ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 3 • 357-381 357 Vlasta Stavbar IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Deklaracijsko gibanje kot izraz spontanega izjavljanja Slovencev za majniško deklaracijo je bilo doslej v slovenski historiografski literaturi že veliko omenjano in ovrednoteno, saj mimo njega ni mogel noben raziskovalec tega obdobja naše zgodovine." Dejstvo pa vendar ostaja, da nobeden še ni sistematično pregledal vseh deklaracijskih izjav in primerjal posa­ mezne tekste izjav, za katere se je vedelo, da se med seboj razlikujejo. Odločila sem se, da to storim, in sicer na primeru fonda Acta declarationi faventia v Pokrajinskem arhivu v Mari­ boru, ne upoštevajoč tiste izjave, ki so v arhivu Jugoslovanskega kluba v Arhivu Slovenije.2 V Pokrajinskem arhivu v fondu Acta declarationi faventia 30. V. 1917 hranijo pet karto­ nov deklaracijskih izjav. 445 pol3 je izjav iz Štajerske v kartonu I. in II.; za Kranjsko 252 pol v kartonu III., v IV. kartonu pa sta dve poli z deklaracijskimi izjavami iz Koroške, 50 pol iz Goriške in 27 iz Istre. V V. kartonu so deklaracijske izjave iz Hrvaške (46 izjav), dve iz Bosne in 30 pol iz Dalmacije. V zadnjem kartonu je pod razno priložen tekst, ki govori o Podonavski uniji ali Habsburški uniji ter seznam dekanij, ki so se izjavile za majniško deklaracijo, potem izjave iz begunskih taborišč, s front ter seznam železniškega osebja za deklaracijo. Zbrani so tudi primeri nekaterih krajev, kjer je državna oblast ovirala podpisno akcijo. V mnogih polah je hkrati več izjav. Gre za izjave občinskih odborov; take zlasti prevladu­ jejo na Kranjskem in zanje je značilno tudi, da so nekatere že vnaprej tiskani obrazci, kjer se je vpisala samo občina in datum — gre za izjave osebnih podpisnikov; v veliki večini so to pod­ pisi žena in deklet, manj moških, saj jih je bilo veliko število pri vojakih. Potem so tu izjave raznih društev (gasilsko, katoliško, izobraževalno, bralno...), šolskih svetov, hranilnic in posojilnic, duhovščine, železniškega osebja, beguncev z Goriškega ter slovenskih fantov s front. Izjave so v času deklaracijskega gibanja in s shodov pošiljali osebno dr. Antonu Korošcu in Jugoslovanskemu klubu ali pa na uredništvo Slovenca, Slovenskega gospodarja, Sloven­ skega naroda in Straže. Pri pregledu teh izjav me je zanimalo, kdo pošilja ali se izjavlja, število podpisov, ali se je za deklaracijo izjavljalo prebivalstvo, koliko je od tega moških, koliko žensk. Pozornost sem posvetila tudi datumu, da bi ugotovila, kdaj je bil višek deklaracij skega gibanja in do kdaj je izjavljanje in pobiranje podpisov potekalo. Žal nekatere izjave niso datirane. (Glej tabelo!) S posebnim zanimanjem sem pregledovala vsebino izjav, saj iz tega lahko razberemo občutke množic, ki so podpisovale izjave. Za veliko večino izjav lahko trdim, da je poleg osnovne izjave in podpore majniški deklaraciji ter politiki Jugoslovanskega kluba še posebej poudar­ jena ideja o ohranitvi monarhije, pripadnosti Avstriji in zvestobi cesarju Karlu. Za primer bom navedla nekatere izjave: Slovenski fantje in možje 18. stotnije v Mariboru so se 1. 3. 1918 z 29 podpisi izrekli za majniško deklaracijo takole: »In ker hočemo biti samostojni, za to moramo biti! Dobiti moramo svoje lastno državno telo — svobodno Jugoslavijo v okviru avstro-ogrske monarhije, kateri naj se priklopijo vse one pokrajine, koder prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. Živel naš Presvitli cesar Kari L, naš jugoslovanski cesar. Živela avstro-habsburška Jugoslavija.«4 1 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971; Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka i jugoslovensko ujedinjenje, Beograd 1973; Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Maribor, 1972. 2 Te izjave je pregledoval Fran Kovačič in o tem napisal razpravo: Odmevi majske deklaracije na Štajerskem v Času 1926/27, str. 267—282. V svoji razpravi je objavil podatke o številu občin, ki so se izjavile za deklaracijo po političnih okrajih, navaja tudi število podpisov in citira nekaj izjav, vendar ne popolno. 3 Pola lahko predstavlja samo eno izjavo, lahko pa je na eni poli hkrati več izjav (na primer občinski odbor, prebivalstvo, društvo) enega kraja ali pa več manjših vasi združeno na eni poli. 4 Pokrajinski arhiv Maribor, Acta declarationi faventia, karton II, št. 442. (Odslej PAM, ADF, kart., št.) 358 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Slovenske žene iz Selnice so poleg izjave za Jugoslavijo zapisale tudi: » . . . ki nam naj pod žezlom Habsburžanov donese jasnejših dni . . . ter želimo uspeha pod geslom: vse za vero, dom, cesarja!«5 Odborniki iz Gornje Ložnice pri Slovenski Bistrici so 2. 2. 1918 izjavili zvestobo habs­ burški monarhiji: na ta način: »Svojo državniško zmernost in staro zvestobo pa kažejo Jugoslo­ vani s tem, da hočejo v svoji državi živeti le pod žezlom preslavnih Habsburžanov.«6 Mnogi so v jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom videli obstoj in napredek slo­ venskega naroda! Občinski odbor Buče v okrajnem glavarstvu Brežice 9. junija 1918: »za­ hteva ustanovitev lastne jugoslovanske države, proste vsakega narodnega gospostva tujcev pod žezlom habsburško - lorenške dinastije, da nam bo zasiguran verski in narodni obstoj in gospo­ darski napredek.«7 To ni edina izjava tako poznega datuma in še s posebej poudarjeno jugo­ slovansko državo v okviru Habsburžanov. Vidimo, da so deklaracijske izjave še v pozni po­ mladi 1918 omenjale habsburško klavzulo, kar pa je v literaturi zanikano.8 Ljudje so izkoristili priložnost in so ob izjavljanju za deklaracijo tudi potožili o svojih težavah in bremenih v gospodarstvu in političnem življenju. Odbor občine Bianca (okrajno glavarstvo Brežice) ob izjavljanju za deklaracijo 2. 1. 1918 protestira proti vinskemu davku in rekviziciji.9 Mnogi so videli v novi jugoslovanski državi pod habsburškim okriljem rešitev slovenskega naroda v gospodarskem in družbenem smislu. Takih izjav je kar precej. Kot primer navajam izjavo žena in mož občine Bohova v župniji Hoče: »... zahtevajo, da se prejkoslej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. V. 1917 pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidi edino v tem rešitev slo­ venskega naroda.«1 0 V večini izjav hvaležno pozdravljajo prizadevanja papeža Benedikta XV. in cesarja Karla za čimprejšnjo sklenitev miru za vse narode. Občinski odbor Črnega vrha 16. 12. 1917 poleg vzklikov: »Živi jugoslovanska država pod žezlom preslavne habsburško - lorenške vladarske hiše«, pravi tudi » . . . resnično in hvaležno pozdravljamo Nj. Svetost sv. Očeta papeža Bene­ dikta XV. in Nj. veličastvo ljubljenega cesarja Karla I. za skorajšnji mir.«11 Navedla sem nekaj primerov izjav, ki pa niso osamljeni. To bo razvidno iz nadaljnje podrobne analize po historičnih deželah. Priložene so tudi tabele, ki so narejene po sodnih okrajih, ker to še najbolj ustreza mejam današnjih občin. I. ŠTAJERSKA Za spodnjo Štajersko je v Pokrajinskem arhivu v dveh kartonih 445 pol. Od približno 380 občin slovenske Štajerske je poslalo izjavo za majniško deklaracijo in s tem zaupnico Jugoslo­ vanskemu klubu več kot 270 občinskih odborov12 iz 23 sodnih okrajev. Hkrati so dodane izjave društev (Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Bralno društvo, Katoliško kmetijsko bralno društvo, Prostovoljno gasilsko društvo) v nekaterih krajih, razne izjave družb in zvez (na primer izjava deklet Marijine družbe iz Ločice pri Polzeli, članov mladeniške družbe iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah), izjave nekaterih posojilnic in hranilnic ter njihovih podružnic, izjave krajevnih šolskih svetov, podpisi učiteljev in duhovnikov. V drugo skupino bi lahko uvrstila izjave s podpisi prebivalstva, v večini gre za podpise žensk in deklet. Pri tem je potrebno omeniti, da so poleg podpisov prebivalcev Štajerske tudi podpisi in izjave primorskih beguncev. Izjavo in 205 podpisov so dali primorski begunci na Ptuju 15. 2. 1918, 17 podpisov goriških beguncev s Ptujske gore, 27 iz Hoč, 52 iz Ljutomera in nekaj 100 iz kolonije goriških beguncev v Mozirju, 27 iz Polzele in 43 iz Dobove. Skupaj okrog 500 podpisov goriških beguncev na Štajerskem. 5 PAM, ADF, kart. I. št. 107/2. 6 PAM, ADF, kart. I, št. 192. 7 PAM, ADF, kart. I, št. 33. 8 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Lj. 1971, str. 176. ' PAM, ADF, kart. I, št. 21. 10 PAM, ADF, kart. I, št. 23. 11 PAM, ADF, kart. III, št. 475. 12 Ude navaja podatek 215 občin. (Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 102) Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 3 359 Izjavam iz slovenske Štajerske pa so priložene še: izjava Slovencev iz Diemlacha pri Brucku na Muri 19. 3. 1918, izjava 170 slovenskih in hrvaških rudarjev iz Fohnsdorfa pri Judenburgu, ki jo je objavil Slovenski gospodar13 in ki se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji: »Vsi kot en mož smo za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo pod habsburškim žezlom ter izrekamo jugoslovanskim poslancem popolno zaupanje, in zaključuje z vzklikom: »Živela Jugoslavija, Živijo naš cesar Karel«,14 izjava s 75 podpisi slo­ venskih služkinj v Gradcu ter podpisi Slovencev iz Galicije in z drugih bojnih polj. Časovno lahko sledimo izjavam od novembra 1917, ko so se na Štajerskem pojavile prve, pa vse do pozne pomladi 1918. Še avgusta 1918 se je občinski odbor s prebivalstvom Sladke gore pri Šmarju (25. 8. 1918) izjavil za deklaracijo, prav tako občinski urad Žabjek (1. 8. 1918). Višek deklaracijskega gibanja se pričenja v decembru 1917 ter v prvih dveh mesecih na­ slednjega leta. Precej je tudi nedatiranih izjav. Ena izmed oblik podpore majniški deklaraciji in politiki Jugoslovanskega odbora so bili tudi shodi, tabori, zborovanja, ki so jih organizirali v nekaterih krajih in na katerih se je zbralo veliko ljudi. Na teh zborih so govorili poslanci in pomembni slovenski politiki in ljudem predstavljali politiko in načrte Jugoslovanskega kluba in delo poslancev. Ljudje pa so izražali svoje navdušenje in sprejemali resolucijo za podporo deklaraciji. Mnogi shodi so bili prepove­ dani ali pa moteni s strani nemčurjev. Na Štajerskem so zbrali 75.313 podpisov za majniško deklaracijo. Prišteti pa je potrebno še 294 podpisov Štajercev, ki so zaradi različnih opravil v času deklaracijskega gibanja bivali v tujini in sem jih označila že prej. Kot sem že poudarila, ima velik del izjav občinskih odborov, v večji meri pa izjave in pod­ pisi prebivalcev in raznih društev in družb, poleg osnovnega pridruževanja k majniški deklara­ ciji, ki že sama v svoji vsebini nosi habsburško klavzulo, še posebej poudarjen avstrijski okvir in si bodočo državo in gospodarski razvoj slovenskega naroda predstavlja edino pod vlado »slavnih Habsburžanov«, kot jih imenujejo. Citiram nekaj odlomkov: župnija Sv. Barbara (danes Cirkulane) je nabrala 128 podpisov za podporo majniški deklaraciji, vendar brez datuma; »Izjavimo se za svobodno avstrijsko Jugoslovansko državo pod habsburškim vladar­ jem'. Pridružujemo se želji sv. Očeta Benedikta XV. in našemu cesarju Karlu L, da bi sklenil mir, za vse avstrijske narode pravičen. Mir na podlagi samoodločbe vseh avstrijskih narodov. Spodaj podpisani že sedaj glasujemo in podpisujemo za našo Jugoslavijo. Moči ne dovolimo, da bi nas pri mirovnih pogodbah naša vlada prodala tuji državi, ki steza po naši zemlji roke. Mi nočemo priti pod Srbskega kralja ali pod Italijanskega, ne pod Nemčijo in ne pod Ogre. Mi smo bili, smo in ostanemo Avstrijski Jugoslovani in pod Avstrijskim vladarjem hočemo ostati.