gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo veako sredo id saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 26. augusta 1857. Kaj pers na siru s odkod in zakaj se na redi i in kako se odpravi četek te živalice? — tega ne moremo za gotovo povedati. Morebiti bo to kdo drug nam povedal. Da se po klaji vine nekoliko ravná mleko iu po mleku lastnost sira, se ne v • zi Přejeli smo te vprašanja iz G Ker se ne upamo na vse tri dostoj dgovoriti, podamo písemce kakor smo ga přejeli, tudi drugim v sirarstvu bolj zvedenim brav cem -Novic" in jih prosimo, naj nam zastran 2. in 3 sanja glasi d J kus n j vpra-Piaemce se tako» le „Naredi se, živi prah vsako leto, na siru rumenkast prah dá tajiti; al da bi pèrs izviral iz klaje, tudi mi ne ver-jamemo; saj vémo, da v ti siraríí delajo dober sir, v uni pa Y ne, čeravno vse te ovce ali krave hodijo na eno pašo. So tedaj se druge okoljšiue, da je sir tù dober tam pa oe. Pa tudi iz tega, da perš nahajamo tudi na kruhu, na suhih češplja h, na suhem mesu, smemo soditi, da ne izvira iz, klaje (paše). De lan je sira in se bolj pa imenujejo ga so. [ tudi p € Ali kak vadni prah; živalice narede ? -Pastirji pravijo, da je paša mora različna paša kriva biti, ker Al to ni na-so ? Iz cesa se kriva ; pa če je to res s lira m be utegnejo več pripomoći k napravi perša. Na enem hlebu pa zarejeni pérš naleze drag hleb ravno tako lahko (ker ta zival ima noge) kakor ena gaijeva ovca naredi deset druzih garjevih. Kako silno natanko se mora očediti in i pers pravi po vsake sorte paši Tudi pravljanje sira in shrambe niso uzrok temu, ker ga razločno delaj hranuj in pers se nahaja tu in tam. Napravi pa veliko škodo na siru, ga razjeda in napravi luknje, iu če se zmiraj sir ne ogleduje in brani, sama skorja ostane. É Vidil sem domá (blizo Sežane), da ga nekteri z oljem maztju, misleč, da perš tako pogine, pa za dva dui se spet pokaže in obilno napravi. Ce perš na golo roko ali obraz pride, zlo serbi, kar sem sam skusil. Rad bi ga v malem kosčiku sira za ogled poslal, al ga ravno tukaj uimam, mislim pa, da Vam bo že zuan. Novicah" osnažiti cela shramba (sirnica) po vseh kotih, kjer se je enkrat perš ugnjezdil, je cčitno kot beli dan. Snaga, snaga, pa le spet snaga cele shrambe (sirnice) je po naših mislih perva in poglavitna pomoč; potem pa je olje gotovo najbolje, ker v olji pogine v$aka živa stvar ljivo. > in z oljem hlebe mazati, ni zdravju škod To so naše misli. Prosimo, naj se oglase še drugi v tem skušeni možje. Ođperto pisemce Prosim tedaj lepo, pismeDo meni ali pa v » Mile prošnje žalostnih visokogorenskih ptičic. Ljube Novice I sprejmite te-le naše verstice, in blago- razložiti: kako je mogoče ti napaki v okom priti in pomo- volite naznaniti bridko žalost naših sercic; morda se najde ček .svetovati, ki pa bi zdravju škodljiv ne bil." I. K—n. ce I. K Odgovor vredništva. Perš so res same živali ktere se po nemško Kase mi lbe (acarus casei) ime kaka blaga duša, da nas reši te tuge. K Ko se je neki lašk gospod zavoljo barantije z lesom v ško vas vselil na Gorenskem, je seboj pripeljal tudi ti-nujejo. Sir, kakor nektere druge jedila, ima dvojno različ- čolovca s stoternimi zankami, limancami in mrežami vsake no žival, ktera se v njem in ua njem zaredi. Ena je sorte, kakor da bi se bil zarotil nas mile ptičice popolnoma pokončati; tudi sirna muha (Kaseđiege, piophila casei); ta