St. 44.
¦ V Gorici, 1. novembra 1878.
„So6a" izhaja vsak p«tek in veljn
s pojjto prejemana ali v Gorici na dom
poSiljana;
Vse leto    .   .   .   .   .   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
fotvrt teta    ...... 1/20
Pri oznanilib in prav tako pri ,.po«
stanfcah" se plafiuje za navadao tristop-
na rrsto:
S kr. tt m tiska 1 krat
Za veLt Srke po prottoru.
Tedaj Vlll.
Posamezne Stevilke se 'dobifajo' pe-10 soldov v Gorici-v tobakarnici v ge-sposki ulici Idizo „treh kron":'. in na Btarem trgu,-T Trstu v tobakarnici „Via della caserma 60".
Dojiisi in narofaina naj se blagovo-Ijno poSiliajo nrcdniStvu j.Sofie" ˇ Gorici Via del Muuicipio v Kalistrovi hi8i III. nadstr.
Rokopisi Be ne vrAfiajo; dopisi naj se blagovoljuo frankujtjo. — Delalcem in drugim nepromoznin: se narocnina znita, ako se cglasa pri trednittvu.
CJIasUo sloyenskega politiencga drustva goriikega m brambo narodnih pravic.
F. a. gg. dmStvenikom f,Sloge."
Odbor je sklent! sklicati letosnji jesenski obfini, javni zbor v KOMNU in sicer na dan 10. novembra t. 1. ob 2. uri popold. v obfiinski pisarni s§ sledefcim doeviiim redom.
L Nagovor predsednika.
2.   Razprava a pogozdevanji Krasa In do-titea peticija na vis. c. k. vlado.
3.  Vpetjava kmctijskega podnka na Ijud-skih .solal».
4.  Razprava o idrcsi, ktero so letos pred-lolili narodnt poslattci v Kranjskera dei. zboru.
5.   Posamczni nujni prcdlogi druitvcnikov. K obilai udelczitvi  vabi  uljudno  vse  gg.
druitvenike kakor tudi druge rodoljube, ki mo-rejo posluJati razpravo vskd §, 14. druitvenih pravil,
OiMJOJt SLOW I'OL. PM'fcTVA r,SLOGAtt
f* Hariri Hj. hktofnu 1R?H.
Tabor v Dolini.
Tuf na Istra je doiitete krasen dan, na katerega •me ponoscn biti ves tamoSnji slovantki narod, kakor se sme I njimi ponafiati polit. druitvo „Edmost8, ka-tero je o pravem cmsu in v pravem zmislu sklicalo tabor v prijazoi Dolini. Zdaj, ko v aosedoji driavi taborujejo za zdrufenje Priraorskega z Italijo, zdaj ko drzavi sovmini dementi v Trstu, ? Gorici in po later* skih mestth Y najocitnejlem nasprotji z javnim mi-lljiiijem v teh deielah rogovilijo na korist Italije „ir-redente8 in svoje razpasenosti in predrznosti niti v zboraicab javnih zastopo? ne brzdajo — zdaj je ugo-den trenotek, da se tudi Slovan z vsem svojim pono-som dvigne ter glasno pove taenia sfotu, kedo je pravi gospodar v deielah, ki m hoi^jo, malo da ae, roparsko odtrgati od driave, h kateri pripadajo ute stoletja in i katero jib veiejo ne samo vezi zve«
LISTEK.
lZVO§6lK.
„Pra? dobro poznademB pisal je ondan Virgil Dolanski, skoraj vsa raziiovrstna evropska i deloma tadi azijatska in afrikanska ?ozila i nosila, a re6i mo-ram, da ne poznadem boljSega i pripravnejSega vozila od .proljatke," ruskega tizvo^ikaa. Oglejmo si toraj tega pravega sina silne ruske driave.
Izvos^ik se rodi v kacem sclu prostranega ruskega varstva. NauSivii le nekoliko brati i iteti u-preie pred svoje lefake saaf svojega urnega konjiia in zadobiv§i biagoslov od selskega duho?nika dr<5i po gimih, snegom pokritih ravninah petdeset do sto in do tisoC vcrsl oddaljeno kako rasko mesto. V redar-stvenem oddelku plati en rnbelj za carja, drugi rubelj pa za mestni svet. Kedarslveni iinovnik obeai mu potem plehovino okoli vratd in s tem postane novi davkoplaCevalec: izvosfrkom. Bobrova kapa z rude-Cim ali plavim iametom pokrita, dolg plav suknen kaftan, rude5 pcjas in par rokavic, ,to je vsa njegova oprava. Lula in bid, — kar imajo vsi dragi voznici— sta njemu nepoznane stvari, preobden, nepotreben li§p. Pri trideset stopinj mraza sedi on z razgaljenim vra-tom na sedalu, samo bobrovo kapo si potegne Crez uSesa in 5asi ma§e rokama okoli sebe, da si od mraza odrevenele ude ogreje.
Bus red! in brani golobe, kder koli more. On U rajSe od gl&dl poginoi, kakor da bi kacega goloba
stobe in vdanosti, ampak tudi najvitalnejSi interest. In I narod na5 jugoslovanski je govoril v Dolini iz 10.000 za dom in pravifto uavduienih gerl; govoril je resno ' in odlodno in povedal je, da je in da hoce ostati av- | strijski narod, da pa prWakuje tudi, da mu postane \ Avstrija, kar mu doslej ui bila, zvesta varuuinja nje-govih narodnih pravic,
Na taboriSfc, ki je bilo v sredi praznifino okin-&we vasi na jako nrimcrncm prostoru ined cerkvijo in fnrov?.ein, j« koj popoldnc neprcnehoina vrelo Ijud-stvo. rrihajali so Istraui iz sosodnih olxMu, pa tudi trJlaSki okoliLani v Icpo vreujcnih cetah s6 zastavami in pcvskinii zbori in nabirali so se okoli krasno v zdenje ovitcga in oveuLaui»ga odrn, na katcrcm ste bili primprno vineAfeni podobi pri'sv. ccsarsko dvoji-ci«. — Xa odru so s« zbirale deputarijo od vseh strain ; hSlogaa je poslala svoje mo2o pod vodslvom de^. pohlanca g. Fagauul-a; — kranna zastava Vipavskega rSokolau je tudi vilirala ined drugimi triliojniinl se-{ttriirami na tabori^i. Tod odrom so pevski zbori drug za driiKiin prepi^vali zdaj cosarsko pcsiMii, zdaj narodne pivsini, zdaj krasno zbore, dokli1!' jo ob 3. art podpri'ilsi'dnik MKdiiirtstirt, g. Viktor Dolenec, z iskivno bosiulo pozdravil ogroinuo innoj(ico taboritov tor naziianil zacetek zborovanja.
PredstavljiMii vladni komi. ar g. vitoz J c t m a r pozdravlju na to taboritc, ri'ko:. da ga vesdi, da se narod zaveda nvojili pravic, in da lioto narod duSevno napredovati; «. k. vladni komitsar zagotovlja Sloven-cem vladno podporo. Taborci zabvaljevali so sezgro-niovitimi 2ivioklici.
0 prvej toclti je govoril neutrudljivi Dolinski dekan g. Jt J a n. Razvil je zgodovino zvestobe na-Sega slovenskega naroda. V svitlih barvah je narisal zdanje stanje Sioven^cev, 2ivo je pred oCi postavljal stanje na§ega naroda s6 svojo zvestobo do vladarjain razkril rovarske Cine lahonske stranke, katera roje zoper dr^avo in zoper nas narod. Taborci so vefikrat mej izvrstnim govorom povzdignili svoj glas, ter gro-movito priklicavali. Te klice je spremyevalo tudi po-kanje mofnarjev,
Podpredsednik preclta po temslede^o adreso;
VaSe c. k. apostoljsko VeliCanstvo!