«15 Mnogi so izrazili veliko navdušenje: podpisane Slovenke petrovške občine s 385 podpisi: »Živela ljubljena habsburška dinastija in pod njenim slavnim žezlom srečna Jugoslavija!«,16 možje in fantje iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu 27. 1. 1918: »Naprej zastave Slave! Živela svobodna Jugoslavija na veke pod habsburško dinastijo«,17 občina Pameče 9. 12. 1917 »Pod žezlom slavnih Habsburžanov naj se razvija in procvita jugoslovanska država, to je gç^lo nas vseh.«18- "" . Mnoge izjave še posebej poudarjajo vdanost in zvestobo Avstriji ter cesarju Karlu I.: žene in dekleta iz Sv. Martina na Pohorju se s 124 podpisi izjavljajo za novo Jugoslavijo in hkrati poudarjajo svojo zvestobo Avstriji: »Kot patriotične Avstrijanke ter zveste in vdane hčerke katoliške cerkve«.19 Župnija Studenice pri Poljčanah se 15. 1. 1918 pridružuje deklaraciji in hkrati izraža vdanost in zvestobo Avstriji in upanje na čimprejšnji mir: »Z najglobljo vda­ nostjo in otroškim zaupanjem zremo k visokemu pravičnemu prestolu Njih Velič. presvitlega 13 PAM, ADF, kan. I, št. 75. 14 Slovenski gospodar 52, 1918, 17. 25. 4., str. 4. 15 PAM, ADF, kart. I, št 10/2. 16 PAM, ADF, kart. II, št. 249. 17 PAM, ADF, kart. II, št. 232. 18 PAM, ADF, kart. II, št. 243/1. " PAM. ADF. kart. I, št. 210. 360 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE deželnega Očeta in ljubljenega vladarja cesarja Karola L, ki je prvi med vladarji dvignil zastavo miru . . . Slovenec je bil vsikdar zvest avstrijski vojak in oratar.«2 0 Odbor občine Dramlje izreka svojo vdanost in zvestobo Avstriji in cesarju Karlu 26. 12. 1917: »1. Zastop občine Dramlje izreka svojo najglobljo vdanost in neomajno zvestobo svo­ jemu s tolikimi zmagami ovenčanemu cesarju Karlu I. . . . 2. Kar najostreje protestira proti vsakemu denunciranju, proti vsakemu sumničenju Slovencev ter kliče vsem svojim klevetni­ kom: Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca — nikdar!«21 Žene in dekleta iz Dobrne so se 22. 1. 1918 s 520 podpisi izrekle za deklaracijo in svojega vladarja si predstavljajo le iz habs­ burške rodbine: »Pod Habsburžani hočemo večno živeti«.22 Številne so izjave, ki slavijo cesarja Karla I. kot dobrega in ljubljenega cesarja, z željo, da hočejo le pod njegovo vladavino živeti: možje in fantje iz Brezja in Dogoš z 80 podpisi: »Blago in kri so vsikdar pripravljeni darovati za svojega ljubljenega cesarja Karola«.23 Občina Slome se je 18. 1. 1918 izjavila za deklaracijo in obrazložila takole: »S tem hvaležno pozdravljamo sv. Očeta Benedikta njih prošnjo za mir med narodi in se kot vsikdar zvest narod slovenski odločno potegujemo za svojega vladarja svitlega cesarja Karola, da hočemo pod njegovim že­ zlom kot samostojen narod jugoslovanski zvesti ostati hiši Habsburžanov.«24 197 prebivalcev Turškega vrha pa je iz navdušenja nad deklaracijo in novo državo spesnilo pesem: »Jugoslavija prihaja Zdaj pred te naš svitli car! Roko in srce podaja S prošnjo srčno tebi v dar.«25 Odločna je tudi izjava žena in deklet iz mejne občine Št. Ilj v SI. goricah. Tukaj se je že desetletja bil zagrizen vsestranski boj za občinsko zastopstvo, jezikovno pripadnost pri ljudskih štetjih, gospodarsko, saj so Nemci z nakupovanjem zemlje hoteli to občino osvojiti; potekal je tudi kulturni boj za šolo. Slovenske žene in dekleta »stražnice naše obmejne zemlje«, kot se imenujejo v izjavi, so videle v novi državi lepšo bodočnost: »ki nam pod žezlom Habsburžanov donese jasnejših dni. Svobodno, spoštovano in edino hočemo domovino zlasti me, ki trpimo že 4 leta pod krutim nasilstvom, me, ki ne poznamo vojske le zadnja 4 leta, temveč ves čas svojega zavedanja. Naj ne bodo razvaline naših domov, naša prodana polja in gorice žalostni pomniki potomcev. Nikdar! Iz sleherne duše, orošene z našim znojem in našimi solzami, vstani nova moč, nova vera, novo upanje, iz teh treh pa nova, preizkušena in postoterjena ljubezen, ki naj bo zvesta stražnica Jugoslavije.«26 Ude navaja to izjavo brez prvega stavka.27 Ude citira tudi izjavo iz Ruš (navaja vir PAM, ADF, kart. II, št. 317/II)28 ene najzavednejših in bojevitih slovenskih občin Dravske doline, ki so jo Nemci zaradi tega in zleta sokolske župe na dan sarajevskega atentata imenovali »Mali Beograd«. Te izjave ob mojem pregledovanju fonda Acta declarationi faventia v Pokrajin­ skem arhivu Maribor ni bilo. Označila sem bistvene značilnosti in posebnosti deklaracijskih izjav iz Štajerske. V nada­ ljevanju podrobneje predstavljam in analiziram izjave po sodnih okrajih. Pri analizi me zani­ majo naslednji kriteriji: število izjav občinskih odborov za deklaracijo, deklaracijsko gibanje in podpisovanje ter število podpisov, vsebina izjave, posebnosti, deklaracijski shodi oziroma tabori, datum. PAM, ADF, kart. II, št. 350/1. PAM. ADF. kart. 1, št. 65/1. PAM. ADF, kart. I. št. 58. PAM, ADF, kart. l.št. 61/2. PAM, ADF, kart. II, št. 331. PAM, ADF, kart. II. št. 391. PAM, ADF, kart. I, št. 107/1. Lojze Ude. Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 101. Lojze Ude. Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 101-102. Z G O D O V I N S K I ČASOPIS 46 • 1992 • 3 361 Pregled po sodnih in političnih okrajih Štajerske Politični okraj Celje* Sodni okraj CELJE VRANSKO Kraj Škof j a vas Dobova Gaberje Okolica Celja Dobrava Gr. Hajdina Lokrovec Medlog, Lopata Celje-Ostrožno Dobrna Loka Velika Pirešica Gotovlje Vojnik Kalobje Nova cerkev Petrovce Sv. Jur ob j . železnici Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Lovrenc Žalec Griže vas Griže Lahnokovca Pongraška okolica Zavodno Frankolovo Svetina Dramlje Razbor Teharje Višnja vas Celje Sv.Jakob Sv. Martin v Rož. d. Vransko Braslovče Gomilsko Polzela Kdo pošilja občinski zastop žene in dekleta ženstvo goriške begunke podpisani odborniki ženske žene žene žene žene podpisani žene in dekleta podpisani občinski urad občinski odbor prebivalstvo podpisani odborniki župnik občinski urad občinski odbor Slovenke občinski odbor Hranilnica žene in dekleta županstvo žene in dekleta Dekliška zveza zborcerk. pevk Katol. izob. druš. krajni šol. svet odbor občine občinski zastop žene in dekleta županstvo občani žene in dekleta podpisani žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta odbor občine Posojilnica občina odbor občine žene podpisani žene občinski zastop si. dijaki duhovniki dekleta žene in dekleta okrajni zastop občina občinski odoor duhovščina žene in dekleta občinski odbor Število podpisov ženske 1269 377 43 35 209 126 70 73 164 1 520 175 385 1118 575 444 109 32 183 104 205 289 105 834 93 766 481 moški 37 1 85 65 46 skupaj 1269 377 43 72 209 126 70 73 164 2 520 579 379 260 385 1118 575 444 105 109 97 183 104 205 289 151 834 68 20 93 766 481 Datum 14. 3. 1918 14. 3. 1918 20. 1. 1918 10.2. 1918 ., 10. 2. 1918 10. 2. 1918 10. 2. 1918 10. 2. 1918 10. 2. 1918 5.4. 19Ì8 22. 1.-1918 15. 2. 1918 24. 3. 1918 14. 1. 1918 20. 1. 1918 2. 2. 1918 2 .3 . 1918 11. 1. 1918 11. 1. 1918 25. 12. 1917 17.3. 1918 24. 12.1917 24. 12. 1917 17. 2. 1918 20. 1. 1918 8. 2. 1918 10. 12. 1917 10. 12. 1917 2.2. 1918 9. 12. 1917 3.3.1918 17.3. 1918 26. 12. 1917 24. 12. 1917 2. 2. 1918 14. 4. 1918 10. 12. 1917 19. 12. 1917 23. 12. 1917 22. 11. 1917 14. 1. 1918 A A A A A A A A A A A (A na koncu podatkov v tabelah, za datumom, pomeni, da je v izjavi posebej poudarjena pripadnost Avstriji) 362 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj GORNJI GRAD ŠMARJE PRI JELŠAH Kraj Rova vas, Breg Podvin Založe Ločica Marija Reka Prekopa Sv. Jurij ob Taboru Grajska vas Kokarje Ljubno Planina Luče Nova Štifta Gornji Grad Mozirje Mozirje-Okolica Loke, Šmihel, Ljubija Rečica Solčava Bočna Delce Sv. Fr. Ksaverij na Stražah Radmirje Nezbiše Ponikva G. Ponikva Roginska gorca Zibika Sv. Ema Sv. Vid pri Grobel. Šmarje p. Jelšah Šmarje Okolica Sv. Peter na Medvedovem selu Kdo pošilja žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta begun, iz Goriške žene in dekleta žene in dekleta odbor Hranilnice dekleta Marijine dr. županstvo občinski odbor občinski odbor žene in dekleta zborovalci na shodu katol. d. občinski odbor občinski odbor podpisane županstvo žene in dekleta žene in dekleta občinski odbor županstvo možje in fantje žene in dekleta občinski odbor duhovščina županstvo žene in dekleta goriški begunci žene + begunke županstvo žene in dekleta žene in dekleta krajev, šol. svet Prost. pož. obram. občinski odbor žene in dekleta županstvo dekleta in žene Kat. bralno druš. žene in dekleta fantje in možje podpisani občinski zastop občinski odbor župljani občinski zastop žene in dekleta občinski zastop občinski odbor duhovniki občina krajni šolski svet okrajni zastop občinski zastop občina krajni šol. svet Hranil, in posoj. Število podpisov ženske 485 147 71 44 54 49 53 89 673 452 475 164 338 334 705 153 51 258 277 moški 27 148 117 skupaj 485 147 71 44 81 49 53 89 673 452 475 164 148 338 21 661 334 705 153 51 258 117 312 435 277 14 147 Datum 24. 1. 1918 15. 1. 1918 15. 1. 1918 15. 1. 1918 15. 1. 1918 15. 1. 1918 10. 3. 1918 13. 1. 1918 12.2. 1918 7. 4. 1918 2. 12. 1917 25. 12. 1917 23. 12. 1917 26. 12. 1917 26. 12. 1917 27. 12. 1917 21. 1. 1918 21.1. 1918 19. 11. 1917 7. 12. 1917 27. 1. 1918 23. 1. 1918 1. 12. 1917 3. 12. 1917 21. 12. 1917 25. 1. 1918 10. 1. 1918 2. 2. 1918 31. 1. 1918 29. 1. 1918 13. 12. 1917 20. 1. 1918 28. 1. 1918 21. 1. 1918 21. 1. 1918 9.12. 1918 6. 1. 1918 31. 1. 1918 10. 12. 1918 11.3. 1918 10. 2. 1918 20. 1. 1918 21. 1. 1918 27. 11. 1917 2.2. 1918 4. 1. 1918 9. 12. 1917 25. 11. 1917 7.4. 1918 7.4. 1918 A A A A A A A A A A A A A Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 363 Sodni okraj LAŠKO Kraj Sv. Štefan Slivnica Sv. Jernej Sladka gora Dol Dol + Hrastnik Dol Tur j e Hrastnik Jurklošter Loka pri Zid. mostu Zidani most Marija Gradec Lakomno, Tevče, Stopce, Kozje, Bukovje Sv. Krištof S. Jedert nad Laškim Sv. Lenart nad. L. Sv. Rupert nad L. Trbovlje Laško Sv. Miklavž nad L. G. Ponikva Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah Kdo pošilja dekleta in žene odbor kmet. podr. Katol. si. iz. druš. K. škof. žup. urad občinski odbor žene in dekleta občinski odbor občinski odbor občinski odbor žene in dekleta možje duhov., učitelj. občinski odbor ženske učiteljski zbor Hranil, inposoj. SI. kat. izob. druš. krajni šol. svet Narod, čitalnica občani občinski odbor železničarji občinski odbor podpisani občinski odbor krajni šol. svet dekleta in žene podpisani čitalnica odbor občine odbor občine rudarji železničarji posestniki podpisani Bral. druš. Orel Jug. strok, zveza Dekliška zveza vsa katol. druš. dekliška org. duhovščina goriški begunci žene in dekleta možje in fantje podpisani krajni šol. svet Število podpisov ženske 325 100 147 140 890 356 50 116 120 414 164 moški 160 2 54 260 2283 52 85 270 79 skupaj 325 100 147 160 142 890 11 54 616 50 1103 2283 52 27 201 120 68 414 270 243 Datum 7. 