cone Strategija prostorskega razvoja Slovenije podaja tudi usmeritve za umeščanje območij proizvodnih dejavnosti. Prednostno se umeščajo v prostor tam, kjer se poleg družbeno-ekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja in delovne sile doseženi tudi prostorski kriteriji: optimalna povezava s prometnim in energetskim omrežjem ter z drugo infrastrukturo, bližina in velikost že obstoječih gospodarskih con in prometnih terminalov, velikost naselij, njihovo vlogo v urbanem sistemu in dostopnost do predvidenih lokacij con, prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz stanja ali značilnosti naravne in kulturne krajine, v katero se posamezna cona umešča. Kmetijsko ministrstvo soglaša z avtocesto, s poslovno cono ob njej pa ne Podlehničani bi si sicer želeli, da bi lahko prednosti, ki jih prinaša avtocesta, nekoliko bolje izkoristili. Poslovna cona bi kraju prinesla nova delovna mesta in posledično bi več mladih ostajalo v domačem kraju. Občina Podlehnik je namreč ena izmed tistih, ki se že vrsto let sooča z odseljevanjem ljudi. Župan Toplak težko razume tudi dejstvo, da na primer kmetijsko ministrstvo poda soglasje za gradnjo avtoceste, ki je eden izmed največjih posegov v naravo, nato pa samo nekaj metrov stran zavira gradnjo objektov z argumentom, da gre za najkakovostnejša kmetijska zemljišča. Na ministrstvu za kmetijstvo so pojasnili le, da sprememba najboljših kmetijskih zemljišč v druga in obratno ni dopustna. Kot so zapisali, si morajo vsi deležniki prizadevati, da se čim več kmetijskih zemljišč ohrani. Pri pripravi OPN pa je treba gradnjo najprej planirati na nepozidanih stavbnih zemljiščih. Če to ni mogoče, se na območjih kmetijskih zemljišč najprej načrtuje gradnja tam, kjer je zemlja manj kakovostna. Po drugi strani pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spodbuja in celo sofinancira gradnjo poslovnih con. A na te razpise se občine, kot je podlehniška, sploh ne morejo prijaviti. Po napovedih župana Toplaka bodo sicer postopke za umeščanje poslovne cone ob avtocesti kljub vsem pre-prekam nadaljevali. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Promocijsko sporočilo TalentMagnet - Kako naše mesto kot zanimiv, uspešen in varen prostor ponuditi mladim Sredi leta 2020 je partnerstvo držav Podonavja pričelo projekt TalentMagnet. Glavni cilj projekta je vzpostaviti strategije, kako naj majhna in srednje velika mesta privabijo mlade in jih zadržijo v svojem okolju. Mnoge države se soočajo z odhodom mladih iz njihovih okolij, še bolj pa odliv mladih zaznavajo majhna in srednje velika mesta, saj se posledično soočajo s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovne sile, čemur sledi upad gospodarskih vlaganj in gospodarskih aktivnosti. V partnerstvu, ki ga vodi Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, sodeluje 18 partnerjev iz 12 držav podonavske regije: Nemčija, Avstrija, Slovaška, Češka, Slovenija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Bolgarija in Ukrajina. Projekt preučuje izzive odliva mladih izobraženih ljudi iz majhnih in srednje velikih mest. V njegovem okviru bomo za privabljanje in zadržanje mladih talentov razvijali orodja, osredotočena na potrebe majhnih lokalnih skupnosti. Skupaj z deležniki spoznavamo ovire, ki mladim preprečujejo poklicni in zasebni razvoj življenja v lokalnem okolju, in pripravljamo načrt, kako te ovire prepoznati in odpraviti. Na Ptuju smo z mladimi, mladinskimi organizacijami, izobraževalnimi institucijami in lokalno skupnostjo vzpostavili konstruktivno sodelovanje, s katerim spoznavamo želje in potrebe mladih. V okviru projekta smo izvedli sprehod po ptujskih ulicah in s seboj povabili mlade. Na sprehodu smo z mladimi spoznavali ponudbo in značilnosti našega mesta ter iskali odgovore mladih na vprašanje, ali je Ptuj mesto, ki je prijazno mladim. Srečanja z mladimi so osredotočena na vprašanja, ki se nanašajo na zaposlitvene možnosti, stanovanjsko politiko, rekreativne/prostočasne dejavnosti, ponudbo storitev ipd. Mladi se zavedajo, da poklici prihodnosti zaenkrat največ možnosti ponujajo v večjih mestih in v tujini. Mladi, ki študirajo zunaj domačega kraja, se po študiju težje vračajo, saj v kraju študija dobijo zaposlitvene možnosti tako v času študija kot pripravništva. Ravno v ponudbi pripravništva v domačem kraju vidijo eno izmed rešitev, s katero bi jih privabili nazaj in jih tukaj zadržali. Ptujska mladina si bolj kot v stanovanjih želi živeti v hišah. Mestna občina Ptuj na tem področju mladim že ponuja znižan komunalni prispevek, ureja in ponuja tudi komunalno opremljene parcele, kjer je možna stanovanjska gradnja. Mladim smo predstavili tudi izziv obnove in gradnje na Ptuju kot kulturnozgodovinsko zaščitenem mestu. Z zanimanjem so si ogledovali stanovanja v mestnem središču in si želijo kreativne svobode pri notranji ureditvi stanovanja. Predstavili so tudi majhne spremembe, popravke ali dopolnitve, s katerimi bi bivanje v našem mestu bilo še prijetnejše: boljša osvetlitev parka in mesta zunaj mestnega jedra, skatepark v mestnem parku, ponudba palačink in vafljev v mestnem jedru. Izvedene aktivnosti so dale projektu zagon in smer razvoja v okviru njegovih prihodnjih aktivnosti. Ena izmed njih je oblikovati lokalni načrt za privabljanje in zadržanje mladih. Veliko tega, kar so povedali mladi in mladinske organizacije, je primerno za uvrstitev v Lokalni akcijski načrt Mestne občine Ptuj. Mlade med 14. in 30. letom bomo še v tem in naslednjem letu (projekt se zaključi konec leta 2022) vključevali v aktivnosti, kakršna je delovanje ptujskega TalentCluba. Izvedli bomo TalentHekaton, kjer bomo skušali odgovoriti na aktualne izzive treh področij: podjetniškega, mladinskega in lokalno-ra-zvojnega. Projekt TalentMagnet poteka v okviru programa Interreg Danube in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. 8 Štajerski Podravje petek • 12. novembra 2021 Markovci • Protipoplavna zaščita V Novi vasi bi bil nasip Direktor republiške direkcije za vode (DRSV) Roman Kramer je na razširjenem sestanku na temo protipoplavne varnosti, kije nedavno potekal v Gorišnici, omenil načrte o protipoplavnem nasipu v Novi vasi pri Markovcih. Po besedah Kramerja bi ga gradili s pomočjo evropskih sredstev, iz sklada za okrevanje in odpornost (tako imenovana pokovidna obnova). Foto: MZ DRSV bi občino Markovci zadolžila za pripravo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. Zanimalo nas je, kje bi bil nasip, kakšne dolžine, širine, višine in strukture (skale, kamenje, gramoz, ozelenitev), koliko bi projekt stal, kdaj bi ga izvajali in ali bi vanj vključili občino. Na DRSV so pojasnili, da je zadeva v zelo zgodnji fazi, zato večine odgovorov na zgoraj zastavljena vprašanja ni moč podati. Povedali so, da je bila potreba po protipoplavnih ukrepih v naselju Nova vas pri Markovcih zaznana pri izdelavi poplavnih kart v sklopu projekta LIFE Drava, kasneje je bila evidentirana tudi v projektu Friscoi. „Do sedaj projektna dokumentacija, ki bi vsebovala projekte rešitve protipoplavnih ukrepov, ni bila izdelana. Zaradi slednjega vam na vprašanja o tehničnih podrobnostih nasipa in potrebnih finančnih sredstvih ne moremo odgovoriti, ker jih v tem trenutku še ne poznamo. Izgradnjo nasipa Nova vas pri Markov-cih smo vključili v nabor projektov Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Nosilec projekta bo DRSV. Predvideno je, da se v aktivnosti vključi lokalno skupnost, to je občino Markovci, ki bo zadolžena za pripravo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvedbo projekta bo vodil DRSV. Z občinami se bodo sporazumi začeli sklepati v začetku naslednjega leta. Gradbena dovoljenja za ukrepe v okviru NOO bodo morala biti pridobljena do sredine leta 2023, sama izvedba projektov pa predvidoma končana do sredine leta 2026," so pojasnili na DRSV. Sveti Tomaž • Nove cene komunalnih storitev Greznic še ne bodo praznili Zneski na komunalnih položnicah se za gospodinjstva občine Sv. Tomaž v prihodnjem letu ne bodo kaj dosti spremenili. Cena pitne vode in kanalščine ostajata na približno enaki ravni kot doslej, rahla podražitev je predvidena za ravnanje z odpadki. Foto: arhiv M24 Za 120-litrsko posodo mešanih komunalnih odpadkov bo po novem namesto dosedanjih 9,96 evra treba odšteti 10,28 evra. Dvig je posledica višjih stroškov v sklopu dejavnosti Centra za ravnanje z odpadki Puconci, ki skrbi za obdelavo in odlaganje odpadkov. Cena za 120-litrski zabojnik za biološke odpadke pa se z dosedanjih 5,91 evra dviga na 5,98 evra. V lanskem letu je bilo na celotnem ormoškem območju zbranih blizu 1,2 mio kg mešanih komunalnih odpadkov, skupaj s kontejnerski-mi odvozi pa čez 1,3 milijona kg. Od tega je bilo v občini Sveti Tomaž po gospodinjstvih pobranih okoli 100.000 kg mešanih odpadkov. Še zadnje leto brez odvoza grezničnih gošč? Občinski svet je podal soglasje tudi k novim cenam za kanalizacijo. Te ostajajo na približno isti ravni. Gospodinjstvo, ki mesečno porabi 12 m3 vode, bo plačalo kakih 0,05 evra manj. Račun bi lahko bil višji, če bi se svetniki odločili za uvedbo nove storitve, to je odvoz grezničnih gošč, a s tem odlašajo že več let. Tudi tokrat se s tem predlogom niso strinjali. »Občinski svet je uvedbo te storitve zavrnil enostavno zato, ker v tem trenutku odpadnega blata nimamo kam voziti, saj investicija v nadgradnjo čistilne naprave v Ormožu še ni dokončana. Računam, da bodo svetniki o uvedbi te storitve odločali v naslednjem letu, ko bo investicija v Ormožu končana,« je dejal župan Mirko Cvetko. Kot kaže, pa tudi cena oskrbe s pitno vodo z novim letom ne bo spremenjena. Monika Horvat Majšperk • Prihodnje leto za naložbe 3,6 milijona evrov Katero cesto prednostno sanirati Občina Majšperk se je, kljub temu da bodo prihodnje leto lokalne volitve, odločila za pripravo dvoletnega proračuna. Glavni razlog za ta korak je lažje dolgoročnejše načrtovanje, predvsem pa kontinuirana in pravočasna izvedba projektov iz načrta razvojnih programov. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, so poskušali v proračun vključiti čim več pobud občanov, hkrati pa si prizadevajo za enakomeren lokalni razvoj na celotnem območju občine. Seveda pa vsem željam ne morejo ugoditi, saj je občinska finančna malha omejena. Svetniki in svetnice so na zadnji občinskega sveta podali nekaj svojih predlogov in pobud. Večinoma so se nanašale na ureditev cestne infrastrukture. Svetnik Zlatko Žni-dar je v proračunu pogrešal predvsem sanacijo katerega izmed daljših cestnih odsekov in kak evro več za vzdrževanje domov krajanov. Oglasil se je tudi svetnik Veko-slav Širec, saj ga je zmotila napovedana postavitev cestne razsvetljave v Slapah. »Občani so predlagali, da bi najprej luči postavili na drugem koncu vasi, kjer jih bolj potrebujejo.« Županja Fakinova je ob tem pojasnila, da je na območju celotne občine okoli 170 kilometrov cest in vsak ima svoje mnenje o tem, katera izmed njih je nujno potrebna prenove oz. bi morala priti prej na vrsto. »Glede na pobudo občanov in dejansko stanje cestne infrastrukture se odločamo, katere ceste bomo prednostno sanirali,« je dodala Fakinova. Prihodnje leto bodo prenovili enajst, v letu 2023 pa osem cestnih odsekov. To število bi bilo prav gotovo nekoliko večje, priznava županja Fakinova, če ne bi gradili regionalnih kolesarskih povezav (Ptuj—Hajdina-Kidri-čevo-Majšperk). Njihova gradnja se bo predvidoma začela prihodnje leto, zato so v proračunu 2022 na postavki »kolesarke« zagotovili 1,4 milijona evrov. Za ceste dva milijona evrov Občina v predlogu proračuna za leto 2022 načrtuje prihodke v višini 5,6 milijona evrov, kar je za okoli pol milijona več kot letos. Na od- Majšperška občina načrtuje za gradnjo kolesarskih poti v letu 2022 1,4 milijona evrov (skupno pa okoli dva milijona evrov). hodkovni strani je predvidenih 6,8 milijona evrov, od tega bo polovica proračuna namenjena za investicije, največ, kar okoli 2 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest. Predvidene vrednosti za modernizacijo cest so na enoto površine za okoli 20 odstotkov višje kot v preteklih letih zaradi podražitve nafte in gradbenega materiala. V prihodnjem letu bodo zgradili kar nekaj odsekov cestne razsvetljave, saj so v proračunu za ta namen zagotovili nekaj manj kot 200.000 evrov. Med večjimi investicijami je ureditev kompetenčnega centra na Bregu, za kar bo občina namenila 720.000 evrov. Stavba je že prešla v lastništvo majšperške občine, tudi projektna dokumentacija bo kmalu končana. Na tem Med večjimi investicijami je ureditev kompetenčnega centra na Bregu, za kar bo občina namenila 720.000 evrov. območju bodo uredili industrijski inkubator (prostori za mlade podjetnike). »Na novo bomo zgradili prostore obstoječe galerije in jo nekoliko razširili. Prav tako bomo zagotovili prostor za dnevno varstvo starejših, ker smo v obstoječega namestili eno skupino vrtca. Del prostorov bo namenjenih tudi muzejski dejavnosti, ki jo bomo skupaj z Muzejem volne in gobelinov, ki ga bomo tudi obnovili v sklopu te investicije, vključili v turistično ponudbo,« je pojasnila Fakinova. Proračun za leto 2023 obsega okoli 4,9 milijona evrov. Občina načrtuje odhodke v višini 5,7 milijona evrov, od tega bo za investicije namenjenih 2,7 milijona evrov. Kot napoveduje županja Fakinova, bodo dvoletni proračun prilagajali aktualnim razmeram na trgu in temu ustrezno predlagali tudi rebalanse. Estera Korošec Hajdina • Dela napredujejo Nova cesta še ta mesec Sredi septembra letos je bila podpisana pogodba med hajdinsko občino in izbranim izvajalcem za gradnjo komunalne infrastrukture tik ob poslovno-stanovanjski stavbi v središču občine. Med tem časom so dela na terenu stekla, napredek je očiten in cesta naj bi bila dokončana še ta mesec, gradnja prvih štirih hiš pa že spomladi 2022. Občina Hajdina se je zavezala urediti vse potrebno za razvoj tega dela občine. Urejanje potrebne dokumentacije, ki je podlaga za to, da se ob občinski stavbi začnejo novogradnje, je trajalo leta. Spremeniti je bilo treba občinski prostorski načrt - to jim je uspelo leta 2019. Zavihali so rokave, se dogovorili o viziji občine in zagotovili potrebna sredstva v proračunu. Gradnja komunalne infrastrukture je namreč v domeni občin, tej pa se vložek povrne v obliki komunalnega prispevka, ki ga investitor plača ob gradnji. Tudi pri hajdinskih investicijah bo tako. Pogodbo z izbranim izvajalcem gradbenih del za urejanje komunalne infrastrukture je hajdinski župan Stanislav Glažar podpisal z izvajalcem septembra letos, Cestno podjetje Ptuj pa jih bo opravilo za 186.000 evrov. Gradnja fekal-ne in meteorne kanalizacije ter vodovoda in glavne dovozne ceste je v polnem teku, končali naj bi še ta mesec. Prve štiri hiše naj bi lastniki zemljišč začeli graditi v neposredni bližini poslovno-stanovanjske stavbe predvidoma še to leto. Postopno naj bi do leta 2024 tu zgradili naselje z 51 hišami. Velik del sedaj še nepozidanega zemljišča bo tako že kmalu pozidan. „Gradi se po celotni občini, zelo smo veseli, da je razvoj enakomeren. Delamo na Spodnji Hajdini, kjer je prva polovica pločnika že urejena, v Dražencih se zaključuje pri razsvetljavi, v Gerečji vasi so se dela pravkar končala, v Skor-bi urejamo dodatne slačilnice ob