záleže červe pokončati; tudi je sabo pripeljal vec kot dvajset naših brat-ali mole v siru, da včasih vse mergolí v njem. Nekteri cov šinkovcov oslepljenih, kterim je z gorečim železom Ijudje tak červiv sir še le prav radi jedó. Druga živalica oci izzgal; ali to ni v nebo upijoča pregreha? Začel je že pa, ktero naš gosp. dopisnik iz Gorice misli, je pers (Ká- svoje zanke, mreže in limance po vseh krajih nastavljati, semilbe), ki se na milijone zaredi na siru in njegovih raz- naše bratce in sestrice lovi in davi. Joj nami kako bomo poklinah, pa je tako majhna, da se s prostimi očmi vidi le všle ti nevarnosti I kakor prah, zato je ime 9) živi prah" V prav dobro, in slov Ker nas Stvarnik ni s pametjo obdaroval, da bi same nikarji bojo gosp. dopisniku hvaležni, da nam je povedal te vselej nevarnost zapazile in se je ognile, se z lepo prošnjo besedi. Ta živalica je le četerti del linije dolga, je rumen- do Vas, dragi vaščaui! obernemo, da nas saj Vi v varstvo kasto-bela; na herbtu ima dve temnejše lisici, rujavkastih vzamete in se za nas potegnete. Res je, da Vam me ptiči— nog ima 8; gobček je kratek in kljunček je doli obernjen, ce, ljubi prebivavei! vsako leto nekoliko zernja pozobljemo ona leže bele jajčka, iz kterih se v 8 dneh zvale mladi. Ce al pomislite, da smo Vam tudi v korist; obiraje Vam sadne jih je obilo skupej, zdrobe sir sčasarno v sam prah. Pa ne drevesa goseuc, merčesov čistimo tudi polje, in & svojim le v samem siru, tudi v starem kruhu, v starih suhih petjem razveseljujemo Vas stare in mlade. 9 ljubi vascani cespljah, ktere se po tem vidijo kakor da bi bile s cukrom milo vas prosimo, povejte to okrutno djanje slavni gospo- 9 potresene, vsuhem mesu » v moki itd. se zarede ravno ski 9 saj ste prepričani, koliko nas vsaka ojstra zima po te živalice, ktere, če pridejo na človeško kozo, res ser- konca, da nas je le malo, res prav malo. Sedaj pa smo bé. ker so tisti živalici, ki jo nahajamo v garjah člove- leto in dan v hudi nevarnosti. skih ali živiuskih, in jo ser bec (Krátzmilbe) imenujemo, zlo podobne. Res je, da pregovor pravi: „kjer se tičica rodi, tje nar raji zletiu, pa vendar če bo omeujeni ticolovec stregel tako Žival ta nam je tedaj po naravoslovskih preiskavah neusmiljeno za nami, bomo prisiljene, ljubi vaščani, Vas po popolnoma znana, in kaj je perš, ni dvombe vec. polnoma zapustiti, in za jvselaj od vas slovo vzeti 9 potem Ali kdaj io zakaj se zaredi v siru, ali odkod za- bote pa vidili, ali boste kaj natresli hrusk in jabelk. * V 1 B Se enkrat tedaj milo prosimo: prosite za nas na do-tičnem mestu, da se prepové neusmiljeno ravnanje z nami; saj smo z ueizrečeuim veseljem zvedile, da je postava za nas. V Bukovniku na visokem Gorenskem 18. vel. serpana 1857. Sinkovec. Cesarski notarji in njih opravilstvo (Dalje.) Notárji imajo pravico, pisma vsaktere verste, torej tadi menice iu oporoke (testamente) v shrambo jemati, in morajo cez vsako vloženo pismo narediti zapisnik, v kterem je treba omeoiti kraj, dan, mesec in leto hrauitve, ime hranivca. Gospodarska skušnja (Muhe se dajo iz bis hitro pr eg na ti), ako se izba pokadi s s uh em bučnim perjem, ktero se na žer-javico dene. Po tem kadila zbežé muhe berž ali pa pogi-nejo. Ker pa bučni dim ni zdrav, ne smé takrat, kadar se bo glava bolela era &>u kadi, noben človek v izbi biti, sicer tudi tiči naj se denejo za tisti čas iz