4. 1918 7.4. 1918 7.4. 1918 8. 2. 1918 23. 1. 1918 8. 12. 1917 25. 8. 1918 25. 8. 1918 25. 8. 1918 23. 1. 1918 6. 1. 1918 29. 3. 1918 •4. 2. 1918 6. 2. 1918 15.2.1918 14. 4. 1918 14. 4. 1918 14. 1. 1918 24. 1. 1918 4. 2. 1918 4. 2. 1918 28. 2. 1918 5.5. 1918 6.2. 1918 15.5. 1918 15.5.1918 1. 11. 1917 15.2.1918 5. 1. 1918 23. 12. 1917 6. 1. 1918 27. 12. 1917 27. 1. 1918 29. 1. 1918 27. 2. 1918 27. 1. 1918 A A A A A A A A A A A A V sodnem okraju Celje je izjavo za deklaracijo poslalo 16 občinskih odborov. Potem so tu izjave prebivalstva, v večini podpisi žensk, izjave Hranilnice iz Sv. Jurija (danes Šentjur pri Celju) ob južni železnici, Katoliškega izobraževalnega društva iz Sv. Pavla pri Preboldu (zdaj Prebold) ter krajevnega šolskega sveta iz tega kraja. Izjavo in podporo deklaraciji je dala poleg občinskega odbora tudi Posojilnica na Frankolovem. Člani načelstva posojilnice so ostro izjavili 3. 3. 1918: »najodločnejše ugovarjamo proti neizmerni in neznosni nadutosti Nemcev, ki odrekajo vsem naro­ dom, razen sebe, pravico do svobode in življenja. . .«29 Celjski slovenski dijaki so dali izjavo z 68 podpisi: »Celjski slovenski dijaki se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji z dne 30. V. 1917 v njenem polnem obsegu. Prisegamo ji zvestobo do smrti. Navdušeno pozdravljamo jugoslovanski pokret, vse, kar je proti njemu, pa preklinjamo. Jugoslavija je naše življenje, izven nje je tema in smrt. Kličemo ji ob tej slovesni priliki naš viharni »Živijo«, naši veliki nepremagljivi Jugoslaviji! - Slava velezaslužnemu voditelju naše velike ideje -' PAM. ADF, kart. I. št. 80/2. 364 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE dr. Korošcu in vsem poslancem JK! Vemo, da ne bodo ugasnili v njih srcih zlati cilji, vemo, da bo sledila zarji prava luč svobode. Odobravamo odločen nastop knezoškofa dr. Jegliča. Našim češkim sobojevnikom bratski Na zdar! - Preklinjamo dr. Šušteršiča in njegove privržence, izdajice, kojih delo je smrt, kojih pristaš pomeni duševni samomor. - Z največjim poudarkom zahtevamo mir s samoodločbo narodov, ki naj nam prinese prostost in ki naj napravi konec brezsmiselni, živinski morirvi. - Jugoslaviji pa kličemo še enkrat: Mi smo tvoji otroci, zvesti in srečni, mi smo tvoja bodočnost, zavedamo se naše dolžnosti, o majka naša Jugoslavija!«30 To je primer izjave, kjer se sicer izjavljajo za deklaracijo Jugoslovanskega kluba, in s tem za Jugoslavijo pod habsburškim okvirjem, vendar tega posebej ne poudarjajo, poudarjajo le svobodno Jugoslavijo. Takih izjav je le nekaj v celotnem fondu, ki ga hrani mariborski arhiv. Ude tudi citira to izjavo in jo označuje kot zelo zanimiv dokument.3' Iz celjskega okraja je poleg izjave slovenskega ženstva iz Dobove s 377 podpisi priložena tudi izjava 43 goriških begunk, živečih v tem kraju: ». . . Zveste habsburški cesarski hiši in polne hre­ penenja po narodni svobodi zahtevamo ujedinjenje . . .«32 V sodnem okraju Celje je bilo zbranih 9669 podpisov, od tega kar 8304 ženskih. Prva izjava je bila tod napisana 9. 12. 1917, in sicer izjava občinskega odbora Frankolovo. Deklaracijsko gibanje in z njim podpisovanje je potekalo še v aprilu 1918. Celjski sodni okraj so zajeli tudi deklaracijski shodi. V Celju je občni zbor slovenske Kmetske zveze v februarju prerastel v pravi deklaracijski shod, ki pa je bil prepovedan. Slovenski gospodar je poročal, kako je hotelo ljudstvo zborovati, celjski Nemci pa so to hoteli preprečiti. Poslanec Pišek, ki je nameraval na zboru govoriti, je dejal: »Ljudstvo slovensko! Prišel bo kmalu čas, ko nam nihče v slovenskem Celju ne bo prepovedal sho­ dov!« Zborovalci so peli »Hej Slovani«. Časopis pa svoje poročilo končuje z besedami: »celjski Nemci in nemškutarji niso dosegli svojega namena.«33 17. 3. 1918 je bil še en shod, in sicer v Žalcu. Navzočih je bilo 7000 ljudi, po poročilu Sloven­ skega gospodarja. Govorila sta Anton Korošec in poslanec Ravnihar, navzoča pa sta bila tudi zastopnika hrvaškega in srbskega naroda Ivan Persie in Srđan Budisavljevič. Govorili so o krivicah slo­ venskega in sploh jugoslovanskega naroda. Korošec pa je predstavil načrt nove lepše jugoslovanske bodočnosti. Časopis poroča, da se je povsod slišal en sam klic: »Mi hočemo proč od tujcev, mi hočemo biti svobodni v veliki habsburški Jugoslaviji.«34 V sodnem okraju Vransko je 8 občinskih odborov podpisalo deklaracijo. Skupaj je bilo zbra­ nih 2173 podpisov, od tega le 27 moških. Žene in dekleta iz župnije Gomilsko so skupaj s 481 podpisi v izjavi opisale tudi akcijo pobi­ ranja podpisov in nasprotnike agitacije: »Nasprotniki se pritožujejo o »strastni« agitaciji naših vodi­ teljev, zlasti duhovnikov, za deklaracijo. A taka agitacija ni potrebna, oskrbujejo jo nasprotniki sami. Zakaj, čim bolj oni dvigajo in rjujejo, tem bolj se vzbuja in zaveda naš narod . . . v tej zdru­ žitvi vidijo edino rešitev za Slovence in najboljši pogoj za uspešen razvoj Avstrije.«35 Za deklaracijo se je izreklo tudi 81 goriških beguncev, živečih v Podvinu pri Polzeli. Prva pod­ pora deklaracije pa je že z dne 22. novembra 1917, in sicer izjava duhovščine v Gomilskem. Iz sodnega okraja Gornji Grad hrani Pokrajinski arhiv 7 izjav občinskih odborov, sicer pa so številnejše izjave prebivalstva in društev. Skupaj je bilo zbranih 3670 podpisov za deklaracijo. Kar 661 podpisov so zbrali 25. 1. 1918 goriški begunci iz kolonije v Mozirju. V Mozirju je 24. 3. 1918 potekal deklaracijski shod, na katerem je govoril Karel Verstovšek, vračajoč se z velenjskega tabora. Poročal je o sedanjem položaju in o gospodarskih vprašanjih. Govorili so tudi drugi. Ob koncu so sprejeli resolucijo, s katero so se izrekli za majniško deklaracijo in politiko Jugoslovan­ skega kluba.36 Županstvo Ljubnega je 27. 12. 1917 poslalo svojo izjavo za deklaracijo Jugoslovanskemu klubu na Dunaj, medtem ko so žene in dekleta Ljubnega zbrale 445 podpisov in jih 21. 1. 1918 poslale na uredništvo »Straže« in »Slovenskega gospodarja« v Maribor. To je Slovenski gospodar 31. 1. 1918 objavil, vendar podatek ni identičen. V sodnem okraju Šmarje pri Jelšah se je 10 občinskih zastopov izjavilo za deklaracijo. V dekla- racijskem gibanju, ki je potekalo tod od novembra 1917 pa vse do avgusta 1918, ko imamo izjavo občinskega odbora in podpise prebivalstva, duhovščine in učiteljstva Sladke gore (25. 8. 1918), je bilo zbranih 1586 podpisov. Za 14. 4. 1918 je bil napovedan deklaracijski shod pri Sv. Emi, vendar je bil prepovedan. Toda kljub prepovedi se je zbralo precej ljudi, zborovanje je potekalo v dvorani. Govoril je poslanec Jan- kovič, zborovanje pa so motili štajercijanci, ko pa so jih zborovalci pretepli, so morali odnehati, poroča Slovenski gospodar. Sprejeli so tudi resolucijo, s katero so izrekli podporo Jugoslovanskemu 30 PAM, ADF, kan. I, št. 38. 31 Ude, str. 102. 2 PAM, ADF, kart. I, št. 57. 3 5 Slovenski gospodar 52, 1918, 6, 7. 2., str. 3. 34 Slovenski gospodar 52, 1918, 12, 21. 3.. str. 1. 35 PAM, ADF, kart. I. št. 89/2. * Slovenski gospodar 52, 1918, 13, 28. 3., str. 4. 3 7 Slovenski gospodar 52, 1918, 14, 31. 3., str. 3. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 365 klubu. Zbor se je končal s klici »Živio« in pozdravom cesarju.38 Omenila bi izjave iz Sv. Petra na Medvedovem selu (zdaj Kristan Vrh), saj so kar številne in imajo zanimivo vsebino: občina je že 25. 11. 1917 poslala Jugoslovanskemu klubu svojo izjavo za deklaracijo in hkrati naznanila, da zaupa poslancem kluba in pozdravlja mirovna prizadevanja. V aprilu 1918 pa so se občini pridružili s svojo izjavo tudi drugi: krajevni šolski svet, ki je izrazil svoje navdušenje in upanje na razvoj slo­ venskega šolstva v novi državi: »navdušeno odobrava majniško deklaracijo, ker upravičeno upa, da se bo v naši bodoči Jugoslaviji vsestransko povzdignilo naše šolstvo na edino pametni podlagi našega jezika in bo dobil naš narod ne samo vsepovsod slovenske ljudske in srednje šole, temveč tudi svojo toliko zeželjeno slovensko sveučilišče kot najvišje ognjišče novega kulturnega razvoja.«39 V Sv. Petru na Medvedovem selu je v aprilu potekala tudi akcija pobiranja podpisov za dekla­ racijo. Ženske so zbrale 325 podpisov in jih skupaj z izrazom navdušenja poslale Jugoslovanskemu klubu na Dunaj: »Veselimo se lepše naše bodočnosti in smo pripravljene na največje žrtve, samo, da doživimo svobodno Jugoslavijo pod našim bodočim jugoslovanskim kraljem Karolom I. Ob enem pozivamo vse žene in dekleta onih župnij, ki se še niso s podpisi izjavile za Jugoslavijo, da to nemudoma store sebi in narodu v čast, sovražnikom pa v dokaz, da je svobodna Jugoslavija eno- dušna želja celega jugoslovanskega naroda . . . Za jugoslovansko državo pod našim svitlim cesar­ jem Karolom I.«40 Iz tega kraja so izjave 7. 4. 1918 poslali še Hranilnica in posojilnica z željo: »da postane prejkoslej jugoslovanski narod pod žezlom slavne habsburške dinastije na zemlji svoj gospod.«*1 Potem odbor kmetijske podružnice, ki je v izvršitvi majniške deklaracije pričakoval »novo dobo gospodarskega razvoja«, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki je menilo, da je prišel »čas razodetja kulturnih sil jugoslovanskega naroda« ter župnijski urad, ki v izjavi meni, da bo izvršitev deklaracije Jugoslovanskega kluba prinesla enakopraven položaj tudi Jugoslo­ vanom. Citiram: »da njena izvršitev prejkoslej prinese Jugoslovanom avstroogrske monarhije novo stališče v državi, kakšnega uživajo Nemci in Madžari in s tem lepšo in srečnejšo prihodnost v ver­ skem, političnem, kulturnem in gospodarskem oziru ter svobodo od tisočletnega žalostnega robo- 42 vanj a.« V sodnem okraju Laško je podporo politiki Jugoslovanskega kluba izrazilo 6 občinskih odbo­ rov in 6391 prebivalcev. Pri tem je potrebno omeniti izjave železničarjev iz Zidanega mosta s 54 podpisi, vendar brez datuma, in železničarjev iz Trbovelj, ki so se z 52 podpisi 5. 1. 1918 izjavili za deklaracijo. Železničarji iz Zidanega mosta so v združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugosla­ vijo pod Habsburžani v okviru Avstrije videli rešitev in boljšo bodočnost. Citiram: »zahtevamo uje­ dinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslavijo pod Habsburžani v okviru Avstrije! Le v ujedi­ njenju leži naš spas in boljša bodočnost nas, naših otrok in njih potomcev . . ,«43 Iz Trbovelj imamo tudi podpise deklaracije radarjev trboveljskega rudnika; izjava ni datirana. Trbovlje so bile v deklaracijskem gibanju pomembno središče, kjer so ljudje v velikem številu izra­ žali navdušenje in podporo deklaraciji. Tako je bil za 19. 