igrišču, urejamo tudi Mariničevo domačijo ... Kar se tiče ceste pri Dela so v polnem teku ... poslovno-stanovanjski stavbi, pa bo ta predvidoma končana do konca novembra, decembra ali januarja pa že začnejo graditi zasebniki. Aprila ali maja naj bi bile postavljene prve hiše - četvorčki. Zavedamo se, da bo to za našo občino izjemno pomembna investicija, zato smo je zelo veseli," je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Dženana Kmetec Foto: CG Rokomet Kaj je to zmaga v Dobovi? Stran 10 Judo Ptujski judoisti v play-offu druge lige Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Tenis Drugi nosilec v drugem krogu ustavil Blaža Stran 10 Šah Izreden uspeh druge ekipe ŠD Ptuj Stran 10 ÍPoíIuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za SP v Mantovi Brez čudeža za Gajserja, Herlings na mivki suvereno do naslova Med tednom se je v Mantovi končala letošnja sezona svetovnega prvenstva v razredu MXGP. V zaključne dirke v Mantovo (nedelja in sreda) je prišla izjemno izenačena trojica dirkačev - Romain Febvre, Jeffrey Herlings in Tim Gajser. Jasno je bilo, da bo izmed omenjenih na koncu zadovoljen le eden, preostala dva pa bosta doživela razočaranje. Na koncu je smetano pobral Nizozemec, razočaranja pa Francoz in Slovenec nista niti poskušala skriti ... Po dveh nedeljskih dirkah je bilo jasno, da sta Febvre in Herlings korak pred Gajserjem, ki je prejel kazen zaradi nedovoljenega sekanja ovinka (izguba petih mest). V sredo se je to potrdilo, čudeža ni bilo, branilec naslova iz Pečk pri Makolah je sezono končal na 3. mestu. Po dveh zaporednih osvojitvah naslova svetovnega prvaka je moral predati krono tistemu, ki mu jo je leta 2018 odvzel . Dirka za VN Mantove, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska 2. Tim Gajser Slovenija 3. Romain Febvre Francija 4. Jeremy Seewer Švica 5. Jorge Prado Španija Končni vrstni red v SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska 2. Romain Febvre Francija 3. Tim Gajser Slovenija 4. Jeremy Seewer Švica 5. Jorge Prado Španija 6. Antonio Cairoli Italija Kljub temu je treba izpostaviti Timovo borbenost na zadnji dirki, ko je kljub minimalnim možnostim za naslov iz sebe iztisnil največ, kar je v določeni situaciji lahko. »Dokler obstaja teoretična možnost, jo bom poskušal ujeti,« je dejal pred dirko. V dopoldanskih kvalifikacijah sta bila najboljša Herlings in Febvre, Gajser se je moral zadovoljiti s šesto izbiro štartnega položaja. KTM Honda Kawasaki Yamaha KTM KTM Kawasaki Honda Yamaha KTM KTM 25 20 22 18 16 708 703 688 566 562 545 25 22 20 18 14 50 42 42 36 30 Herlings, Gajser, Gajser, Herlings Po številu naslovov svetovnega prvaka v razredu MXGP je izmed aktivnih voznikov v ospredju Antonio Cairoli, zbral jih je 7 (skupaj z MX2 devet), pri treh je Tim Gajser (4), Jeffrey Herlings ima dva (5). V zadnjih štirih sezonah sta se na vrhu izmenjala samo dva voznika, Gajser in Her-lings. Antonio Cairoli (Italija): 2 v MX2 (2005, 2007; 7 v MXGP (2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2017); Jeffrey Herlings (Nizozemska): 3 v MX2 (2012, 2013, 2016); 2 MXGP (2018, 2021); Tim Gajser (Slovenija): 1. v MX2 (2015); 3 v MXGP (2016, 2019, 2020); Romain Febvre (Francija): 1. v MXGP (2015). Na prvi dirki je bil v uvodu znova na vrhu Prado, ki je daleč najboljši voznik v tem elementu dirke (hole-shot), za kar je tudi prejel nagrado 10.000 evrov. A Španec še ni povsem konkurenčen v drugih veščinah vožnje z motorji (tudi zaradi poškodb), zato ga je trojica pretendentov za naslov kmalu prehitela in se sama podala v boj za najvišja mesta. Her-lings je kmalu prehitel vse, vključno s Febvrejem, za njima pa je Gajser po nekoliko slabšem štartu - začel je na osmem mestu - prišel do tretjega položaja. Do konca vožnje se ta vrstni red ni spremenil, kljub razmeroma malim razlikam okrog dveh sekund. Z zmago se je Herlings pred drugo vožnjo točkovno izenačil s Fe-bvrejem, Gajser je imel nekaj več zaostanka: Herlings in Febvre 683, Gajser 666. Gajser je bil tako v igri za naslov le še teoretično, saj bi morala ob 17 točkah zaostanka oba tekmeca narediti Foto: Team Gariboldi Racing Tim Gajser je odkrito lovil tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP, zato je bilo razočaranje po koncu zadnje dirke precejšnje. velike napake in močno zaostati ali pa celo odstopiti. A Herlings napak tokrat ni delal. Potreboval je le dva kroga, da je prišel mimo Febvreja, potem pa je navil ritem, tako da mu tekmeci skoraj niso mogli slediti. Odločitev o letošnjem naslovu je dokončno padla v petem krogu. Takrat se je Febvre po šolski napaki znašel na tleh, ko je njegov motor privzdignilo. Mimo njega je prišel Gajser, Francozu pa se ni več uspelo priključiti boju za vrh. Gajser se je proti koncu dirke bližal vodilnemu Nizozemcu, toda napadel ga ni, saj mu morebitna zmaga v tej vožnji ni več ničesar prinašala. Herligs je tako naslov svetovnega prvaka potrdil z dvema posamičnima zmagama na zadnji veliki nagradi (50 točk), na drugem in tretjem mestu pa sta z enakim izkupičkom 42 točk končala Gajser in Febvre. Herlings si je drugi naslov prvaka MXGP - prvega je osvojil leta 2018 -privozil s končnim izkupičkom petih točk prednosti pred Febvrejem, dodatnih 15 je zaostal Gajser. V senci troboja za prestižno skupno zmago je potekalo slovo devet-kratnega svetovnega prvaka Anto- nia Cairolija, ki je vozil zadnjo dirko v SP. Ni se končala po njegovih željah, saj je v prvi vožnji padel in ostal brez uvrstitve, v drugi pa je bil deseti. Njegovih devet naslovov svetovnega prvaka bo velik izziv za mlajšo generacijo, izmed katere sta mu za zdaj najbližje Herlings (5) in Gajser (4). Jože Mohorič, sta »Tretje mesto v seštevku sezone ni tisto, kar sem si želel, ko sem prišel v Mantovo. A sezona je bila polna vzponov in padcev, včasih stvari pač ne gredo po načrtu. Skoraj do konca je bil razplet sezone tesen, imeli smo nekaj res dobrih borb in mislim, da smo navdušili navijače. Čestitam Jeffreyju za naslov, naredil je, kar je bilo treba. Za konec sezone sva imela še en tesen dvoboj," je oceno leta 2021 za spletno stran svoje ekipe Honda podal Gajser in se nato že ozrl v naslednje: „Kot slišimo, se bo naslednja sezona začela že februarja, zato ne bo veliko premora. Vzel si bom nekaj malega časa za počitek, potem pa bomo že začeli priprave za 2022. Hvala vsem v ekipi in navijačem, imam privilegij, da imam takšno podporo ob stezi. Veselim se že naslednje sezone in grem po peti naslov prvaka.« Nogomet • 1. in 2. SNL Bosta Aluminij in Drava prezimila na zadnjih mestih? Prvoligaši imajo po odigranem 16. krogu reprezentančni premor, saj izbrano vrsto selektorja Matjaža Keka čakata zadnja obračuna v kvalifikacijah za SP 2022 v Katarju, tekmeca bosta Slovaška in Ciper. Slovenci nimajo več možnosti za uvrstitev na mundial, kljub temu pa velja kvalifikacije zaključiti s čim boljšima rezultatoma. Kidričani so na zadnji tekmi presenetili Olimpijo (1:0), kljub temu pa so ostali na zadnjem mestu lestvice. So se pa s tremi dodanimi točkami vsaj približali tekmecem pred njimi, tako da se lahko v zadnjih štirih krogih jesenskega dela sezone veliko bolj enakovredno vključijo v boj za napredek po lestvici. Nihče si namreč ne želi prezimiti na zadnjem mestu... Podobno velja tudi za Dravo, ki nastopa v 2. ligi. V zadnjem krogu so dravaši s porazom v Rogaški Slatini in ob istočasnem remiju Brežic s Krškim zdrsnili na zadnje mesto (imajo slabšo razliko v zadetkih od Brežičanov). Drugoligaši imajo do zaključka jesenskega dela na sporedu le še tri kroge, modre ob tem čakata še zaostali tekmi z Gorico (5. 12. ob 13.00) in Krko (termin še ni določen). V soboto se bodo dravaši odpravili na gostovanje v Beltince. Z ekipo iz Prekmurja so se dravaši letos že pomerili, v 1. krogu sta se ekipi na Mestnem stadionu razšli z izidom 1:1 (strelca sta bila Kralj in Maučec). Izmed Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v nedeljo dosegli tretjo zmago v sezoni, kljub temu pa še vedno ostajajo na zadnjem mestu lestvice 1. lige. Na fotografiji sta Timotej Dodlek in Mustafa Nukic. igralcev Drave, ki so takrat začeli obračun, bodo tokrat nastopili le še trije - Anton Rogina, Amir Kahrimanovič in Fran Šlamberger, preostala osmerica (Mikulic, Sekulic, Kryeziu, Jevremovič, Nikpalj, Bah, Kralj in Lovenjak) je že zaključila ptujsko zgodbo ... Beltinčani pod vodstvom trenerja Damjana Gajserja (v soboto ne bo smel sedeti na klopi, ima prepoved zaradi kartonov) v letošnji sezoni beležijo dobre rezultate, na zadnjih sedmih tekmah so le enkrat izgubili, ob tem pa dosegli dve zmagi in štiri remije. Prav neodločeni izidi so tisti, ki kanarčkom preprečujejo naskok na višja mesta, v letošnji sezoni so jih nanizali že sedem (toliko jih ima le še Jadran). Kar pet od teh so jih nabrali na domačem stadionu (s Primorjem, Ilirijo, Krko, Jadranom in Dobom), kjer so ob tem še enkrat zmagali (z Brežicami) in izgubili (s Triglavom). Zagotovo bi bili dravaši z remijem v beltinški šumi, kjer se povprečno zbere več kot 400 gledalcev, izjemno zadovoljni... JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Beltincev so se v letošnji sezoni že merili, v 1. krogu je bil na Ptuju izid 1:1. Na fotografiji je Anton Rogina, ki v Beltincih ne bo imel pravice nastopa (4 rumeni kartoni). 2. SNL, 16. krog: Beltinci Klima Tratnjek - Drava Ptuj, v soboto ob 13.30 v Beltincih. 1G Štajerski Šport petek m 12. novembra 2Q21 Rokomet • NLB liga, pred tekmo 9. kroga Kaj je to zmaga v Dobovi? Za rokometaši Jeruzalema, trenutno 10. uvrščeno ekipo državnega prvenstva, je kratek premor zaradi aktivnosti reprezentanc, ki so ga izkoristili na različne načine. „Večji del ekipe je treniral vsak dan in na ta način ohranjal formo iz meseca oktobra, ki je bila na zares visokem nivoju. Del ekipe, ki ga sestavljajo poškodovani igralci, je delal po posebnem programu, v želji po čimprejšnji vrnitvi na igrišče. Del ekipe je bil na pripravah mladinske reprezentance, katere so potekale v Izoli, končale pa se z mednarodno pripravljalno tekmo proti Hrvaški v Poreču," nas je ob našem obisku seznanil trener Saša Prapotnik. Dres mladinske reprezentance so oblekli štirje Ormožani: Blaž Fergola (i zadetek), Denis Škrinjar, Nik Či-rovic (3 zadetki, posojen iz Celja) in Jure Lukman (4 zadetki, posojen v Ljubljano). Zmage s 23:24 (13:11) so se veselili naši južni sosedje: „V zelo lepi luči so barve Slovenije predstavljali naši fantje, ki so dosegli kar tretjino zadetkov. Še bolj pa veseli, da so odlično zaigrali v obrambi in si pridobili nekaj novih pomembnih izkušenj za njihovo prihodnost. Na koncu smo imeli celo priložnost za zmago, a smo jo zapravili in Hrvaška je tik ob zvoku sirene zadela za zmago," je še priprave in tekmo mladinske reprezentance opisal Prapotnik, ki opravlja nalogo trenerja mladinske izbrane vrste. Judo • 2. slovenska liga Ptujski judoisti letos v play-offu druge lige V Ljubljani se je v soboto članska ekipa Judo kluba Drava udeležila zaključnega turnirja 2. slovenske lige. V dvobojih štirih nekdanjih prvoligaških ekip se je najbolje odrezala ljubljanska Šiška, sicer prvoliga-ški prvak izpred treh let. Premagali so ekipe ptujske Drave, ljubljanske Olimpijen i kranjskega Triglava. Drava je v zelo izenačenih dvobojih premagala Triglav in po napakah v zaključkih dveh borb izgubila že dobljen boj proti Olimpiji. Le-ta je premagala še Triglav in osvojila 2. mesto, 3. mesto je pripadlo Dravi, 4. Triglavu. V ptujski ekipi se je izkazal Atletika • AK Ptuj, veterani Izredna sezona za ptujske veterane V Radencih je potekala letna skupščina Zveze atletskih veteranov Slovenije. Ob tej priliki so podelili priznanja najboljšim trem veterankam in veteranom. Ptujčani so dosegli v letu 2021 izreden uspeh, saj so med šestimi nagrajenci kar trije člani AK Ptuj! Pri ženskah se je s tretjim mestom izkazala Karmen Grnjak Ž35, ki je postala dvakratna državna prvakinja (višina, daljina). Posebej izstopajoč je rezultat v skoku v višino (168 cm), kar pomeni 3. mesto na svetu v 2021. Prav tako je tretje mesto zasedel Miki Prstec M65, ki je postavil tri državne rekorde (dvakrat v metalskem Šah • 2. državna liga Kapetan ima dober občutek ... S ponedeljkom ekipa Jeruzalema trenira v popolni sestavi, manjka le vratar Aleš Zemljič, ki je opravil operacijo kolena in ga čaka dolgo okrevanje. Nekaj težav s poškodbami ima še vedno Rok Žuran, ki najbrž ne bo mogel pomagati na tekmi 9. kroga (v soboto, 13. novembra, ob 19.00) v Dobovi. „Žurka si želi igrati, ampak če nisi v maksimalni formi, je včasih bolje, da niti ne stopiš na igrišče, da raje pomagaš s kakšnim nasvetom iz klopi. V sredo smo ostali brez Nika Čiroviča, ki si je poškodoval gleženj in zagotovo ne bo sposoben igrati vsaj dva tedna. Škoda, saj je Nik končno padel v naš sistem in igral iz tekme v tekmo bolje. Čaka nas gostovanje, za katerega se ne spomnim, kdaj smo nazadnje osvojili točke. Upam, da končno pokažemo pravi obraz in prekinemo prekletstvo te dvorane v Dobovi. S ponovitvijo iger iz oktobra bi skoraj morali zmagati, a kaj, ko je vsaka tekma poglavje zase. Tako po tihem pa se mi zdi, da bi lahko bil tudi november za nas zelo uspešen in nas še dodatno dvignil po lestvici navzgor, v Evropi pa nas popeljal v naslednji krog," je po četrtkovem treningu povedal kape-tan Bojan Čudič. Dobova se je v elitno ligo vrnila v sezoni 2015/16 in na domačem terenu igralce Jeruzalema premagala osemkrat zapored. Za ljubitelje ormoškega rokometa bo poskrbljen tudi spletni prenos. Uroš Krstič Tenis • Blaž Rola Alen Vučina s tremi ipponi, odličen je bil mladi Jaša Dajčman z dvema, zmagi sta zabeležila še Luka Perko-vič in Damir Amidžič. Pod vodstvom trenerja Vlada Čuša so J K Drava Ptuj zastopali Jaša Dajčman, Nejc Arbeiter, Luka Perkovič, Jaša Babic, Alen Vučina, Bojan Ljubeč in Damir Amidžič. Rezultati JK Drava: Olimpija - Drava Ptuj 5:2, Triglav Kranj - Drava Ptuj 3:4, Cib Šiška - Drava Ptuj 6:1. Vrstni red: 1. Šiška, 2. Olimpija, 3. Drava Ptuj, 4. Triglav. David Breznik Ekipa Judo kluba Drava Ptuj peteroboju za M60 in M65, krogla). Posebej je pomemben rekord v suvanju krogle, saj je s 13,45 metra izboljšal 15 let star rekord svetovnega prvaka Jožeta Uršiča. Poleg tega je osvojil niz državnih prvenstev, v Albaniji pa je na balkanskih igrah pobral štiri zlate medalje (krogla, disk, kladivo, kopje). Prvo mesto med veterani Slovenije pa je osvojil Marko Sluga M85, ki je imel izredno sezono. Popravil je pet državnih rekordov (višina, kladivo, gira, disk in metalski peteroboj). Od tega so trije tudi balkanski rekordi (gira, višina in metalski peteroboj). Posebej je treba omeniti rezultat Miki Prstec, Karmen Grnjak in Marko Sluga Sluge v skoku v višino (114 cm), kar je tudi tretji najboljši na rang lestvici sveta M85 v letu 2021. Letošnji rezultat ptujskih vetera- Izreden uspeh druge ekipe ŠD Ptuj Ob vsej pozornosti najvišjemu rangu tekmovanja, članski državni šahovski ligi, so nekoliko v senci potekala tudi tekmovanja v nižjih državnih ligah. Člani druge ekipe Šahovskega društva Ptuj so v 2. državni ligi vzhod dosegli največji uspeh v zadnjih 15 letih, saj so se z osvojenim 2. mestom prvič uvrstili v 1. državno ligo vzhod. Njihov uspeh so s tretjim mestom dopolnili še mladi člani v 3. državni ligi vzhod. Ptujčani