Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 • 497-507 497 V l a s t a S t a v b a r IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE (2. del) II. KRANJSKA Za Kranjsko je v Pokrajinskem arhivu Maribor 252 pol z izjavami občinskih odborov in podpisi prebivalstva, drugih korporacij in duhovščine. Podporo politiki Jugoslovanskega kluba in izjavo za deklaracijo je dalo 198 občinskih odborov in županstev, kar je več kot polovica kranjskih občin. Deklaracijsko gibanje pa je zajelo poleg teh še okrog 60 manjših krajev, kjer je tudi potekalo pobiranje podpisov. Delni vzrok, da ni več občin podpisalo izjave, je verjetno vpliv Šušteršiča, ki je bil do konca vojne kranjski deželni glavar. Pri izjavah iz Kranjske sem opazila, da jih je kar precej napisanih na že prej tiskanih obrazcih, ki vsebujejo osnovno vsebino majniške deklaracije in s tem tudi omenjajo habs­ burško klavzulo. V literaturi sem zasledila, da je to vzrok, da je na Kranjskem razmeroma veliko izjav vsebovalo habsburški okvir.101 Možna bi bila tudi druga razlaga, in sicer, da zaradi teh obrazcev ljudje ob izjavljanju niso pisali svojih tekstov, kot na primer na Štajerskem, kjer bi lahko izrazili svoje občutke in vizijo nove države. V izjavah, ki niso bile napisane na obrazcih in jih ni malo ter na polah s podpisi prebi­ valstva je avstrijski okvir s cesarjem Karlom tudi poudarjen, kar bo razvidno iz nadaljnje ana­ lize po okrajih. Za primer navajam nekatere: žene iz Čemšenika s 499 podpisi, 16. 1. 1918: »Živela svobodna Jugoslavia pod slavnim žezlom Habsburžanov.«102 okrog 1000 podpisanih iz Toplic: »Vse za vero, dragi dom in blagega cesarja!«103 Podpisani iz Lužarjev pri Velikih Laščah, 27. 1. 1918: ». . . smo odločno na strani onih, ki hočejo jugoslovansko državo s habs­ burškim vladarjem.«104 Precej je tudi izjav, ki obsojajo razdiralno politiko v Slovenski ljudski stranki in pozivajo k enotnosti. V primerjavi s Štajersko je poudarjanje Avstrije in Habsburžanov manjše, vendar še zda­ leč ne zanemarljivo. Vzrok je tudi v tem, da je na Kranjskem podpisovanje imelo nekoliko drugačen pomen kakor v obmejnih krajih, kjer so potekali neprestani narodni boji in štajer- cijanska politika Nemcev, Kranjska pa je le predstavljala matico slovenstva. Pregled po sodnih političnih okrajih Kranjske Politični okraj Postojna* Sodni okraj POSTOJNA ILIRSKA BISTRICA Kraj Bukovje Košana Postojna Šmihel Celje Janeževo Brdo Kilovče Kdo pošilja županstvo občinski odbor železničarji županstvo župljani občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta Število podpisov ženske 442 72 51 149 moški 181 259 41 33 63 skupaj 181 701 113 84 212 Datum 27. 1. 1918 13. 1. 1918 8. 1. 1918 7. 11. 1917 27. 1. 1918 27. 1. 1918 27. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 A A A Ude, str. 103. PAM, ADF, kart. III, št. 471. PAM, ADF, kart. III, št. 652. PAM, ADF, kart. Ill, št. 565. 