5. napovedan velik deklaracijski shod v Trbovljah, vendar je bil prepovedan. Toda kljub temu se je zbralo 10.000 ljudi, zlasti veliko delav­ cev in rudarjev. Govorili so jim poslanci Ivan Benkovič, socialdemokraški vodja Melhior Čobal in župnik Časi. Slovenski gospodar, ki je 23. 5. poročal o prepovedanem shodu, je svoje poročilo kon­ čal takole: »Shod je vlada prepovedala, ni pa mogla v srcih tisočerih zatreti navdušenja za svobodo Jugoslovanov.«44 V celotnem političnem okraju Celje je bilo zbranih 23.489 podpisov.45 Politični okraj Konjice Sodni okraj KONJICE Kraj Konjice Konjiška okolica Grušovje Prihova Kot Laže Ljubnica Stranice Kdo pošilja duhovniki dek. občinski odbor občinski odbor žene in dekleta občinski odbor občinski odbor občinski odbor podpisani Število podpisov ženske 348 95 moški 36 skupaj 348 131 Datum 5.3.1918 9. 12. 1917 13. 1. 1918 6.3. 1918 13. 12. 1917 27. 11. 1917 19.2.1918 A A 3 8 Slovenski gospodar 52, 1918, 17, 25. 4., str. 5. 3 9 PAM, ADF, kart. II, št. 246/2. ™ PAM, ADF, kart. II, št. 247/1. 41 PAM, ADF, kart. II, št. 246/3. 4 2 PAM, ADF, kart. II, št. 247/4. 4 3 PAM, ADF, kart. II, št. 430. 4 4 Slovenski gospodar 52, 1918, 21, 23. 5., str. 2 45 Ude navaja podatek 29.768 (Lojze Ude. Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 102) 366 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj Kraj Zreče Tepanje Paka Brezen Dolgoš in Brezje Nazaret Sv. Kunigunda na Pohorju Kdo pošilja občinski odbor občinski odbor občinski odbor občinski odbor možje in fantje žene in dekleta občinski odbor Število podpisov ženske 263 moški 80 skupaj 80 263 Datum 19.3. 1918 25. 3. 1918 12. 2. 1918 6. 12. 1917 3.3. 1918 A V političnem in sodnem okraju Konjice je deset občin podalo izjavo, zbranih pa je bilo 822 podpisov. Podpisani iz Stranic, 36 moških in 95 žensk, izražajo željo po ohranitvi monarhije, 19. 2. 1918: »Prepričani smo, da se bo na ta način naša mogočna Avstrija pod presvitlim cesarjem Karlom I. oziroma pod Habsburžani le okrepila in osvežila.«* Enako željo izražajo tudi duhovniki Konjice 5. 3. 1918 z 21 podpisi. dekanije Ena izmed oblik podpore majniški deklaraciji in politiki Jugoslovanskega kluba so bili shodi. Tak shod je bil 19. 3. tudi v Konjicah in o njem je poročal Slovenski gospodar 21. marca 1918, da se je zbralo 500 mož. Na shodu so govorniki, med njimi posestnik Napotnik, trgovec Ogoreuc, posla­ nec Pišek in urednik Franjo Žebot, opisali delovanje slovenskih poslancev in govorili o ciljih jugo­ slovanske deklaracije. Napotnik je zaključil zborovanje s klicem: »Živela Jugoslavija! Živel cesar Karel!« Zborovalci pa so zapeli cesarsko pesem.47 Politični okraj Ljutomer Sodni okraj LJUTOMER Kraj Stara Nova vas Gerlova Iljaševci Mala Nedelja Križevci Krištanovci Slamnjak Ljutomer Cezanjevci Sp. Kamenšak Noršinci Slamnjak Stara Cesta Ljutomer Moravci Presika Radoslavci Ključarovci Kamenščak Bunčani Ve rže j Vučja vas Boreči Bučečovci Cven Pristava Kdo pošilja žene in dekleta možje občina mladenke in žene podpisani župljani občina Posojilnica občinski odbor občina žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta dekleta in žene dekleta in žene podpisani zveza p. gasil. d. goriški begunci žene, možje udje kmet. podr. krajni šol. svet občinski odbor občinski odbor žene in možje občina občinski odbor občina podpisani občinski odbor žene in dekleta Slovenke občinski odbor občina Število podpisov ženske 160 129 116 77 118 93 45 286 195 38 120 moški 82 '78 80 skupaj 160 82 129 76 544 116 77 118 93 45 266 52 364 178 275 38 120 Datum 12. 1. 1918 12. 1. 1918 26. 12.1917 12.5. 1918 28. 2. 1918 25. 1. 1918 6. 1. 1918 24. 12. 1917 23. 12. 1917 18. 1. 1918 2.2. 1918 jan. 1918 21.2. 1918 19.2. 1918 17.2. 1918 29. 12. 1917 28. 1. 1918 20. 1. 1918 29. 12. 1917 31. 12. 1917 5.2. 1918 1. 1. 1918 10. 1. 1918 2. 1. 1918 8. 12. 1917 16. 12. 1917 A A A A * PAM. ADF, kart. II. št. 349. 47 Slovenski gospodar 52. 1918, 12. 21. 3.. str. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 367 Sodni okraj GORNJA RADGONA Kraj Ivanjševci Hrastje-Mota Ivanjci Kapela Črešnjevci Okoslavci Murski vrh-Zasad Negova Kralovci Norički Vrh Šratovci Gornja Radgona Police Radenci Rihtarovci Sv. Jurij ob Ščav. Ščavnica Očeslavci Zbigovci Boračeva Kdo pošilja občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta občina Kmet. bralno dr. občina žene in dekleta Slovenci učiteljski zbor žene in dekleta občinski odbor občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta občina okrajni zastop žene in dekleta občina žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene, možje podpisani občinski odbor podpisani Število podpisov ženske 256 109 151 13 152 250 123 30 93 92 33 1666 84 108 67 85 moški 22 43 49 15 skupaj 256 109 151 35 152 250 123 30 93 92 33 1666 84 151 116 100 Datum 30. 12. 1917 30. 12. 1917 15. 1. 1918 20. 1. 1918 22. 1. 1918 2. 2. 1918 2. 2. 1918 20. 1. 1918 18. 1. 1918 16. 12. 1917 10. 2. 1918 10. 2. 1918 27. 1. 1918 25. 1. 1918 15Л. 1918 27. 1. 1918 3.3. 1918 22. 1. 1918 17. 2. 1918 2. 2. 1918 1.2. 1918 3.2. 1918 A A A A A A A A V sodnem okraju Ljutomer je 12 občinskih odborov poslalo izjavo za deklaracije, zbrali pa so 2991 podpisov. Potem so tu še izjave beguncev in begunk z Goriškegak, živeč v Ljutomeru (52 pod­ pisov januarja 1918). Izjavo je poslala tudi zveza prostovoljnih gasilskih društev iz Ljutomera, 2. 2. 1918: »Vsi skupaj čutimo doma in na bojišču, da se prej ko mogoče uresniči misel, da postanemo svoji gospodarji na lastni zemlji in v naši Avstriji pod ljudomilim habsburškim cesarjem Karlom in njegovo blago družico Cito.«48 Občina pristava je v imenu občanov protestirala proti grdim izrazom in dopisom »ptujskega Štajerca«, ki so bili naperjeni nasploh proti Slovencem. K temu protestu so dodali: »Bog živi dekla­ racijo z dne 30. V. 1917. Stojimo za našimi poštenimi jugoslovanskimi poslanci trdno kot zid, vdani presvitlemu cesarju Karolu F. Jožefu, ter se ne damo ločiti nikdar od naših pravic.«49 Takih izjav, kjer protestirajo proti onemogočanju deklaracijskega gibanja, je kar precej. Kot bo razvidno ka­ sneje, je »Štajerc« deloval najmočneje zlasti v ptujski okolici. Prvi razmah deklaracijskega gibanja se je pravzaprav začel šele s tako imenovano ljubljansko izjavo, ki je bila objavljena v slovenskih časnikih, podpisal pa jo je na prvem mestu ljubljanski škof Jeglič in predstavniki slovenskih političnih strank. Tako so se nekateri občinski zastopi pridruževali ljubljanski izjavi in pozdravljali delo škofa Jegliča. Citiram primer občine Gerlova v ljutomerskem okraju, 26. 12. 1917: »Veselo pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvitlega knezoškofa Jegliča dne 15. 9. 1917 izrekli za skupno delo.«50 Prirejanje deklaracijskih shodov je zajelo tudi Mursko polje. Tako je bil 3. februarja 1918 velik tabor slovenskih kmetov na Murskem polju, in sicer se je v Borecih pri Sv. Križu zbralo 1500 zaved­ nih Slovencev in Slovenk iz celega ljutomerskega okraja, navzoči so bili tudi župani. Shod je otvoril Joško Rajh, nastopil pa je poslanec Ivan Roškar, ki je opisal delovanje slovenskih poslancev za kmeta in narod nasploh. Deželni poslanec Ozmec je govoril o gospodarskih potrebah in zahtevah slovenskega kmeta, urednik Franjo Žebot pa o jugoslovanski deklaraciji. Sprejeli so tudi resolucijo, s katero: »muropoljski kmetje pozdravljamo Jugoslovanski klub, izražamo klubu popolno za­ upanje.« Pridružujejo se tudi deklaraciji Jugoslovanskega kluba, protestirajo proti poostreni rekvi­ ziciji, proti znižanju prehranjevalne množine in da se pusti odprte vse mline, oprosti naj se oddaja * PAM, ADF, kart. I. št. 181. 4" PAM. ADF. kart. II, št. 284. 511 PAM, ADF. kart. I, št. 84. 368 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE sena in slame. Moški, ki vodi gospodarstvo, pa bi moral biti brezpogojno oproščen vojaške službe, je bilo zapisano v resoluciji, ki so jo z navdušenjem sprejeli. Peli so tudi pesmi »Lepa naša domo­ vina« in »Hej Slovani«, poroča Slovenski gospodar.51 Za politiko Jugoslovanskega kluba se je izreklo tudi mnogo občin Slovenskih goric. 12 občin­ skih odborov in 3441 prebivalcev ter nekatera društva in zveze iz sodnega okraja Gornja Radgona se je v času od decembra 1917 do konca maja 1918 izreklo za podporo deklaraciji. Okrajni zastop Gornja Radgona je 3. 3. 1918 poleg izjave za deklaracijo potožil o dozdajšnjem krivičnem davčnem sistemu v okraju in nadvladi tujcev. Citiram: »Uvidevajoč, da nikjer v naši državi ni tako krivičnega sistema, kakor je pri okrajnem zastopu G. Radgona, kjer ima 23 slovenskih občin, ki plača velepo- sestvo 53.000 K direktnega davka (skupni davek okraja znaša 79.000 K), le 8 mandatov, dočim ima trg G. Radgona, ki plača le 50.000 K direktnega davka, tudi enako število zastopnikov, samo da se je pripomoglo tujcem do nadvlade, stremimo in zahtevamo v imenu slovenskih občin, da se ta ustavna krivica'odpravi, kar je edino mogoče, ako se uresniči jugoslovanska deklaracija.«52 V mnogih izjavah iz sodnega okraja G. Radgona so opisane tudi zahteve in želje, kod naj pote­ kajo meje nove države. Žene in dekleta iz Črešnjevcev pri Radgoni pišejo 18. 1. 1918, da »mora obsegati vso zemljo naše monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, od najsevernejšega Prekmurja do zadnje točke Dalmacije, od madžarskih ravan do tirolskih gora, in v kateri bodo zadovoljni in srečni bratje Slovenec, Hrvat in Srb.«53 Enake so zahteve občine Ivanjci, žena in deklet iz Sčavnice. Potrebno je omeniti izjavo žena in deklet iz Sv. Jurija ob Ščavnici s 1666 podpisi, kar je mnogo več, kot je bilo v občini ljudi (506). Toda občine Galušak (453 prebivalcev), Grabonoš (336), Stare- tinci (573) in Trbegovci (719) nimajo podpisov. V takem primeru je očitno, da so prebivalci, ki so spadali v župnijo Sv. Jurij, tu tudi skupaj podpisovali. Torej gre za izjavo in podpise župnije. V celotnem ljutomerskem političnem okraju je bilo v deklaracijskem gibanju zbranih 6458 podpisov. Politični okraj Radgona Sodni okraj RADGONA Kraj Radgona Dedonci Plitvički Vrh Žetinci Kdo pošilja žene in dekleta sestanek braće Slov. i Hrvata Posojilnica žene in dekleta žene in dekleta Kmet. bral. druš. žene in dekleta Število podpisov ženske 213 75 46 100 moški skupaj 213 26 75 46 100 Datum 13. 1. 1918 28. 5. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 31.1. 1918 20. 1. 1918 V političnem in sodnem okraju Radgona je bilo le okrog 10% slovenskega prebivalstva. Za majniško deklaracijo se je izreklo 460 prebivalcev, Kmetijsko bralno društvo iz občine Plitvički Vrh v januarju 1918, v maju 1918 pa je svojo izjavo poslala tudi Posojilnica iz Radgone. V velikem šte­ vilu so se oglasile žene in dekleta iz mesta Radgone; 13. 1. 1918 je bilo poslanih 213 podpisov. Tej izjavi je priložena zanimiva dopisnica, ki so jo poslali s sestanka »braće Slovenaca i Hrvata«, na­ slovljena na Jugoslovanski kb-.b na Dunaj s 26 podpisi. K izjavi Posojilnice 28. 5. 