hiše. j Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh I Ko je Bog zemljo vstvaril, je bilo na nji še marsikaj sirovega in nepopolnega. Se vé, da bi bil koj vse prav popolnoma narediti mogel, če bi bil hotel. Ali po svoji ueskon-čni modrosti je spoznal to za ljudi nevgoduo. Sej je tém svojim stvarém um in pamet dal, da zamorejo mnogoverstne reči, ktere jim zemlja daje, v svoj prid si obraćati. Delo ali koristno opravilo delà življenje prijetno. Brez déla bi bilo življenje ljudi kej nesrečno. Kaj bi ljudjé brez delà celi čas svojega življenja počeli? Se vé, da je treba se vsake reči pred učiti ; zacetek vsak je pa težak. Ložeje in dostikrat veliko ložeje je res vsako delo, ce nam znamenje prevzetih pisem in osebe, kterim se imajo pisma po volji vložuika izročiti. Poiožnik dobi na prošnjo poverjenje shranjenega pisma ali pa prejemno poterddo, in smé, če ni kaka druga oseba pravice do dalj shrambe zadobila, v vsaki dobi ga nazaj tirjati.o Notár mora vse spise po tekočem opravilskem številu uredjene na varnem in suhem mestu svojega etanovališča ali zapeřte pisarnice skerbno hraniti, in kolikor ni po postavi dolžen, dajati nazuanila iz spbov, ima oštro dolžnost, spise skrite imeti in zastran njih molčati. Spisi notárja, kterega uredna delavnost je nehala, ali ki je bil prestavljen na drugo mesto, se imajo oddati notářskému pismohraniša, ktero je na mestu sleduje zborne sodnije perve stopnje napravljeno, in prejema in dalj časa hrani spise in pečate no-tarjev, ki od ureda odstopijo ali umrejo. Notárji kakor sodni komisarji sledeče opravila osker-bujejo: zih pri obravnavi zapuščin in v sirotskih rečéh zapisovanje za merliči, in oprávljanje dru potrebnih djanj, pri kterih ue gré za sodno razsodbo b) že kdo pred pot pokazal. koli delu, ne vadi, ne bo nikdar delà kos. Vaja pa tirja io dostikrat silno veliko časa, če hoćemo kaj do mo- sodne cenitve v pravdah in zunaj pravd; c) sodné prodaje premakljivega blaga v pravdah iu zunej pravd; d) prodaje nepremakljivih pose-stev zunej pravd. Notárji imajo za tište uredske djanja, za ktere so v Pii "kdor he. budi si v kterem posebni tarifi odločbe zapopadene, plačilo dobivati po ondi ustauovljeni meri; zaostale djanja se morajo zastran časa i goče popoluosti dognati. Pervim ljudém ni nihče naprej delal. Pa Bog je zato plačila dogovoriti z dotičnimi ljudmi in če se ne morejo z njimi porazumiti, ima plačilo sodnija odločiti. Plačilo za so-stavljauje in nakejo pisem, kterih reč je v odločenem zne- skerbel, da sd v kraji treba. stanovali, kjer jim je bilo malo delati vrednosti izrečena, znasa, ce rec ne presega 200 gold. 1 gold.; če presega 200 gold, pa ne 500 gold. 2 gold.; Skoraj da je bilo to njih stanovališče v Azii, in sicer v dolinah srednje Azije, kjer ni ne žareče solnce preveč pri če presega 500 gold, pa ne 1000 gold. 4 gold. in ako pekalo, ne silni mraz eeverja jih moril. žita iu mnogi drugi sadeži sami po sebi, in tù je tudi do 1000 gold, presega, gré notárju odstotui pridavek, ki znaša Tù so rastle naše 3 kr, od vsacih 100 goldinarjev. Za sostavljanje iû narejo moviua skoraj vseh naših zíval. , IL Ljudje so se kmalo pomnožili. Kakor so se bolj in bolj množili, tako so se tudi darovi zemlje bolj in bolj med nje dělili. Vsak jih je hotel iméti, in vsak je hotel tega iméti dolžnih pisem iu odstopov, oddolznih pisem (pobotnic), za-kupnih in najemnih pogodb in menje, ter