so bili uvrstitvi v prvo državno ligo vzhod izredno blizu že leta 2007, ko so osvojili 2. mesto, vendar v višji rang tekmovanja vodi samo prvo mesto. Nato še leta 2011 in 2012, ko jim je prav tako zmanjkal le korak. Sicer pa so se v posameznih letih uvrščali vse od 2. pa do 9. mesta. V letošnjem letu so med devetimi ekipami prav tako osvojili 2. mesto, vendar zmagovalec ŽŠK Maribor Po-ligram 3 po pravilniku Šahovske zveze Slovenije ne more napredovati, saj ima v 1. državni ligi vzhod že svojega predstavnika. Člani ŠD Ptuj so za ta uspeh dosegli šest zmag, en neodločen izid in doživeli en poraz, slednjega prav proti zmagovalcem lige. Doseženi rezultati večine posameznikov so bili izredno izenačeni, za pomoč ekipi pa se je odločil tudi častni član društva Martin Majce-novič, ki bo naslednje leto upihnil devetdeseto svečko. Najuspešnejši je bil Roman Rozman s 6,5 točke iz osmih partij, Tomaž Šuta jih je osvojil 6, Franjo Pongrac in Karel Žajdela pa po 5,5 (slednji je ostal edini med Ptu-jčani neporažen). Omeniti velja še izreden uspeh mlade ekipe ŠD Ptuj, ki je v 3. državni ligi vzhod osvojila odlično 3. mesto ob dejstvu, da je bilo povprečje nastopajočih 12 let. Morda se jim naslednje leto uspe uvrstiti v 2. državno ligo vzhod, saj so jim njihovi starejši kolegi z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja »naredili« prosto mesto. Končni vrstni red 2. DL vhod: 1. ŽŠK Maribor Poligram 3 15 točk, 2. ŠD Ptuj 2 13 (David Zagoršek 1,5/5, Karel Žajdela 5,5/8, Franjo Pongrac 5,5/7, Darko Dominko 4,5/8, Martin Majcenovič 0,5/3, Roman Rozman 6,5/8, Tomaž Šuta 6/8, David Žajdela 0/1), 3. ŠK Milan Majcen Sevnica 9, 4. ŠD Pomgrad3 9, 5. ŠK Rudar Trbovlje 8, 6. ŠK Triglav Krško2 6, 7. ŠD Sl. Konjice 5, 9. ŠK Brežice 3 (ŠK Gambit Maribor odstopil). Ekipno EP v Sloveniji Slovenija bo po letu 2002, ko je gostila šahovsko olimpijado na Bledu, prizorišče drugega največjega šahovskega dogodka, evropskega ekipnega prvenstva. Redni krogi bodo potekali vsak dan od 12. do 21. novembra v športni dvorani hotela Toplice v Čatežu s pri-četkom ob 15. uri. Edini prosti dan bo v sredo, 17. novembra. Drugi nosilec v drugem krogu ustavil Blaža Foto: arhiv Judo kluba Drava 31-letni Ptujčan Blaž Rola (185. na ATP) se pred koncem sezone tradicionalno odpravi na ameriško turnejo, tudi letos ni nič drugače. Prejšnji teden je serijo challenger turnirjev na vzhodni strani ZDA začel v Charlottesvillu (v bližini VVashingtona), v tem tednu je nastopal v Knoxvillu (severno od Atlante). V prvem poskusu ni bil uspešen, z rezultatom 6:7(3), 6:2, 5:7 ga je v uvodnem krogu ugnal domačin Thai-Son Kvviatkovvski (223.). Žreb se je z omenjenima igralcema dodobra poigral na drugem turnirju, saj sta se še enkrat pomerila v uvodnem krogu. Tokrat je bil uspešnejši naš igralec, ki je tako razmerje zmag in porazov s Kvviatkovvskim postavil na 3:1. V 2. krogu je v spodnjem delu žreba Blaža čakal 2. nosilec, Daniel Challenger turnir v Knoxvillu (52.000 dolarjev), rezultati: 1. krog: Rola - Kvviatkovvski (ZDA) 6:3,7:6(5); 2. krog: Rola - Altmaier (Nemčija, 2.) 6:7(3), 4:6. Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola Altmaier (105.). S 23-letnim Nemcem je Rola odigral izenačen dvoboj, obakrat pa je bil v zaključkih nizov uspešnejši Nemec. Najlepšo priložnost za morebitni preobrat je imel Rola v 2. nizu pri rezultatu 3:3, ko je imel tri vezane break priložnosti (0:40), a mu jih ni uspelo unovčiti. Altmaier je zelo dobro serviral, med drugim je dosegel 12 asov. Končno razmerje točk je bilo 70:84. JM Foto: osebni arhiv nov je edinstven, saj doslej še noben klub v enem letu ni osvojil toliko priznanj. David Breznik Končni vrstni red 3. DL vzhod: 1. ŠK Slovenec Poljčane 16 točk, 2. ŠK Malečnik 12, 3. ŠD Ptuj 3 - mladi 10 (Tilen Kovačec 1,5/3, Tom Crnjako-vič 3,5/8, Anej Levanič 2,5/6, Mihael Kukovec 4/8, Maks Mai Kokol 2,5/5, Jan Curkovič 1/2), 4. ŽŠK Maribor Po-ligram 4 7, 5. ŠK Slovenj Gradec 2 7, 6. ŠD Pomgrad 4 6, 7. ŠD Sl. Konjice mladi 5, 8. ŠD Pragersko Gaj 5, 9. ŠD Sl. Konjice 4. Silva Razlag Športni napovednik Nogomet • 2. SNL RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Beltinci Klima Tratnjek - Drava Ptuj, Krško - Nafta 1903, Ilirija 1911 - Vitanest Bilje, Fužinar Vza-jemci - Brežice 1919 Terme Čatež; OB 15.30: Gorica - Triglav Kranj; V NEDELJO OB 13.30: Rogaška - Primorje, Krka - Rudar Velenje, Jadran Dekani - Roltek Dob. 3. SNL - vzhod RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Zavrč - Koroška Dravograd, Videm - Kety Emmi Bistrica, Podvinci - Šmartno 1928, Dravi-nja - Zreče, Korotan Prevalje - Posavje Krško, Dobrovce - Šmarje pri Jelšah; V NEDELJO OB 14.00: Cirkulane - Šampion. 1. ženska liga 11. krog: ŽNK Doxakey Ptuj - Olimpija Ljubljana (v nedeljo ob 12.00 ne Mestnem stadionu). 1. mladinska liga 13. KROG: Aluminij Nova KBM - Domžale (v soboto ob 13.00 na igrišču z umetno travo v Hajdini), Drava Ptuj A2S Celje (v nedeljo ob 13.30 na igrišču z umetno travo na Ptuju). 1. kadetska liga 13. KROG: Aluminij Nova KBM - Domžale (v soboto ob 11.00 na igrišču z umetno travo v Hajdini), Drava Ptuj A2S Celje (v nedeljo ob 11.30 na igrišču z umetno travo na Ptuju). Futsal • 1. SFL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec - Oplast Kobarid, Litija - Dobrepolje; OB 20:30: Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic Bar; OB 20.45: Bronx Škofije - Mlinše. Prosta je ekipa Hiša daril Ptuj. Rokomet • NLB liga RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 18.30: Trimo Trebnje - Riko Ribnica; OB 19.00: Maribor Branik - Herz Šmartno; V SOBOTO OB 19.00: Dobova - Jeruzalem Ormož, Ljubljana - Urbanscape Loka, Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško, SVIŠ Ivančna gorica - Koper. Tekma Gorenje Velenje - LL grosist Slovan je bila odigrana v četrtek. 1. A SRL (ž) - modra skupina 9. KROG: ŽRK Ptuj - Litija (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 2. SRL (m) 7. KROG: Velika Nedelja - Ajdovščina (v soboto ob 17.00), Nova Gorica - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Odbojka • 3. DOL (ž) - vzhod 4. KROG: ŽOK GSV Ptuj - Slovenska Bistrica (v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis m i. SNTL (ž) 5. KROG: NTK Cirkovce - Kema Puconci (v soboto ob 17.00 v Cir-kovcah). 2. SNTL (m) 3. KROG: Ptuj - Kema Puconci II (v soboto ob 10.00), Ptuj - Sobota (ob 16.00). JM petek • 12. novembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 v v PRAZNIČNA LJUBLJANA IN BOŽIČNA 4. in 5. decembra bomo skupaj doživeli PRAZNIČNO OKRAŠENO LJUBLJANO ter BOŽIČNO BAJKO V MOZIRSKEM GAJU, z že več kot milijon in pol barvitimi lučkami oblikovanih v različne oblike. Na grebenu Strmca nad Dvorom nas bo vabil med svoje grajske zidove obnovljen renesančni grad Bogenšperk, ki ima kot pravi znameniti Janez Vajkard Valvasor, ki je nekdaj bival v gradu: razgled daleč na visoke Snežnike proti Koroški in Štajerski. Utrip in znamenitosti Ljubljanske prestolnice kot so parlament in Nebotičnik, si bomo ogledali s panoramsko vožnjo. Preko Tro-mostovja se bomo po nabrežju Ljubljanice sprehodili po lepo okrašenem starem srednjeveškem jedru Ljubljane in se prepustili prazničnemu vzdušju s številnimi stojnicami. Naslednje jutro se bomo z vzpenjačo podali na Grajski hrib in si ogledali razstavo Ljubljanskega gradu. Kasneje se bomo odpravili na predstavitev medovite učne poti in bomo preko multi-vizije »s čebelo do medu«, izvedeli marsikaj o čebelah in medu. Okušali bomo med, si ogledali čebelnjak, ter prejeli majhno darilce. S toplo malico nas bodo pogostili v gostišču »Čebelica«. Okrepčani in dobre volje bomo vstopili v Mozirski gaj, kjer bo naša srca napolnila božična bajka, ki nas bo odela v čudovito toplo barvitost z več kot milijon in pol lučkami oblikovanih v atraktivne oblike, ter pričarala posebno čarobnost v začaranem vrtu. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 174 € (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina muzejska zbirka grad Bogenšperk, vzpenjača z ogledom Ljubljanskega gradu, program ogleda o čebelarstvu, vstopnina v Mozirski gaj, topla malica, vodenje in organizacija potovanja. Štajerski TEDNIK ;radioPTUJ \j TH^J Kurent je najbolj množičen in najbolj poznan slovenski tra- ^^ dicionalni pustni lik. Njegov izvor je še danes ovit v tančico skrivnosti. Povezujejo ga s slovansko, ilirsko, keltsko in tudi grško-rimsko mitologijo. Od leta 2017 so Kurento-vi obhodi vpisani v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ptuj, Slovenija • Kurentovanje 2022 Av % ~ + Moč tradicije in neponovljiva pustna zabava A / - P^uj je pustna prestolnica Slovenije in Evrope. Kurentovanje, največja pustna prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope, pa je zagotovo v pustnem času največji etnografski muzej nesnovne žive kulturne dediščine človeštva na prostem. Lonely plpnet je Kurentovanje umestil med deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu, v družbo velikih karnevalov, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans. Na Ptuju so se že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zavedali, kako pomembno je, da se ohrani izjemno bogastvo pustne tradicije tega okolja kot del kulturne identitete slovenskega naroda oz. kulture in tradicije sploh. Od takrat do danes je pustni čas na Ptuju in v okolici nekaj, česar ne gre zamuditi. Ob spoznavanju s tradicijo, tradicionalnimi pustnimi maskami, pa je to tudi priložnost, da se obiskovalci predajo neskončniin edinstveni pustni zabavi, ki jo ^pustni čas prinese na ulice in trge najstarejšega mesta ter v karnevalsko dvorano. ' Kurentovanje 2022 se bo že tradicionalno začelo 2* februarja s kurentovim skokom. Sveč-niaa je dan, ko se tudi uradno začne pustni čas, ko ključe mesta in mestno zakladnico tudi prevzame aktualni princ karnevala. Prvi princ karnevala je v zgodbo ptujskega karnevala vstopil leta 2000. Slovesna inavguracija je potekala 11. novembra leta 1999. Prvi princ je bil Jože Gašperšič, ki je danes predsednik Sveta princev karnevala. Od četrtega princa karnevala pa princi karnevala predstavljajo zgodovinsko osebnost kraja, od koder prihajajo,in tudi ^ kostum po modi časa te osebnosti. Princ karnevala je glavni v mestu, ki promovira Kurento^ vanje doma in v tujini, vabi na zabave in k polnjenju občinske blagajne vse do pepelnice, ki pust z značilnim ceremonialom tudi pokoplje. V letu 2022 bo tako še vedno prinčeval Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Pustni čas na Ptuju vabi z več kot sto prireditvami, največ je seveda zabav za vse generacije. Na Ptuju se srečujejo pustne zabave željni otroci iz vrtcev, malo starejši in tudi seniorji. Prva povorka v letu 2022 bo 19. februarja, gre za medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask, etno povorko pustnih mask iz več kot desetih dežel Evrope in sveta. V vsej veličini se bodo obiskovalcem predstavili tradicionalni pustni liki s Ptujskega: kurenti, ruse, orači, cigani, pokači, vile, ki so posebnost Ptujskega polja iz tridesetih let 20. stoletja, ko so se deklice prvič priključile fantovskemu pustnemu šemljenju, baba deda nosi, ploharji, kureki in piceki, nagajivi medved in hudič, ki skrbi za nemoten obhod in delovanje skupine kurentov. Ne bodo pa manjkali niti Jurek in Rabolj, pa kopjaši. Že dan po prvi pustni povorki se bodo začeli dnevni prikazi avtohtonih pustnih likov. Nočni spektakel na ptujskih ulicah in trgih, ki bo 25. februarja, bo zagotovo pritegnil ljubitelje mistike teme in igre s svetlobo. Meščansko tradicijo šemljenja obuja mestni pustni korzo, ki bo 26. februarja. Osrednja mednarodna pustna povorka pa bo 27. februarja, ki se bo s karnevalskimi in tradicionalni pustnimi liki vila po ptujskih ulicah in trgih. 28. februarja bodo na Ptuju rajali najmlajši iz vrtcev iz cele Slovenije. Najbolj žalosten dan tradicionalnega ptujskega Kurentovanja pa je vedno pokop pusta, ko je nekajtedenskega pustnega rajanja nepreklicno konec in si je znova treba nadeti čisto navadne maske. Še prej pa povrniti oblast v roke ptujski županji Nuški Gajšek, ki bo tudi preverila, kako je bilo s polnjenjem občinske blagajne v pustnem času, ali so pustovalci na veliko zapravljali in se mastili ob pustnih dobrotah. Pustna miza je na Ptuju še posebej bogata, predvsem pa mastna, to je čas, ko gre v slast tudi okrog pol milijona ptujskih krofov, ki so nekaj posebnega. Nekaj posebnega pa je tudi ptujska kurentova juha. (MG) Foto: Črtomir Goznik \ v* m. 1 V Kurentov skok na svečnico oznanja začetek pustnega dogajanja. Ob polnoči si kurenti prvič nadenejo zvonce, v roke vzamejo ježevko in zaplešejo okrog ognja, tokrat še brez mask. Z glasnim zvonjenjem kličejo v deželo pomlad, boljše čase, blaginjo in odganjajo zlo. V naseljih okrog Ptuja, od koder izvirajo avtohtone pustne maske, pa začetek pustnega dogajanja oznanjajo tudi s prvo brazdo, pokanjem biča itd. 12 Štajerski Črna kronika petek • 12. novembra 2021 Ptuj • Prometna statistika seje poslabšala Najranljivejši kolesarji in pešci Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Mestne občine (MO) Ptuj so se na novembrski seji med drugim seznanili s prometnovarnostno statistiko. Ta je po besedah pomočnika komandirja Policijske postaje Ptuj To-mislava Slediča v primerjavi z lanskim letom slabša. Foto: CG Ulica Na tratah je zelo obremenjena s tovornim prometom. Za stanovalce je moteč predvsem hrup. Ceste so vzele eno življenje (kolesarke, ki je trčila v avtobus). Med udeleženci prometnih nesreč so štirje hudo telesno poškodovani, tudi med njimi je kolesar. „Lani v prvih 10 mesecih leta nismo imeli na cestah nobene smrtne žrtve, število hudo telesno poškodovanih je bilo enako kot letos," je izpostavil Sledič in dodal opozorilo udeležencem v prometu, naj upoštevajo vremenske razmere in letni čas. „Dnevi so krajši, hitro se stemni ... Posebej apeliramo na pešce, naj poskrbijo, da so na cesti vidni. Ranljiva skupina so tudi kolesarji, kot vidimo, imamo smrtno žrtev in hudo telesno poškodovanega." Infrastrukturne izboljšave Člani SPVCP so na novembrski seji precejšnji del razprave namenili prometni infrastrukturi v mestu in okolici. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da se stanje na terenu izboljšuje, saj so se začele več let pričakovane investicije. Med večjimi sta urejanje Slovenjegoriške (3. faza), ki je vpadnica v mesto z lenarške strani, in 5. prekomorske v blokovskem naselju. Letos so preplastili Reševo ulico (120 m), uredili prehod za pešce v Gajzerjevi ulici, preplastili cesto in pločnik na Vičavi (600 m) ter razširili in preplastili 600-metrski odsek ceste med Podvinci in Spodnjim Velovlekom, ki je tudi šolska pot. Novo asfaltno prevleko je dobila cesta v Krčevini pri Vurbergu proti Gomili (420 m), enako Prečna pot na Rogoznici v dolžini dobrega pol kilometra. Začenja se gradnja kolesarskih stez, s katerimi bodo opremili vse vpadnice v mesto, z njimi pa povezali sosednje občine v Slovenskih goricah, na Dravskem in Ptujskem polju. Aleš Gregorec iz uprave MO Ptuj je povedal, da sestavljajo načrt urejanja prometne infrastrukture za naslednje leto. Med drugim želijo nadaljevati obnovo 5. prekomorske - od križišča s Peršo-novo do OŠ Ljudski vrt. Preplastili bodo tudi krajše odseke po četrtnih skupnostih; čistopis predvidenih projektov bo potrjeval mestni svet. Foto: CG Ceste v MO Ptuj so letos zahtevale eno življenje: trčenje z avtobusom je bilo usodno za 75-letno kolesarko. Je ležeči policaj v Gajzerjevi res previsok? Člani SPVCP so se v razpravi dotaknili ležečega policaja v Gajzerjevi ulici, ki da je previsok. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je dejal, da to ne drži. Ukrepe za umirjanje prometa v Gajzerjevi in Piv-kovi ulici v naselju Bratje Reš so izvedli na pobudo krajanov in četrtne skupnosti (ČS) Panorama. MO Ptuj je postavila dve cestni ogledali, hitrostno oviro (ležečega policaja), zaščitno varnostno ograjo ob potoku Grajena in vzpostavila območje umirjenega prometa z omejitvijo hitrosti 30 km/h. Predlog ČS Panorama je bil, da se omejita tovorni in traktorski promet, tega predloga pa na MO Ptuj niso sprejeli. Odločili so se samo za upočasnitev hitrosti vožnje. Na tratah hrup zaradi tovornega prometa SPVCP je obravnaval problematiko naselja oziroma ulice Na tratah, kjer je zelo moteč tovorni promet, saj sta v sosednji ulici (na Žnidari-čevem nabrežju) sedeža dveh večjih gradbenih podjetij (VGP Drava Ptuj in Asfalti Ptuj). Dnevno po ulici pelje med 50 in 60 tovornih vozil, ugotavljajo na ptujski mestni občini. Mojca Zemljarič Ptuj • Zavržena anonimna kazenska ovadba zoper direktorja gledališča Z vodenjem gledališča ni bilo nič narobe Pred natanko letom dni je bila na Policijsko upravo Maribor posredovana anonimna prijava zoper Petra Srpčiča, direktorja Mestnega gledališča Ptuj, zaradi oškodovanja javnih sredstev. Prijavitelja je k temu spodbudilo poročilo nadzornega odbora o poslovanju gledališča v letih 2018 in 2019. Od takrat naprej se - razen zaprtja gostinskega lokala pod gledališčem - ni zgodilo kaj veliko. Je pa Srpčič minuli teden od Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru končno prejel sklep o za-vrženju anonimne kazenske ovadbe, saj ni bilo ugotovljenih znakov storitve kaznivega dejanja. Anonimni prijavitelj je prijavo zoper Srpčiča posredoval pred letom dni, in sicer sočasno na Policijsko upravo Maribor in Generalno policijsko upravo. Prijavi je priložil še poročilo nadzornega odbora o poslovanju gledališča. V predlogu za kazensko ovadbo se Srpčiču kot odgovorni osebi očita, da je zavestno kršil predpise, oškodoval občino in posledično tudi občane. Temu naj bi pritrjevale ugotovitve nadzornega odbora o poslovanju MGP v letih 2018 in 2019. Očitki, ki naj bi bili po mnenju prijavitelja zadostna podlaga za kazensko ovadbo, pa, da je Srpčič lokal pod gledališčem oddajal, čeprav je vedel, da najemnina ne bo poravnana, izvajal naj bi predstave, za katere se je že vnaprej vedelo, da bodo prinašale finančno izgubo, v nasprotju z davčno zakonodajo pa naj bi omogočal plačevanje nočitev gostujočih igralcev na Ptuju. Kršil naj bi tudi delovno-pravno zakonodajo, z odmerjanjem nezakonitega dopusta in neupravičenim izplačevanjem delovne uspešnosti. Tožilstvo: »Očitki neutemeljeni« Prav vse navedene očitke sta tako policija kot okrožna državna tožilka Katja Amuš temeljito pregledali. Ugotovljeno je, da je bil objekt kavarne ves čas najema zasebna last in se za njeno delovanje niso porabljala proračunska sredstva. Korespondenca med najemnikom in Srpčičem pa naj bi jasno dokazovala, da so iskali načine za poplačilo dela dolga. Tudi trditvam Srpčiča, da je gledališče pod-financirano pri opravljanju javne službe in da je to razlog za ustvarjanje izgube, je tožilstvo pritrdilo. Tako po mnenju kriminalistov kot tožilstva so se tudi preostali očitki izkazali za neupravičene. Ne pri izplačevanju uspešnosti, ne pri odmerjanju dopusta naj ne bi bilo dokazanih kršitev. Kot je navedeno v sklepu tožilstva, ni utemeljenih dokazov, ki bi nakazovali na to, da je Srpčič storil kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. Do enakega zaključka je po opravljeni preiskavi prišla tudi policija. Dženana Kmetec Srpčič: »Po blatenju je to moralna zmaga« Sklep o zavrženju anonimne kazenske ovadbe za Petra Srpčiča pomeni veliko moralno zmago: »Zdaj bo nekaj časa mir, a pod mizo se ob tem pometa dejstvo, daje MO Ptuj v tistih letih glede na predpise in določeno zakonsko osnovo za MGP namenila 510.000 evrov premalo, ob tem da smo še preko 120.000 evrov porabili za obnavljanje in investicijsko vzdrževanja objekta v zasebni lasti na podlagi pogodbe o najemu, v katero nas je zavezala MO Ptuj, za to pa nismo prejeli niti evra. In če pogledamo vso situacijo iz perspektive, daje MG Ptuj v vsem tem času teh petih let dobilo vsaj 600.000 evrov premalo, je to, da smo v tem času pridelali za desetino tega izgube, izjemen poslovni rezultat.« Ob tem posebej izpostavlja, da za to ni kriva aktualna mestna oblast, ampak je bilo to stanje podedovano iz prejšnjega mandata. Foto: CG Podravje • Zastrupitve z ogljikovim dioksidom V klet z gorečo svečo Te dni se v številnih kleteh ob vrenju mošta sprošča ogljikov dioksid. Stroka opozarja na previdnost, saj je previsoka koncentracija tega plina lahko usodna. V preteklosti je prišlo že do hudih, usodnih zastrupitev. Pri vrenju mošta namreč nastaja večja koncentracija ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zaradi česar je zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko smrtno nevarno. »Če so koncentracije vdihanih plinov dovolj visoke v določenem času, povzročijo hipoksijo telesnih tkiv z vmešavanjem v oksigenaci-jo. Posledice za človeka so lahko hude. Sočasna izpostavljenost različnim dušljivim plinom lahko povzroča seštevek učinkov in posledično večjo strupenost,« pravijo na NIJZ in dodajajo, da so prvi znaki glavobol, potenje, povišana srčna frekvenca, nemir, dezorientacija in motnje vida. Sledijo lahko slabost in nezavest: »Ko koncentracija ogljikovega dioksida naraste preko 10 %, nastopi nezavest v manj kot eni minuti. Če ne ukrepamo takoj, se nadaljnja izpostavitev temu visokemu nivoju konča s smrtjo.« Strokovnjaki opozarjajo na pre- Foto:Sta/M24 Ko koncentracija ogljikovega dioksida naraste prek 10 %, nastopi nezavest v manj kot eni minuti. Če ne ukrepamo takoj, lahko sledi smrti. vidnost ter na dve zlati kletarski pravili. V tem času se vinar nikoli ne bi odpravil sam v klet in vedno z gorečo svečo v roki. Če ta hitro ugasne, naj takoj zapusti prostor in ga dobro prezrači. Po podatkih NIJZ lani ni bilo nobene hospitaliza-cije zaradi zastrupitve z omenjenim plinom, predlani ena. V zadnjem osemletnem obdobju je bilo največ hospitalizacij leta 2013, in sicer tri. Monika Horvat Listopada južnina, svečana mrzlo. Jutri bo v gorah in na Primorskem dokaj sončno in toplo, po nižinah v notranjosti pa bo večinoma vztrajala nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 7 do 11, ob morju in na Goriškem okoli 18 °C. OBETI: V soboto kaže na oblačno vreme, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno deževalo. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 12.11.2021 13.11.2021 14.11.2021 15.11.2021 O O H □ 4 6 8 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 9 14 10 11 Popoldan Popoldan Popoldan \ Popoldan Hlrosl veto 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s hirosl vefra 3 mfe Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO petek • 12. novembra 2021 Kultura Štajerski 13 Jean-Claude Carriere in Umberto Eco Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig Knjigarnica Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig Ooo, kako sem bila vesela knjige z zgornjim naslovom! Upam, da bo tudi vam, cenjeni bralci knjigarnice, v zadovoljstvo. To je namreč knjiga o ljubezni do knjig in njihovem neverjetnem pomenu za človeštvo. No, ni hvalnica modernih nosilcev tiskane besede, marveč klasičnih, tiskanih knjig na papirju. Hkrati pa je poklon knjigoljubju in knjižničarstvu, če lahko tako zapišem. Glavna junaka knjige sta Jean-Claude Carriere (1931-2021) in Umberto Eco (1932-2016), ki sta tudi zapisana v nadnaslovu in knjiga je v bistvu zapis dialogov, pogovorov, ki jih je pripravil in vodil Jean Philippe de Tonnac. Navedena protagonista sta prvi peresi zagovorni-štva klasičnega branja, odlična avtorja in misleca. Eco je bil italijanski filozof, semiolog, literarni teoretik, pisatelj in univerzitetni profesor, ki se je s svojimi deli globoko vpisal tudi med slovensko bralsko občinstvo. Naj spomnim nanj z nekaj leposlovnimi naslovi: Ime rože, Fouc-cautovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Boudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane, Praško pokopališče. V slovenski jezik so bila prevedena naslednja strokovna dela: Odprto delo, Razprava o splošni semiotiki, Moje interpretacije, Semiotika in filozofija govorice. Jean - Claude de Carriere je bil francoski pisatelj, scenarist in dramatik, ki je napisal več kot trideset knjig kratkih pripovedi, romanov in esejev ter bil scenarist kultnih režiserjev in filmov, kot so: Dnevnik sobarice, Lepotica dneva, Diskretni šarm buržoazije, Mlečna cesta, Ta mračni predmet poželenja, Pločevinasti boben, Neznosna lahkotnost bivanja ... V slovenskem prevodu je dostopno: Zborovanje ptic, Scenaristova vadnica, Krhkost, Moč budizma. Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig začenja po Predgovoru (Jean - Philippe de Tonnnac (str. 7 do 11) s prvim, neštetim, a naslovljenim poglavjem Knjiga ne bo umrla in z nadnaslovom Uvertura: Med zadnjim vrhom v Davosu, leta 2008, je na vprašanje o pojavih, ki bodo v naslednjih petnajstih letih najbolj pretresli človeštvo, neki vprašani futurolog predlagal, da se omejimo le na štiri poglavitne, ki se bodo po njegovem mnenju zagotovo zgodili. Prva je cena nafte po pesto dolarjev za sodček. Drugi zadeva vodo, ki bo slej ko prej, tako kot nafta, postala produkt tržne menjave. Na borzah bo imela svojo kotacijo. Tretja prerokba zadeva Afriko, ki bo v naslednjih letih bržčas postala gospodarska velesila, kar ji seveda vsi iz srca privoščimo. Četrti pojav bo po mnenju tega poklicnega preroka izginotje knjigeUmberto Eco odgovarja, da je svoj čas veliko pisal o tem, tedaj, ko je bilo aktualno in je bilo veliko govora o nesožitju knjige in interneta. In pravi: V resnici na to temo ni veliko povedati. Z internetom smo se vrnili v abecedniško dobo. Ko smo že mislili, da smo stopili v civilizacijo podob, nas je računalnik vrnil v Guttenbergovo galaksijo, odslej se vsakdo čuti dolžnega brati. Za branje potrebujemo oporo. Te opore nam računalnik ne more zagotoviti. Le poskusite dve uri zdržema brati roman na računalniku, oči vam bodo nabreknile kot teniški žogici. Doma imam Polaroidova očala, s katerimi oči ščitim pred tegobami dolgotrajnega branja z ekrana. In še: računalnik je odvisen od elektrike, ne morete ga brati v kopalni kadi niti v postelji, obrnjeni na bok. Knjiga se potemtakem kaže kot veliko bolj priročno orodje ... Protagonista knjige sta tudi navdušena zbiratelja knjig in poznavalca svetovne knjigotrške, tudi antikvarne scene. Knjiga je polna neverjetnih zgodb o knjigah, o skrivnostno izginulih izvodih, o inkunabu-lah in mnogih drugih posebnostih »tega največjega izuma človeštva, zraven kolesa«. Kot povabilo k branju navajam nekaj izbranih naslovov poglavij: Nič ni bolj minljivega od trajnih nosilcev; Kokoši so potrebovale sto let, preden so se naučile, da ne smejo čez cesto; Navesti imena vseh udeležencev bitke pri Waterlooju; Vsaka danes objavljena knjiga je post-inkunabula, Svoje poznavanje preteklosti dolgujemo bedakom, nevednežem ali nasprotnikom, Knjige, ki jih nismo prebrali, Kaj storiti s knjižnico po smrti . Navedena knjiga je izšla (prevedel Jarosalv Skrušny, 2021. 206 strani) v zbirki Bralna znamenja pri Cankarjevi založbi z glavnim urednikom Aljošem Harlamovom. In prijetno druženje s knjigami želim! Liljana Klemenčič Draženci • Razstava Gospodinje skozi čas Namesto gospodinjskega večera - razstava starin Prizadevne članice Društva gospodinj Draženci kljub omejitvam, ki jih je v tudi v njihovo delovanje vnesel koronavirus, ne mirujejo. Po najboljših močeh se trudijo, da bi dejavnost, ki jo gradijo na ohranjanju pretekle dediščine in sedanjosti, ohranile, s tem pa tudi povezanost in motivacijo za nove uspešne projekte. Letos so se potrudile z razstavo starin. Leta 2019 so že praznovale 20-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so izdale zbornik spominov. V tem času so ustvarile številne odmevne projekte, vezane na kvaliteto življenja, okolja in zdravja. Predvsem se trudijo za ohranjanje tradicije nekdanjega življenja na vasi, da bi zanamcem ohranile to izjemno dediščino. Iz znanih razlogov letos niso mogle organizirati 20. gospodinjskega večera, na katerem že po tradiciji ženska društva tekmujejo v izdelavi rezancev. Povabile pa so na razstavo starin, ki so jih skrbno zbirale že nekaj časa: posode, hišnih predmetov, gospodinjskih pripomočkov, starih fotografij, prtov itd., da so obiskovalci dobili vpogled, kako so nekoč živeli ljudje v Dražencih. Razstava je bila na ogled v domu vaščanov 6. in 7. novembra, nakar so jo preselili v Članice Društva gospodinj Draženci svoje delo gradijo na ohranjanju dediščine preteklosti. razstavni prostor poslovno-stano-vanjskega centra Hajdina, kjer bo Z razstave starin v domu vaščanov Draženci na ogled do božiča. Obiskovalci so lahko ob tej priložnosti pokusili sladke dobrote, ki so jih nekoč pekli v Dražencih. Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec je povedala, da je vesela in presenečena, da jim je uspelo zbrati starine za razstavo pod naslovom Gospodinje skozi čas, kar kaže na to, da ljudje cenijo dediščino svojih prednikov. To je lep spomin. Starih hiš v Dražencih ni več, zato je bilo še toliko težje priti do starin, ki jih sedaj lahko občudujemo na razstavi. „Na odru dvorane vaškega doma smo prikazali našo preteklost. Pokazali smo staro kuhinjo, kjer so delali rezance, kar je tudi naša dejavnost. Zelo sem vesela, da sem staro mizo našla pri Ivanki Ko-kovnik, ki je spekla izjemno veliko gibanic. Na ogled sta njena miza in njen valjar. Tudi peko kruha oz. pripomočke, ki so se pri tem uporabili, smo predstavili. Razstavili smo tudi staro posodje, v stari kredenci pa servise. Tudi stari gramofon in radio sta dobila svoj prostor, pa še veliko drugih predmetov iz življenja naših dedkov in babic; celo časopis iz leta 1919. Zanimiv je tudi pogled v stare albume in fotografije naših prednikov, njihove poročne in druge fotografije. Najmanj je oblek. Našli smo nekaj starih svilenih rutic in staro poročno obleko; to smo okrasili s starim poročnim venčkom, ki se je prav tako ohranil. Skratka, zadovoljne smo, da smo uspele postaviti razstavo starin, s katero smo obogatile letošnje praznovanje praznika občine Hajdina," je še povedala Zdenka Godec. MG Gorišnica • Obeležili 20 let KD Odpev Uspešno ohranjajo kulturno dediščino Kulturno društvo Odpev Mala vas že dobrih 20 let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine v Gorišnici. Svojo okroglo obletnico so z enoletno zakasnitvijo obeležili z meddržavnim koncertom ljudskih viž in pesmi. Kot je v nagovoru na omenjenem koncertu povedal predsednik društva Konrad Kostanjevec, lani razmere praznovanja niso dopuščale. Zato je bilo v muretinski dvorani minulo nedeljo še toliko bolj veselo, kjer so se zbrali ljubitelji ljudske pesmi iz okoliških pa tudi precej širših krajev, manjkali niso niti njihovi dolgoletni prijatelji iz Madžarske. Domačinom so se na koncertu pridružili številni gostje, na koncu so skupaj zapeli in zaigrali še nepogrešljivo V dolini tihi. Za največje navdušenje pa je zagotovo poskrbela najmlajša skupina Štajerski frajtonarji iz Hajdoš, ki jih vodi Primož Kelenc. »To je to, o čemer sem govoril. To so naši zanamci, ki bodo nadaljevali ohranjanje ljudske pesmi,« je ob nastopu otrok zadovoljno dejal Kostanjevec. Predsednik naj godec Kostanjevec pa ni samo predsednik društva od samega začetka, pohvali se lahko z nazivom naj godec leta 2019 v kategoriji nad 70 let. Ljudski godci trio Vetrnica KD Odpev Mala vas s pevko Najprej je dolga leta igral klavirsko harmoniko kot ljudski muzikant in tudi član ansambla. Za frajtonarico pa je prijel pred 22 leti, predvsem zaradi petja in igranja v triu Vetrnica. Zanjo sta ga navdušila izjemni harmonikar Tine Lesjak in Brane Klavžar. Naziv ljudski godec 2019 mu zelo veliko pomeni. »To lahko doživiš samo enkrat v življenju,« je dejal in skromno priznal, da za tem stoji veliko vaje in truda, a tudi talenta. Štiri sekcije V okviru društva sicer delujejo štiri sekcije, poleg Ljudskih godcev trio Vetrnica, ki so se predstavili na koncertu, tudi pevci vasi, ki pa zaradi bolezni niso mogli nastopiti. »Društvo je bilo ustanovljeno aprila 2000. Cilj ustanovitve je bilo čim bolje delati v ljudski kulturi ter ohranjati ljudsko izročilo in dediščino za naše zanamce. Tako smo delali do sedaj in bomo tudi v prihodnje, če nam bo zdravje dopuščalo,« je še povedal ter dodal, da se predstavljajo na različnih tekmovanjih in nastopih po vsej državi in izven nje. Na leto se udeležijo okoli 40 nastopov. V vsem tem času so nabrali lepo zbirko priznanj. Izdali so tudi pet zgoščenk, med njimi je nekaj avtorskih pesmi, posneli pa so tudi nekaj videospotov. O dosežkih društva v 20 letih bodo poročali v kroniki, ki jo nameravajo izdati. Monika Horvat Foto: MG Foto: MH 14 Štajerski Za kratek čas petek m 12. novembra 2021 Tedenski horoskop 3 OVEN (21. a. - 2D. 4.) Uspehi se boso vrstili in pridobili boste številne možnosti, skozi katere se lahko dokažete. V ljubezni bo štela svoboda in nevezanost. Razbrati je ugodne priložnosti, ki so vezane na tujino in izobraževanje. Za odkrivanje novih obzorij in iskanje svoje identitete pa ni nikoli prepozno. BIK (21. 4. - 20. 5.) Na delovnem mestu se bo zgodila pozitivna sprememba. Vodilna oseba vam bo dala nalogo, ki jo boste dobro opravili. Harmonija odnosov bo pomembna in naredili boste vse, da bi omenjeno dosegli. Ljudje bodo odhajali in prihajali. Čas sprememb je blizu, bodite prožni! J H \ K RAK (21. B. - 22. 7.) Moč misli bo močna. Poti in usode so različne in čas je, da se soočite s svojim bistvom. Odpravite se na preobrazbo in bodite prožni. Čas je ugoden, da obiščete frizerja, kozmetičarko in greste po nakupih. Razmišljate pozitivno in poskrbite za osebno sprostitev. W LEV (23. 7. - 22. 8.) Znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike so lahko koristna. Preberite si kakšno pozitivno misel in vedite, da so dnevi tako svetli, kot jih naredite. Moč notranjega ognja bo svetila in obdobje je ugodno, da se dokažete skozi kreativnost. Vaši otroci vam bodo učitelji! DEVICA 1 (23. 8. - 22. 9.) Nekoliko se obremenjujete in ste razdvojeni. Na eni strani si želite sprememb in novosti, po drugi se jih bojite. Naravno zdravilo se je prepustiti vetru življenja. Dobre in spodbudne rezultate dosežete v komunikaciji. Dom bo kot pesem o sreči in kraj nabiranja moči. CD" TEHTNICA (23. 9. - 23.1D.) Pogovor s prijateljem vas bo veliko naučil in pridobili boste številne možnosti za uspeh. Sreča bo na vaši strani in drznost se obrestuje. Odpravite se na izlet in si napišite svoje občutke. Na ljubezenskem obzorju se bo treba nekoliko prilagajati. Previdnost v pogledu denarja ne bo odveč. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Življenje je kot dan in noč. Močno vas bodo privlačili ekstremi in se lotili se boste novih izzivov. Zdi se, da se bo energija odvijala sunkovito in boste vsemu kos. Čas bo primeren za iskren pogovor ali objem. Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist. DVOJČKA (21 5. - 20. 6.) Zrli boste v daljavo in si nabirali novih moči. Skozi ljubezen odkrivate skrite zadeve in se zavedate, da lahko veliko pridobite. Strmeti k novostim in skozi ljudi se učite. Dela in delavnih obveznosti boste imeli veliko. Pričakujte razbremenitev in boljšo pot do pogovora. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Odnosi so ogledalo človeka in skozi lastne izkušnje se učite. Morda boste v tem tednu nekoliko trmasti, toda motiti se je človeško. Prej si boste določene stvari priznali, lažje vam bo. Misel: »Vedite, da je bistvo očem nevidno, in če hočete videti, morate gledati s srcem.« VODNAR C^V (21. 1. - 18. 2.) Pridobili boste neko odgovornost in dokazali boste, da lahko veliko dosežete. Seveda pod pogojem, da si tega želite. Pričakovanja so kot biseri, več jih je, bolj boste srečni. Na svoj način se še vedno počutite nerazumljivi, ampak počasi se daleč pride. Pazite na osebno svobodo! RIBI (19. 2. - 20. 3.) Reka življenja bo drla naprej po strugi. Spremljali vas bodo ljudje, ki vas imajo radi. Pogovori bodo ključ do uspeha in tako odprete vsa vrata. Pomembno je, da ste samozavestni in verjamete vase. Solze so kot biseri, prav in spodbudno je, da se izrazite. Služba: izzivi! AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ DVOŽIVKA Z ZAVALJENIM TRUPOM STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Počasi boste hiteli naprej po poti življenja. Seveda ne smete prehitevati stvari, ampak se prepustiti, da se vse odvija v tistem smislu, kot je prav in kot se mora. Znanja iz sveta duhovnosti bodo pozitivna in lahko vplivajo na vašo samozavest. Iz majhnega raste veliko! SKOPLJE-NEC STARINARNA FRANCOSKO MESTO, KI LE2l SZ.OD REIMSA UMETNIŠKA PODOBA GOLEGA TELESA AMERIŠKI IGRALEC IN RE2ISER (HAROLD; IZGANJALCI DUHOV) STOTINA EGIPTOVSKEGA FUNTA PEČENJE IGOROZIM ČETRTI RIMSKI KRALJ RODITELJI JEZIKOSLOVEC LOGAR RAZSTRELIVO ŽIVAL S KLEŠČAMI RAŽENJ MESTO V SREDNJI SIBIRIJI ČISTOČA ČAROVNIK LEDVICA GIBLJIV PODALJŠEK ZADNJEGA DELA TRUPA ATLETINJA HORVAT RDEČI KRIZ PEVKA GODEC SILICIJ ŠKOTSKO MOŠKO KRILO KUHARICA (AHA) KRATKA, ŠALJIVA ZGODBICA LOUIS ARMSTRONG ARZEN PRITOK BALHA-ŠKEGA JEZERA PAVLE RAVHOHRIB NORDIJSKI BOGOVI ORODJE ZA KOPAHJE MELODIČNI OKRASEK POLICA ZA KNJIGE ALI BLAGO NAJVEČJE DALMATINSKO MESTO MANJŠA POVRHNJA POŠKODBA V OBLIKI ČRTE VLADAR, MONARH NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA POLITIČNO ZATOČIŠČE TEMNO-RJAVO BARVILO ŽIVAL S KLEŠČAMI TERME V BELGIJI LETNI GOZDNI POSEK ODPRTINA NA OBRAZU INDIJANSKI KIP AUGUSTE RENOIR LUDOLFOVO ŠTEVILO TADEJA BRANKOVIČ SVEDER ZAVRTANJE ČEPNIH LUKENJ, CEPNIK JAPONSKI PES Z MEDVEDJO GLAVO Sodi v skupino bišonov in s tem med najstarejše damske psičke. Kot mumije so jih našli že v egipčanskih faraonskih grobovih, najbolj razširjeni pa so na področju zahodnega Sredozemlja. Njegova dolga, svilnata in rahlo valovita dlaka je bela, kremna, siva, zlata, vseh rjavkastih odtenkov z belimi lisami ali brez njih. Psi obeh spolov zrastejo od 20 do 28 cm in tehtajo približno 6 kg. Njihova življenjska doba je od 14-16 let. Ljubitelji so navdušeni nad njihovo ve-selostjo, ki s starostjo ne pojenja. Radi počenjajo smešne stvari, samo da so v središču pozornosti. Njihova dlaka nima vonja in se ne menja. Primeren je tako za samske ljudi kot družine z otroki. Poleti mora imeti priložnost za plavanje. Običajni sprehodi zadostujejo, sicer pa se nadvse rad uči novih trikov. AKITA - japonski pes z medvedjo glavo; tudi pristaniško mesto na Honšuju, ANAKREONTIKA - pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino in ljubezen, KANSK - mesto v srednji Sibiriji Slovenija • Izšla je prva monografija o agrarnih skupnostih nekoč in danes Slovenske srenje kot izročilo in priložnost Avtorji v zborniku o agrarnih skupnostih predstavljajo pomen njihove tradicije pa tudi ohranjanja v duhu uspešnega skupnega upravljanja s premoženjem. Publikacijo, ki združuje prispevke več kot 110 avtorjev, je uredila Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije. Kot je povedala, je zbornik z naslovom Slovenske srenje kot izročilo in priložnost nastajal približno leto dni, opisuje pa gospodarjenje s skupnim premoženjem na trajnostni način in pokaže, da je mogoče z nepremičninami v solastništvu ali skupni lasti članov agrarnih skupnosti kakovostno upravljati in hkrati varovati okolje. »Osrednji del je namenjen predstavitvi več kot 8o agrarnih skupnosti iz vseh slovenskih regij in zamejstva kakor tudi kritičnemu pogledu nanje, tako v preteklosti kot prihodnosti.« V skupni lasti deset odstotkov površin Danes agrarne, nekoč pa bolj srenjske, vaške, urbarialne in pašne skupnosti so stoletja stara oblika skupnega upravljanja kmetijskih površin. Po besedah Egona Rebca iz leta 2012 ustanovljenega Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) sta zakonodaja in pravna praksa na tem področju neurejeni in tem skupnostim nenaklonjeni, zato jim otežujeta ali celo onemogočata gospodarjenje z njihovo lastnino. »Po uradnih evidencah je takih skupnosti v Sloveniji preko 500, aktivnih pa morda le polovica, po neuradnih podatkih imajo v lasti okrog deset odstotkov vseh površin v državi, so pa predeli Slovenije, V zborniku o agrarnih skupnostih pri nas so predstavljene tradicije, prihodnost skupnega lastništva in najaktivnejše skupnosti. kjer imajo agrarne skupnosti glede lastništva gozdov in pašnikov še pomembnejši delež.« »Minilo je že šest let od sprejema Zakona o agrarnih skupnostih, zato ga čaka nekaj sprememb in dopolnitev, ki jih bomo v naslednjih mesecih vložili v zakonodajni postopek. Med njimi bomo predlagali tudi spremembo pri dedovanju, ureditvi statusa agrarnih skupnosti in nove rešitve pri davčni problematiki,« je na predstavitvi zbornika pojasnil kmetijski minister Jože Podgoršek. Senka Dreu Mladi kadri za uspešno lesarsko prihodnost Slovenije Lesarska šola Maribor, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo izobraževanja, je ena tistih šol, ki ne beleži upada vpisa dijakov. Letos so vpisali sedem dijakov več kot v prejšnjem šolskem letu, v gozdarskem programu pa jih imajo letos kar deset več. Poklica gozdarja in mizarja sta tudi deficitarna poklica, dijaki imajo možnost pridobiti štipendije, predvsem pa sta to zelo zaposljiva poklica. V novem šolskem letu se na Lesarski šoli Maribor izobražuje skupaj 358 dijakov, na njeni Višji strokovni šoli pa 120 študentov. V okviru Lesarske šole Maribor se dijaki in študentje izobražujejo na srednji in visokošolski stopnji na področju gozdarstva, lesarstva in oblikovanja. V okviru lesarskega programa se dijaki izobražujejo za lesarskega tehnika, lesarskega tehnika 3 + 2, mizarja in obdelovalca lesa. V gozdarskem programu pa dijaki po končanem izobraževanju dobijo naziva gozdar in gozdarski tehnik. Skoraj tri četrtine dijakov se po končanem šolanju na srednji lesarski in gozdarski šoli vpiše na Višjo strokovno šolo Lesarske šole Maribor, kjer izbirajo med dvema smerema: lesno in oblikovalsko. Vrata višješolskega izobraževanja so odprta mizarjem v programu 3 + 2, ki z maturo zaključijo srednješolsko izobraževanje, in tehnikom, ki prav tako izobraževanje na srednji stopnji zaključijo z maturo. V manjšini pa so tisti lesarski tehniki, ki študij nadaljujejo v Ljubljani. Prihajajo tudi dijaki iz drugih srednjih šol Zanimivo je, da se v študijski program oblikovanja na višji strokovni šoli vse pogosteje vpisujejo tudi dijaki, ki so zaključili srednjo šolo za oblikovanje, tudi dijaki z zaključeno gimnazijo in drugih srednjih šol. Študij na višji strokovni šoli študentom prinese naziva inženir oblikovanja in inženir lesarstva. Študentom z umetniško žilico so po končanem programu oblikovanja na široko odprta tudi vrata Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za arhitekturo, dizajn ipd. Sicer pa so tudi inženirji lesarstva zelo iskani oz. zelo hitro najdejo zaposlitev, inženirji oblikovanja pa se najpogosteje zaposlujejo v manjših podjetjih ali kot samostojni podjetniki. Lesarska šola Maribor je svoje izobraževalne programe prilagodila sodobnim trendom, tako da jih izvajajo na področju celotne gozdno-lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. Mladi se danes vse bolj zavedajo pomena lesa za slovensko narodno gospodarstvo. Predvsem pa si je treba prizadevati za predelavo lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo, pri čemer ima lesarski kader lahko ključno vlogo. Kader, ki ga izobražujejo na Lesarski šoli Maribor, je prepoznaven doma in v tujini. Lesarska šola Maribor pa je v širšem okolju prepoznavna tudi kot šola, v okviru katere dijaki in študentje veliko znanja in izkušenj lahko pridobi- Foto: Črtomir Goznik Na Lesarski šoli Maribor je dobro organizirano tudi raziskovalno delo. Njihovi dijaki se lahko pohvalijo s številnimi priznanji. Zelo uspešni so bili tudi na letošnjem državnem srečanju mladih raziskovalcev, kjer so osvojili tri srebrna in eno zlato priznanje. jo tudi skozi raziskovalne in druge projekte. Že vrsto let so dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor med najboljšimi v projektu Mladi za napredek Maribora. Na letošnjem državnem srečanju mladih raziskovalcev pa so se še posebej izkazali: Valentina Šmid, ki je za raziskovalno nalogo Zakon pravi ne, s čim pa naj lovim ponoči prejela srebrno priznanje, Lea Dogša je srebrno priznanje prejela za nalogo z naslovom Pirografija, srebrna je bila tudi naloga Jerneja Verhnjaka z naslovom Vogalne zveze starih lesenih hiš, Niko Horvat in Miha Golob pa sta bila zlata z nalogo z naslovom Izdelava bobnov iz masivnega lesa s CNC-teh-nologijo ali kako drugače. Aljaž Šopinger pa je osvojil bronasto priznanje z nalogo Violina Emila na 27. tradicionalnem mednarodnem tekmovanju mladih znan- stvenikov naravoslovnih znanosti (ICYS). Na uspehe dijakov so v šoli seveda izjemno ponosni. (MG) POSEK IN SPRAVILO LESA TER ODKUP LESA - NA PANJU, SAMO LES n p.0.1 Foto: Črtomir Goznik V delavnici nastajajo številni izjemni lesni izdelki. Telefon 041754 902 Gozdarske storitve DMM Selinšek, Damijan Selinšeks.p 2 SIMFONIJA LESA , oglasna priloga Štajerskega tednika Trajnostna in okolju prijazna gradnja je v porastu Na področju gradnje skoraj ni-čenergijskih hiš je Slovenija vodilna v Evropi, slovenske montažne hiše spadajo v sam svetovni vrh, tako po kakovosti izvedbe kot po tehnološki naprednosti. Za generacijo, ki večino časa preživi v zaprtih prostorih, je pomembno, da so prostori zasnovani tako, da uporabniku nudijo zdrave in prijetne bivalne pogoje. Po številnih raziskavah sta dnevna svetloba in svež zrak ključ- na parametra bivalnega ugodja. Drug vidik bivalnega ugodja pa predstavlja uporaba naravnih materialov pri gradnji. Les kot material, ki pri gradnji montažne hiše prevladuje, je naraven material ter izolator, ki odlično zadržu- je toploto, poleg tega pa je tudi zračen. Kot pojasnjujejo v podjetju Lumar IG, sodobno arhitekturo odlikujejo izjemno svetli bivalni prostori z veliko naravne svetlobe. Dnevni bivalni prostori so opremljeni z velikimi steklenimi