1918, naslovljene na Jugoslovanski klub na Dunaju, je priložen tudi tekst, kjer so opisali, kako je potekalo pobiranje podpisov po teh krajih. Za izjave iz sodnega okraja Radgona je zanimivo, da je poleg osnovne izjave podpore majniški deklaraciji, opisane meje, v katerih bi bila nova država: » . . . katera mora obsegati vso zemljo naše monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, od najsevernejšega Prekmurja do zadnje točke Dalmacije, od madžarskih ravan do tirolskih gora . . .«. Tudi dekleta in žene Plitvičkega Vrha so zapisala enako željo po obsegu nove države,54 kakor smo jo opisali za Črešnjevce v sodnem okraju Gornje Radgone. Politični okraj Maribor Sodni okraj MARIBOR Kraj Bezena Fram Fram Kdo pošilj a občinski odbor občinski odbor Število podpisov ženske 83 moški skupaj 83 Datum 16. 12. 1917 26. 1. 1918 A 51 Slovenski gospodar 52, 1918, 6, 7. 2., str. 3. 52 PAM, ADF, kart. II, št. 295. 5 3 PAM, ADF, kart. I, št. 52. 5 4 PAM. ADF, kart. II, št. 256. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 3 369 Sodni okraj MARIBOR SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH Kraj Ješenca Rače Požeg Kamnica Gorica Grušova Sv. Križ Zerkovce Jarenina Dolgoše Lehen Loka pri Planici Morje Orehova vas Zg. Jakobski dol Maribor Pohorje Plodršnica Podova Rogoza Št. Ilj v Slov. G. Sv. Jurij ob Pesnici Pernica Sv. Martin pri V. Slivnica Dragučova Sp. Jakobski dol Sp. Hoče G. Sv. Kungota Ceršak ob Muri Sv. Miklavž Bohova Ciglence Svečina Žitnice Limbuš Sv. Duh na Ostr. v. Ceršak in Selnica Maribor in okolica Andrena Sv. Trojica Sv. Trije kralji Maina Sv. Jurij Ihova Ročica Kdo pošilja žene in dekleta žene in dekleta občinski odbor občinski odbor podpisani podpisani žene in dekleta občinski odbor možje in mladeni. žene in dekleta podpisani duhovščina občinski odbor občinski urad občinski odbor dekleta in žene občinski odbor občina slov. fantje in možje stot. 18 žene in dekleta možje občina občinski odbor žene in dekleta možje žene in dekleta žene in možje občinski odbor občinski odbor podpisani občinski odbor občinski odbor občina možje in mlade, žene in dekleta goriški begunci podpisani občina občina dekleta in žene podpisani občin, odborniki Hranilnica in p. občinski odbor občina druž. zastopniki Slovenke žene in dekleta zveza jug. želez, prof. bog. učilišča občinski odbor tržani člani mlad. družbe občinski odbor žene in dekleta občinski odbor občinski odbor občinski odbor Število podpisov ženske 57 123 88 665 41 16 62 2 118 152 30 385 283 113 143 89 50 558 3256 57 147 moški 38 38 13 29 141 11 192 87 80 26 20 170 skupaj 57 123 88 665 79 38 16 38 62 15 13 118 29 152 141 30 11 385 226 475 87 113 27 223 89 76 76 558 3256 77 170 147 Datum 17. 2. 1918 26. 5. 1918 29. 12. 1917 29. 12. 1917 29. 12. 1917 10. 1. 1918 1. 1. 1918 31. 12. 1917 10. 2. 1918 11. 12. 1917 7. 1. 1918 1.3.1918 18. 12. 1917 20. 1. 1918 26. 3. 1918 5.5.1918 24. 2. 1918 7. 1. 1918 9. 12. 1917 26. 12. 1917 26. 12.1917 3.3.1918 7. 2. 1919 3. 2. 1918 15. 5. 1918 8. 2. 1918 10. 1.1918 20.1. 1918 25. 12. 1917 4. 3. 1918 20. 1. 1918 10. 2. 1918 2. 1. 1918 20. 1. 1918 30. 1. 1918 30. 3. 1918 13. 1. 1918 A A A A A A A A A A A A A A A A 370 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj SLOVENSKA BISTRICA Kraj Zamarkova-Lormanje Sv. Anton v SI. g. Sv. Benedikt Drvanja Ihova Osek Zg. Ročica Šežuvički dol Trotkova Sv. Lenart Šetarova-Radehova Smolinci Župetinci Drvanja Trotkova Čagona Čermlenšak Gornji Porčič Sp. Gasteraj Korena Cogetinci Senarška Sv. Ana na Krembergu Žice Sv. Rupert v SI. g. Sp. Voličina Dolge njive, Rogoznica Velka Bukovec Frajhajm Črešnjevec Ogljenšak Laporje Zg. Ložnica Sp. Ložnica Vitanje Gor. Polskava Sele Ošelj Poljčane Lušečka vas Pekel Poljčane Stanovsko Sp. Poljčane, Podbač Pokoše Pretrež Kdo pošilja občinski odbor občinski odbor občinski odbor dekleta in žene Kat. bral. in gosp. društva žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta duhovščina okrajni odbor žene in dekleta županstvo obč. odborniki občinski odbor občinski odbor občinski odbor občinski odbor občinski odbor žene in dekleta občinski zastop občina občinski odbor žene in dekleta dekleta dekl. z. krajni šol. svet občinski odbor možje in fantje žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta obč. predstojni. občina občina žene in dekleta možje in mlad. občina možje in fantje žene in dekleta Slov. kat. izot>. d. občina občinski odbor prebivalci Slovenci možje in mlad. županstvo občinski odbor krajni šol. svet žene in dekleta prebivalci begunci žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta begunci županstvo občinski odbor Število ženske 191 125 121 161 55 131 125 341 94 110 21 177 185 126 102 108 32 74 6 116 69 58 96 115 lodpisov moški 32 39 14 40 63 44 12 39 131 61 skupaj 191 125 121 161 55 131 125 18 341 94 110 21 32 216 199 166 102 63 44 108 48 44 113 137 116 130 105 58 96 115 36 Datum 28. 1. 1918 26. 1. 1918 31. 12. 1917 27. 1. 1918 7.2. 1918 11.1.1918 21. 1. 1918 3. 3. 1918 26. 1. 1918 6. 1. 1918 15. 1. 1918 20. 1. 1918 18. 2. 1918 19. 1. 1918 30. 12. 1917 20. 1. 1918 10. 2. 1918 17.2. 1918 28. 12. 1917 23. 12. 1917 21.4. 1918 2.2. 1918 20. 1. 1918 marec 1918 23. 12. 1917 8. 1. 1918 27. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 28. 1. 1918 20. 1. 1918 A A A A A A A A A A A ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 3 371 Sodni okraj • Kraj Žabjek Levic Sv. Martin na Poh. Studenice Brezje Hrastovec Modraže Trg Studenice Tinje Tinsko Bojtina Videž-Cigonca Vrhole Laporje Slov. Bistrica Fara sv. Venčeslja Makole Sv. Ana Dežno Jelovec - Makole Pečke Stopno Štatenberg Kdo pošilja možje in fantje žene in dekleta občinski urad podpisani županstvo žene in dekleta župnija občani možje in žene možje in žene krajni šol. svet možje in žene Bralno društvo odbor občine občinski odbor občina občinski odbor + občani občinski odbor županstvo možje dekleta in žene duhovniki Reisman pošilja Katol. izob. d. žene in dekleta žene in dekleta občine Mak. žup. žene in dekleta podpisani podpisani občani podpisani podpisani možje in žene Število podpisov ženske 106 36 124 95 92 104 101 158 516 90 80. 189 moški 70 21 48 31 36 39 53 49 skupaj 70 106 57 124 143 123 140 140 11 53 158 16 208 516 90 129 189 47 103 166 203 Datum 9. 2. 1918 9. 2. 1918 1.8. 1918 1.8. 1918 >3. 12. 1917 17. 12. 1917 15. 1. 1918 15. 1. 1918 15. 1. 1918 17. 12. 1917 15. 1. 1918 17. 12. 1917 10. 2. 1918 9. 1. 1918 23.. 12. 1917 19. 1. 1918 9. 12. 1917 10. 2. 1918 10. 2. 1918 10. 2. 1918 29. 11. 1917 11.3.1918 jan.1918 17. 2. 1918 16. 12. 1917 12. 4. 1918 12. 4. 1918 12. 4. 1918 12. 4. 1918 12. 4. 1918 12. 4. 1918 A A A A A V sodnem okraju Maribor se je za deklaracijo izreklo 22 občinskih odborov, zbrali pa so 6576 podpisov, med njimi so tudi goriški begunci. Izrekla se je tudi Hranilnica in posojilnica iz Svečine, duhovščina iz Jarenine ter profesorji bogoslovnega učilišča v Mariboru, zveza jugoslovanskih želez­ nic ter fantje in možje 18. stotnije v Mariboru. Prve izjave so iz decembra 1917, zadnje pa še iz maja 1918 (občine Slivnica, Grušova in Limbuš). Slovenke iz obmejne župnije Št. Ilj, in sicer iz Ceršaka in Selnice, so 10. 1. 1918 poslale izjavo s 558 podpisi dr. Antonu Korošcu: »Z obzirom na drzni naklep naših verskih in narodnih nasprotni­ kov, ki hočejo s pomočjo Schulvereina, Südmarke se s silo polastiti naše lepe slovenske zemlje, ki je bila že stoletja last slovenskega ljudstva, nas navdaja misel po ujedinjenju vseh jugoslovanskih avstrijsko-ogrskih pokrajin z veselo nado, da bo ves trud narodnih nasprotnikov zaman . . .«, dekleta iz Selnice pa dodajajo: » . . . ki nam naj pod žezlom Habsburžanov donese jasnejše dni ter želimo uspeha pod geslom: vse za vero, dom, cesarja!«" Iz obmejne občine Sv. Jurij ob Pesnici (zdaj Jurski vrh) so prebivalci zbrali 226 podpisov. V svojih izjavah med drugim pravijo: »Hvaležno in z iskrenimi željami spremljamo neutrudno delo­ vanje sv. Očeta Benedikta XV. za pravičen in trajen mir ter enako prizadevanje presvitlega cesarja Karla I., pod čigar žezlom hočemo živeti v svobodni Jugoslaviji.« Akcija pobiranja podpisov je bila ovirana. V Pokrajinskem arhivu Maribor je ohranjeno poročilo, ki govori, kako je žandar iz Gornje Sv. Kungote v januarju poizvedoval, kdo pobira podpise, češ da ima takšno povelje iz Gradca.57 Iz Maribora in okolice je bilo zbranih v januarju 1918 3256 podpisov žena in deklet. Svojo izjavo je iz Maribora poslala tudi Zveza jugoslovanskih železničarjev v Mariboru 9. 12. 1917 z željo, da Jugoslovanski klub sestavi Narodni svet, »v katerem naj bi imeli jugoslovanski železni­ čarji vsaj dva zastopnika.»,s Dodaja pa opravičilo Jugoslovanskemu klubu, napisano 25. 12. 1917 v Ljubnem, kjer zveza opravičuje svojo pozno podano izjavo in podporo deklaraciji. 5 5 PAM. ADF, kart. I, št. 107/2. 5 6 PAM. ADF, kart. I, št. 129. 57 PAM. ADF. kart. V, razno. 5* PAM. ADF. kart. I. št. 202/4. 372 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Podporo majniški deklaraciji in politiki Jugoslovanskega kluba so izrazili tudi na političnem shodu volilcev 1. 1. 1918 v Jarenini. Na shodu je govoril dr. Anton Korošec. Sprejeli so naslednjo resolucijo: »Shod volilcev, zbranih v Jarenini dne 1.1. 1918, v polnem obsegu sprejema državno­ pravno izjavo Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917, zahtevajoč zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbov v eni in skupni samostojni državi pod žezlom Habsburžanov ter izreka Jugoslovanskemu klubu, njegovim članom poslancem, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu popolno zaupanje in toplo zahvalo.«59 V sodnem okraju Sv. Lenart je bilo zbranih 2482 podpisov in 21 občin se je izreklo za politiko Jugoslovanskega kluba. Za deklaracijo se je 7. 2. 1918 izrekla tudi duhovščina svetolenarške dekanije. Poleg okrajnega zastopa iz Lenarta, ki v svoji izjavi 11. 1. 1918 izraža navdušenje in zaupanje Jugoslovanskemu klubu in posebej dr. Antonu Korošcu in svojemu zastopniku Ivanu Roškarju, je tudi izjava 341 žena in deklet župnije Sv. Lenart. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slo­ venskih goricah se je 27. 1. 1918 enoglasno izjavilo za deklaracijo zato, »ker deklaracija ni samo politična, ampak tudi nepopisno velikega gospodarskega pomena za jugoslovanske dežele. Velika in močna bo Avstrija, ker bodo močni v njej posamezni narodi, če bodo gospodarsko samostojni, zato v boj za jugoslovansko deklaracijo.«* V župniji Sv. Benedikt so zbrali 843 podpisov žena. Občinski odborniki iz Smolnic 3. 3. 1918 v svoji izjavi vzklikajo: »za ohranitev naše slovenske zemlje pred vsemi sovražniki, vse za vero, dom, cesarja Avstrije.«61 Žene in dekleta iz Gornjega Porčiča s 94 podpisi, vendar brez datuma: »Svobodna Jugoslavija pod močnim žezlom slavno vlada­ joče habsburške vladavine.«62 Enako v svoji izjavi vzklikajo člani mladeniške družbe, ko se s 170 podpisi 10. 2. 1918 izjavljajo za novo državo. Tudi v lenarškem okraju so priredili deklaracijski shod, in sicer pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah 21. 4. 