za notarske spričbe, i kar je bilo dobro in kar se mu je bolj prilegalo. Ali je bilo čudo, da je kmalo pohlep in zavisť strasti ljudí podpihal iu kreg in prepír med njimi umélL Pa ne to samo, tudi pože-ljenje, zvediti, ali ni kjé drugje še bolje, kakor ondi, je gnalo ljudí s časom, svoje stanovališče zapustiti. Rod za rodom se je razširjal, dalje ali bliže; ti so šli tù sem uni tje. Tako so mogli ljudjé dostikrat se z divjimi sadezi hraniti kakor tudi v zubljih, pečinah ali izvotljenem drevju si prebi- vališč iskati. Sila je njih um k delavnosti naganjala, da so si kaj izmislili, s čimur so zamogli svojim potřebám za-dostovati. Dostikrat jim je sreča pomožna bila. Tako so ljudjé s časom marsikaj koristnega iznašli. Tako n. pr. so si napravljali brambo zoper divje zverine: ojstri ali špičasti kamni in kostí, v začetku samo báti in lesene sulice so bile njih pervo orožje ; umnosti razodćvali. pozneje frače in loki, ki so ze vec za poverjenje izdajbe so posebue večidel se manjse plačila vstanovljene. Ako notár kako uredsko djanje zunaj notar jeve pisarnice opravi, mu razun prislužka gré 1 gold, kakor plačilo za oddaijenje, pa tu Ji voznina, če se mu ne pošlje voz. Razun orulužka poteguje notár tudi pisnino, ktere za pervopis, kakor tudi za prepis, in sicer za stran po 25 verst, vsaka po 15 slogov, 6 kr. znaša. Samo za opravila, ki so nenavaduo obširne, zlo težavne in za ktere je velika odgovornost, smé notár terjati svojemu izrednemu trudu primerno plačilo. Notár ima pravico, kakor hitro je zapis dognan, tirjati svoje plačilo. Ce začeti zapis brez njegovega zadolženja nedokončau ostane, mu gre primerno povračilo. Za opravila, ktere notár na posebno prošnjo vdleženca o ueuavadnih urah, to je od 7. ure zvečer do 8. ure zajutra stori, sé plačilo za polovico zueska povikša. Kar se tiče dolžnost. plačila notárjem kot sodnim komisarjem za njih opravke odrajtati, in njih iztirjanje, veljajo predpisi za po-terjevanje sodnih davšio. (Dal. si.) vej Dalje so si narejali lope iz drevja in , in šotore iz živinskih kož. Sotore so iméli zlasti po-tujoči pastirji ali nomadi, kteri niso iméli nikjer stanovitne- ga bivalisca. Ko so v kakem kraju vse popásli, so sli dru gam si pašnikov iskat. (Dalje sledi.) Naše r> Jezikoslovne reči. • 1 j Ćirilica. Spisal Matija IVI ajar. Novice^ gledajo, kolikor mogoče, na vse potrebe nekaj vaznega Slovencov; zato najde v njih vsaki bravec za se, in zato so nam tako mile in drage in ravno zato jih 271 najdeš v roki pridnega kmeta in tudi v roki izobraženega oblakov spusti in moža ubije, ki je bl mlade smreke r « slovenskega gospoda. Mi smo od nekdaj navadjeni po do- varoval, kake 4 sežaje dalec pa stojeća dva fantina omami mace pogovarjati se v „Novicah" od vsake važneje stvari, ktera nam na rodoljubnem sercu leži. Sadaj imamo sopet Strela je, kakor se je pri zdravniškem ogled dilo, v bližnjo skalo tresčila in jo na kosčike raznesla pozve 5 ve jedno tako' reč, važno in imenitno. Mi bi radi kdaj lik stres je možu naglo smert naključil, čevlje pak njegove brali v „No vi c a h" n e k t er e redke scirilskimi pis je električna moč razcukala Svil • V ki so letos meni tiskane. To željo smo že večkrat slišali pa tudi jo Ipavski dolini in tudi Černicanom lepe krajcarje spredli Tudi m v „Novicsh" brali tu le une dni, ko se je oglasil po ciri-lici g. Sajovec in g. Zavčanin v lepem sostavku v 37. iu