Xa taborji zbrani Slovenci in Hrvatje na Pri-morskem se ponilno poklanjajo Va§emu c. k, ap. Ve«
hfianstvu ter lzrekajo najtoplejSo Cutilo pokornosti vdanosti in neoraejene zvestobe do presvltlega pro-stola.—
Osodepolna zgodovinska doba, v katerej hrabra nasa vojska, mej njoinaii bralje Isinovi, bijezmago-nosne boje za pravico in dlove§tvo ter vije nove vence okoli presijajne staroslavne habsburfike krone, napol-nuje na§a area z vdicim veseljem in navduSenjem, kcr od slave presvitlega vladarja IcskeCc i na§a alava.
Lapidarnitni crkami zapile zgodovina te Blavno boje v svojo knjigo, ker bili so se za najsvetejSo na-mene.
Co se pa mi prldobitve dveh lcpih dnlel nn juga preserfino vesolitno, skusa nam neka majhna podkun-ljena stranka tujega naroda vesejjo s tem grenltl, da poa'iiju dcla, katera se studijo vsacemu poStenemu i zyestemu driSavljaiim Ktt so na§a srea zaprta zape-ljivosti in tacim nameram, ki so obrnene zoper dr-2avno blagost, zapofiete iz uzroka, da bl zdromle bi-ser neskaljeiio nase zvestobe do presvitle cesarske liiSo, zato javno na taborji izrekamo, da zvestoba do presvitlega prestola, katero smo podedovali od svojih o-fietov, hranimo globoko v sreih kot najdra^ji dar, {ter jo marljivo i zvesto cepimo v prsa svojemu zarodu. Neskaljeiio smo prejeli od dedov, neskayeno izrocimo jo potomcetn.
Kako draga nam je ona, kako gorke cute gojimo za VaSe c. k. Velicanstvo, naLega Gospoda in cesarja, to smo dejansko pokazali letos na veCer pred rojatnim dnevom VaSega Velifianstva, kajti ttapravili smo po gorah ob vsoj meji italijanske kapne zemlje, ob vsem morskem bregu nepretrgano vrsto kresov ter navdu-§eno nazdravljali VaSemu Velicanstvu, da se je dalefi tcz meje razlcgalo.—
Blagovolite tedaj, presvitli, mogofinl nafi Qospod in vladar od zbranega slovenskega i hrvatskega ljud* stva na Primorskem,.kile od svitle krone priCa-kuje one najsvetejSe pravice, po katerih le zamore dospeti do sreie v materijalnem in drlavnem obziru, sprejeti najpoaizniso zagotovljenje najve^e po-korSCine, udanosti, [neomejene zvestobe. — Bog iivi, Bog ohrani, Bog blagoslovl Tale Velicanstvo*
Na taborji v Dolini 27. okt. 1878.
To adreso sprejeli so taboriti z navduSenos^jo in gromovitimi ^Zivio4 klicb
MBaa»»g;ji,i,iiji,<MijiMWiii,iaiiLjjllialjiittiAi,M
ubil ali pojedel. Rus, o kterem toliko v Evropi i dru»-god kii^o, da je knuta, all nahajka (biC s kratkim ostenom) znamenje njegove grozovitosti i tegote, Se se poznade ne tega biLa. Samo dobrorejeni koCijaS bogatega kupca, ali pa kozak obesi si nahajko na lev! nvoj palec v znamenje svojega dostojanstva. Navadni Bus opravi svojim konjem vse diplomatic. hGolob-fiek", nduskaH imenuje jzvo§5ik svojega konjica in kakor da bi letd razumel globoki pomen teh besed, dr^f sopikajofc po prsketajofem snegu naprej. Ako mu iz-vo§5ik grajavno oCita, da je „durak* ali pa „merza-veca, ali pa,  ako s koncem vajeti v zraku zaploSCe,
__naipiCi konjiC Bvoja uSesa, z novo dilostjo se za-
2ene v dir in zarazgeCe od radosti, ko mu izvoScik s Bbara§^B (prav dobro) svoje dopadajenje razumeti dade.
Z druzimi meatnimi fiakarji se clovek lehko vozi samo v bliloje mestne kraje; — ruski izvoSSik pa vozi na vse kraje, eem daljSe, tem raj§e. Teden za tednom bode vozil na sever, vzbod ali jug, da le do-bode povsod kupec sena za svojega dogonaja in ko-zarec 6aja za sebe.
Teiko bi Clovek veroval, da se nahaja po zimi samo v Petrovem gradu i Moskvi do stirdeset tisoS izvoSCikov, i vendar je to res. Njega najdes povsod, ob vseh ponoLnih urah, v vseh mestnih ulicah i kotih. Kder se koli iz kake hiSe pride, pripravljenib je pot-niku deset do dvanajst izvo§fiikov na slulbo. Kakor da bi cloveku na lici brali, da se hoce, ali mora vo-ziti, nemudoma so mu za petami, in kedar bi kde ostal, da bi njih poljatke ogledoval, skoCe vsi se sedal ter ga obkro2e, »V glediSCe", ako reCe§, Adam Stirdeset kopejek", - MEden rubelj I« zadoni U nasprotl
iz deset grl enoglasno. nZa oaemdeset kopejek, vozim jaz", rece eden. Za 70—00 kride drugi. Petdeset kopejek zahteva najzmernejSi. Ti pa greS mirno svojim potem naprej i komaj si sel sto korakov, priSume za tabo sani. „Pa naj bode lu zadoni Be sedala, „odve-dem vaa za Stirdeset kopejek.
Ko pride izvoSCik zjutraj na sVoje navadao stft-jaliSCe, pokloni se na vse vetra strani i s kapico V roci prekriia se nekolikokrat. Na stajali§5ih krem-Ijajo in Sale se izvoSeiki mej sabo. Komaj pa zagle-dajo kacega pasazetja, poskoce v sedala svojih pro-ljatek (saal) in dtvji lov se za6ne, a pri vsem tem ne nastane mej njimi nigdar ne tepeza, a ni prepira ne.
Mej izvoSclki nahaja se taka zmes dobrosrfinih, uljudnih, a tudi zabitih mladencev, da se jimpravCu-diti moras. Kedar se clovek preveC napije, je naj-bolje, da se na milost in nemilost izvoSCiku izrocl. V trenutku spozna, kakd da se iraa vesti. Cloveka, ki se je iganja prepil, vzame kaj nerad na sani in samo za dobro pladilo; onega pa, ki je s pivom ali vinom navzel se bozjega strahu, vzame on milostno v svoje varuStvo. Ker nema proljatka naslonila, moras krop-ko sedeti, da se iz sani ne prekucneS. To je za pre-pitega Cloveka huda. Zaradi tega ozira se izvoSCik vedno na svojega potnika, i^podbuja ga k pogumu in stanovitnosti iu sploh se i njim „zastran ljudiR tako obnaSa, kakor da bi se 2 njim pomenkoval. Ako je potnik prepit, dr2i ga z vajeti v ravnotezji i tako vodi spredaj konja, zadi pa potnika. ue pa tudi vse to nid ne pomaga, oklene ga s kolenoma in dirja 2 ay.i domu.  „Vot (glej) bratecl" r^e vratarju, ,tu Jmaj|
Predsednik podeKpoteml>esedogospoduTrobee-u pesestniku iz Sv. Ivana pri trstu, kateri vkrepkem, pogostoma vsled pritijevanja, in Svijokhcev prctrga-nem govoru vtemeQuJe sledece resolucije:
1.) Naj svitla krona poklice na krmilo take mole, K bod© prenaredili sedanjo sistemo in posebno sedanji nepraviciii voiilni red za deielne in drzavne zastope.
2.) Mi Slovenci ae moremo drugace uspesno na-predovati, nego da se zdruzimo, zatorej tirjamo zdra-ienje vseh slovenskih pokrajin v eno politico inad-ministrativno skupino „Slovenijo.a—
3.) Mi tr2a§kiokoIifonislovesnoprotestujemopro-ti razsirjenju mesta triaSkega, sWenjenemv zadnjise-aiji dei. zbora IrzaSkega in prosimo vlado, da ne predion najviSi aankcyi oae postage. Pri glasovanji sprejete 80 bilenavduSeno vse tri resolucije.
