GLASILO DELOVNIH i LJUDI °ZD GIF GRADIS GRADISOV VESTNIK Leto XXIII Ljubljana, maj 1981 štev, 277 i Delovno in dostojanstveno počastili obletnico Titove smrti Tito je bil, je in bo ostal v naših srcih ^ ponedeljek 4. maja je minilo leto dni odkar je Prenehalo biti srce našega največjega in najdražjega človeka —dragega maršala Tita. Tito je umrl —toda lto živi dalje, živi v naših srcih, pri našem delu, je f^tSa moč, naše samoupravljanje, socializem, naša °movina. Njegovo ime pomeni bratstvo in edinstvo, Pomeni svobodo. Ponosni smo, da smo živeli v Tito-Vem obdobju. S Titom smo bili močni in takšni bomo . 1 ostali. Vsi kot eden smo pripravljeni nadaljevati nJegovo delo, program in Titovo vizijo bodočnosti. V preteklem letu dni, čeprav Tita ni več med živimi So se toliko bolj uresničevale njegove ideje, saj je nje-S°vo delo tako velikansko in vseobsežno, da bi se °hko celo obdobje jugoslovanske revolucije, razvoja yednarodnih odnosov in delavskega gibanja lahko lmenovalo s Titovim imenom. Prav to dejstvo je pred V'Vev delovne ljudi in občane jugoslovanske sociali-sdčne skupnosti, prve dežele socialističnega samou-Pjavljanja, dežele lastne poti v socializem, aktivne članice gibanja neuvrščenosti postavilo veliko breme odgovornosti pred vsemi našimi narodi in narodnosti. er svetovno javnostjo v celoti. Številna vprašanja so bila zastavljena po celem svetu, kaj in kako bo z Jugoslavijo po Titu, vendar ^kor čas hitro mineva, tako je vse manj takšnih vpra-anj in ugibanj. Jugoslavija živi naprej, ne v posttitov-kem obdobju, kakor so to mnogi v svetu predvideva-*’ fcmveč v nadaljevanju Titovega dela in misli. Urejujemo politiko, ki jo je začel in za bodočnost začr- tovariš Tito, saj tako nadaljujemo kontinuiteto ra-v°ja socialističnega samoupravljanja, utrjevanja ratstva in enotnosti na osnovi enakopravnosti vseh ^ Qr°dov iti narodnosti ter krepimo našo skupnost, ki ČenaPrej hodi po poti neodvisnosti in politike neuvrš- ■m. Kot je tovariš Tito v vseh obdobjih svojega življenja verjel v delavski razred, tako mi, delavni ljudje Gradisa na isti način še naprej zaupamo Titovemu delu. Pred nami sta kongresa samoupravljalcev in Zveze komunistov Jugoslavije, kjer bomo še enkrat potrdili vodilno vlogo delavskega razreda v vseh strukturah naše družbe, tako da bodo neposredni interesi delavskega razreda dobili odločujočo vlogo pri reševanju vseh najpomembnejših zgodovinskih vprašanj nd-šega razvoja in dominanten položaj v Zvezi komunistov. To kar so naši narodi ob in po smrti Tita napravili, nas je naučila bogata šola revolucije, neomajna vera v lastne sile, trajnost in resničnost Titovega in našega dela. To delo bomo nadaljevali. »Druže Tito, mi ti se kunemo.« Iz 8. seje delavskega sveta Delegati delavskega sveta delovne organizacije so se sestali na osmi seji 23. 4. letos. Razpravljali so o predlogu gospodarskega načrta Gradisa, o finančnih rezultatih investicijskih del v tujini in o problematiki v zvezi z gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Delegati so tudi ugotavljali veljavnost sklenitve in predlagali za sprejemanje samoupravne sporazume. Na koncu so potrdili tudi višino prejemkov iz materialnih stroškov v zneskih, ki so bili objavljeni v Delavski enotnosti. Tudi pod točko razno so bili sprejeti določeni sklepi. v gradbeno industrijsko cono Hoče, so delegati delavskega sveta bili mnenja, da naj analitsko planska služba pri skupnih službah da pismeni odgovor