p 38. listu 1. Novic. Okolnosti naše terjajo od nas Slovencov, letine p r em so p nas za m ešič ke (galeto) 100 do 300 gold, skupili. Lepa pomoč v potrebi slabe Terta y je ni toca poškodila, b • v več kot sred da se po malo soznanimo s ciriiicoj. Kaj pa vlastno želimo? njo tergatev obetala, ako bi se ne bil tudi letos nesreči pel po grozdji prikazat; tako bo pa vina malo; okoli G pe Mi želimo, da bi dopisovatel ji Novic, kteri celo nič, le v nekterih vinogradih bo grozdja, pa le porna imajo za to učeno glavo in y iskreno, rodoljubno lem klaj za živino bo malo Bele žita so se sicer do y vice. Sostavcek tak mora biti kratek. tako kratek y da ne obseže več. ko 10 do 20 tiskanih redek, tako kratek, da bi ga človek, kteremu ni mar za cirilico, skoro ne naj- serce, v času napisali s ci ri Is kim i pismeni ne- hro obnesle; vendar če tudi repa in ajda dobro priveržete kak kratek sostavek in da bi ga slavno vred ni- bo pri nas letošnja letina le med srednje šteti. Z Bogom. štvo blagovoljno stavilo ua koncu lista v „No- jz |sfre 8e v priest. Zeitung.", da so letos od svilnih (židnih) metuljev přidělali 80.000 unč semena (jajčkov) za prihodnje leto, ktero je okoli 500.000 gold, vredno, sviiorejci pa so přejeli za te prodane kokone le kakih 200.000 gold., ker se niso hotli ali ne znali z izlego jajčkov sami kakor sviiorejci sami šel. Prav bi bila zato kaka kratka pripovedka, kaka narod na basilica, kaka smešnica, kaka zastavica, ali pak kaka novica. Pristavi naj se pa v cirilici pisanemu sostavku vselej tudi spis z na v ad nim i latins kim i pismenkami. y česar želimo; pa važna in imeni, pa častna vsakemu, kteri jo Velika rec to ravno ni mtna je gotovo ; težka tudi podpírá. Še nekaj ! Sostavki ćirilski morajo biti sadaj od počet-spisani, kolikor mogoče, razgovetuo (deutlich) ; zato je želeti, da bi mi vsi jednako pisali. V cirilici imajo namreč, kakor tudi v latini, uektera pismena pisavna (in der Schrift) po dve podobi, pisme i, postavimo, ima tri podobe, zato moramo gledati, da pišemo vsi jednako. Najbolje bi bilo, da bi ka Tedaj so jo barantsci se bolje opravili , - al 200.000 gold, je vender tudi lep dear, ki se prisluži v 6 tednih. ïz Celovca se piše, da so začeli koroško želez- nico na več krajih prav pridno delati. Iz Kamuika. 18. aug. t. 1. Danes smo veselo obha- jali god presvetlega našega Cesarja; ob osmih je bila slo-vesua sv. maša ; opoldne veselo kosilo, zvečer pa je bila v polajšanje pogoreleov v Laščah in tukajšnih revežev tombola, ktere čisti doneski bodo med imenovane siromake y y citati in pisati zeli, si presker- - i cirilsko slavenski;" kdor se cirilice poprijeti, jo bel mojo knjižico: „Predpisi latinsko v njej se najde ciriiica s tiskavnimi i pisavnimi pismeni, pa trije latinski in 4 ćirilski predpisi (Vorschriften) V/ razdeljeni. Nato se je mladi svet malo po plesisu zasukal in tako je bila slovesnost končana. Naj povem še nekoliko od farne cerkve. Precast, gosp. dekan so dali tlak po cerkvi, kteri je bil popred iz opeke, iz rezaoega kamna napra- ; prostor pred cerkvijo je Šsntklavžkemu v Ljubljani enako Kdor ne začne, ne bode delà dokončal; delo krepko početo je že na polo dokončano. Jaz hočem zDto tu sem postaviti mala in velika pismena latinska in ćirilska, ktera v viti olepšan; zvonik ob času zoškof sv. birmo tu lanskega leta, preden so svitli kne-bil včs prebarvan, cerkev deloma pobeljena; 