površinami, v nekaterih primerih tudi steklenimi stenami, ki ponujajo svetle bivalne prostore in povezujejo notranjost objekta z zunanjostjo. Bivanje v hiši dandanes namreč pomeni mnogo več kot samo prebivanje, varnost in zavetje. Če tem osnovnim funkcijam dodamo še vse emocionalne kono-tacije, dobimo dom. Ideal vseh domov pa je poleg domačnosti in topline tudi tesna povezanost z zunanjim bivalnim prostorom -navezovanje notranjega prostora navzven in neposredna dostopnost v okoliško naravo. Hiša, v kateri so vsi materialni naravni in ne obremenjujejo okolja, je prijazna okolju tako med gradnjo kot med rušenjem. Ena ključnih prednosti gradnje z lesom je ■ROGON!. TERRIER 200 32S C AVTOMATI KE.I NiE LE KTRONIKE do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC SO400 35S C do 350 kg / 3 m ALLMATIC HYPER 400 in HYPER 600 3SS C 42S C do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m ALLMATIC MAXIARTK . ALLMATIC PLUS L S4S C 5SS C ¡ Î- do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si JOYTECH AC 600 22S C do 650 kg ALLMATIC MOVEO 600 269 € do 600 kg BENINCA BULL 5M 349 € do 500 kg BFT DEIMOS 400 do 400 kg ALLMATIC BIG l4ss c do 2200 kg ALLMATIC KALOS TURBO 99 C o 600 kg www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si ■žre 103 x 250 cm 17(500 C 123 x 250 cm Ig^ ( 153 x 250 cm 22p00 C 200 x 250 cm 02,00 ( j; 103 x 250 cm 123 x 250 cm 2000 ( 153 x 250 cm 02,00 ( J- WW,Zf 200 x 250 cm 40500 C 2^00 (š steber v. 100 cm 100© € steber v. 125 cm 17,0© € steber v. 150 cm 19^00 € * steber v. 200 cm H3f0'0lCl iTOBLOZRAČN llrcffMl N llNAlBELEiTEKAlU-GODNOlOGREVANJ El infoline: 040 974 470 / 030 479 9SS / 030 464 480 / 030 360 630 Rade Končar TEP10 i aa moč: 6,5 kW moč: 10kW TOBY Helena 12 1 41 •4L moc7T2 ] SOLE Croatica 12 SOLE Inserto vložek moč: 9 kW cscRgsstsmBHHraonainHissnsaBiaain ^^KIPKOP TRGOVINA IN STORITVE d.o.c www.kipkop.si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... že od 71S C J PROIZVODNJA VSEH VRST GARAŽNIH VRAT NA ENEM MESTU VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA od 3SS C www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si obvladovanje energetske učinkovitosti v smislu obvladovanja materialov in tehnologije, s čimer lesena gradnja prevzema vodilno vlogo na področju kakovostne, skoraj ničenergijske gradnje tako v Sloveniji kot po svetu. Visoko bivalno ugodje je doseženo s premišljenim načrtovanjem, ki v arhi- tekturno zasnovo stavbe vključuje dodelan koncept prezračevanja, načrtovanja naravne osvetlitve in notranje akustike. S skrbno zasnovo in izbranimi ter preverjenimi materiali je zagotovljena visoka kakovost bivanja skozi vse leto. V podjetju Lumar IG dodajajo, da se ljudje v zadnjem času odloča- topdom pomlad niansiranje na mešalnicah J GRADBENI CENTER POMLAD • GEREČJA VAS SIMFONIJA LESA, oglasna priloga Štajerskega te^flík^ 3 TESARSTVO Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markove i GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www. krovstvo-tesa rstvo. eu POSTAVLJANJE 0STRESIJ TER KR0VSK0 - KLEPARSKA DELA Z VAMI ŽE 28 LET jo za hiše z večjimi tlorisi in opažajo, da ljudje ponovno zaznavajo dom in hišo kot pomemben vidik kakovosti svojega življenja. Tako so pripravljeni zgraditi večje, prostornejše hiše, opremljene z boljšimi materiali in opremo, ki so posledično tudi dražji. Konec koncev gre za enkratno investicijo v življenju. Ob upoštevanju dejstva, da se na področju gradbeništva kažejo trendi predvsem v trajnostno in okolju prijazno gradnjo, je podoben trend moč zaznati tudi na področju materialov. Že pred leti se je pojavil izrazit trend uporabe naravnih izolacijskih materialov; izolacije iz celuloznih in lesnih vlaken, konoplje in jute. Kot toplotna izolacija se v zadnjih letih največ uporablja mineralna volna, ponovno pa je v porastu tudi uporaba celulozne izolacije in lesnih vlaken. Trendi kažejo, da se ponovno vračamo k naravi, razvijajo se koncepti samozadostnosti na področju gradnje, oskrbe z energijo za delovanje stavbe, shranjevanjem električne energije, pridelave hrane. Dom danes ni več le hiša, v kateri preživljamo čas z družino in prijatelji, ampak postaja stičišče različnih tehnologij v konceptu celovitega trajnostnega bivanja. Vse omenjeno v Lumarju združujejo s konceptom Lumar ZERO EMISSION LIVING®, ki ga razumejo kot skupek celovitih rešitev na po- dročju trajnostne gradnje in brez emisijskega bivanja. Rešitve, ki na celovit in holističen način obravnavajo vse vidike, ki vplivajo na naše bivanje - od zvoka, svežega zraka, temperature, dnevne svetlobe, stroškov delovanja objekta v celotnem življenjskem ciklu, izrabe obnovljivih virov energije Sistem ogrevanja je v njihovih hišah standardno izveden z niz-kotemperaturnim ploskovnim ogrevanjem - talnim gretjem, ki ponuja visoko stopnjo bivalnega udobja, toploto za ogrevanje zagotavlja toplotna črpalka. Sodobne toplotne črpalke odlikuje odlično grelno število, kar vpliva tudi na končno porabo energije. Potrebna energija za ogrevanje je definirana na osnovi transmisijskih izgub stavbe, ki so posledica toplotnih izgub skozi ovoj stavbe in prezračevalnih, ki so posledica zahtev za prezračevanje. Bolj kot vrsta ogrevanja na samo energetsko učinkovitost tako vpliva vgradnja centralne prezračevalne naprave, ki jih že od leta 2017 standardno vgrajujejo v vse hiše Lumar. Potreba po energiji sodobnih skoraj ničenergijskih hiš sicer ne sme preseči 25 kWh/m2a, pri čemer večina hiš Lumar dosega bistveno boljše rezultate in spada v razred skoraj nič-energijskih hiš s porabo energije pod 15 kWh/ m2a. Za tako grajeno hišo lahko lastniki pridobijo tudi nepovratna sredstva Eko sklada. (NŠ) Lesen nadstrešek: ob primerni skrbi za les bo ta lep tudi petdeset let Les je naravni material, a še zmeraj si ga marsikdo zaradi nekaj več truda, ki ga je treba vložiti v vzdrževanje materialov, ne upa uporabiti za gradnjo nadstreškov. Toda s pravo zaščito ter obnovitvenim barvanjem vsakih nekaj let se les izkaže kot zelo hvaležen in trpežen material. Nadstreški ali garaže so najpogosteje izdelani iz lepljenega lesa. Sicer je za takšne objekte primeren tudi žagan les, a je pri tem več možnosti, da se bo les zvijal ali pokal. Lepljen les ima tudi večjo nosilnost in lepši estetski izgled. Lesen objekt se mora estetsko skladati s hišo in okolico. Prav zato je treba pred postavitvijo objekta opraviti ogled terena ter preveriti, ali strankine želje sovpadajo s tehničnimi možnostmi postavitve. Da bo leseni nadstrešek dolgo služil svojemu namenu, je pomembno, da izberemo pravi, kakovosten les, ki je bil posekan pozimi, ko je v njem malo sokov. Les mora iti pravilno sušen, rezan in ustrezno obdelan. Nadstrešek, ki ima lahko različne namembnosti - terasno ali garažno, lahko je uta, shramba, pomožni objekt, brunarica ali drvarnica, je torej treba prilagoditi hiši. Pri novogradnji je smiselno nadstrešek načrtovati v sklopu celostne izvedbe hiše. Ob izvedbi konzolnega, vpete- ga nadstreška pa je treba izdelati pasovni armirano betonski temelj, kajti stran nadstreška bo prenašala večino obremenitev. Najbolj razširjeni pri nas so nadstreški za avtomobile. Leseni nadstreški so lahko enoka-pni, dvokapni, večkapni ali pa imajo ravno streho. Prav teh, nadstreškov z minimalnim naklonom, oziroma ravno streho, je v zadnjem času opaziti precej. Kot nadgradnjo lahko stene nadstreškov obdelamo z bruni, opažem, fasadno leseno oblogo, leseno mrežo ali deskami. Če želimo avtomobil ali opremo zaščititi pred škodljivimi vpli- vi UV-žarkov, dežja ali toče, je treba pazljivo izbrati ustrezno višino nadstreška. Višji kot je nadstrešek, večji je vpadni kot padavin, sončnih žarkov in svetlobe in manjša je zaščita pred njimi - nižji nadstrešek tako pomeni sorazmerno večjo zaščito. Običajna uvozna višina za osebna vozila je okoli 2,1 do 2,2 metra. Ena izmed pomembnejših lastnosti lesenih nadstreškov vseh vrst pa je njihova nosilnost, predvsem z vidika snežnih obremenitev. Pri elementih, ki so izpostavljeni vremenu, je treba paziti, da na njih ne zastaja voda, po- membno pa je tudi, da leseni deli ne prihajajo v stik z zemljo. Vse prečno ali čelno rezane elemente je treba dodatno kemijsko ali mehansko zaščititi. Da bo les vzdržal vsaj petdeset let, mora biti na suhem ali imeti možnost, da se posuši v čim krajšem možnem času. Pred glivami, insekti in prekomernim vpijanjem tekočine lesene nadstreške zaščitimo z barvo, na vsake dve do tri leta pa nanašamo obnovitveni premaz. Paziti je treba tudi, da se barva ne začne luščiti ali pokati, saj bo v tem primeru les počrnel in začel propadati. (NŠ) OKNA - VRATA - SENČILA JVAI/f ORS £>. O. O. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V času od 3 11.2021 PREMIUM okno in vhodna vrata za ceno STANDARDnega PVC okna eriergeto 8.000 vgradna globina 85 mm PVC vhodna vrata 7.000 vgradna globina 85 mm m nI ?1 >i m za ceno okna energeto 5.000 vgradna globina 70 mm za ceno PVC vhodnih vrat 4.000 vgradna globina 70 mm Gorišnica 1, 2272 GORISNICA www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. 4 JSIMFONIJA lesa ■ ■ ■ ■■■ ■ v ■ ■ ■ ■ ■ ■ Lesena tla: najprijaznejši je naravni material Lesena tla so topla talna obloga. Začelo se je s klasičnimi par-keti, ki so jih v začetku polagali samo v ribjo kost, kasneje so začeli z ladijskim načinom polaganja, za uporabo v delavnicah in podobnih objektih so ga polagali tudi na turški način. Novo obdobje so prinesli lamelni par-keti, ki so jih izdelovali iz vseh vrst lesa, razen eksotičnih. Danes pa so v trendu gotovi parke-ti, ki so tudi prilagojeni na talno gretje. Za tla v stanovanjih je les zagotovo najprijaznejši naravni material. Najboljši je oljeni, ne lakirani, ker je olje tudi najbolj naravno, pove iz svojih skoraj petdesetletnih iz- kušenj Stanislav Petrovič (Parke-tarstvo Podeks, s. p.). Čislani so tudi vinili kot nadomestek lami-nata, ki so tudi bolj odporni. La-minati se danes tudi vse redkeje polagajo. Zelo redko pa se za pod polagajo lesene deske. Investitor je tisti, ki odloča o tem, kaj bo parketar položil. „Osebno poskušam vsaki stranki povedati, da je les moja prioriteta, zato ga tudi priporočam. Ob tem predstavim tudi slabe in dobre lastnosti o vseh materialih, ki jih trenutno ponuja trg. Ponudba je izjemna. Les priporočam tudi za kopalnice, ne samo za bivalne prostore. Vsaki dve leti pa ga je treba na novo na-oljiti. Hrastov parket, tako lakiran kot oljen, je najbolj v trendu, zanj se ljudje tudi najpogosteje odločijo. Sledijo jesen, različne vrste eksotičnega lesa, ki so že tudi višji cenovni razred, zato se ljudje zanj tudi redkeje odločajo. Lesena tla so lahko obdelana na različne načine. Z lakiranjem ustvarimo površino visokega sijaja, takšna tla so zelo odporna, sloj laka namreč preprečuje vdor umazanije in vlage v les. Klasični paket ima dolgo življenjsko dobo, večkrat ga lahko obnovimo in mu tako povrnemo naravno lepoto. Parket najpogosteje za tla izbirajo tudi novodobni graditelji v svojih novih bivališčih. Pri Marlesovih strankah po Sloveniji pa najpogosteje polagamo Klasični parket ima dolgo življenje, saj ga lahko večkrat obnavljamo. Foto: Črtomir Goznik Stanislav Petrovič ima že skoraj petdesetletne izkušnje v polaganju parketov oz. lesenih podov. Foto: Črtomir Goznik vinil, ki se lepi na tla," pove Stanislav Petrovič. Vzdrževanje parketa je enostavno, obstajajo različna vzdrževalna sredstva za lakirane in oljene parkete, ki jih pripravimo za uporabo po navodilih. Ključno vodilo pri tem je čim manjša uporaba vode, parketa ne namakamo, uporabimo le rahlo navlažene krpe. Po parketu pa tudi ne hodimo v visokih petah, saj ni parketa in laka, da se takšna poškodba ne bi videla. Pri obnovi parketov v starih zaščitenih objektih se morajo parketar-ji pogosti posluževati improvizacij. Najpogosteje pa stari parket zbru-sijo in na novo polakirajo z ekolo- škimi laki na vodni osnovi, ki so okolju prijazni in tudi ne smrdijo. Če pa to ni mogoče, je potrebna celotna menjava parketa, kot se je to zgodilo pri nedavni obnovi v Mestni hiši na Ptuju, pri kateri so uporabili hrastov parket, ki so ga položili kot ribjo kost. V starih ptujskih hišah pa Stanislav Petrovič še vedno obnavlja tudi tla iz lesenih desk. Najprej jih brusijo, nato barvajo in na koncu na novo pola-kirajo, pri čemer še vedno uporabijo stare lake, ki pa niso prijazni okolju. Parketarstvo v Sloveniji je še ena deficitarna dejavnost. Parketarja nimamo že od leta 1988, ko so ga izbrisali iz registra. Še en poklic, ki ga je odneslo usmerjeno izobraževanje. Na zaključnem spričevalu Stanislava Petroviča še piše, da je KV parketar. Danes se za potrebe tega poklica mladi najprej izobražujejo v gradbeni ali lesarski šoli, nakar morajo opraviti prekvalifikacijo in postanejo polagalci podov, ki pa so lahko polagalci ploščic, boksitnih tlakov, estriha itd. Specifičnega parketarja danes ni več. Tako se še eni nekoč zelo uspešni branži ne pišejo dobri časi. Upravičeno se torej postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnje še popravljal in obnavljal stare parkete, ko ne bo več pravih parketarjev. (MG) Cepilniki drv: izbira stroja naj bo odvisna od tega, koliko drv potrebujemo V zadnjem desetletju in še malo se je priprava lesa za ogrevanja močno spremenila. Od tradicionalnih pripomočkov, kot so motorna žaga, krožna žaga in sekira, se je ponudba razširila in doživela pravi razcvet s sekalni-ki za pripravo sekancev, cepilni-kov, rezalno-cepilnih strojev in sodobnih krožnih žag za pripravo polen do industrijskih obratov za pripravo pelet. Posebej pri cepilnikih smo bili priča pravemu bumu, na marsikateri kmetiji je cepilnik prav tako samoumeven kot na primer motorna žaga. Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko iz KGZ Ljubljana, pojasni, da so za pripravo polen na voljo rezalno-cepilni stroji, ki hlode razrežejo na želeno dolžno in razcepijo na polena, ali pa ta posto- pek izvajamo dvofazno, da najprej s cepilniki razcepimo goli oz. hlode na metrske cepanice in nato jih s krožnimi žagami razžagamo na polena. Praviloma po nekajmesečnem sušenju. »Rezalno-cepilni stroji se za posamezna gospodinjstva uporabljajo le izjemoma, saj so njihove zmogljivosti namenjene za pripravo večjih količin polen za prodajo ali pa izvajanje storitev priprave polen. Temu primerne so tudi cene teh strojev. Je pa za gospodinjsko uporabo na voljo cela paleta cepilnikov in krožnih žag, od manjših, srednjih, do večjih in tudi za primerno ceno. Zato tudi gredo ti stroji tako dobro v promet, saj močno olajšajo naporno delo pri cepljenju drv,« razloži. Stroji za pripravo drv se močno razlikujejo po zmogljivosti in sili cepljenja ter s tem tudi po nabav- ni ceni, zato je na mestu premislek, kaj kupimo glede na naše potrebe. Glede na to, kako debele goli bomo cepili, pri nakupu stroja izberemo silo cepljenja in s tem tip stroja. Za individualno uporabo večinoma izberemo pre-vesne krožne žage, kjer cepanico proti žagalnemu listu potiskamo ročno s prevesom žagalne mize. Tudi pri teh žagah je zelo priporočljiv transportni trak, ki razžaga-na polena odnaša od žage na kup ali na priklopnik. Ob tem sogovornik opozarja, da mora imeti vsak v Sloveniji prodajan stroj nalepko z znakom CE, ki zagotavlja, da je izdelan po vseh varnostnih standardih. Pri nakupu preko spleta, posebej iz držav izven EU, je treba paziti, da ne bi prišlo do nezgode zaradi neustrezne varnostne zasnove stroja. (NŠ) petek • 12. novembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Številne odpovedi načrtovanih dogodkov Po spodbudnem poletju težak konec leta ... Dejstvo, da odločevalci veljavnosti turističnih vavčerjev ne nameravajo podaljševati, je pomembno prispevalo k polnjenju turističnih kapacitet v Sloveniji. Marsikdo se boji prihodnosti in možnosti zapiranja države. Po - za turistične delavce - izjemno uspešnem poletju in spodbudnih podatkih za krompirjeve počitnice se obeta težek in neznank poln konec letošnjega leta. Dogodki, ki bi morali turistično ponudbo oživiti, se že odpovedujejo... Martina letos ne bo v takšni obliki, kot smo ga vajeni, Dedek mraz s spremstvom sicer pride, a še ne ve, ali s sanmi in jeleni ali preko spleta. Bojazen, da bomo posledice želje po unovčitvi turističnih vavčerjev konec oktobra, ob krompirjevih počitnicah, še kako čutili, je še vedno v zraku. Epidemiološka slika se slabša iz dneva v dan. Turistični delavci so seveda veseli, saj so dober obisk krvavo potrebovali za preživetje. Zdravstveni delavci in epidemiologi bistveno manj. Porabiti »vavčerje« in sploh najti proste kapacitete v času počitnic je bila za marsikoga prava misija. Z vidika turizma so rezultati za jesen spodbudni. To ugotavlja tudi Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj: »Glede na uradne statistične podatke o prihodih in prenočitvah in na podatke o koriščenju turističnih bonov, smo upoštevajoč, da so bili namestitveni objeti skoraj pol leta zaprti, zadovoljni. Še posebej spodbudni so rezultati za jesensko obdobje. Po statističnih podatkih je v septembru Ptuj zabeležil 11 % več prihodov in 21 % več prenočitev več kot v predkoronskem letu 2019.« Če letošnji obisk primerjamo z lanskim letom, pa so podatki še boljši. Septembra in oktobra je bilo na Ptuju kar 45 % več prihodov ter 14 % prenočitev kot v primerljivem obdobju lani. Ertlova redno podatke pridobiva tudi od turističnih ponudnikov, ki so tako s poletno sezono kot jesenskimi počitnicami zadovoljni. Še največji razlog za zadovoljstvo imajo, pričakovano, v Termah Ptuj. Tam so zabeležili primerljivo zasedenost zadnjemu predkoronskemu letu. Prav ptujske Terme so gonilo turističnega razvo- ja mesta in pomembno vplivajo na dobro obiskanost. A tudi manjši turistični ponudniki na Ptuju so oktobra zabeležili dobro zasedenost, v povprečju so bile njihove kapacitete zasedene okrog 60 %. Seveda bi bile te številke konkretno drugačne, če ne bi bilo turističnih bonov. Pri vseh ponudnikih so namreč krepko prevladovali domači gostje. Podatki o unovčenih turističnih bonih kažejo, da je bilo na Ptuju od junija 2020 do konca oktobra letos unovčenih 21.100 turističnih bonov, kar znese 2.792.568 evrov. V to boni 2021 niso zajeti, saj se evidenca vodi posebej. To MO Ptuj uvršča na tretje mesto med slovenskimi mestnimi občinami za Koprom in Ljubljano. Dženana Kmetec Foto: dreamstime/M24 Vsak svoj kozarec vina, pred računalnik in »druženje« se lahko začne ... Glede na zaostrene epidemiološke razmere so se na Zavodu za turizem Ptuj in ptujski občini odločili odpovedati letošnje Martinovanje. Pravzaprav bo izpeljano, a v drugačni obliki, kot so ga načrtovali in želeli. Včeraj in jutri so planiralijavni del prireditve s kulturnim in zabavno-glasbenim programom ter vinsko-kulinarično ponudbo, na Mestnem trgu in mestni tržnici. »Prazniku vina se bomo letos tako poklonili v spletni obliki z nagovorom županje Mestne občine Ptuj, ptujske vinske kraljice, mestnega viničarja, princa karnevala, blagoslovom mošta in glasbeno skupino Erosi. Ob številnih priložnostih za vinske degustacije in kulinarična doživetja v družinskem krogu pri ptujskih vinarjih in gostinskih ponudnikih bomo pripravili tudi posebno vinsko degustacijo preko spleta,« pojasnjuje Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. Seveda je to daleč od idealne rešitve, tega se zavedajo tudi organizatorji, a je trenutno glede na situacijo edina možna poteza. Kar se tiče drugih prireditev, ki so bile načrtovane do konca leta, ostaja njihova usoda neznana. Tako izvedba Ptu jske pravljice kot vseh drugih dogodkov bo v prvi vrsti odvisna od epidemiološke situacije v državi. Kidričevo • Gradnja obvoznice teče po načrtih Podvoz zgradili in ga nato premaknili pod tire Na gradbišču kidričevske obvoznice so minuli konec tedna izvedli zahtevni gradbeni poseg, pod železniško progo so vstavili že zgrajeni podvoz. Izvajalci so bili s časom omejeni, saj so odstranili del železniške proge, ki služi Talumu in jo je bilo treba do ponedeljka sestaviti nazaj. Zgrajeni podvoz na začasni lokaciji Najzahtevnešji del gradnje kidričevske obvoznice so začeli v petek, 5. novembra. „Ob 14. uri je po industrijskem tiru iz Taluma odpeljal zadnji vlak, takoj za tem se je začela demontaža železniške proge. Na gradbišču so odstranili zagatnice in zabili nekaj novih ter začeli z izkopom. Aktivirali so precej gradbene mehanizacije, toliko, kot je bilo na gradbišču prostora. Gradbeno jamo so tudi ustrezno zavarovali. Ko je bil prostor pripravljen, so podvoz premaknili na ciljno lokacijo. Dela je izvedlo podjetje Freyssinet, ki ima s področjem premikanja in narivanja infrastrukturnih objektov že lepo listo referenc. V podjetju Trgog-rad, ki je glavni izvajalec gradnje obvoznice, so povedali, da je bilo treba podvoz postaviti na centimetre natančno. Vsa dela so ves čas skrbno spremljali, tudi geodetsko. „Objekt smo morali postaviti točno na mero, še posebej zato, ker je nad njim speljana železniška proga. Ko smo imeli podvoz na mestu, je sledilo zasipavanje, na-sutje tolčenca in montaža tirnic. Na voljo smo imeli štiri dni časa, delalo se je dan in noč, dela smo pravočasno končali, da je lahko tovorni železniški promet po tirnicah ponovno stekel," so pojasnili v Trgogradu. Dodali so, da dela na obvoznici potekajo v skladu s terminskim in finančnim planom. Izvajalec in naročnik (Direkcija RS za infrastrukturo, DRSI) računata, da bi bila gradnja obvoznice končana junija prihodnje leto, Začetek demontaže železniškega tira uporabno dovoljenje bi pridobili do jeseni. Takšen je bil ob začetku gradnje tudi načrtovani terminski plan. Graditi so začeli v začetku letošnjega leta, pogodbeni rok za končanje del je 21 mesecev. Gradnja bo veljala 8,9 milijona evrov. DRSI in glavna izvajalca del (GP Krk, Trgograd) so letos k pogodbi sklenili aneks, s katerim so določili dodatne podizvajalce na projektu. Med njimi je tudi Cestno podjetje Ptuj, ki bo izvedlo dela v vrednosti 1,7 milijona evrov. Sicer se pa na terenu oris kidričevske obvoznice že lepo vidi, saj je na večini trase urejena podlaga ceste. Štirje kilometri nove ceste bodo čez gozd in polje povezali dve glavni cesti: Hajdina-Slo-venska Bistrica in Apače-Ptujska Gora. Zgraditi je bilo treba tudi podvoz pod industrijskim železniškim tirom in podhod za živali. Na cesti bo šest križišč, zgradili bodo priključne in traktorske ceste, kolesarske steze in pešpoti. Obvoznica bo naselja Kidričevo, Apače, Njiverce in del Hajdine razbremenila težkega tovornega prometa. Najpomembnejša za gospodarski razvoj območja. Vzporedno z obvoznico, ki je državni projekt, bo občina Kidričevo v Strnišču začela s komunalnim opremljanjem obr-tno-poslovne cone. Ta bo posegla tudi v obstoječi Talumov industrijski kompleks, v okviru projekta bodo namreč uredili nov vhod v tovarno, parkirišča za tovorna vozila in obnovili obstoječo glavno cesto skozi Talumovo industrijsko cono. Mojca Zemljane Glavni del premikanja podvoza so izvedli v soboto, v nedeljo je že bil na svojem mestu. Foto: MZ Foto: CG Foto: MZ Foto: MZ 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. novembra 2021 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO WSAKTOIÄ0* Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 € PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 12. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Jurovski Dol - Družina poje 10:30 Utrip Ormoža 11:40 Pozdrav pomladi v Cirkulanah 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Občine Lenart 20:00 Meddržavni koncert v Muretincih 21:50 Astro — v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 13. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Abrahamov koncert MoPZ Markovci 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Starpoint prodajno okno 12:30 Video strani 17:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 18:00 Obnovljeni dom krajanov Sestrže 18:35 Olimpijska bakla v Majšperku 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani PREROKBA! LA PALMA - VULKAN, KI LAHKO UNIČI VES SVETI Vsak ponedeljek razgaljamo slavne ™ S P E S II a. o- č o t— Kazala spodnjice in nosila obleko, ki ie| komaj pokrila ritKO Gregor Ceglai si ni zaslužil TAKEGA UNČA!« NEDELJA, 14. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 25 let KD Skorba 11:00 24. praznik KS Sela 12:00 Praznik na vasi v Lancovi vasi 13:00 Tekmovanje v oranju 15:00 Meddržavni koncert v Muretincih 16:50 Alfi po Sloveniji 18:00 Praznik Občine Lenart 20:00 Veseloigra - Če ženske štrajkajo 22:00 Video strani PONEDELJEK, 15. november 00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 11:30 12:30 14:30 18:00 19:00 20:00 21:00 23:00 Video strani Jutranja telovadba Misijonska maša na Vidmu Ptujska kronika Ujemi sanje Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Video strani Italijanska trgovina - v živo 24. praznik KS Sela Praznik na vasi v Lancovi vasi Kronika iz občine Markovci Abrahamov koncert MoPZ Markovci Video strani DOMINIK KOZARIC Pogreša kranjsko klobaso NATALIJA VERBOTEN Ševedno romantična in zaljubljena RESNIČNE ZGODBE VELIKIH ZVEZDNIKOV 10 srhljivih napovedi, ki so se uresničile KRALJICA ELIZABETA Jutro britanske kraljice - bi ga zmogli? NIKOLA TESLA Njegova mamaDukaje imela fotografski spomin! www.odkrito.si Naročite Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored), revija ZVEZDE • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrattedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj petek • 12. novembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Majšperk • Občina kupila električni avtomobil Brezplačni prevozi za starejše Občina Majšperk si na različne načine prizadeva spodbujati trajnostno mobilnost. V začetku letošnjega leta so se odločili za nakup električnega avtomobila in ga v minulih dneh pripeljali v občino. Avtomobil bo služil za prevoze starejših in potrebe občine. Za nakup so se po besedah županje Darinke Fakin odločili zato, ker želijo spodbujati učinkovito rabo energije v prometu. Prav tako je v občini vedno več starejših, ki ostajajo sami in potrebujejo pomoč okolice, zato so se jim odločili pomagati. Starejše bodo po nujnih opravkih, kot so obisk zdravnika, pošte, banke, lekarne ali trgovine, z novim električnim avtomobilom Renault Zoe vozili prostovoljci iz domače občine. Prav tako bo služil za potrebe občinske uprave. Nov električni avtomobil je stal nekaj več kot 26.000 evrov. Delež, ki ga je ob naku- pu prispevala občina, je okoli 11.000 evrov, preostali denar je zagotovilo okoljsko ministrstvo. Za polnjenje in predajo ključev bodo skrbeli zaposleni v občinski upravi. Urnik prevozov bodo usklajevali z Društvoma upokojencev in invalidov. EK Slovenija, Ptuj • Kvačkanje za Guinnessovo knjigo rekordov »Vsak grb je zahteven in nosi svojo zgodbo« 15. septembra se je uradno pričel projekt kvačkanja 212 občinskih grbov za Guinnessovo knjigo rekordov. 211 kvačkaric in en kvačkar bodo za njihovo izdelavo porabili več kot 21.000 ur ter 530 kg preje iz tovarne v Majšperku. Delo morajo dokončati do 26. decembra. Pobudnica projekta je Jadranka Smiljič, ki se je že vpisala v knjigo rekordov. Projekt poteka pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. S svojo edinstvenostjo bo zagotovo dodatno prispeval k promociji Slovenije v svetu. Grbe želijo simbolično dokončati na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra. „Naslednji korak bo predstavitev vseh grbov. Predstavljeni bodo v virtualnem D muzeju, ki bo nadvse zanimiv za promocijo posamezne občine in Slovenije. Kvačkani grbi bodo predstavljeni na enem mestu skupaj z državnim grbom," so povedali udeleženci projekta za Guinnessovo knjigo rekordov. Njihova želja je, da bi po zaključku projekta dokončane izdelke, ki jih bodo pred tem uokvirili, na določen dan ob isti uri predali županom vseh slovenskih občin. S kvačkanjem želijo sodobni kvačkarji tej ročni spretnosti in aktivnosti znova dati veljavo, ki ji pritiče, da ne bo več imela slabšal-nega pridiha, češ da gre za domeno starih mama. Ptujčanka Nataša Kozic Šic, ki je pohitela pri izdelavi grba mestne občine Ptuj, saj ga je že dokončala, je povedala, da je kvačkanje odlična sprostitev, ter se pošalila, da „kvačkanje hkrati daje možnost našim dragim partnerjem, da pridejo do besede, ker je to edini čas dneva, ko smo tiho in jih pustimo pri miru". „Združujemo raznolikost ustvarjalcev v naši mali Sloveniji. Doslej so se predvsem predstavljali ustvarjalci z drugih področij. Kvačkanje pa je bolj intimna dejavnost, ki poteka v domačem Foto: Črtomir Goznik Nataša Kozic Šic je svoje delo - ptujski grb - predčasno končala. okolju. Zelo sem ponosna, da sem kvačkala grb MO Ptuj. Zahvala gre tudi mojemu partnerju Julianu, ki je tudi pripomogel k temu projektu, saj mi je ves čas stal ob strani, prenašal moje muhe, navijal zame, mi vlival upanje, me motiviral, da zmorem, in tudi večkrat kaj naredil namesto mene, da sem lahko kvačkala grb. Projekt je moj osebni izziv, ob tem pa odlična priložnost, da Slovenija svetu pokaže izjemne sposobnosti svojih kvačkaric. Tako kot v Sloveniji tudi po svetu nastaja vse več društev in pobud, da bi bila ročna dela znova uvedena kot predmet v osnovnih šolah, saj otroci izgubljajo motorične sposobnosti," je povedala Nataša. Ptujski mestni grb je nakvačkala v več kot sto urah, pri tem pa uporabila okrog 2,5 kg volne iz majšperške tovar- ne. Velik je 120 krat 140 cm. Ko predstavlja kvačkarsko spretnost, Nataša ne pozabi povedati, da kvačkanje danes poteka predvsem v dobrodelne namene, prinaša družbeno odgovorno sporočilo, je umetniško izražanje in ima terapevtske učinke na telo in duha. Kvačkanje pa je tudi izjemna delovna terapija, saj ji pravijo kar sodobna joga. V veliki meri gre za obnavljanje in spodbujanje že skoraj pozabljenih veščin, še dodaja Nataša Kozic Šic. Doslej je z donacijami projekt kvačkanja grbov slovenskih občin za Guinnessovo knjigo podprlo že 211 od 212 občin. Ob Nataši Kozic Šic v projektu kvačkanja 212 grbov slovenskih občin sodeluje še ena Ptujčanka, Majda Vrbanič, ki kvač-ka grb občine Zavrč. MG Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. novembra 2021 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad d.o.o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PVC okna, vrata, senčila ABA FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. www.novareha.si Houa Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. arnuš OKNA VRATA d.o.o. Ui^ IPWIg ©UMA. WHATA, SENČILA "7 I l\ /1 <■ IX A AI/rilAl KOKOŠI nesnice - leghorn, jerebičaste, ze-lenojajčne, rjave in štajerske prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel.031 751 675. PRODAM prašiče v teži 100 kg do 130kg, po ceni 1,90€/kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel.: 041 670 766, Ptuj. PRODAM prašiče težke od 150 do 200 kg in odojke. Tel. 041 388 214. NESNICE rjave, v začetku nesnosti prodajamo. Možnost tudi dostave. Kmetija Re-šek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM prašiče, težke od 25 do 170 kg. Tel.040 764 020. PRODAM odojke težke 25 kg. Tel. 02 755 31 21. NEPREMIČNINE KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAMO - 3 lepe parcele v Hajndlu Ormož, vse stavbna zemljišča 1308 m2, 1123 m2in 1239 m2, cena: 15 EUR/m2. 