Podpredseduik odda predsedui&tvo g. odborniku I. Gorjupu in govori k drugi tocki, da materijalno in dusevno bi se dalo narodu koristtti, ako bi se napra-vile dobre narodne Sole, ako bi se uradovalo v narod-nera jeziku, ako bi se manj uradnikov imelo, pa vec* od njih tirjalo, dobre teste, ieleznice in druge javne stavbe zidalo; a vse to se ne more zgoditi pod se-danjo vladno sistemo, po kateri je drzava strasno zabredla.—Treba je druge sisteme: Avstrija se mora uravnati kot federalisticoa tdrzava z mocnim enim srediSCem. V taki diiavi bi se morale osnovati deiel-ne grupe, katere bi naravno morale odgovarjati koli-kormogocenarodnostnemu principu, kajti sedanje male dezelice ne bi mogle dobro prebavljati popolue avto-noroije. Enatakagrupa bi bila tudi Slovenija, ali Hi-rija, kakor jo uze hote imenovati, in k tej grupi bi pripadali korosko-Stajerski Slovenci, Kranjsko pa celo Frimorsko z Istro vred. — Tako zdruzeni bi zamogli imeti svcije dobre Sole, urade itd. injenjalo bi enkrat ono zatiranje in ono nadvladanje dveh narodov Cez vse druge, ki je u2e postalc neznosno.—Ce pa mi pri-demo tndi do tega cilja, ne bomo nikoli zatirali dru-gih naroduosti z nami ziveCih; Italijani, kateri bi spadali pod oraenjeno drzavno grupo, nijmajo se bati da bi jim mi zatirali, akopram v ogromni vecini, njih narodnost; v narodnih zadtvab darao jim mi radi scar-ta bianca", da si napravijo postavo, po kateri bodo v narodnostnih, natanjcno^obmejenih zadevafc osnovale se narodne kurije, katere bodo izkljucljivo iraele razsojati o takib Cisto narodnih zadevah. — Mi vedno zatirani Slovenci posknsili smo neareco in zatorej je ne pri-volftimo ncbenemu drugema narodu. Pti tej priliki moram tudi omeniti molate adrese slovenskih poslan-tev v kranjskem del zboru in izreCi, da se ves slo-venaki narod vjeroa z nazeri [one adrese ia jc tadi hvaleien onim vrlim narodnim zastopnikom. Nasla-njaje se na resolucije predgovornika in glede na ono adreso predlagam si. taboru ie sledeco resolucijo: — Nasi slovenski zastopniki v dezelnih in drzavnih zbo-rih naj po izgledu narodnih poslaneev v kranjskem dei. zboru pri ysaki dani jim priliki tirjajo zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v eno samo polit. in admi-nistrativno celoto in naj z drugimi slovanskimi zastopniki edino na to delajo, da se Avstrija u2e kmalo preustroji v federativno drzavo.<r--Se sprejme navdu-Seno.—
(Nadalje prih.)
Bvojega gospoda, odnesi ga v njegovo stanovanje. Ke- | dar se naspi, pridem po mezdo."                              |
Izvo§(5ik nema stanovitnega stajaliSca; on se tarn \ UBtavi, kder upa kaj zasluziti. Ako zapazi na kacem domu nenavadno razsvetljena okna, postavi se pred vezmmi vrati ter caka, dokler ne odide zadnji gost od hi§ne zabave. Da euje kde na sprehoda, da bode pri tebi v 14 dneh krst, — gotovc bode stal za 14 dni pred tvojim domom in eakal te, dokler ne prided »Nu, gospod; grera po babico?* hitro te uprasa, ter oMuti neizrecivo veselje, ako veL gostov h krstaej ve-selici povabiS.
Ko zaLne sneg kopneti, in ko se moskevske kavke v oblizoje gozdove presele, — zapuica tiso5 in tisoC izroScikov sijajna mesta, tersevraCa domu polje obdelovat. Ko pa zopet jeseni prvi sneg zemljo po-krije, ipotuje v daljnja mesta polnoliCni naraataj, vse sami Stirnajstletni mladenfr, ki semorajo na prste, na noge postaviti, ako hote svojemu vraneu medeno nosno teriiieo pripeti.
Eo sem na kuzneckem mostu mladega Borisa najel, da bi me odvedel pred po§tni ured, pogledal me je debelo rekoc: „Da gospod! ti moral pa mi pot pokazati, kajti jaz sem danes v prvifi vMoakev priSel in ti si prvi gost, kterega svoje dni vozim*. In od-vedla sva se. Pokazal sem mladiau palaCe in glediSca, imenoval sem mu cerkve in ulice. „I kaj se ne bop biti tako sam v tako velicem mestu?" praiam izvos-Cika. — BaEjl 2esa bi se bal? Dobri ljudje mi bodo poti kazali, rekla mi je mati pri odhodo, in kdor tako brati zna, ko jaz, gre mu vrag s pota, rekel mi je pop Bojan.HK — BKaj nemaS vee otca?a — „wSeve da ga imam"", zavrne mladenea, „Baii on nej dosti vreden, ker zapije nam kokos in prase, konjainzem-)}Q*\ To izrekSi ustavi nvojega vranca is potem na*
Dopisi.
V 6triCi 31. okt. ;(Izv. dop.) Zopet se blila tuini dan, ko se kristjani vesoljnega sveta spominjajo svojih dragih ranjkih, ko slanjo narodi na grobji z vend in otoznim pe^em svoje buditelje, svoje muCe-nike, svoje veljake. Tudi mi Slovenci, dasi mail na: rod, imamo svoje mole, katerihse pri vsaM ugodni priliki s ponosom spominjamo, katere slavimo pred vsem svetom z enakopijeteto, kakor slavijo aajmogoe-nejSi narodi svoje velemoze. In kaj bi ne, saj razo-deva narod v hvaleinem priznanji vrednosti m zaslug svojih voditeljev in veljakov naj bolje stopinjo, do katere je dozorel na lestvici splosne kulture.—Man naj bi danes zopet imenoina navujali one nase moie, ki so ledino orali na polji slovenske literature, .ki so se odlikovali v znanostih in umetuostih, ki so nam kot zvezde svetili v temni uoCi nezaveduosti, ter nas po teiavnem potu priveli na tir vzbnjenega delovaiya, na tir napredka, ki so se neustraseno borili za svete pra-vice borncga, tlacencga naroda, ter v tern svetern bo-ji vstrajali do zadnjega svojega zdihljeja? Ne bomo jih ne; saj jih ni tohko, da bi ne mogel imeti vsak zaveden Slovenec njihovih iraeuih globoko vtisnjemh v svojem srcu. Pov»od koder pocivajo njih posvet-ni ostanki, skrbel bo narod, da bode njih grobje do-stojno okiniano;—vsem skupaj pa nam bodi eua ve-lika skrb, da posnemamo njihove izglede in da po-gumno naprej korakamo na potu vsestraoskega napredka, ki so nam ga oni vsak v svoji stroki prctr-gali. S tem pocastimo na najveljavnejSi naCin spomin nasih moz.
Mej umerle se bode kmalo Ybtevalo tudi naSe ustavovemo miuisterstvo; a imena ujegovih udov si zabilje2imo avstrijski Slovani—z ogijera v dimnik. Za nas niso marali, za nase pravice se niso brigali,—-zdaj jim lastoa stranka skazuje zasluzeno priznauje za u-speh, skaterim so spolnUi cesai-sko naroCilo: BNare-dite mir med mojimi narodi t"
Toda vrnimo se k doinacim stvarem. Dolinski tabor je zopet nekoliko razdrazil trzaake in goriskc lahonske srsene; JJ Indipendente," WI1 Cittadiiio8 in „I/ Isonzo" (v predzadnji konfiscirani §teviiki) so pri-obcili svoje glose o sijajoem zboru. Zadnji pravi, da mi Slovenci nismo Se zdreli za tako zborovauje. No mari so zdreli Isoucevi politikoni ztnolni osnovati ka-tcro polit. druStvo, kakov^na imamo mi? mari se mo-rejo kmetfke obcine v Furlaniji pooa§ati z bialuimi drustvi, kakor toliko naSih vasi? I nasi tabori: Sem-pasks, Sc^anski, Toiminski, Bitjauaki, iu uaSi javni obCni zbori, pri katerih je slovensko ljudstvo vsakrat v ogromnem §tevilut ob enem pa tudi v najlepsem redu in tako mosko indostojno zborovalo, da so mo-rali celd navzofini dopisniki tajih, nam navaduo na-sprotnih casopisov z najveco pohvalo o tem porocati, — mari nam morete Isonfievd na svojt strani kaj ta-cega pokazati? — Nase ljudstvo napredajet to sme-mo s ponosom poudarjati, — a vaSa svojat, kateri je vsaka, tudi najdostojnejsa avstrijska izjava — najhuj§i trn, v peti, se krCevito zvija in pojema — in kmalo jej bode odklenkalo. Pride oni veraih du§ dan — in ne ho dolgo, — ko se bomo tudi Isonievcev in njih organa po zaslugi spominjali.