10. dan t. m. ee je pa želja gosp. dekana delili, je slovenščini potrebujemo, in to v latinském redu, kterega smo bolje navadjeni. Potle pa napišem nektere kratke sme-šnice za vadbo s cirilskimi pismeni:. Latinsko a, b, c 9 V c 9 Cirilsko: a y f>, II, »I, fl 9 y e e 9 y 9 < i>. r 9 y 1*9 h y j, X, 1 spolnila, da je bil nov, od mojstra gosp. Samasa v Ljubljani vliti, 4135 funtov težki, zvon, z veliko casîjo v Kamnik s štirinoi belci pripeljan ; v petek je bil v turn potegnjen, in v pondeljek na pravo mesto obešen, nas je s svojim krepkim in prijetnim glasom A pervikrat temveč razveselil, kjer k, a, je s starimi 3 zvonovi kaj vbrano pel. Za vse te naprave 9 9 A. E, I|, H, E, d>, r, X. I, J, K, so si precast, gosp. dekan veliko prizadjali in farani k temu y Latinsko ili 9 11 9 O 9 p, r 9 Cirilsko : m, H, o, n, p, c, Sj ^^ tj u ^ hi, t, v, V, Z 9 L 9 9 B. 3, 5K, U y V e. radi in obilno pripomogli. Tudi druge poslopja v Kamniku, nektere razširjene, nektere ponovljene, so vso drugo podobo dobile, posebno bojo pa. nova c. k. solitarska lánsko leto dodelana fabrika, magazin, kteri bo kmalo dozidan, in fabrike. ktere bodo v prihodnje še izrastle, imenitnost tega M. H, O, 11, P, C, III, T, V, B, 3, 'AL J Novičar k avstrijanskih krajev. mestica zlo poviksale. Ce ne sedaj, saj takrat se bo spol nila stara pesem kamenških purgarjev: „Beži Ljubljana 9 Iz Černic pod Cavnom 20. aug. A. Č. — Morebiti marsikoga mika vediti, kako se kaj v Ipavski dolini godi. Naj tedaj „Novice" tudi od nje nekoliko povedó. Kar sušo tiče, tudi nas je to poletje uadležvala, vendar v naši okolici ni bila tako sila huda, še manj pa proti Gorici.^Močne dasiravno ne dolge terpeče plohe so vendar setev pri živ-ljenji ohranile, dokler se ni v nedeljo in ponedeljik Gradec se skrij itd. F. Mladič. y da je svoj namen, ucencom visje zej na zemlja z obilnim dežjem oživila, ki je včeraj suši konec storil. Al te plohe niso povsod brez nesreće bile. Tako je 23. p. m. toča z velikim viharjem prirožljala in veliko pri- delkov pokoncala v Batujski in v vecjem delu Cerniške fare. Pa tudi v ponedeljik je skoraj celi dan gromeîo, pa Ie malo deževalo, kar se nad Vi teško vasjo, strašna strela Te knjižice se dobijo pri J. Lerherji, knjigarji v Ljubljani po po 10 kr. sr. in tudi pri znizanej ceni, namesto za 20 kr. sadaj meni v Gorjah, Post Arnoldstein in Kârnten. Pis. Iz Ljubljane. 2. Novomeška višja gimnazija. V letniku te gimnazije nahajamo letos sostavek o arit-metičnih progresijah (Arithmetische Progressionen), kterega je ondašni učenik g. Bernard Vovk tako jasno in lahko umljivo sostavil, gimnazije mično berilo podati, lepo dosegel in se s tem prav jakega učitelja matematike pokazal. Prav lepo je razjasnil h koncu tudi ujemo aritmetičnih naukov s fiziko. — Novomeška gimnazija v vsem verlo napreduje. Pomnožilo se je število učencov memo lanskega leta (v kterem jih je bilo 104) za 25, tako da jih razkazuje letošnji letnik konec leta 129. V vseh razredihiso ostali vsi učenci, kolikor jih je v začetku leta v gimnazijo prišlo, samo v 2. razredu je v 2. polletji eden več. Lepo znamenje pridnosti mladosti! 