1918. Zbralo se je 500 poslušalcev. Ljudje so prišli od Sv. Andraža, Sv. Lenarta. Govoril je poslanec Miha Brenčič, ki je shod označil za sijajnega. Poslušalcem je poslanec v poljud­ nih besedah govoril o vinskem davku, rekviziciji. Sprejeli so tudi resolucijo. Med drugim je bilo v njej rečeno: »O, da bi le kmalu napočil njegov najlepši dan, dan miru za krvavečo Avstrijo«, poroča Slovenski gospodar. »Želimo iz celega srca, da se prejkoslej uresniči njihova izjava z dne 30. majnika 1917, da se namreč združijo vsi Jugoslovani naše mile domovine v eno jugoslovansko kronovino pod osrečujočim žezlom slavne habsburške vladarske hiše. Živijo Benedikt XV.! Živijo cesar Karel I.!, Živijo naši poslanci!, Srečna Jugoslavija na dan!« Poročilo Slovenski gospodar kon­ čuje takole: »Svečanostni trenutek je nastopil, ko je zbrana množica po krepkem trikratnem živio klicu na cesarja in cesarico navdušeno zapela avstrijsko himno.«" Na shodu je še omenjena habs­ burška klavzula, čeprav je shod potekal v aprilu 1918. V literaturi pa je rečeno, da po 10. marcu 1918 resolucije s shodov ne vsebujejo več habsburške klavzule.64 17 občinskih odborov in 3.927 podpisov ter izjave društev so rezultati deklaracijskega gibanja v sodnem okraju Slovenska Bistrica. Prva izjaväje iz novembra 1917, ko so se duhovniki slovenj- bistriške dekanije izjavili za deklaracijo. To je zabeležil tudi Slovenski gospodar že istega dne 29. 11. 1917.65 Višek podpisovanja je bil v januarju in februarju, vendar je bilo tudi v aprilu, podpisovanje še intenzivno, imamo celo izjavo občinskega odbora Žabjek 1. 8. 1918. Zanimiva je izjava občine Gornja Ložnica pri SI. Bistrici, ki je 2. 2. 1918 dodala svoji izjavi obsežen tekst, kjer razmišlja o novi državi: »1. Ruski Poljaki dobe svoje kraljestvo, neodvisno kraljestvo, četudi so se vojskovali proti Avstriji in Nemčiji. Koliko bolj so Jugoslovani vredni lastne države, ker so prelili toliko krvi, pretočili toliko solz, pretrpeli toliko pomanjkanja za Avstrijo in Nemčijo. Svojo državniško zmer­ nost in staro zvestobo pa kažejo Jugoslovani s tem, da hočejo v svoji državi živeti le pod žezlom pre- slavnih Habsburžanov. 2. Ogrska država nam v svetovni sili ni pomagala zadosti izdatno. Zato se mora hrvatski narod ločiti od madžarskega, da nam bo prihodnjič v kaki enaki stiski lahko pomagal, kar bo osvobojen rad storil.«66 Možje in mladeniči iz Sel s 137 podpisi med drugim v svoji izjavi pravijo »naj se na jugu monar­ hije ustanovi samostojna jugoslovanska država pod vladarstvom cesarja Karla I. V tej državi bomo šele dobili svoje pravice.«67 Iz same SI. Bistrice je Reisman (župan) 11. 3. 1918 poslal prilogo Jugo­ slovanskemu klubu na Dunaj z 208 podpisi. Med drugim Reisman piše: »Število je za to nemčursko gnezdo še dokaj častno, bilo bi se vsaj potrojilo, ko ne bi nasprotniki ljudi strašili, da bodo vse, ki bodo podpisali deklaracijo zopet tako zapirali kakor leta 1914 in tako manjka na poli marsikateri 5 9 Slovenski gospodar 52, 1918, 1,3. L, str. 2. 6 0 PAM, ADF, kart. I, št. 13/lb. " PAM, ADF, kart. II, št. 336. 6 2 PAM, ADF, kart. II, št. 275. 6 3 Slovenski gospodar 52, 1918, 17, 25. 4., str. 4. 6 4 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, str. 176. w Slovenski gospodar 51, 1917, 58, 29. U., str. 2. M PAM, ADF, kart. I, št. 192. " PAM, ADF, kart. II, št. 322. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 373 zavedni Slovenec. Upam, da bomo tudi v Bistrici kmalu pripravili veličastno manifestacijo za našo Jugoslavijo.«68 Iz slovenjebistriške okolice pa je bilo zbranih 516 podpisov žena in deklet. 16. 12. 1917 je bila sprejeta tudi izjava vseh šestih občin makolske župnije. V izjavi se pridružu­ jejo mirovnim prizadevanjem in si »kar najodkritosrčneje želimo srečno, mogočno Avstrijo.«69 Šele v aprilu 1918 pa so zbrali podpise teh občin, ki so jih 12. 4. poslali Jugoslovanskemu klubu z izjavo: »Hočemo biti samostojni kot na primer Ogri. Hočemo biti trdni steber Avstrije. Živel naš kralj, Karol I., dober vladar srečne Jugoslavije.« V celotnem političnem okraju Maribor je bilo zbranih več kot 12.000 podpisov.70 Politični okraj Ptuj Sodni okraj ORMOŽ PTUJ Kraj Vodranci Ormož Jastrebci Kog Sv. Bolfenk pri Središču Mihalovci Obrez Središče Savci Sv. Tomaž pri Ormožu Bratonečice Lahonci Žvab Savci Ključarovci Sv. Tomaž Trnovci Senik Žerovinci Sodinci Trgovič Vitan Cvetkovci Zagorci Samušen Svetinje Pušenci Šalovci Dragovič Formin Gaj ovci Gruškovec Hajdina Sp. Hajdina Zg. Hajdina Sv. Trojica v Halozah Janežovci Kicar Mala ves Lanca ves Ptujska gora Črna gora Kdo pošilja obor občine župani in kmet. odbor občine odbor občine odbor občine žene in možje občinski zastop občinski odbor občinski odbor krajni šol. svet podpisani: županstvo občinski odbor občina občinski odbor občina , podpisani odbor občine duhovščina občinski odbor občinski odbor občinski odbor prebivalci občina občina občina prebivalci občina žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta podpisani občina podpisani občinski odbor občina podpisani občinski odbor podpisani občani Posojilnica Število podpisov ženske 327 333 173 150 102 84 287 96 52 66 210 47 209 126 350 90 73 moški 179 129 71 41 29 68 32 112 50 52 83 50 92 skupaj 506 244 150 143 84 316 164 84 178 13 260 99 209 126 350 173 304 123 92 Datum 16. 121917 16. 12. 1917 27. 12. 1917 28. 12. 1917 25. 3. 1918 15. 12. 1918 17.3. 1918 17. 2. 1918 17. 3. 1918 462 27. 11. 1917 3. 2. 1918 20. 1. 1918 17. 3. 1918 13. 1. 1918 13. 1. 1918 27. 2. 1918 1. 1. 1918 22. 111917 20. 1. 1918 8. 1. 1918 12.3.1918 12. 3. 1918 9. 2. 1918 6. 2. 1918 17.21918 6. 2. 1918 3. 2. 1918 A A A A A A 6 8 PAM, ADF, kart. I, št. 17/1. 6 9 PAM, ADF, kart. I, št. 196. 7(1 Ude navaja, da je bilo zbranih blizu 10.000 podpisov 374 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNlSKE DEKLARACIJE Sodni okraj PTUJ Kraj Muretinci Mezgovci Majšperk Moškajnci Nova cerkev Nova cerkev Višnja vas Pacinje Sp. Velovljek Domava Pacinje Prvenci Spuhlja Podvi nei Polenci Polenšak Slomi Bukovci Rogoznica Breg Zagorci Sakušak Sv. Andraž v Leskovcu Sv. Barbara v Halozah Sv. Janž na Drav. p. Loka Trniče Starše Zlatoličje Marjeta Prepolje Sv. Lovrenc na Dr. p. Apače Sv. Lovrenc Pleterje Župečja vas Sv. Lovrenc v SI. g. Markovci Sv. Urban Za vrče Šikole Slomi Mestni vrh Stope ree Kdo pošilja žene in dekleta goriški begunci občina odbor občine občina odbor podpisani: duhovščina občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta občina občinski odbor občina možje in fantje žene in dekleta podpisani drugi občinski odbor podpisani odbor občine Posojilnica žene in dekleta žene in dekleta občina občinski odbor žene, možje žene in dekleta možje in fantje možje žene in dekleta podpisani podpisani občina odborniki žene in dekleta podpisani podpisani: občinski zastop podpisani podpisani podpisani občinski odbor dekleta in žene podpisani krajni šol. svet občina občinski odbor duhovniki občinski odbor občina možje in fantje žene in dekleta občinski odbor podpisani podr. Kmet. družb. Število podpisov ženske 242 414 217 97 238 85 160 136 235 252 98 43 95 221 66 127 272 21 100 121 55 148 121 moški 129 141 101 53 53 . 40 22 387 139 112 82 31 27 71 50 245 7 skupaj 242 17 543 358 97 238 85 101 160 189 288 292 98 65 95 387 139 221 178 209 303 428 48 91 138 171 87 187 461 .310 294 100 121 105 245 148 128 Datum 21. 1. 1918 25. 1. 1918 30. 12. 1917 12. 2. 1918 23. 4. 1918 23. 4. 1918 9. 1. 1918 29. 1. 1918 3. 2. 1918 22. 1. 1918 3.2.1918 27. 1. 1918 11. 1.1918 24. 2. 1918 20. 2. 1918 12.2. 1918 1.1. 1918 19. 1. 1918 30. 1. 1918 13.1. 1918 30. 1. 1918 20. 2. 1918 25. 12. 1917 30. 12. 1917 5.5. 1918 23. 12. 1917 23. 12. 1917 23. 12. 1917 23. 12. 1917 27. 1. 1918 27. 1. 1918 27. 1. 1918 20.1. 1918 24. 2. 1918 31. 1. 1918 10. 12. 1918 18. 1. 1918 6. 1. 1918 6. 1. 1918 6. 1. 1918 A A A A A A A A ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • з 375 Sodni okraj ROGATEC Kraj Trnovski vrh Trnovska vas Drstela Sv. Urban Turski vrh Slovenja ves Skorba Gereča vas Hudoše Sv. Kungota-Njiverce Vintarovci Bišečki vrh Borovci Vurberk Cirkovce Sv. Elizabeta Hlaponci Sv. Marjeta nižje Ptuja Formin Gajevci Sv. Marjeta Mala ves Mezgovci Moškajnci Muretinci Zamušani Prerod - Tibolci Sv. Jakob v Slov. g. Pobrež Sv. Peter in Pavel v Ptuju Ptujska okolica Ptuj dekanija Dravsko polje Donačka gora Kostrivnica Rogatec Plat Sv. Florjan Sv. Mohor Sv. Katarina Sv. Rok Sv. Križ Slatina Okolica Že tale Sp. Sečovo Rog. Slatina Brstovec Sv. Katarina Kdo pošilja občani občinski odbor občinski odbor občina občinski odbor podpisani žene in možje obč. odborniki žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta občinski odbor podpisani + žup. občina + podpis. občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta podpisani občinski odbor žene občinski odbor žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta podpisani možje in žene občinstvo žup. krajni šol. svet zastopniki občin ptujskega okraja primorski begunci duhovščina odbor občine občina žene in dekleta dekleta duhovniki odbor občine občinski odbor možje in mlad. žene in dekleta občinski odbor občinski zastop občinski odbor krajni šol. svet občinski odbor občinski odbor občinski uradi občinski odbor žene in dekleta podpisani žene in dekleta žene in dekleta Število podpisov ženske 95 69 110 106 121 135 73 73 60 15 378 557 71 309 119 156 33 98 104 182 191 114 122 245 38 146 130 372 75 143 115 15 70 96 moški 56 46 87 25 44 15 57 28 218 86 94 75 135 8 skupaj 151 115 197 106 121 135 98 73 104 30 378 557 128 309 119 156 61 98 104 182 191 114 122 463 124 240 205 13 372 75 10 135 143 115 23 70 96 Datum 21.4. 1918 10. 3. 1918 3.2. 1918 25. 1. 1918 27. 4. 1918 27. 4. 1918 28. 1. 1918 15.5. 1918 18. 2. 1918 27. 1. 1918 8. 12. 1917 21. 1.1918 10. 2. 1918 3. 3. 1918 3.3.1918 20 1. 1918 5. 2. 1918 5.2. 1918 24. 3. 1918 5.2. 1918 10. 2. 1918 5. 2. 1918 27. 1. 1918 5. 2. 1918 5.2. 1918 10.3. 1918 24. 2. 1918 27. 1. 1918 15.2. 1918 30. 1. 1918 3.2. 1918 3. 2. 1918 25. 1. 1918 31.1. 1918 9. 12. 1917 11. 1. 1918 8. 12. 1917 8. 12. 1917 15. 1. 1918 20. 1. 1918 5. 1. 1918 2. 12. 1917 9. 12 1917 8. 12. 1917 A A A A A A A A A A A A A A A 376 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj "" Kraj Nimno Rajnikovec Slatina Okolica Sv. Mohor Plat Tekačevo Sv. Trojica Sv. Jur pod Donač. g. Kdo pošilja žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta žene in dekleta odbor občine Število podpisov ženske 69 49 246 47 95 124 111 moški 22 skupaj 69 49 246 47 95 124 133 Datum 6. 1. 1918 A A A A A A A V političnem okraju Ptuj je bilo deklaracijsko gibanje zelo močno. V sodnem okraju Ormož se je 15 občinskih odborov izreklo za deklaracijo, zbrali so 2.331 pod­ pisov. Podporo pa so izjavili tudi krajevni šolski svet v Sv. Tomažu pri Ormožu ter svetinjska duhovščina. Podpisovanje prebivalstva ni datirano niti v enem primeru, medtem ko izjave občinskih odborov so, in sicer od decembra 1917 pa do marca 1918. Zanimiva je izjava iz Zagorcev s 178 podpisi: »Pod slavno krono habsburške hiše hočemo biti svobodni gospodarji v svoji lastni domači hiši.