omenjenem tozdu. GOSPODARSKI NAČRT 81 JE DAN TOZDOM V POTRDITEV Na osnovi 55. člena Pravilnika o planiranju v GIP Gradis je delavski svet delovne organizacije dal v sprejem vsem temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim predlog gospodarskega načrta delovne organizacije Gradis v besedilu ob marca 1981, ki ga je predložil Odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka s spremembami in dopolnitvami iz usklajevalnega postopka, ki je bil opravljen 20. aprila. Rok za sprejem gospodarskega načrta je najkasneje do 20. maja 1981. Gl^de vprašanja delegata iz tozda GE Maribor, da zakaj v gospodarskem načrtu delovne organizacije za letošnje leto ni vključena investicija POSLOVANJE V TUJINI Delegati delavskega sveta so vzeli na znanje informacijo o poslovanju v tujini, to je v Amari in Frankfurtu. Več je o delu v Amari povedal direktor delovne enote Amara tovariš Milan Pukšič. Dejal je, da so šele marca dela zaživela v tistem tempu, kot je bil pred začetkom vojne. Z asfaltiranjem so začeli v začetku aprila, vendar se še vedno čuti pomanjkanje nekaterih materialov. V Amari predvidevajo, če ne bo večjih zastojev pri dobavi materiala in če ne bo prišlo do večjih okvar na strojih, da bodo z deli zaključili konec septembra, ali v začetku oktobra letos. Tovariš Pukšič je tudi povedal, da'so bili pohvaljeni od strani iraškega investitorja za dosedaj opravljena dela. Potrebno bo tudi pripraviti ponudbo za gradnjo podobnega objekta kot je v Amari tako da bi obstoječe kapacitete, ki so že na tem območju lahko takoj angažirali. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI Delavski svet delovne organizacije je ugotovil, da so delavci na referendumih sprejeli sledeče samoupravne sporazume: 1. Samoupravni sporazum o pravicah in dolžnostih delavcev v delovnih enotah v tujini (Posebni del) — delovna enota v Iraku, 2. Samoupravni sporazum o pre-vicah in dolžnostih delavcev v delovnih enotah v tujini (Posebni del) — delovna enota v ZR Nemčiji, 3. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev pri izvajanju investicijskih del v delovni enoti Ingra Gradis v ZR Nemčiji, 4. Gradis in tozd Kovinski obrati Ljubljana sta za izvajanje investicije MP 3/8, to je nova tovarna gradbene opreme sklenila s sledečimi delovnimi organizacijami samoupravne sporazume o združevanju sredstev: Dinara 55 mio. din, Industrijski biro 5 mio. din, Iteo 10 mio. din, SGP Primorje 14. mio. din, STT Trbovlje 5 mio. din, Lokainvest 1 mio. din, Mlinostroj 3 mio. din, SGP Pionir 4 mio. din, Slovenija ceste-Tehnika 10 mio. din in Splošno kovinsko Ajdovščina 2 mio. din. Tako je s temi samoupravnimi sporazumi združeno 109 milijonov dinarjev, v zaključni fazi sprejemanja je še šest samoupravnih sporazumov v višini 19 mio. din.,1 v fazi dogovarjanja pa je še 48 . mio. din, ki naj bi jih združile tri delovne organizacije. Zaradi neusklajenosti delavski svet ni mogel potrditi naslednjih samoupravnih sporazumov: 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne na- rt' have tozd v GIP Gfadis — ne in"1 določiti predloga sprememb in u° polnitev, 2. Samoupravnega sporazuma združevanju dela in sredstev P(l izvajanju investicijskih del v tuji111 3. Pravilnik o prejemkih iz ma|č rialnih stroškov, ki naj bi nadomes" dosedanji pravilnik o terenskem w datku in o drugih prejemkih iz m«1 rialnih stroškov, ker je bolj smotrn* počakati sprejem samouprav"6-1 sporazuma gradbeništva, ki je lr nutno še