10 učencov je imelo stipendije, ktere so jim dale 518 fl. 12 kr. podpore. Soi nine se je nabralo (po 4fl. za pol leta) pervo poletje 272 304, in drago polletje 204 fl. skap 508 fl. Po veri so bili steiua. ki bo vv vt" w fw * • ^% jw - PL/" ^f www —• » v « v « • ^v nuuuu^ ni uv u S j v u i/ m uiiij/iija nauii^ puoguuu uvitga^ iv tudi novomeški učenci vsi katoličanje, po narodnosti so tolarjev v dařilo obljubljenih, drugemu 30, tretjemu 20 ia bili vsi Slovani, namreč Krajncov 126, 1 Korošec, 1 Hor- četertemu 10 tolarjev. To se je godilo i • • i I t •• m m 1 f-r • 1 • I A mm _ V • « . . . ^ t ê krompirj sadil posebno belega, 40 1757 Kako vse vat in iz 1 Galicije. Med Krajnci jih je bilo 17 Gorencov drugač je leta 1857 (6 Ljubljaučauov), 8 Notrajnčanov in 101 Dolencov. Bog da bi sedaj ljubega sadů dosti imeli Monak (Miinchner) je letos se bolj žejalo Imeli so ti učenci 13 učiteljev z vodjem ured. 5 učiteljev kakor druge leta; čeravno so letos 47.739 veder ola (pira) je učilo slovenščino. Proste nauke sta učila samo 2 uči- več skuhali, ga jim vendar že tako zmanjkuje, da 8. dan telja, vega pol leta. namrec petje in risanje; pa risanje tudi samo per- t. m. so ga le se imeli 143.710 veder v zalogah Pomočki za uk na novomeski gimna boj zii so bili: 1. biblioteka učiteljska, 2. biblioteka monakovski ki pa le za kaka dva mesca zdali ! Réči pa moramo tudi, da ol za učence, 3. fizikalna nabirka, 4. nabirka naturnih stvari, pa nas ol sta si kakor noč in dan V Liencu v Tirolih je unidan nek čbelar dal svoje čbele ktero prav marljivo oskerbuje gosp. pater Gracian Ci- na pašo kam drugam prepeljati; dva konja sta bila v voz glar. Knjižnici ste to leto lepih darov prejele, posebno je vprežena, kjer je bilo 50 panjev naloženih. Med potjo se m • it I Vi if â^ « a I . ene přejela druga po vpisnini, po pripomoći prijatlov mladine odprè en panj, in vse čbele serdite planejo nad konja, in učencov lepih daril. Zlasti pa so med drugimi za to bi- so hitro odvezali, ker so mu štrange odrezali, in ga 111 i t v • 1 1 11 •• v i A • • • t i _____ - . w _ blioteko večidel nekdanji ucenci te gimnazije, duhovni kakor tako oteli dru« konj pikan od čbel, začne skakati in H..VVV..V • — — ----------j - ------ — o * ---; ~ j « „..v, , — — lunu uiuii, ui u^t n u ij i , pinau uu i/ut i, ^iuvuv nnunu tudi daljni in bližnji ces. uredniki skerbeli in s tem svojo preverne celi voz; na to se odprè veliko paujev, in joj domorodnost in hvaleznost skazali. Le vsako leto vec! Enako ste fizikalna nabira in nabira naturnih stvari mnozih podpor dobile, zlasti so bile pridobitve poslednje obilne. čbele pla čez ubogega konja, ki je kmali poginil. Sploh Slavni potova- vso škodo cenijo na več sto goldi vec po morji in po suhem, lajtenant M. F. Maury, piše od Kar je vsak, komur ni serce popolnoma oterpnilodo ma- sončnic (sončnih rož), da jih zamorci v takih krajih, kjer ternega jezika, gotovo z veseljem bral od celjske gimna- bo hude m erzi radi sadijo, ker pravijo, da ljudi va zije, da je bila poslednja šolska slovesnost obhajana tudi rujejo te bolezni. Kaj, ker so sončnice že tudi sicer kme-8 slovenskim ogovorom (kar se jele v Ljubljani milo tijstvu koristne, ko bi jih tudi v tistih naših deželah, kjer pogreševalo) seje zgodilo tudi v novomeški gimnazii; eo merzlice domá, prav obilo zasadili in skusili, ali je res, tudi tù sta slava novomeški gimnazii ! nemški in slovenski govor skleniia šolsko svečanost. kar zamorci pravijo? 