«71 Občina Sv. Tomaž je sprejela izjave o podpori deklaraciji s 1647 podpisi. Pri podpisanih iz Ključarovec je rečeno: »Živela samostojna avstrijsko - habsburška Jugoslavija!«72 V sodnem okraju Ptuj je deklaracijsko gibanje zajelo veliko število krajev in prebivalcev. Pod­ poro deklaraciji je izjavilo 41 občinskih zastopov, deklaracijo pa podpisalo 14.259 ljudi. Tudi tukaj so izjave podobne. Veliko število jih je, ki še posebej poudarjajo avstrijski okvir in vlado Habs- buržanov. Navedla bom nekaj primerov: občina Mezgovci, 25. 1. 1918: »na slavni Jugoslovanski klub, ki si je stekel neprecenljive zasluge za vsesplošen napredek našemu cesarju in domovini zve­ stega slovenskega ljudstva . . . da se tudi mi pridružujemo ideji oziroma deklaraciji Jugoslovan­ skega kluba, namreč za Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov, ker le v njej upamo osvoboditev izpod vsakega tujega jarma, ki škodljivo vpliva na flašo narodnost in naše gospodarstvo. Živela Jugoslavija in njen vladar presvitli cesar Karel!«73 Odborniki občine Slovenja vas, 28. 1. 1918: »popolno zaupanje ter njih navdušenje naj podpirajo našega miroljubnega cesarja Karla in cesarico Cito, da se doseže čimprej tako zaželeni mir, protestiramo pa proti postopanju okrajnega zastopa Ptuj, kateri je strašil naše župane s kako namišljeno zvezo s Srbi, ker njih je s tem mnogo premotil in pečat se je pritisnil na zahtevo prvega svetovalca.«74 Grožnje pobiralcem podpisov in oviranje akcije s strani nemškutarjev je bilo značilno za ptujski okraj. O tem pravi tudi poročilo iz Krčevine pri Ptuju: »Nemci in nemškutarji so to izvedli, na kak način mi je neznano in so naju zatožili pri sodniji. J. Wolner se je moral že dvakrat zagovar­ jati pri sodniji v Ptuju, grozijo mu, da bo izgubil službo. . ,«75 Občinski odbor Vurberk 8. 12. 1917 svoji izjavi dodaja: »Zastopniki naši, stojte trdno kot skala, da popolnoma zmaga naša vejika jugoslovanska misel pod okriljem habsburškega orla!«76 Cirkovce na Dravskem polju s 557 podpisi, brez datuma: »zahtevajo, da se vsi Jugoslovani v Avstro-ogrski manarhiji združijo v jugoslovansko državo, ta bi pod slavno rodovino Habsburžanov bila najlepši del in najmočnejša podpora novo urejene in vsem narodom pravične Jugoslavije.«77 Tudi duhovščina dekanije Dravsko polje v svoji izjavi pozdravlja in slavi cesarja Karla in njegovo prizadevanje za mir. V ptujskem okraju sta dve izjavi iz maja 1918, ki kljub poznemu datumu še vedno poudarjata habsburško klavzulo (Vintarovci in župnija Sv. Barbare v Halozah). 428 podpi­ sanih iz župnije Sv. Barbare želi, da se izjava (5. 5. 1918) objavi v Slovenskem gospodarju in Slo­ venskem narodu in vzklika: »Navdušeno vam kličemo! Živel naš presvitli vladar Kari I! Živel Jugo­ slovanski klub in vsi njegovi somišljeniki.«78 Sodni okraj Rogatec je k podpori deklaraciji prispeval 1819 podpisov, 12 občinskih odborov se je izjavilo zanjo. Tudi duhovniki rogaške dekanije so prepričani, »da se le z novo jugoslovansko državo pod našim svitlim cesarjem Karolom I popravijo stoletne krivice, ki jih je moral trpeti jugo­ slovanski narod. Nova jugoslovanska država bo silno okrepila Avstrijo na jugu, zato jo tirjamo iz najčistejšega domoljubja. Ako Nemčija tako lepo procvita, če ravno šteje 27 samostalnih držav, zakaj bi ne procvitala Avstrija, ko je svojim narodom naklonila posebne državne organizme.«79 ADF, kart. II, št. 421. ADF. kart. II, št. 380/1-8. ADF, kart. I. št. 215. ADF, kart. II, št. 332/1. ADF, kart. V, razno. ADF, kart. II, št. 418. ADF, kart. I, št. 45. ADF. kart. I, št. 10/1. ADF, kart. II, št. 306. 71 72 73 75 76 77 78 79 PAM, PAM, PAM, PAM, PAM, PAM, PAM, PAM, PAM, Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 377 Možje in žene iz občine Sv. Florijan pod Bočem se z 278 podpisi izjavljajo za deklaracijo z željo, »da bomo tudi v samostojni lastni državi pod mogočnim žezlom slavnih Habsburžanov - dobri državljani in podaniki našega cesarja.«80 Rogaška Slatina je sprejela polo s 1094 podpisniki, ki se »izrečejo za jugoslovansko državo pod vlado cesarja Karola I.« V vsem političnem okraju Ptuj je bilo zbranih 18.409 podpisov prebivalstva poleg občinskih izjav, društev in zvez. Močno deklaracijsko gibanje se je izražalo tudi na shodih, ki so jih priprav­ ljali, da so ljudi seznanili z delovanjem poslancev, in to je bila hkrati priložnost, da so se izrekli za deklaracijo in potožili o svojih težavah. V februarju sta bila dva shoda, in sicer 2. 2. 1918 na Ptuju in 3. 2. v Ormožu. Slovenski gospodar je poročal: »Dva lepa shoda v ptujskem okraju.« Poslanec Brenčič je poročal o delovanju državnega zbora, obsežno govoril o deklaraciji, o postopanju okraj­ nega zastopa ptujskega proti županom. Čez 1000 podpisov so zborovalci pokazali javno z velikim vese­ ljem. »Zgago je prišefdelat Linhart, tajnik okr. zastopa in par štajercijancev, katerim pa se ni pos­ rečilo, da bi dosegli kakšen uspeh, čeprav je Ornig poslal uradnega vodjo Günterja s policaji in 12 vojaki«, piše v poročilu. »Ta shod je pokazal Ptujčanom, da se naše ljudstvo ne da več komandirati od raznih nemškutarskih privandrancev in da je 99% ljudstva iz okraja za našo deklaracijo, za katero se povsod pridno pobirajo podpisi. Besedo je dobil tudi Linhart, ki pa so ga zborovalci hitro potegnili z odra,« končuje poročilo Slovenski gospodar.82 Zborovanju v Ormožu je predsedoval Tomaž Korpar iz Oslušovcev, prisotna pa sta bila poslanec Brenčič in komisar dr. Schrei. Brenčič je govoril o politiki Jugoslovanskega kluba, deklaraciji. Slovenski gospodar poroča: »Ob koncu govora je nad 300 ljudi broječa množica na poziv poslanca zaklicala trikratni živio presvitlemu cesarju in cesarici.« Na shodu so se izrekli za deklaracijo in dali zaupnico Jugoslovanskemu klubu.83 24. 3. 1918 je bil shod v Št. Janžu na Dravskem polju. Zbralo se je 500 ljudi, ki so enoglasno sprejeli resolucijo za deklaracijo.84 V aprilu je bil shod pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Zbralo se je 200 zborovalcev, sprejeli so resolucijo, v kateri so protestirali proti rekviriranju žita, krme, slame, proti vinskemu davku, izrazili pa navdušenje nad deklaracijo.85 Politični okraj Brežice Sodni okraj KOZJE Kraj Dobje Kozje Drensko Rebro Buče Gor jane Podsreda Koprivnica Križe Lastnic Loka Pilštajn Prevor j e Prsečno Sv. Peter pod Sv. gor. Sv. Vid pri Planini Sedlarjevo Sopote Imeno Kdo pošilja občinski odbor duhovniki občinski zastop okrajni zastop zborovalci na gospod.shodu učiteljstvo občina občinski zastop občinski odbor občinski odbor žene in dekleta občinski zastop občinski urad občinski urad občinski zastop občinski odbor žene in dekleta občinski odbor odbor občine žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta odbor občine občinski odbor žene in dekleta občinski odbor žene in dekleta Požarna obramba Število podpisov ženske 133 171 590 99 112 94 moški 8 skupaj 24 141 171 590 99 112 94 Datum 3.2. 1918 25.4. 1918 20.12. 1917 18. 12. 1917 30. 12. 1917 20. 11. 1917 28. 2. 1918 9. 6. 1919 5. 2. 1918 3.3.1918 6. 1. 1918 1. 12. 1917 15.2. 1918 12. 2. 1918 29. 6. 1918 22. 4. 1918 18. 1. 1918 1. 12. 1918 1. 12. 1917 14. 1.1918 2. 12. 1917 15. 1. 1918 13. 1. 1918 6. 12. 1917 5.4. 1918 30. 3. 1918 A A A A A A A A A 1 PAM, ADF, kart. I, št. 73. PAM, ADF, kart. II, št. 308/1-10. Slovenski gospodar 52, 1918, 6, 7. 2., str. 1. 1 Slovenski gospodar 52, 1918, 6, 7. 2., str. 4. Slovenski gospodar 52, 1918, 13, 28. 3., str. 4. 1 Slovenski gospodar 52, 1918, 17, 25. 4., str. 5. 378 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj SEVNICA BREŽICE Kraj Virštanj Podčetrtek Mrčna sela Anže Armeško Bianca Sevnica Rajhenburg Zabukovje Senovo Stolovnik Golobinjek Veliki Kamen Reztez Artiče Bojsno Globoko Kapela Pišece Pleterje Brežice Zakot Sromlje Videm Tesje Stari grad Videm Bizeljsko Bizeljska vas Bračna vas Brezovica Drenovec, Žalec Gregovce Orešje Stara vas Zg. in Sp. Sušica Čatež Kdo pošilja občinski zastop županstvo občinski odbor krajni šol. svet žene in dekleta Hranilnica in p. kat. si. izob. dr. Požarna obramba obč. odborniki občinski odbor občinski odbor županstvo občinski odbor županstvo druž. in osebje slov. trg. Luka občinski odbor . žene in dekleta slov. narod, žene občinski odbor občinski odbor občinski odbor občinski odbor občinski obbor občinski odbor dekleta in žene moški občinski odbor občinski odbor žene in dekleta krajni šol. svet učiteljstvo občinski odbor občinski odbor občinski odbor žene in dekleta podpisani občina žene in dekleta krajni šol. svet goriški begunci občinski odbor žene in dekleta županstvo dekleta in žene dekleta in žene duhovščina občinski odbor ženske ženske ženske ženske ženske ženske ženske ženske žene in dekleta Število podpisov ženske 98 4 65 1746 357 149 312 105 464 45 117 44 52 31 88 115 138 47 147 109 188 432 moški 7 269 74 36 skupaj 98 o 11 65 1746 357 269 149 312 179 464 81 117 44 52 31 88 115 138 47 147 109 188 432 Datum 14. 6. 1918 27. 1. 1918 11. 11. 1917 5.4. 1918 5.4.1918 5.4. 1918 28. 2. 1918 30. 3. 1918 16. 1. 1918 6. 1. 1918 30. 12. 1917 2. 1. 1918 27. 1. 1918 28. 1. 1918 27. 2. 1918 10. 11. 1917 10. 11. 1917 18. 2. 1918 20. 1. 1918 30. 12. 1917 30. 12. 1917 20. 1. 1918 18. 1. 1918 1. 1. 1918 5.2.1918 2. 2. 1918 28. 12. 1917 17. 2. 1918 28, 12. 1917 19. 11. 1917 10. 1. 1918 27. 1. 1918 27. 1. 1918 20. 1. 1918 20. 1. 1918 17. 2. 1918 3.2. 1918 14. 2. 1918 14.3. 1918 13. 1. 1918 14.2. 1918 A A A A A A A A A A A Sodni okraj Kozje je sprejel 21 izjav občinskih odborov in 1935 podpisov. Zanimivo je, da se je izjavljanje za deklaracijo zavleklo precej pozno v pomlad, saj je kar precej izjav iz aprila 1918, tri so iz junija 1918: občinski zastop Buče 9. 6. 1918, ki sem ga že citirala v uvodu kot dokaz, da so izjave še v pozni pomladi vsebovale habsburško klavzulo in celo poudarjale avstrijski okvir, občin- ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • з 379 ski odbor Prevoje 29. 6. 1918 in občinski zastop Virštajn 14. 6. 1918, ki pravi: »V zahtevi po samo­ stojni državi pod okriljem Avstrije in pod vladarstvom presvitle hiše Habsburžanov.«8 Odbor občine Sedlarjevo 2. 12. 1917 se izjavlja: »za združenje vseh jugoslovanskih dežel v eno državno skupino pod žezlom naše habsburške rodbine. To je bilo vsem nam iz srca izgovorjeno!« Občinski odbor Dvorjane se v svoji izjavi zavzema tudi za odpravo vinskega davka. V sevniškem sodnem okraju je 12 občinskih odborov podprlo deklaracijo, zbranih pa je bilo 1822 podpisov. Največ jih je bilo zbranih v občini Rajhenburg. Zbrali so 1746 podpisov »slovenskih narodnih žena«. V tej občini je bil v aprilu deklaracijski shod. O njem je 18. 4. 1918 poročal Slo­ venski gospodar, ki pravi, da je bilo zbranih 700 zborovalcev, ki so peli »Hej Slovani«. Govoril je poslanec Benkovič. Izrekli so zaupnico Jugoslovanskemu klubu, sprejeli z navdušenjem resolucijo za Jugoslavijo v smislu znane deklaracije.8* Iz sodnega okraja Brežice je 9 občinskih odborov poslalo izjavo. Majniško deklaracijo je pod­ pisalo 3319 ljudi. Pri tem je šteto tudi 81 podpisov goriških beguncev iz Zakota. Izjavila sta se tudi dva krajevna šolska sveta in učiteljstvo iz Globokega, ki v izjavi poziva tudi ostalo narodno čutečo učiteljstvo na Štajerskem, da stori svojo narodno dolžnost in podpiše deklaracijo. Občinski odbor Pišece izjavlja 10. 