498 V STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj SENOŽEČE VIPAVA Kraj Prem Ratečevo Brdo Smerje Trnovo Zagorje na Krasu Hrenovica, Studenec, Gorice, Šmihel, Landol, Sajevče, Hruševje Laže Senožeče Sinadole Šturje Planina Šentvid Vipava Vrhpolje Ustje Kdo pošilja občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta podpisani duhovščina občinski odbor žene občinski odbor občinski zastop županstvo županstvo občinski odbor možje in žene občinski odbor občinski odbor župan.zveza Hranilnica in p. občinski odbor prebivalstvo Število podpisov ženske 138 40 115 245 261 232 moški 26 32 95 16 93 skupaj 164 72 115 2172 245 356 16 325 Datum 6.2. 1918 6.2. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 27. 1. 1918 27. 1. 1918 6. 1. 1918 21. 11. 1917 25. 11. 1917 29. 11.1917 8. 12. 1917 30. 1. 1918 16. 12. 1917 26. 1. 1918 20. 2. 1918 25. 11. 1917 25. 10. 1917 25. 10. 1917 27. 10. 1917 14. 12. 1917 17. 2. 1918 A A A A A * A na koncu podatkov pomeni, da je v izjavi posebej poudarjena pripadnost Avstriji. V sodnem okraju Postojna je že 7. 11. 1917 županstvo Šmihel podpisalo deklaracijo. Pridana pa je tudi pola s 701 podpisom. V januarju sta svojo izjavo podala tudi občinski odbor Košana in županstvo Bukovje. Občina Košana pri tem izraža tudi hvaležnost papežu in »presvitlemu vladarju« Karlu I za njun trud za dosego mira. Svojo podporo deklaraciji so 8. 1. 1918 dali tudi železničarji postaj Rakek - Postojna - Planina s 181 podpisi: »Zahtevamo ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslavijo pod Habsburžani v okviru Avstrije.«105 Ilirskobistriški sodni okraj je zbral kar 2932 podpisov. Zlasti veliko jih je iz Trnovega, več kot 2000, vmes so tudi podpisi otrok ali pa kar cele družine in število njihovih članov.106 Iz Trnovega je svojo izjavo Jugoslovanskemu klubu poslala tudi duhovščina dekanije 21. 11. 1917. Med dru­ gim je v izjavi rečeno: »Nikdar še ni bilo naše ljudstvo tako jednodušno jedino,- kakor je s celim srcem oduševljeno za združenje vseh naših Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburškim žezlom.«107 Tudi občinski odbor in žene in dekleta Prema s 164 podpisi se v izjavi zavzemajo za: »svobodno državo pod Habsburžani.«108 V senožeškem sodnjem okraju je bil zbranih le 601 podpis, svojo izjavo pa je dalo 5 občinskih odborov. Med njimi tudi občinski zastop iz Senožeč, ki je že 8. 12. 1917 poslal podporo Jugoslo­ vanskemu klubu in »odobrava navdušeno zjedinjenje Slovanov pod habsburškim žezlom.« V vipavskem okraju je izjava prebivalstva iz Št. Vida s 356 podpisi: »Iskreno želimo, da bi nam Bog kmalu dal pod habsburškim vladarjem Jugoslovansko državo, kjer bi Slovenci, Hrvati in Srbi imeli svoj lasten, lep, svoboden dom. - Mi ljubimo habsburško monarhijo; ravno zato zahtevamo njenim narodom lastno državnost in nam Jugoslovanom lastno neodvisno državo v njej, kajti le tako more monarhija obstati.«110 Vipava je svojo podporo deklaraciji podala že 25. 10. 1917, enako tudi »županska zveza« in Hranilnica in posojilnica Vipava, ki je svojo izjavo naslovila na poslanca dr. Lovra Pogačnika. V celotnem političnem okraju Postojna je bilo zbranih 4756 podpisov. 105 PAM, ADF, kart. III, št. 596. 106 PAM, ADF, kart. III, št. 456. "" PAM, ADF, kart. III, št. 657. 108 PAM, ADF, kart. III, št. 598. IW PAM, ADF, kart. III, št. 618. 110 PAM, ADF, kart. III, št. 671. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 499 Politični okraj Kočevje Sodni okraj VELIKE LAŠČE KOČEVJE RIBNICA Kraj Lužarji Hrastovo, Hlebce, Prhajevo, Jakičevo Velike Lašče Rob Sv. Gregor Turjak Banjaloka Osilnica Osilnice + Sele Dolenja vas Jurjevica Loški potok Ribnica Slatnik Kdo pošilja občinski odbor podpisani občinski odbor županstvo občinski odbor občinski odbor občinski odbor občina občinski odbor vascani občinski odbor podpisani županstvo podpisani županstvo Posojilnica občinski odbor Število podpisov ženske 125 414 70 131 moški 65 154 59 123 skupaj 190 567 568 129 254 Datum 1.3. 1918 31. 1. 1918 5. 12. 1917 26. 11. 1917 23. 12. 1917 11. 11. 1917 4. 12. 1917 28. 2. 1918 2. 12. 1917 29. 12. 1917 2. 1. 1918 26. 11. 1917 26. 11. 1917 7.2. 1918 29. 3. 1918 30. 12. 1917 A A A A A V političnem okraju Kočevje se je 10 občinskih odborov izjavilo za deklaracijo, zbrali pa so 1708 podpisov, in sicer sodni okraj Kočevje 1135, sodni okraj Velike Lašče 190 in Ribnica 383 pod­ pisov. Občina Osilnica v svoji izjavi 28. 2. 1918 piše: »Ob enem rotimo brate Hrvate, da tudi oni nastopijo v edinosti za naše zahteve in pozabijo na stare spore.«"1 Občinski odbor te občine pa se radostno pridružuje združitvi Jugoslovanov pod Habsburžani: »Občinski odbor pozdravlja želje slo­ venskih občin po ujedinjenju Jugoslavije pod zastavo habsburške hiše, ter se jim radostno pridru­ žuje.« l l l a Tudi 190 mož in žena iz vasi Hrustovo, Hlebce, Prhajevo in Jakičevo pri Lužarjih v sodnem okraju Velike Lašče je za: »jugoslovansko državo pod habsburškim vladarjem.«112 Pod vlado Habs- buržanov si je neodvisno državo jugoslovanskega naroda predstavljal tudi občinski odbor Velike Lašče v svoji izjavi 5. 12. 1917.'" Politični okraj Krško Sodni okraj KRŠKO KOSTAN­ JEVICA MOKRONOG RADEČE Kraj Krško Raka Studenec Čatež Kostanjevica Sv. Križ Št. Jernej DVrbje Mokronog Šmarjeta Št. Rupert Tržišče Boštanj Št. Janž Radeče Svibno-Sv. Križ Kdo pošilja sbčinski odbor župan občinski odbor žene in dekleta občinski odbor občinski urad občinski odbor občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta občinski odbor občinski odbor občinski odbor občani žene in dekleta občinski zastop občinski odbor žene in dekleta občinski odbor občinski odbor prebivalstvo Število podpisov ženske 1118 850 725 248 657 326 333 moški 115 159 skupaj 1118 850 725 363 657 326 492 Datum 5. 10. 1917 28. 11. 1917 20 12. 1917 9. 2. 1918 11. 12. 1917 2.7. 1918 23. 12. 1917 25. 11. 1917 21. 1. 1918 13. 2. 1918 8. 12. 1917 17. 12. 1917 31. 1.1918 2. 12. 1917 23. 12. 1917 25. 11. 1917 7. 12. 1917 A A A A A A A 111 PAM, ADF, kart. III, št. 538. 112 PAM, ADF, kart. III, št. 565. 1 , 3 PAM, ADF, kart. III, št. 546. 500 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE V političnem okraju Krško je deklaracijsko gibanje zajelo 16 krajev, zbrali pa so 4531 podpi­ sov. Občinski odbor Krško je že 5. 10. 1917 podal svojo izjavo, »da bi čimpreje zasijala avstrijskim narodom zlata zarja častnega miru in nove lepše bodočnosti.«"4 Veliko število podpisov so zbrale žene in dekleta iz občine Raka, in sicer kar 1118. Tudi občinski odbor Sv. Križ pri Kostanjevici (zdaj Podbočje ) na slovensko-hrvaški meji izraža svoje občutke o združitvi: »Tu na slovensko-hrvaški in vlaško-srbski meji posebno živo čutimo, da smo vsi troji en narod, ki mora doseči združenje v svoji državi pod habsburško krono.