JW
daljuje; BBDokler je samo vodko pil, imelismo vedno denarjev doma, odkar pa doraa zganje, pri iidovi (ju-du) pa vino pije, gre nam vse pod zlo**". V tem po-kaze z eno roko na pijanca, ki se je valjai po mest-nem tlaka in zaman si pnzadeval, da bi vstal, — B„Tako, gospod! je on vsak don pijan,—potemsodi, ali nema vse gospodarstvo zlodej vzeti?"4
Ostaneva pred posto. Dal sem mu itirdeset kopejek rekoC:   »GIej, Boris, to je prvi denar, ki si
ga svoje zue dni zasluzil, — shrani ga za spomin__
Bog naj ti ga blagoslovi. Ali mi obljubi§ ?"
Mladened je kimal z glavo, gledal me je pre-misljivo — in potegnov§i potem kapo firez u§esa dirjal je v divjem galopu proti Kremlu. Ko sem nekoliko dni potem Borisa na kuzneckem mostu sreeal, stopim k njemu, ter ga pobaram: BNo mladid! ali si pa mo-2eval i shranil denar za spomin ?B — Boris je nekoliko v zadregi inzaCne konec vajeti grizti. nPremislil sem se gospod*, zavrne mi poluglaano, 0ravnim potem sem se odvedel v Kreml, svoje sani sem pustil pred cerkvijo in kupil sem pri menisih pri cudotvornej po-dobi matere bozje dvoje svefi za daritev. Eoo za dvajset kopejek poklonil sem Cudotvornej podobi ne-beSke kraljice, da ne bi Turci mojemu bratu, ki kakor kozak na Bolgarskem jase, glave odrezali. Drugo pa za dvajset kopejek poatavil sem pred podobo sve-tega Sergeja, M zdravi vse bolezni ia prosil sem ga, da bi mojega otca od pijandevanja odvrnol". Vesei posmeh zadovoljstva razlil se je v tem po mladenea cveto&ih licih in potem je Se rekel: „0d onega dasa ne srdim se ni5 vec na svojega otca, kakor da bi se pijanievanja res uze odvadil; ker ako svetiSergejnid ne opravi, ne more nobeu bog veC ne pomoCi."
]LukaveLki,
Iz Kobarida 22, okt. (Izv. dop.) Denar je izginol iz dezele, se mnogokrat cuje govoriti, ker je zemlja opeSala, ker so nastopile slabe letine in ker nema kmet ni^esar za prodaj. Tako se govori dru-god po dezeli, kder se vinorejec leto za letom bojuje s trtno boleznijo in z elementarnimi nezgodami, tako se pa govori zadnja leta tudi pri nas, da si ne mo-renio resno trditi, da se je rnnozina na§ih poljskih pridelkov v primed s tako zvano preteklo bo!j§o do-b»» prav znamenito skrLila. Ce zemlja pe§af je zna-menje, da jij kmet ne zna nadomeScati zgubljenih mofii, da je ne zna, ali da je ne more praviTno gno-jiti. Sploh se ne zapazuje v tem oziru pri nas no-benega napredka in ker vslcd tega zemlja Ie revno redi nje obdelovalca — za to se med na$im ljudstvom te, dalje bolj zgublja veselje ilo kmetijstva. Pri tem pa je pomisliti, da je vse, bodi za ^ive^, bodi za 0-bleko in sploh za 2iv|jenjc potrcbno blago'podraielo, do so tudi vse vrstc davkov porastle, Ijudske potrebe pa se niso v isti primeri vtesnile, tnarivpc so se po-mnozile in se r-e vsak dan mnoze. Nasbnlek je tisto naraven: vuukotezje prihodkov in stroikov je  podrto
— povsod dolgovi, in odcruhi gladijo pot do — pogiua.
Ekonomicne zadrege so po mojem menenji prvi in glavru nngib, kateri jc tiral na^e najboljse uioii v Bosno na dido.
Skoro bi bil pozabil omeniti zhi, katero je za-Lelo zalibog tudi pri nas in Se bolj v okolici prav mocno itospehevati, da ljudstvo moraHfiiio in gmotno peSa; to zlo, to veliko zlo je ona slaboglasna teko^ina, ki se pod imenom „tropinovec" ali ^slivovcc" proda-ja, ki pa po snovah, iz katerih je navaduo 2gana, za-sluii vse drugacno ime. Nevgoden upliv te zapeljive pijafie, kateri je statistifino dokazan, lize Kicer pocasi
—  a pomaga vendar i/.datno izdolbljati temclje naSih kmetij.   Itazlofneje ne maram he danes govoriti,
Drugi nngib preselitve naSili dt-lavcev vi.cgne ti-fati v zeiji po naglein. in obilnem zasli^ku. Pri nas in posebno v naSem Kotu no manjka vzgledov, da so malopremoziii, pa podvzetni mozje zapustili dom, se podafi po svetu, posebno k feleznicnim podvzetjem, k uravnavi Danava, k rudokopom — in da so se v ina-lih letih povrnili s polnimi nio§njami, si nakupili lepih poseistev, ter si Se kaj prihramli za raznovrstno spekulacijo — posebno za ono, kateia neposrednje iz denara novcrs kuje. Nuda po takih nnglih pridobit-vah je gotovo marsikateiega naaili gospodarjev izva-bila v zlato Bosi.^ in prevcrjen sem, da so posamez-nikom posrecj, nado vresniCiti. A \si niso podvzetni zadosta in mnogoteremu manjka potrebne lirokovest-nosti za vlio, naglo obogatujoco Spekulacijo; za to nid ne inara, da se marsikdo povrne s prestriienimi pertiti, — ali vsaj nic bogatej§i, uego je dom zapustn, Sicer pa „fortes fortuna adjuvat" in §e ne kaj nas mure tolaziti, da bodo namred nasi mladencM in moije svet videli, marsikaj poskuiali in si zapomnili — ter tako vsaj v tem oziru, Le ne obogateli, pa vendar ae-koliko pridobili.
Politifini pregled,
De Pretis-ovo prizadevanje, da bi dobil ustavoverao stranko na svojo stran ter se potem lotil sestavljati novo parlamentarno mini* sterstvo — ni imelo nobenega uspeha in ule porofiajo dunajski fissniki, da je polo^il 6astni mandat zopet v vladarjeve roke. V razpravah De Pretis-ovega programa se je pokazalo, da ima grof Andrassy skoro celo ustavoverno stranko proti sebi in da so De Pretis-ove namere po^ sebno zarad tega izpodletele, ker se v ob5e su-ml. da za De Pretisom tici Andrassy. Mi Slovani se s programom, kateremu je Bosenska okupa-eija le zaCasna, ter ho$e s tolikimi Srtvami pri-dobljeno dezelo zopet povraiti Turdiji, ko se ta-mosnji narod pomiii, se manj strinjamo kakor ustavoverci in za to nam je ljubo, da gred6 De Pretis in tovarM z Andrassy-jem vred, kateremu nismo nigdar zaupali, ker je vedno uganjal dvo* obrazno, omahljivo politiko, na katero se ni mogla prav za prav nobena stranka v Avstriji zana§ati. Za to pa vidimo, da prvaki vseh strank m barv v drfavnem zboru ostro obsojujejo An-drassy-jevo postopanje in da mu lastni rojaki niso nic niilostnejsi.