1 e n i a d in V P je 1800 t 9 samo V • vje za prodaj obdelujej kjer okoli ~--- ^ w — ~ — - ---- ------- - • ---------pm ini/ u u i v u j u u iu & u \j i v j £j i* piuuaj uuuuiujtju « urtuij C. k. deželno poglavarstvo je prepovedalo pozi- 9000 ljudi in 400 kónj ima s tem verti opraviti, kteri na ganje mocvirja leto za 2 milij frankov gnoja potrebujejo; pa vsako leto tudi rajta, da v Parizu No\ičar iz raznih krajev čez 268 rnilijonov funtov zelenjadi in sočivja potrebujejo; parižki vertnar pa tudi celo poletje delà od dveh zjutraj, pozimi pa od štirih zjutraj, do po- Iz Milana se piše, da vsled najvikšega cesarskega po zne nocí. velja se bo tudi arm ada na Laškem zmanjšala 9 in sicer pri vsaki kompanii za 38 mož 9 potem takem se bo okoli 20.000 vojakov domu spustilo in deržavi veliko stro Tiček in tičica škov prihranilo, ljenje v okom Da se prepoznim prošnjam za odkup pride 9 veléva c. k. ministerstvo notranjih (Narodna iz Varaždinske okolice.) oprav, naj vsak, kdor hoče pri prihodnji vojaški naberi se vojašine proti plačila 1500 gold, rešiti, to že prihodnjega mesca oktobra (kozoperska) svoji kantonski gosposki na znanje dá. ker se na pozueje prošnje ne bo porajtalo več. Dunajsko deželno poglavarstvo vabi učence gimna- Ticek leti , ticek leti, Tičica za njim leti: „Vzemi mene, vzemi mene, Drobni mali tićek ti." z i j a 1 n i h šol 9 naj se grejo ali kot civilni ali vojaški vn učenci v dunajski živinozdravniški inštitut živinozdravilstva učit, ker po novih napravah si bojo potem lahko dober kos kruha služili.—Na veliki Smarni dan je bilo v M a r i i- kar Tur- M Kaj bam s tobum, kaj bam s tobum, Drobná mala ticica? I je hrana, ma je hrana ? } < Drobni mali ćrveki, . i: Me Celi toliko romarjev pri sv. obhajilu, da so jih mogli pitj mě je pitj > se V se ni nikoli zgodilo, zunaj cerkve obhajati. m Mutna kolomij hiža m J hiža ška vlada moldavskih volitev še ni preklicala, čeravno je to storiti že obljubila ; treba je namrec, da sultan zato poprej druge ministre izvoli, ker sedanji ministri, ki so ukazali perve volitve in so tudi ž njimi zadovoljni bili, jih ne morejo sadaj na vrat na nos preklicati! Francozki vladni Drobno malo trnj » ♦ » Kaj b s tobum, kaj bum s tobum Drobná mala 99 9 časniki pa tudi V ze silno zabavljajo, da sultan ni še odsta vil glavarja moldavškega kneza Bogoridena, pod kterim so bile perve volitve. — Iz Indije so 22. dan t. m. v Vzemi mene, vzemi mene I Drobni mali tićek ti: Tvâ bu hrana, ma bu hrana Drobni mali crveki; Tvê bu pilje, me Angleži v se niso zma London zvedili, da mesta Delhi-a gali; general Barnard je za grižo umerl; Kawpore so si puntarji že tudi prisvojili, pa spet zgubiii. Tudi v Flo bu pitje Mutna kolomijica; Tvâ bu hiža, ma bu hiža Drobno malo trnjiće, Tvê bu srce, me bu srce r e n c u so sv. Očeta pa peža slavno sprejeli; kakor se sliši, bojo papež 5. dau prihodnjega mesca spet v Rim nazaj prišli in na praznik malega Smarua vpervič spet ondi božjo slu- Tgg- ▼ apt Samo jedno srcece. u hodi k meni Hodi k meni, Drobná mala tičica !wu 9 žbo opravljali. Ker seLedru-Rollin boji, da ga Zapisal M. Kracmanov angležka vlada ne izročila francozki, bo nek v Ameriko bežal. %— 11. dan sušca so v Weimar-u praznovali lOOletno obletuico, kar je vojvoda Ernest August Koustau-tin pervi k rat ukazal krompir saditi. V tem ukazu, v kterem se krompir ljudem za jed priporoča, je bilo tudi ti k bum s tobum, to je, kaj bom s tabo. M h to je, moj h M b h to je, J b P h to je, moj e je pi a. Tvê bu pitj T 9 je» t v oj e b o p Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.