«"5 Žene in dekleta Boštjana s 326 podpisi zahtevajo v svoji izjavi: »da se neha strašno morenje in sklene pra­ vični mir, da zašije zlato solnce svobode v jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom.«"6 Občinski odbor iz Št. Janža v sodnem okraju Radeče pa je 25. 11. 1917 izrazil podporo sloven­ skim narodnim poslancem in njihovi politiki: »da v družbi.poštenih in nesebičnih narodnih voditel­ jev doseže neodvisno in samostojno jugoslavansko državo pod mogočnim habsburškim žezlom.«"7 Deklaracijske izjave so bile pogosto priložnost, da so ljudje in tudi odborniki občine potarnali in poprosili za kakšno stvar. Št. Janž prosi Jugoslovanski klub, naj izbere poslanca, ki bo zastopal nji­ hove koristi v državnem in deželnem zboru po Krekovi smrti. Tudi občinski odbor Radeče se v svoji izjavi 7. 12. 1917 zahvaljuje knezoškofu ljubljanskemu in ostalim, »ki so s to izjavo za avstrijsko Jugoslavijo pod habsburškim žezlom slovenskemu narodu pokazali pravo pot.« Pri St. Janžu na Dolenjskem je bil v maju 1918 velik tabor. Na Rakovniku se je zbralo 10.000—11.000 ljudi. Na zboru so govorili dr. Anton Korošec, dr. Rybar iz Trsta, pisatelj Finžgar, socialdemokraški rudar Strgar, »Ljudske množice so kar kipele od navdušenja za sveto stvar«, kon­ čuje poročilo Slovenski gospodar. Politični okraj Kranj Sodni okraj ŠKOFJA LOKA KRANJ TRŽIČ Kraj Javorje Poljane Stara Loka Stara Oselica in Koprivnik Trata Zminec Železniki Škof j a Loka Selca Cerklje Kranj Šenčur Stražišče Breg, Drulovka, Orehek Voglje Sv. Ana Kovor Tržič Kdo pošilja )bčinski odbor žene in dekleta občinski odbor Prost, gasil. dr. odbor gasil. dr. občinski odbor podpisani občina podpisani občinski odbor občinski odbor občinski odbor županstvo županstvo občinski odbor županstvo meščanska zveza prebivalstvo občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta občinski odbor občinski odbor občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta Število podpisov ženske 325 363 482 195 619 125 558 501 moški 24 25 237 218 105 skupaj 325 24 25 600 700 300 619 125 558 501 Datum 17. 2. 1918 6. 12. 1917 18. 12. 1917 13.3.1918 12. 2. 1918 2. 12. 1917 3. 12.1917 30. 12. 1917 26. 11. 1917 18. 11. 1917 9. 12. 1917 4. 12. 1917 19.5. 1918 20. 2. 1918 2. 11. 1917 31. 1. 1918 30. 1. 1918 1. 12. 1917 4.2. 1918 3. 12. 1918 13. 2. 1918 18.2. 1918 A A A A A A A A A V političnem okraju Kranj je svojo podporo Jugoslovanskemu klubu in njegovi politiki podpi­ salo 14 občinskih odborov in 3777 ljudi. Občinski odbor Javorje v sodnem okraju Skofja Loka je 1 . 4 PAM, ADF, kart. III, št. 542. 1 . 5 PAM, ADF, kart. III, št. 537. 116 PAM, ADF, kart. III, št. 458. ' " PAM, ADF, kart. III, št. 506. ш PAM, ADF, kart. III, št. 601. ' " Slovenski gospodar 52, 1918, 21, 23. 5., str. 3. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 501 v izjavi 17. 2. 1918 poleg želje po miru želel: »Bog nam ohrani in obvaruj našega miroljubnega cesarja Karla I.«120 Občinski odbor Poljane je zapisal 6. 12. 1917: »Edina naša rešitev je: Lastna jugoslovanska država pod habsburškim žezlom.