Kovega ministerstva ne bo menda, dokler ne pridejo delegacy e skupaj in tudi one ne spre-govore svoje sodbe. PoSakajmo torej do 7. no-vcmbra in naslednjih dni.
Avstryske zme§njave so zdaj neizmerno za-nimive in povsod — tudi zvunaj drlavnih mej je vse radovedno, kako se razpletd. Nas navdaja le ena nada, da pridemo S}ct8u4 po lestvici stQn
pinjo za stopinjo  do boljega — do enakoprav-nosti.
Poslanska zbornica je s 142 glasovi proti 79 sprejela predlog, da se voli odsek 18 udov, M bode imei do 2. novembra porofiati o adresi do cesarja, Nasproti so glasovali Poljaki, Rusini, Hohenwartova stranka in del centra. V cetrtek se izvote delegacije.
Ustavoverna stranka razpada. Dr-zavnozborski klubi se cepijo; posebno klub le-vicarjev, v katerem je iniela doseJanja vlada svojo glavno podporo, se je skrcil na komaj 40 udov; izstopilo je nad 20 poslancev, med kate-rimi Giskra. Beer, Dumba in celo dr. Herbst, kateri je bil nekda hud. ker se vecina udov ni hotela deleziti sej, ko se je razpravljal Protisov program. Xevolja v poslanskih krogih nad do-sedanjim ministerstvom, posebno pa nad vodi-teljeni zvuuanjih opravil je nekda tolika, da bi nekateri nie ne marali, ako prid^ vlada v roke nasprotne stranke. Auerspergova neuseena afera z gra&o ,Tagespust*i je innogo pospe&ila neza-upunst in popu&tljivost. ki se zdaj kaze med ustavoverci.
O L eh ih se je mnogu ugibalo, ali pridojo v dr^avni zbor. ali ne; zdaj je stvar dognana. tahi so skleuili, da ue pridejo, dokler ne Imdu izvrSeue iwvc volitve, potem store, kakor jim bo boljc kazalo.
V Bosni se zdaj dalje vr>.i notranja vrod-ba; zraven .tega w izdelujejo naj|Mitrebuejhe ceste ter *tavijo vojasnic« in druga potrebwa po-Blopja, da bo zamogla voj«ka prezimiti. V Se-rajevem jc nekda uze vse lepo vredjeuo, kakor v mimili fasili in tmli kupeija ne samo ne ovi-rana, ampak prav zi\ahiM». Iradui list rltosan-ske in Hercegovafke Xuvim1" nam duhaja ivdim dvakrat na ti'uVu ter je u/e pnviksid svojo obliko.
V Mav vdonij i je porila ustaja Uoigarov. Turska vlada, Auglezi in sploh vsi turkotili u-pijejo, da je'ruska vlada ogenj nstaje zniwtila in da priskrbujy Bolgamm orozje. Buski poroc-nik t Carigradu, knez Lobatn»v. je na to udgo-ToriIT da mora tern gowrfram oporekati, in <la je Bulgaria ustaja le nepolitisko razbojnistvo, spro-zeno po Bolgarih in turskih vojnih beguncih. Kakor si bodi, iz Carigrada *c javlja, da je Uolgar-skih ustasev uze J40.000 in da so s kanoni in drugira orozjem dobro oskrbljcni. Mogoie ven-dar, da se vkljub berlinske pogodbe in angleS-jfcih intrig juzna Bolgarija zdruzi se severno. — Vodstw nstaje je prevzel vojvoda Petko.
v Podgori (papirnica) sreberno svetinjo; — Viljem vitez Bitter in tov. v Gorici zlato svetinjo;—Naglos Jurij v Eorminu bronteno svetinjo; — Badcr Alojzij v Gorici bronteno svetinjo; — Famagalli Iv. Krst. v Trzlci eastno priznanjc; — Gavdencij Tosi v Skrlji pri Sovodnjah iastno prizaanje.
Nova tarifa za pogiljatve z voSnjo poSto in poStne nakaznice. Minister trgovinstva razglasil je naredbo za nove tarife pri poSiljatvah v Avstro-Ogerskem se sledeCimi dolofcili: Pri poSiljatvah z na-znaceno vrednostjo. Pisma z ncoznaceno vrednosfjo ne smejo se z vo^njo posto dalje poslljati, akosodo'^250 gramov toSka. Od zavitka teSkega do 500 graraov platati se mora pri daljavi 10 geografnih milj 12 kr., kolikor se pa dalje poslje pa 24 kr. Od 500 gr, do 5 klg. teSke poSiljatve se plaLa za 10 milj daljave 15 kr., kolikor dalje pa 30 kr.; za crez 5 klg. tesko po-slljatcv placa se od prvih 5 klg. 15 in 30 kr. za vsak drugi kilogram pa od 10 milj 3 kr. do 20 milj 6kr.; do 50 milj 12 kr.; od SO do 100 milj 18 kr., od 100 do 130 milj 24 kr., oil 150 milj dalje 30 kr. — Za po&tne nakaznice je sliMkht tarifa: od 5 gl. placa se poStnine r> kr., od f> do 50 gl. 10 kr., od 50 do 150 gl. 20 kr., od iftO do 300 gl. 30 kr., od 300 do 500 gl. :>0 kr., od 500 do 1000 gl. 1 gl., od 1000 do '2000 gld. se plara 1 gl. oO kr., od 2000 do 8000 gl •2 gl., od :M)00 do 4000 gl. 2 gl. 50 kr. in od 4000 do 5000 gl. a gld.
Rojanska ftitalnica napravi v petek 1. novembra hcsedo s petji'm in igro „Mlinar in a jo-go v a hoi"; pu besedi bo drustvotia zabava, Gospod naducitelj Cvek je prevzel kot gost rolo mlinarja, na kar slavno obcinstvo opozorimo. Neudom je vstop le do-voljen. ako m od kterega uda povabljoni in se % va-bilniin lisikom Kkaiejo pri vstopu. Yabilnice dobijo bo pri odbornikih, do kteiili naj se blagovohjo vsi c.a. <r • i,jt» obrniti.
Srefikanjo zcmljiSeno-odveznih obligacij (GoriS* kil». ki so je «lanes vrsilo, jc dalo sledect rozultat: Iz-med naznanienih so bile iz^relmiie sledeie obligaclje z odrezki ail kuponi:  po  50 gl. Slev. 108. 20fi. po
opravljajo dezelne stvafi, katere bi lehko dczele boljge in cenejge opravljale.
K prito2bam, {katere izhajajo iz te, materijalno blagostanje in notranji mir dezele hudo o§kodujoSe naredbe, pripada tudi ta, da ima deSela preved invest ok rat neprili5nih postav in oblastnij, v deMi dvojno vlado, prevelike stroSke v ob&ini, okraju in de2eli, — vendar pa noma krepke in zdrave uprave.
Ako bi imela cfezela najprej jedinostno, praviCno, polnomoSnemo de^elnemu zboru odgovorno de^elno vlado, fpotcra bi ona imela po njej tudi primeren de-ielni zbor, kateri bi jej izdajal pravitae in priroCne postave, imela binadalje nravite podurade, hitro, ceno in nepristransko razsojevanje po vseh stopinjah, do-brodejno distoto vseh razmer, nadalje bi bile narod-nostne zahteve druzih narodov v deleli zagotovljene po dotiCucj dt^elnozbornej kuriji in vladni oddel, in zadostiv^ej zabtevam dr^avnim, ostaia bi jej druga dezelna sredstva v svojo porabo.
VaSe VeliCunstvo! Ako bi imela [deMna vlada in detfeliio postavodajalstvo tolike mo5i in materijalna sredstva, mogla bi potem vse dobro in lepo v dezeli podpirati, vse slabo pa zatirati.