041 933 151, 02 620 88 16. ■j» RE/MAX ▼ POETOVIO www.re-max.si/Poetovio NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. NESNICE mlade, rjave hisex, cepljene v začetku nesnosti prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V LINA BARU na Zagrebški cesti 70 zaposlijo dekle za strežbo. Ponujajo vam zaposlitev za 8, 16 ali 20 ur na teden. Informacije na 031 366 958. Irena Tement, s. p. ZARADI upokojitve prodam dobro utečeno tapetniško dejavnost na obali, smer navtika, pohištvo. Informacije na tel. 040 937 239. Marija Mislovič, s. p., Izola. NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 13 <8> Program TV Ptuj 13. in 14. november 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. Ocena o preventivni akciji Pešec bodi viden. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice vabi na ogled vinogradniškega muzeja s 109 let staro prešo. Dobrodošli na Mestnem Vrhu. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je Osnovni šoli Olge Meglič Ptuj za obdobje štirih let podelil naziv Kulturna šola 2021. Razstava Primož Trubar 1508-1586 v počastitev petstote obletnice rojstva Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti. Obujeni spomin na martinovanjev in krst mošta v ptujski proštijski cerkvi, ki ga je vodil pater Mirko Pihler. Predstavljajo se Šavrinske pupe iz slovenske Istre, ki so bile gostje Kluba tajnic Ptuj. Rastko Tepina, kranjski lajnar, je s svojo sto let staro lajno zabaval mimoidoče na ptujskih ulicah. V Kidričevem zborovanje lovcev ob 100-letnici delovanja Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Na strelišču Gaj Pragersko so potekali dnevi lovskega strelstva 2021. Državno prvenstvo lovcev v strelski kombinaciji Open 2021. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Pro SIGMA ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. BREZPLAČNI TELEFON (((•080 88 55) ELEKTRARNA ZA LASTNI®» PREDNOSTI ZA VAS energetska neodvisnost, 10- letnemUH||l plačate le l^^^^^^ed porabljeno rnHBlvedeno energijo, Made, in EU, i reprostajin hitra izvedba ■II , 11 j SILKEM V DRUŽBI SILKEM ISCEMO NOVE SODELAVKE in SODELAVCE za delovno mesto POSLUŽEVALEC NAPRAV (m/ž) Z napredkom na področju robotizacije in avtomatizacije je delo v proizvodnji enostavnejše tako za ženske kot za moške. Naloge: - posluževanje delovnih strojev in naprav v proizvodnem procesu Pričakujemo: - II., III. ali IV. st. izobrazbe ^mk - zaželene izkušnje z delom v proizvodnem davnem okolju - zanesljivost, odgovornost, natančnost - pripravljenost na delo v 4-izmenah Nudimo: - zaposlitev za določen čas z možnostjo dolgoročne zaposlitve -^zaposlitev v finančno stabilnem podjetju w - podporo mentorjev - možnost napredovanja j^^Jl Vaše vloge sprejemamo na e-naslov zaposlitev@silkem.si ali po pošti na naslov: Silkem, d. o. o., Tovarniška cesta .10, 2325 Kidričevo. < * V 4 M ^ In memoriam - Poslovil se je dr. Jurij Ferme Za vedno se je poslovil človek trdnih načel, neomajnih prepričanj ter izjemnih vrednot dr. Jurij Ferme, slovenski policist, pravnik, organizator Manevrske strukture narodne zaščite, veteran vojne za Slovenijo 1991 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Srce ga je izdalo na njegovem zadnjem podvigu, tik pod vrhom Nanosa, kamor je hitel s svojim vedno odločnim in energičnim korakom. Časa ni nikoli zapravljal. Vsaka ura dneva je zanj predstavljala priložnost za koristno opravljeno delo. Vedno trdno odločen uresničiti svoje načrte, ne glede na ovire, se je podal na pot, da izkoristi priložnost, ki jo je dan ponujal in na tej poti obstal. Za vedno ... Rodil se je v Celju, leta 1963. Že kot otrok je pokazal svojo perspektivnost in zagnanost ter preskočil iz tretjega v peti razred. S 14-imi leti se je odpravil v kadetnico, kjer sta mu bila vcepljena red in disciplina, ki sta postala njegovi vodili za vse življenje. Po končani kadetski šoli se je zaposlil na Postaji milice Ljubljana Vič. Svojo poklicno pot je nadaljeval na Postaji milice Rotovž v Mariboru, kjer je napredoval do mesta pomočnika komandirja. Leta 1985 sta se z ženo Miro preselila na Ptuj ter si ob hiši ženinih staršev zgradila svoj lasten dom. V zakonu sta se jima rodila sinova Marko in Peter. Leta 1987 je star komaj 24 let postal eden najmlajših komandirjev v državi - komandir Postaje milice Ormož, kjer je služboval tudi v času vojne za Slovenijo. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije je prejel tudi državno odlikovanje. V naslednjih letih je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. In med tem napredoval najprej na delovno mesto inšpektorja in nato vodjo sektorja za državno mejo in tujce v UNZ Maribor. Zagnano je študiral dalje in opravil še znanstveni magisterij in hkrati državni pravniški izpit. S svojo delavnostjo, odgovornostjo in sposobnostjo si je prislužil mesto pomočnika direktorja Policijske uprave Maribor ter leta 2001 zasedel položaj direktorja Policijske uprave Maribor. Nadaljnja službena pot ga je leta 2007 vodila v Slovenj Gradec, kjer je prav tako vodil policijsko upravo. V vmesnem času je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani pridobil naziv doktorja znanosti. Leta 2011 je postal direktor Uprave kriminalistične policije Slovenije. Za svoje delo je bil nagrajen z zlatim znakom za zasluge za varnost in velikim ščitom policije s srebrno zvezdo. Pri svojih zgolj 50-ih letih se je bil primoran zakonsko upokojiti. Vsi, ki smo delali z njim ali ga imeli zgolj čast spoznati na njegovi profesionalni poti, smo prepoznali v njem človeka, ki je živel za svoj poklic, s polno glavo idej, neskončno zakladnico znanja, izkušenj ter delovnega zagona. Vsa leta službovanja v modri uniformi je strmel k odprtosti, povezovanju znanja in prakse ter inovacijam, ki so pustile sledi v policijski organizaciji in njenem delovanju. Njegovo opravljeno delo, njegovi nasveti, življenjske izkušnje in znanje bodo ostali globoko zasidrani v naših srcih in zavesti. Pa še toliko ciljev je imel, še toliko zadolžitev, ki smo mu jih že kot upokojencu naložili v PU Maribor in Policijskem veteranskem društvo Sever Maribor ...... Njegovo mesto v vseh delovnih skupinah bo ostalo prazno, spomin na njegovo neusahljivo energijo pa nam bo ostal kot svetilnik za bodočnost. Zato bomo tudi njemu v čast začeto delo nadaljevali. Za njim ostajamo njegovi prijatelji, stanovski kolegi, sodelavci in znanci, ki se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. Ob njegovem odhodu je za vse nastala neopisljiva praznina. Ostajajo pa nam spomini na njegovo prekratko, pa vendar tako bogato življenjsko pot. Ostajajo nam neprecenljivi sadovi njegovega dela, v katerem tako veliki ljudje, kot je bil Jurij Ferme, živijo večno. Jure nikoli ne boš pozabljen. Mirko Ploj ZAHVALA Člani organizacije ZZB za vrednote NOB Gorišnica se zahvaljujemo OBČINI GORIŠNICA in županu JOŽETU KOKOTU za obnovo plošče na spomeniku padlim partizanom na pokopališču v Gorišnici. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). petek • 12. novembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam lepšajo dan, te vedno ob sebi čutili, kot smo takrat tvojo dlan. ZAHVALA Ob boleči izgubi sporočamo, da nas je v 83. letu zapustil naš zlati mož, ati, tast, dedek, pradedek Franc Senica IZ CVETKOVCEV 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Hvala za cvetje, sveče ter darove za sv. maše in cerkev. Zahvaljujemo se dr. Marti Tetičkovič-Ranfl in osebju ZD Ormož. Hvala tudi dr. Primožu Horvatu na covid oddelku SB Ptuj za vso skrb in razumevanje. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano žalostinko, govornicam za besede slovesa, nosilcem simbolov ter pogrebnemu podjetju Aura za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste pospremili našega Franca na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Hvala ti za vse lepe spomine. Za vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči: žena Metka, hčerke Ana, Danica in Irena z družinami ter Ivo z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega Franca Turka IZ LANCOVE VASI 35 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali za cvetje, sveče, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, godbeniku, govorniku Dragu in pogrebnemu podjetju Mir. V mislih bo vedno ostal z nami! Njegovi najdražji Hudo je otroku za starši jokati, še težje brez hčerke in sestre ostali. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 55. letu zapustila draga hčerka, sestra, svakinja in botrca Majda Gentelucči rojena Brec IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 96A sedaj stanujoča v Nemčiji, Weissah Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Večno boš ostala v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni Ni te več tam, kjer si bila, si pa vsepovsod, kjer smo mi. SPOMIN 10. novembra je minilo 15 let, ko nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Ivana Zupanič 30. 4. 1945-10. 11. 2006 Hvala vsem, ki se je spominjate, posebno hvala pa tistim, ki posto-jite pri njenem zadnjem domu, ji prinesete rožico in prižgete svečko. Vsi njeni Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni, čeprav te zemlja je pokrila, spomin na tebe z nami še živi. SPOMIN 13. novembra bo minilo eno leto, odkar si se za vedno poslovil od nas, naš dragi Otmar IVlurko IZ VINTAROVCEV 23 Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Tvoji najdražji Nekje daleč na nebu med zvezdami spiš, v srcih naših še vedno živiš. ZAHVALA ob izgubi naše najdražje Marije Hvaleč IZ JEZOVE ULICE 6 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebna hvala župniku Marjanu Feslu, patru Vitu Muhiču za opravljen cerkveni obred, pevkam društva žena Gerečja vas za odpete pesmi, govornici teti Metki Roškar za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše drage mame, babice, sestre in tete Marije in jo pospremili na njeni zadnji poti. Za vedno boš ostala v naših srcih. Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE m<>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: SD Letošnje martinovanje je potekalo bolj ali manj v družinskem krogu, odpadli so množična martinovanja oz. prireditve. Nekateri pa so dogajanje ob tem največjem prazniku za vinarje preselili na splet. V Mariboru pa so štajerski vinarji s 6. salonom štajerskih mladih vin dokazali, da se zmaguje s sodelovanjem. Blagovna znamka štajerskih mladih vin Pubec že sedem let združuje štajerske vinarje v tem edinstvenem projektu, s katerim se tudi povečuje prepoznavnost štajerskih vinogradnikov ter Štajerske kot vinorodnega okoliša. Mlado vino Pubec 2021 je v prodaji od 3. novembra. Pubeci 2021 so: Vinogradništvo Cvitanič, Hiša vin Emino, Vino Falot, Kmetija Fleisinger, Vinarstvo Hafner, Vinogradi Horvat, Vino Jarc, Vina Joannes, Vino Leber, Vinogradništvo Mukenauer, Vinogradništvo Mulec, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice, Rigo vino, Steyer vino, Vina Toplak in Vino Valdhuber. V Sloveniji je od 6. do 8. novembra potekal Evropski simpozij hrana Pre-budi(mo)m se, eden najpomembnejših kulinaričnih dogodkov. V Evropi je veliko kulinaričnih dogodkov, vendar nobeden od njih ne povezuje Evrope. „Evropa je celota. In to praznino smo želeli zapolniti. Dejstvo je, da dogodek, kot je Evropski simpozij hrane, potrebujemo z več vidikov. Na področju trajnosti gledamo na dogodek kot na vezni člen, s katerim želimo povezati vse ključne deležnike, organizatorje dogodkov," je ob tem pomembnem dogodku ne samo za Slovenijo, povedal generalni direktor Jezeršek Gostinstvo, ki je tudi organiziral dogodek. Slovenija je vse bolj prepoznavna po gastronomski ponudbi, ki jo odlikujejo visoka kakovost, trajnost, edinstvenost, inovativnost in kreativnost. Slovenija bo na Brdu pri Kranju 16. novembra gostila ministre držav člani EU, ki so pristojni za področje turizma. Ob tem pa bo 17. novembra v Kongresnem centru Brdo potekal tudi 20. Evropski turistični teden. Gre za tradicionalni letni dogodek v podporo evropski turistični politiki, ki ga skupaj organizirata Slovenija kot predsedujoča država svetu EU v drugi polovici leta in Evropska komisija. dJ V Višnji Gori so 3. novembra odprli središče inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba kranjske sivke v Sloveniji. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone čebele in druge najbolj razširjene čebele na svetu. Gre za edinstven preplet podjetništva v čebelarstvu, sodobne tehnologije z ohranjanjem narave in kulturne dediščine, inovativnih pristopov in tradicije. Objekt nekdanje stare šole v Višnji Gori, ki bdi na slikovitim srednjeveškim trgom, je postal prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Preko te hiše bomo našo čebelo še bolje predstavili slovenski in tuji javnosti, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Želja je, da bi ta hiša postala središče izobraževanja s področja čebelarstva za čebelarje s širšega območja. Med naravnimi znamenitostmi Slovenije imajo slapovi pomembno Foto: Črtomir Goznik Pot na Mestni Vrh v dolžini 15,9 km vabi k odkrivanju številnih zanimivosti v tem delu Slovenskih goric, kjer je že Slovenjegoriška pohodniška pot in kulturna pot Po poteh Ivana Potrča in Matija Murka. mesto. Med visoke slapove štejemo v Sloveniji tiste, ki merijo nad 30 metrov, medtem ko so višine najvišjih slapov več kot sto metrov. V svetu, predvsem pa v preostalem delu Evrope, zlasti pa še v Alpah in Skandinaviji, pa niso redkost slapovi, ki so visoki nekaj sto metrov. Na primer slap Mongofossen na Norveškem je visok kar 774 metrov. Najvišji slap na svetu pa je visok tisoč metrov, Angelov stolp v Venezueli. Trenutno najvišji slap v Sloveniji je 128 metrov visoki slap Kloma. O najvišjem slovenskem slapu smo tudi spraševali v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju. Pred tem je bil najvišji slap v Sloveniji Čedca (Jezersko), visok 130 metrov. Zaradi skalnega podora je sedaj ta slap nižji za nekaj deset metrov. Turisti in pohodniki si lahko slap ogledajo z Malega Vršiča. Zlasti pomladi in jeseni se lepo vidi pramen padajoče vode. Do slapa Kloma se lahko prebijejo namreč le izkušeni alpinisti s primerno plezalno opremo. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, katerega leta je bila prva svečana trgatev stare trte, najstarejše trte na svetu, na mariborskem Lentu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 19. novembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je bila prva svečana trgatev stare trte na Lentu? Ime in priimek:........................................................................ Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.