1. 1918 »v imenu občanov, da želi jugoslovansko avtonomijo pod habsburško dinastijo.«89 Ob slovensko-hrvaški meji je bil maja velik slovensko-hrvaški tabor na Bizeljskem. Po poročilu Slovenskega gospodarja je bilo zbranih 6-8000 Slovencev in Hrvatov. Govorili so hrvaški poslanec Živko Petričić, od Slovencev pa dr. Korošec, Jankovič in Benkovič. Zastopnice bizeljskih in bre­ žiških Slovenk so dr. Antonu Korošcu izročile 3000 K za gradnjo slovenske šole v Mariboru. S rjes- mijo »Lepa naša domovina« je bil shod Slovencev, Hrvatov in Srbov zaključen, piše v poročilu. V političnem okraju Brežice je bilo zbranih 6647 podpisov za deklaracijo. Politični okraj Slovenj Gradec Sodni okraj MARENBERG ŠOŠTANJ *" PAM. A Kraj Ribnica + Lehno, Arlice Sv. Primož na Muto Vuzenica Vuhred, Ribnica, Janžev vrh Remšnik Sv. Andraž nad Polzelo Sv. Ilj pri Velenju Sv. Florjan pri Šoš. Sv. Janž na Vinski g. Črnova Sv. Janž Pirešica Selo Prelska Lopatnik, Kozjak Lepje Šoštanj Šoštanj Okolica Družmirje Skale Topolščica Velenje Bele Vode pri Šoš. DF, kart. II, št. 406. "' PAM. ADr, kart. II. št. 321. 8 8 Slovenski gospodar 52, 1918. 16. 18 ** PAM. ADF. kart. II. št. 252. "" Slovens! ti gospodar 52. 1918.21.23 Kdo pošilja žene in dekleta podpisani podpisane obč. : / 4 prebivalci žene in dekleta občinski odbor krajni šol. svet občinski odbor občina podpisani: dekleta in žene okrajni odbor občinski odbor Prost, gasil. dr. občinski odbor podpisani občinski odbor Slovenke delav. šal. premok. žene in dekleta 4., str. 5. 5., str. 2. Število podpisov ženske 190 94 110 289 57 46 60 44 54 24 16 391 346 408 108 moški 63 50 71 36 53 10 59 42 19 144 skupaj 190 157 160 289 128 92 113 54 113 66 35 391 9 490 408 108 Datum 26. 11. 1917 1.3. 1918 20. 4. 1918 18. 2. 1918 19. 1. 1918 15. 11. 1917 12.3.1918 17. 3. 1918 2. 12. 1917 30. 1. 1918 10. 1. 1918 25. 11. 1917 6. 4. 1918 6. 1. 1918 13. 1. 1918 13. 1. 1918 20. 12. 1917 18. 1. 1918 16. 12. 1917 10. 2. 1918 A A A 380 V. STAVBAR: IZJAVE V PODPORO MAJNIŠKE DEKLARACIJE Sodni okraj SLOVENJ GRADEC Kraj . Sv. Martin ob Paki Zavodnje Stari trg Golovabuka Legen Mislinja Pameče Sv. Janž pri Dravog. Sv. Ilj pod Turjakom Sv. Vid nad Valdekom Vrhe Slov. Gradec Šmartinpri SI. G. Podgorje Kdo pošilja občinski urad žene in dekleta žene in dekleta obč. predstojništva žene in dekleta Kat. kmet. bral. d. duhovniki občinski odbor občina občinski odbor žene in dekleta občinski odbor možje in žene Bralno društvo občina žene in možje krajni šol. svet občina možje, žene krajni šol. svet občina občinski odbor podpisani podpisani podpisani Število podpisov ženske 813 205 206 20 208 116 33 135 371 119 moški 30 113 13 196 79 skupaj 813 205 206 50 17 208 229 360 46 135 567 198 Datum 12. 11. 1917 12. 11. 1917 2. 12. 1917 1.1.1918 24. 2. 1918 3. 12. 1917 5. 4. 1928 2. 12. 1917 9. 12. 1917 9. 12. 1917 9.4. 1918 13. 1. 1918 25. 5. 1918 17. 3. 1918 28.11.1917 4. 5. 1918 10. 3. 1918 16. 12. 1917 6.3. 1918 13. 2. 1918 10. 12. 1917 26. 12. 1917 26. 12. 1917 7. 4. 1918 25. 4. 1918 A A A A A A A A V političnem okraju Slovenj Gradec ima izjavljanje občinskih odborov in zbiranje podpisov naslednje karakteristike in zanimivosti: V sodnem okraju Marenberg (danes Radlje) so trije občinski odbori podali izjavo, zbranih pa je bilo 507 podpisov. Prva izjava iz sodnega okraja Radlje, ki jo hrani mariborski arhiv, je z dne 26. 11. 1917, in sicer so to podpisi žena in deklet iz Ribnice, nasloveljni na dr. Korošca z željo za neoviran gospodarski, narodni in prosvetni razvoj pod žezlom Habsburžanov v smislu majniške deklaracije. Iz šoštanjskega sodnega okraja je ohranjeno v Pokrajinskem arhivu 8 izjav občinskih odborov in pole s 3314 podpisi. Prva izjava je z dne 15. 11. 1917, in sicer občinski odbor Sv. Ilj pri Velenju. Okrajni odbor je 10. 1. 1918 podal izjavo, v kateri izreka zaupanje poslancem in cesarju Karlu: »Ob jednem izreka neomajno zaupanje domačemu poslancu dr. Verstovšku, načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu in vsem članom, koji neumorno delujejo za dosego naših pravic . . . izreka naj­ toplejšo zahvalo našemu cesarju Karolu I za prizadevanje v prid vroče željenega, splošnega miru.«'1 Šaleška dolina je bila tudi prizorišče množičnega shoda. Zbralo se je po poročilu Slovenskega gospodarja 1500-2000 ljudi. Zbor je otvoril župnik Cizelj, govoril pa je poslanec Karel Verstovšek in povedal, zakaj zahtevamo jugoslovansko preosnovo države, Novo Avstrijo. Nato je predsednik predlagal resolucijo, da se zborovalci zahvalijo presvitlemu cesarju Karlu I in sv. Očetu papežu.92 Velik shod je bil napovedan v Družmirju pri Šoštanju za 30. maj ob 4. uri, ko bi naj govoril Karel Verstovšek, vendar je bil prepovedan. Iz Šoštanja so poslali 30 orožnikov in vojaštvo, toda poslanec Verstovšek je kljub temu govoril.93 Devet občinskih zastopov se je v sodnem okraju Slovenj Gradec izreklo za deklaracijo, zbranih pa je bilo 1999 podpisov. Podpisovanje je potekalo še v maju 1918. 25. 5. 1918 je Št. Ilj pod Turja­ kom sprejel izjavo s 229 podpisi. Občinski odbor Št. Janž pri Dravogradu je 13. 1. 1918 podal izjavo za novo državo: »pod že­ zlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidi edino v tem rešitev slovenskega naroda.«* Tu je bil 7. 4. tudi velik deklaracijski shod, katerega se je udeležilo več kot 2000 mož in žena, vendar je okrog 200 Nemcev zmotilo zborovanje. »Nemški razgrajači na shodu v Št. Janžu odbiti«, je poročal Slovenski gospodar.95 PAM. ADI-', kart. II, št. 371. Slovenski gospodar 52, 1918, 13, 28. 3.. Straža, 3. junij 1918. PAM, ADF, kart. I, št. 120. Slovenski gospodar 52, 1918. 15, 11. 4. str. 4. • Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • з 38_l 17. marca 1918 je bilo zborovanje v Mislinjski dolini, v Št. Ilju pod Turjakom. Govoril je predsednik župan Roškar. Slovenski gospodar je njegov govor označil takole: »Gospod predsednik govori v navdušenih besedah o cesarju Karlu I in sv. Očetu, ki se najbolj trudita za mir.« Na shodu je govoril tudi poslanec Karel Verstovšek, ki je pojasnil politični položaj in govoril o pomenu dekla- racijskega gibanja. Kaplan Toplak je izročil podpise za deklaracijo (1219) iz župnij Št. Ilj in Št. Vid. Zbrali so tudi 1608 K za Tiskovni dom v Mariboru in se izrekli za deklaracijo.9 Za deklaracijske izjave iz sodnega okraja Slovenj Gradec lahko rečemo, da skoraj vse poudar­ jajo Avstrijo in Habsburžane. Občinsko predstojništvo Stari trg pri Slovenj Gradcu, 2. 12. 1917: »Pod žezlom slavnih Habsburžanov naj se razvija in procvita jugoslovanska država, to je geslo nas vseh.«97 Žene in dekleta (1. 1. 1918, 206 podpisov) iz tega kraja: »prosimo naše vrle poslance naj zastavijo vse sile za uresničenje dr. Krekove ideje, za samostojnost mile Slovenije pod mogočno vlado liudomilega cesarja Karola I.«97 Duhovniki »izražajo svojemu vladarju neomajno zve­ stobo«. Občinski odbor in 135 podpisov prebivalcev Šmartina pri Slovenj Gradcu 26. 12. 1917: »Pod slavno krono habsburške jasne hiše hočemo biti svobodni gospodarji v svoji lastni domači hiši.«99 Politični okraj Slovenj Gradec je zbral 5820 podpisov. Na Štajerskem so nabrali 75.313 podpisov za majniško deklaracijo.100 To število je dobljeno na osnovi pol s podpisi, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Koliko je ta fond popoln, ne vem. Zajeti so tudi podpisi goriških beguncev na Štajerskem, ne pa 170 podpisov slovenskih in hrvaških rudarjev iz Fohnsdorfa na Zg. Štajerskem, 75 podpisov slovenskih služkinj iz Gradca, 32 podpisov Slovencev iz Diemlacha pri Brucku ter 17 podpisov vojakov iz Galicije; skupno 294 podpisov. V to število niso zajeti podpisi duhovščine in raznih korporacij. Kot najbolj zaveden se je pokazal celjski politični okraj, kjer se je več kot 2/3 občin izreklo za deklaracijo in so zbrali več kot 23.000 podpisov. Častno število je pokazal tudi Ptuj, kar je važno, ker je bilo tukaj središče močnega štajerčijanstva. Iz ptujskega okraja je tudi veliko poročil, ki govo­ rijo o oviranju podpisne akcije s strani Nemcev. Velik delež občin (okrog 2/3) se je izrekel tudi v okraju Brežice. V mariborskem okraju se je izrekla približno polovica občin, takšen delež pa tudi v okraju Konjice, nekaj več kot polovica občinskih odborov pa se je izrekla v ljutomerskem okraju. V slovenjegraškem okraju je 21 občin dalo podporo deklaraciji, vendar je potrebno ob tem pripom­ niti, da je bil marenberški okraj z majhnimi izjemami popolnoma pod oblastjo nasprotnikov. Duhovščina je v velikem številu podpisovala. V fondu Pokrajinskega arhiva Maribor so na­ slednje izjave duhovščine: Celje (20 podpisov), Gomilsko, Gornji Grad, Šmarje pri Jelšah (14), Sladka gora, Laško, Jarenina (13), bogoslovno učiteljišče v Maribofcu, Sv. Lenart (18), Slovenska Bistrica (16), že 29. 11. 1917 Svetinje (13), Nova cerkev, Zavrče, dekanija Dravsko polje (13), Rogatec (10), Kozje (24), Videm in Stari trg. Izjavo za deklaracijo so dali tudi krajevni šolski sveti Sv. Pavel pri Preboldu, Rečica, Sv. Peter na Medvedovem selu, Turje pri Hrastniku, Moravci, Žice, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, Sv. Rok, Globoko, Zakot, Sv. Ilj pri Velenju, Sv. Vid nad Valdekom, Slovenj Gradec ter učiteljstvo iz Sladke gore in Kozjega in učiteljski zbor Kapela. Nadaljevanje sledi 9 6 Slovenski gospodar 52, 1918, 13, 28. 3., str. 3. 9 7 PAM, ADF, kart. II, št. 345. 9 8 PAM, ADF, kart. II, št. 346. 99 PAM, ADF, kart. II, št. 367. 100 Ude navaja podatek 72038 (str. 102). Zusammenfassung ERKLÄRUNGEN ZUR UNTERSTÜTZUNG DER MAI-DEKLARATION (1. TEIL) Vlasta Stavbar Im ersten Teil der Abhandlung analysiert die Verfasserin die Listen mit den Deklarationser­ klärungen, die sich im Regionalarchiv Maribor im Fond Acta declarationi faventia befinden und die bisher noch nicht systematisch untersucht worden sind. Es gibt davon alles in allen fünf Kartons. In dem vorliegenden ersten Beitrag werden die beiden ersten Kartons bearbeitet, die die Erklärungen von Steiermark enthalten, was quantitativ mehr.als die Hälfte der Erklärungen darstellt. Die Erklärungen werden analysiert nach den einzelnen Ortschaften, nach Gerichtsbezirken und nach Gebieten, das Datum der Unterschrift der Erklärung wird erwähnt, ferner wer die Unterschriften­ sammlung organisiert und eingeleitet hat; die Unterschriften werden nach dem Geschlecht des Unterzeichners aufgegliedert. Es wird auch angeführt, ob die Erklärung die Österreichklausel ent­ hält. Es werden auch einzelne Erklärungstexte zitiert, die sich oftmals in mancherlei unterscheiden. Aus alledem läßt sich der Standpunkt und das Wollen der Bevölkerung herauslesen, die die Erklä­ rungen unterschrieben hat. Es ist ersichtlich, daß die Vorstellung von dem neuen Staat sehr nebulös war, aber jedenfalls nicht so antiösterreichisch, wie bisher herausgestellt wurde.