Ilazcvet, kakorSnega bi se ne bilo nadejati, po-kazal bi se tain, kjer se sliSi zdaj 2alost in jok, in dr^ava naslanjajoCa se na zadovoljno in srefine deiele, izvrfievala bi neovirano svojo vzviSeno nalogo vspeS-ncjSe.
VaSe VeliCanstvo! Narodi in stranke se ne pre-verijo nasprotno, ne morejo samiizsebe, innjih dolgo trajajofiega prepira ne bode koncc, ako ga ne razBodl najvikii sodnik.
Zvesto udani dezelni zbor dozvoljuje oi torcj najudanejio pro§njo:
Vale veliLanstvo blagovoli naj iz imjviSjo Svojo inicijative s praviano ociMiitvijo opravifienih zalitev kraljevin in de^el najmilostljivejfie tako narediti, da se bode po ustavuem potu obstojeca vladna |BiBtoma predrugacila,
Gradee, v oktobru 1878.
100 gi.Utev. 71.
si;$. s:»o. oio. «.»:»!
\m. r»27. 050. 070. 746 778. po 500 gl. fttev. 100. 200,
po lono gld. slev. I. \W. HO. 102. 201. 202. 335. 'i70 :m»1. ««.«vi. in po :<noo gld.stev. 5 in 07, zadtija
pa samo za znewk L'Too gld. ..... Te obligaeije   bode
iznlafnvala denanuKa zemljiScuo-odveznega zaloga od due 30. anrila 1879 naprej v zneskih preracunjenih v avstrij«ki veljavi.
Naznanilo povskega diustva „81aveoM. Od-
bor imenovanega druStva je sklenil v svojcj seji dne 30 oktobra, nai tisti poverjeniki, ki niso |6e niti denarja. niti poverjeniikili pol drustvencmu blagajniku po-ilali, to si^re najdalje do 20. novembra, da se za-mnre letni racun sostaviti. Naj se potrudijo dru&tvem novprjeniki, da kolikor mogoce vse iztirjajo. — 2. Redni oMni zbor bo 2. decembra na dao terga sv. \ndreja h kteremu so drustvewkis tern prav vljudno povablieni. I'osameznih vabil odbor ne bo razpo§djal. 3 Izredni obCni zbor bo 6. decembra ob 6. u'ri zvefier v eitalnici gori§ki in na dnev-nem redu je imenovanje Castnih udov. ludi k temu zboru se druitveniki, vsaj bliinji, prav vljudno
vabljo,
ODBOB BSlavca8
Razne vesti.
Bleiwsiaova skvnoat se bo vriila po na-slednjem progtamu:
18.  novembra zveecr bakljada in serenada,
19.  novembra dopoludne od il» ure dalje spreje-manje razliCoih deputacy v bralnej sobi narodne Li« talnice, kamor m bode na proinjo odborovo dr. Blei« weis podal;
ob 1. uri popoludne banket ter
ob 8. uri zveSer slavnostna beseda, pri katerej bodo sodelovaia vsa Ljubljanska narodna drultva.
^eleti bi bilo, da se slavnosti udeleii dostojno Itevilo odlienejSth znnajnih domoljubov, kajti skrb nam mora biti, da bode to odlicna demonstracija za-vednosti naSega naroda in vredna mola, ki mu je svoje najbope moii Irtvoval. Pricakovati je, da po-Syejo tudi zavedni gori§ki Slovenci od vseh strani sveje zastopnike k slavnosti, katere se bode, kolikor doslej znano, udekiil slovenski narod iz vseh ostalih pokrajin.
Gotovo bi slavnost jako poveligevalo, ako bi vec narodnih ob6in imenovalo jubilarja za castnega obcana, kajti zasluge, ki si jib je on pridobil, tiCejo se celega slovenskega naroda in ravno njegovemu vztrajnerau in napornemn prizadevanju imamo se skoro najvefi za-hvaliti, da smo Slovenci v svojih obSinah gospodarji postal!. Sicer so Bleiweisove zaslnge tudi za gmotni napredek slovenskega naroda v obce neprecenjjive. Po-kaiimotorej, da znamo po vrednosti Ceniti svoje moz^I
Odlikovani z GoriSkega pri svetovni raz-Btavi 1. 1878 v Parizu: C. kr. deielno Solsko sveto-valstvo v Gorici je prrjelo za kolektivno razstavo zlato Itetinjo z diplomo; baron Hektor Bitter pi. Zahony
Vreme v Gorici in na Gorilkem sploh je celo jesen kmetom jako neugodno. Zimsko *ito Se ni po-sejtno, ajda Se ni omlaeena in ne more biti, ker ne-prenehoma deiuje. V nofii od torka do srede je gro-melo in treskalo, ko v najhujSem polotji; preteklo nofi pa je sneg pokril ne samo tolminske hribe, ampak nekak sneiene pajcolan je zagroil tudi sv. Goro, brib sv. Valentina iu drugo gorovje v GonSki okohci. Danes (31) je »rzlo in kale, kakor bi se hotelo raz-jasniti,
V gtajerskem zboru so slovenski poslanci predlagali tudi svojo adreso do cesarja, katero je pa, seveda, nem§ka vecina zavrgla,   Adresa se glasi:
Vale cesarsko in kraljevo apostolicko Velicanstvo 1*
Hovovoljeni, zvestoudani de^elni zbor Stajerski, kateri ima nalog Cuvati prava in in*,erese de2ele, vsoja si s autom najvekie udanosti, poloziti pred prestol Vaiega Velicanstva one pritoibe in ielje de2ele, katere zadevajo njeno blagostanje.
Zvesto udani dezelm zbor ne bode shkal onega ufe znanega stanja na driavnem, cerkvenem, narod-nem in socijalnem polji, v katerem se skupljuje materijalna in moraliCna sila dezele, ampak hoce ono stanje oMalovati kot posledico oviranega naravnega razvitka kraljevin in dezel.
Stajerska ima jednako omenjemm drugim deze-lam in kraljevinam zgodovinsko, od Va§ega Velicanstva v najviSjem diplomu 20. okt. leta I860 zagotov-
Kalto pomagnti kniotskeniu posestvu?
Peticija polit. druitva „SIogo" do del zbora.
Kamor koli se ozremo, tudi cez mejo naSe do-inovine, povsod nlifiimo le malo dobrega in vcselega, posebno glede ljudskega blagostanja in osobito glede kmeti^kega stanu. A Ce drugod zdihujejo kmetskl po-sestuiki, bodisi veliki, bodisi mali, dajih hudo tarcio ne le silno visoki javui davki, dr^avni davki, de2elni obCinski itd., ampak tudi druge dru^inske nedanje razmere, koliko lutj§e pa so razmere za nas na GoriSkem, kder razsaja uze toliko let straSua grozdna bolezen, ki je tudi letos marsiktere stotake pobrala viuorejeem in u^e globoke rane sekala obupajoficmu vinorejeu, kder je razsajala bolezen sviloprejk, ktere so nekdaj spomladi, koje primanjkavalo denarain kruha, kmalu donesle gospodarju stotak. A sedaj bile so leta, ko niti enega solda ni skupil gospodar za svilo, pri vsera tern, da se je muCil in troSil se celo denarje za listje in delalce.
Tudi vremenske razmere so nekaj let neugodne vspeSnemu kmetovanju, tako da bi obup polastil se kmetovalcev, kar pa6 kazejo nameravane in tudi «2e izverSene emigracije, izseljevanje naSih kmetov v Ame-riko in druge dezele. Kedo je nekdaj sliSal, da bi Gorican hodil iskat srece in kruha v oddayeno Ame-riko, on ki ljubi svoj dom, ki rad trpi doma, da si le prilovi in zasiuii v potu in trudu vsakdanji pofcreb* ni kruh? In ce sedaj sili zapustiti dom, gotovo ga le opub k temu goni. Ali so pa res razmere kmeti-skega stanu tako zelo neugodne? Zali Bog da mora-mo izreei, da se je bati popolnega propada tega stanu in da preti nevamost, da ? nektcrih letin zgme iz na8e mile doraovine samostalni, neodvisni, svobodni slovenski kmet. Mi se zavedamo pomejjivosti teh be-sed, njihglobokoveljave, pa ker poznamo reve kmetiske-ga stanu, moremotudipovzdignitinasglasSeob pravena easu, da klWemo postavodajalaa zastopstva na pomoo, ker tu se ravna za sredo in bolj§o bodofinost kmetskih posestoikov. Naj nam bode dovoljeno nude stiske in reve kmetskega stanu opisovati in dokazati.
Bazun uie navedenih prezalostnih, kmeta u2e desetletja unieifiujoeih bolezni, ki napadajo njegoye ra: stline, so Se druge stvari, ki ga tarejo. Mej |njimi moremo omenjati najpervc davkov, ki so se prav za casa teh 2alostnih zadojih letin straSansko naraatli, tako da oni, ki je plaeeval pred 20 leti 25 I, placa danes gotovo uie Cez 50 f. davka odistega nosestva. Bazun drzavnih direktnih davkov, nalolilo se .!?> polno indirektnih; potem so se nakladaii de^elni, sledmic obCinski davki, ki so zopet silno veliki, ker vbogi kmet, in ta je edinivobdinnkiskladadavke, more sedaj plafievati za stavbe in vzderievanja Sole* obclnskin uradov, za skladovne ceste, za grozovito nude in ve-Bke bolniSnicne stroSke itd. Bes je,daso bile potreb-,,-_>. ,.-»—«« zabiti
lieno pravo, da sme po svoje 2ivett, ter si sama one nostave dajati, katere zahtevajo njene razmere in po^
postave „.a«,_= y^^^^ -   -  SS3KWr^.SS
dovedejo davkopla&valcn korist, ob enem pa, da ga ne preobtezljo, posebno pa da gane vnicijo. Ljudstvo jedo sedaj poterpezljivo pla&valo, asedajuiejne mo-rein zato je skrajui cas,dasele one nakk.de dolo&jo, ktere so neobhodno potrebne.
Kaj pomaga ljudstvu, ce ima polno zglednihob-" cinskih stavb, krasnih ceat itd., ako pa pri tem stra-da in caka polno zadolzeno, kedaj gabo upnik poslal iz hise iskat kruha po obSirnem, neznanem svetul
Razun davkov tarejo kmeta denaSnje druzinske razmere. Pred 20 leti je imel najboIjSi kmetski hla-pec po 30 fr.—40 fr. letne place, indanes? §e 80 gl. mu je premalo. Dninar je Boga hvalil, ce je imel ob casu ndatve in koSnje razun hrane po staro dvajsetico na dan, in danes? Prevzetno se pasti Se prositi, ako mu gospodar ponuja goldinar na dan. In koliko do* biva danes za pridelke in koliko pred dvajset leti ? Mialiti bi morali, da gotovo v primeri s ceno delav-cev. A ni lako. Denes velja komaj 4 f., pred 20 leti veljal je vagan pSenice nad 5 f,i Prav tako je z drugimi pridelki. Edina iivina se je povzdignila v ceni in ce bi tega ne bilo, gotovo bi uze nad polovi-ca posestnikov propala in priSla na kant, kakor jih je uze precej priSlo. Kedo je pred 20 leti slisal in oral vaak dan polno eksekutivuih prodaj objavljenih v uradnih listib, a danes ni ga lista, da bi ne bil na-polnjen s takimi objavami, ktere pad najbolje spri&i-jejo naso terditev, da pesa kmetsko posestvo. Prav tako nam kazejo Stevilke v javnih knjigah, da dolgo-vi silno uaraScajo in da bo kmalo kmetsko posestvo za vec od polovice vrednosti zadolzeno. PraSamo le, ali je potem mogoce upati, da bo bo\je, toliko buje pa ker jih je veliko kmetov, ki si izposojujejo denar-jev pri oderuhih, ki jim naloze neprenesjjivo butaro obresti, tako da vbogi kmet tudi ob casu vgodne le-Une komaj toliko pridela, da plafca obresti.
A ko nastopijo zaporedoma nesrecne letine, tudi tega ne more zmagati in grozovito se narastejo dol-govi, ker oderub je pijavka brez serca in nsmiljenja. In da se to godi, kaj je pac krivo? Gotovo, ker ni-mamo Se uredjenih zemrjiScnih knjig. Pri vsem tem, da imajo hlapci in delavci dvojno placo od nekdaj, mora za nje, ko so bolni, skrbeti kmet, oziroma ob-cina, ko bi bilo vsaj pravicno, da bi od velikega za-sinzka po zgledu postave za posle na Svicawkem skladali sami odstotek v obcinsko denarnico, iz katere se plafiujejo bolnisnicni stroSki.
Prav tako kudo kmeta nadlegujejo berael in ci-gani, ki, posebno ti poslednji, zahtevajo milodarov. Zakaj se ne poostri postava proti tem vlacugarjem, ki ne le silijo revnega kmeta, ki §e sam marsifcteri-krat nima kruha za se in za svoje otroeice, da jim da kruha, zabele in drugega, ampak ki tudi komuni-zem poznajo in si sami vzamejo, kar jim Jjubo? Pa kaj more kmet storiti proti tem Jklatezem in drugim poljskim tatovom? Skoro nic, kerdelati mora in nima casa, da bi se skrival, da bi tatu vjei in ga sod-niji izrottl; sicer pa niL ne opravi.-— Bes se sedaj iz-vrluje tako imenovana uravnava zemlpcnega davka in hodijo krizem sveta ceniki, ki vcenujejo zemlji§ca za davke. Ako pogledamo dosedanja dela teh zem* Jji§S, ako pogledamo stavljene tat ife, ktere so veliko veliko veee, kakor pa n. pr. v sosedcji kranjski de-2eli, tako da jepri nas takraj Hubelja gozd najslabsl vec obda&n, kakor onkraj Hubelnja najboljsl gozd, in €e pomi3limo, da uze sedaj bridko tozijo in zdihujejo possatniki pod bremenom obilnih davkov, da pa jim bode, posebno nasim dezelanom, nova uredba Se ve6 nalozila, kako zalosten prizor prihodnosti!
Poznane so nam kmetije sicer po Stevilu oralov obsirne, pa iz teh le malo vzitka dobivajoce n. pr. na TribuSi i. d., ktere so sedaj le od paSnikov plafievale davka, a ker nov tarif ne pozna rubrike pasnik z le-sovjem, vcenili in izvrstili so jim vse te prostore sicer v zadnji red „gozda", in dobili bodo ti ljudje grozno breme novih davkov.
PreobSirni bi postali, ako bi hoteli vse reve in rane kmetskega posestva naSteti. Pa saj vis. def. zbor gotovo uie pozna zalostni polozaj. Kmetijstvo je pod-laga cele drzave in posebno malo in srednje kmetsko posestvo prvi in najobSirniSi steber domovine.
Drzavi, ktera se ne more naslanjati na kmetsko malo in srednje posestvo, in v kterej so le mesta in tergovina merodajna, prete razlicne nevarnosti. Pri nas imamo se kmetski stan. Ohranimo vredno ta stan, ta yelecasten zaklad in temetf nase narodne bodocnosti. Kmetski stan je korenina naroda. Cvetje, perje in mladike krone, da celo deblo drevesa more vsahniti in omreti; in Ce je le §e korenina zdrava, zamoremo po-mladiti in dobiti nov naraScaj. Kder pa je korenina slaba, mora celo drevo vsahniti. In prav tako je tudi pri nas!
Ker je nevarnost tako silna, ker peia leto za letom, bati se je propada tega castitljevega stanu, da zgine ta temejj in da pride cas, ko bodo v nasi do-movini, kakor na AngleSkem, le veliki posestniki bo-gatini, mej njirai 4idi trgovci, (glej v Galicijf in Bu-kovini) ki bodo pokupili zadoKena mala posestva se-veda za uizke cene, ker kmetje mej seboj ne bodo mogli kapovat, in delavci-zakupniki, zanaS narod to-
liko pomenljivi srednji kmetski stobodni stan pa bo zginiL
Bes bridM prizor v bodocnost! Pa nevarnost preti, in tudi najspretni§i govornik, nasprotnik kmetskega stanu ne more tej na§i terditvi oporefi. Saj treba le brati kmetijske Iiste po KoroSkem, Ceskeni in Stajerskem, ki vsi prerokujejo to osodepolno krizo kmetskega posestva. Le ako derzavna vlada seze pod ramo pelajo^ega kmetskega posestva, more ga Se re-Siti, kerpreobloieno je zemlji§Lno posestvo pri vsem tem da danes pridelke veliko teze prodaja kakor takrat, ko so bill davki majbni. Konkurencija preti zadusiti lehko prodajo. Amerikani posiljajo po svetu svojo moko, sedaj celo tudi meso, s Interim zakladajo London in Pariz, kamor so avstrijski ziviiiorejci dosedaj poSiljali spitane vole. Avstralija poSilja zlabtno volno. ktera preti popolnoma potisniti naSo volno v kupCiji na tla. Rusija zaklada skoro celo Evropo s paenico itd. Japan in Kitajsko pridelata toliko svile, da se pri nas sviloreja skoro ne splafa, kakor nas letosnja cena uci, ktera skoro ni poplacala perja in svilodnega se-mena. Zaupljivo se tedaj z na5o proSnjo obra^amo na visoki de^elni zbor, ki ima skerbeti za blagor deztle in gotovo v prvi vrsti za zemljiSCno posestvo, veliko veLino naSega prebivalstva, ter prosimo:
1.  da skerbi za kolikor je le mogoLe, najveco Stedljivost pri dezelnih davkih;
2.  da nalozi vis. dez. odboru, ki naj v posebni spomenici razlozi zalostno stanje zemljiScnega posestva in poSlje to spomenico c. k. ministerstvu v verni pre-udarek.
S. da se visoki zbor oberne na c. kr. vladu, ter jo prosi, da naj bode pri iztirjatvi davkov pri/anes-Ijiva in da se ne takoj realm', ampak dokler mogoLe le mobilarni predmett rabijo za rubez i. d.;
4.  da se ustanovi dezelnaT ali sa] od dezele pod-pirana kmetijska kreditna posojilnica, kakor je naSe druStvo u2e v preteklem letu v tem zmislu proSnjo vlozilo;
5.  da se uredi praviina postava za posle po zgledu poselske postave na Svicarskem;
0. da se poojstri postava proti poljskim tatovom in vlacugarjem;
7.  da se pravicno vredi postava, po kteri se pla-Sujejo bolniSniCni stroski, kakor podajamo posebno proSnjo za to v prilogi;
8.  da visoki dezelni zbor sprejme resolucijo in jo po§lje diiavni vladi, da bi se postava proti oiimiStvu kakor za Poljsko, tudi za na^o dezelo vpeljala in
9.  prav tako da seodpravi postava, katera veteva legaliziranje vsakterega pismaj pogodb itd,
10.  da vis. dez. zbor biagovoli ponoviti proinjo pri visoki c. k. vladi, da se, kakor smo uze Ieta 1877 podali doticne peticije, prej ko mogoCe vrede zem-IjiSCne knjige in da se vendar eukrat ustanovi za o-kolico GoriSko samostalna sodnija, ktera bo pospeSila sodnijsko delovanjc;
11.  da visoki deL. odbor v oni spomenici tudi upliva na to, da se tarife zeniljiScne daC'ne preurav-nave za naso dezelo znizajo in urede;
12.  da vis. dez\ zbor nalozi vis. def. odboru, da bi preudaril, ali bi ne bilo za kmetsko posestvo do-kaj polajiano, da bi za skladovne ceste yodelovalo v naturi, to je z delom in vo^njo, in ne placevalo vsega za vzdr^avaoje skladovnih cest po dokladah na davke, in da bi potem v prihodnji dezelnozborski sesijt o tem stavil predlog za spremembo doticne cestne postave, da vis. dezelni zbor biagovoli po svoji inodrosti sploh vse uciniti, kar more bit! hasljivo kmetijskemu po-sestvu.
Zaupljivo tedaj ponovimo iskreno proSnjo ter vbilje^imo se vis. dez\ zboru preudano narodno slov. pol. druStvo „Sloga".
V  Gorki, 12. sept. 1878.
Predsednik: FR. PO?§E.
Tajnik: •   J. FAGANEL.
Poslaniea.
Vsem onim, kateri so nepotrebno pri starSih in sosedih opravljati hiteli, da sem pri maturi padel ter v velikih skerbeh bili, da ne udobim ucit. nego pa-stirsko slu2bo, klicem, da imam maturo v iepu in da me je slav. c. kr. okr. Solski svet v Gorici uie 10. sept. a€ sluibo v Ajdov§6ini preskerbel, kjer se na-dejam prav dobro imeti.
V  Gorici 30. okt. 1878.
AND. VERTOVEC, c. k. brambovec.
Naznanjam,
da sem svojo pisarnico prelo&l t I. nad-stropje Tominz-ove hiie na trgu prestolne cer-kve Stev. 29.
Anton Ersettig, in^enijer.
Dunajska borza.
Eaotni dr2. dolg v bankovcih Enotni drz. dolg v srebru    .
Zlata renta......
1^0 fai. poaojilo . . . • Akeije narodue banke . . Kreditne akeije  .....
London .   .   ......
Srebro   ........
Napol.........
C. Itr. cekini   ......
Drzavoe marke.....
31 oct.
60 gl. 25	kr.
62 „ -	
70 „ W	
112 „ —	
7S0 „ -	
222 „ 25	
117 „ 35	n
100 „ —	n
9 „ 40	t>
5 „ 58	
Blftfkt    "'       "    Wir Mn^ebkn            ftKliJlitri
-ala'Be«teiYm! Prel$%»urdigttet
Die Regenmantel, Wa^endecken (Plachcn). IpUfmiagfn, ZelUloffe
~i der k. k. pr   Fabrik
\ von M. J. Elsinger & Sbhne
i  in Wien, Neubati, Zoller^ause 2,'
Javno priporocilo.
Gosp. Josip ForCiC, posestnik r Preserjah je letos sh ^veplanjem trt tako lepo grozdje pridelai, da si podpieani, ki sem njegovo poidje kupil, Stejem v dol^nost, se g. ForCiLa na tera mestu zahvaliti ter ga vsem g. obftnarjem pri-porofiiti v posuemo.
F Konmu 22. oktobra 1878.
MIKOSLAV SVARA,
gostiinii'ur.
Vazno oznanilo.
S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih rainutilu in ne da bi ae motil z umetno zlo&enimi stroji, napravljati PIVO, odlifino po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in niL nize od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskein, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, Le se vsi stroski vraSunijo, samo 14 centezimov. Kavadna cena zaboja za 125 litrov   6 gld.
•           m         •        b     60     „        3     „
*      >    30    ,       2    . (Prosto poltnme v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je  prav  razumljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako labko, da se ni mogoee zmotiti. Naroduje se pri G. Perino in Coggiola (Italia).
Jako  znamenito! Antiepilepticum,
pripomoeek.kateregaso zdraTidlki Teljaki preskuSali ter spozoali, da je ixvires in. da zdrari najstraiaejlo rseh bolezni
EJpilepsjjo, T>ozjast,
pa tudi rse bolezni na tfutnieah ali nerrib. Ta pripomocek je jako pomenyir za \m bolnilce, in je aie na tiaode oaeb ozdravil, kar je nedotak^jiTa tm-nica. Skoro tsi casopisi inostranski in domaci so to zdrarilo priporodali. — V zabojih po 6 steklenic z narodom za rabo odposlano stane 25 frank, ali 20 mark. Uspeb je garantiran. — V izTanrednih  slndajih naj
se jem^je dvojna doza. yarocili. in ponudbe  naj se poiiljajo glavnej zalogi
C. F. KIRCHNEK, Berlin, SW. Jerusalemcrstrasse % 9.
b4V|W| iQ odgovoroi uredjuit; AJSXON FABUAN1. — Tiskar; MAIUNG'v Gorici.