v razpravi. NABAVE ZA POČITNIŠKE DOMOVL Delavski svet je na svoji seji ou® bril tudi nabave osnovnih sredstev j drobnega inventarja za naše počit" ške domove, in sicer: a) nabava osnovnih sredstev počitniški dom Ankaran, boiler 80 I, garderobne omare, 3 kom, lesene postelje, 6 kom, vrtni stoli, 40 kom, in za počitniški dom Poreč: mizo za namizni tenis stojala za sončnikel 7 kom Osnovna sredstva bodo nabav J na v višini 57.343,30 din. i b) Odobrene so bile tudi naft1 idoi” drobnega invetarja in sicer za v 86.350,00 f' Ankaranu v višini dom Poreč 20.000,00 din in Biograd 30.000,00 din. j Cveto P"v' ______________________________ 37 ko Efi je i bil da Šte tud ittie sta, 2 cev je h Besede in dejanja se ne smejo nikol razhajati Tito je rekel... Komunisti v sindikatu se morajo boriti za takšno politiko in načela, ki odgovarjajo resničnim interesom združenega dela. Ko je beseda o delitvi dohodka, se morajo boriti za to, daje delo edino merilo pri delitvi skupno ustvarjenih rezultatov dela. Oni se morajo boriti proti smernicam uravnilovke, ki preprečuje iniciativnost, destimulira dvig delovnih sposobnosti in ne vpliva na boljšo organizacijo dela, na racionalno poslovanje in upravljanje z družbenimi sredstvi. Prav tako pa se morajo boriti tudi proti stališčem, ki vse razlike v dohodku posameznih delovnih organizacij, ki izvirajo iz različnih pogojev dela in prihodkov dohodka, pripisujejo izključno delovnemu doprinosu delavcev v teh organizacijah. Beograd, 27. maja 1974 se od njega nekaj naučila. Zato komunist, ki se strokovno in idejno ne razvija, ki ostane na istem mestu, ne more služiti kot primer, temveč postopno izgublja avtoriteto.Komunist mora biti na vseh področjih vzor, da lahko vnaša med delovne množice duh discipline in organiziranosti. Zveza komunistov ne želi imeti v svojih vrstah članov, ki so komunisti samo na papirju. Besede in dejanja se ne smejo nikoli razhajali. Biti mora iskren, to je ena izmed lastnosti, ki izpopolnjujejo lik komunista. stremeti za tem, da bo pri delh, manj napak in neuspehov. pris‘°5 smelega in odločnega delu in trezne ocenitve vseh fl>ojj sti, je tu potrebno še mnogo z" , osebne odgovornosti za ^ ^ kretno delo. Gospodarski in s*"] zacijski uspehi zahtevajo, da n" področjih bolje poslujemo, d" J (Komunisti pri svojem konkretnem delu) ' Zveza komunistov je v svojih vrstah združila veliko število ljudi, med njimi skoraj 800 komunistov . Gradisa. Med člani ZK, so delavci, strojniki, zidarji, inženirji, skratka ljudje vseh vrst poklicev, iz različnih republik in različnih navad. Toda v tej različnosti človeških lastnosti obstajajo skupne poteze značaja in skupni cilji uveljaviti oblast delavskega razreda, utrjevati naš samoupravni sistem, ter se nh vseh področjih boriti za stabilizacijo in poslovne uspehe cetotnega Gradisa. Okolica, v kateri komunist dela, spremlja njegovo delo, gleda kako dela in v večini primerov želi, da bi Dogaja se, da komunisti ne žele biti kgtizirani, oziroma se kritike bojijo; toda kot je dejal Lenin, mi vemo, da vsak, ki dela in se trudi, na svojem delovnem mestu ali izven njega, se lahko zmoti. Ni pameten tisti, ki nikoli ni naredil nobene napake, takih ljudi ni. Toda pameten je tisti, ki zna sicer majhne napake hitro reševati in popravljati. Komunist ne sme, kadar naleti na težave, ustavljati se na pol poti in puščati stvari nedokončane. Razumljivo je, da je treba varno material in vsak dinar, pa, da pazljivo čuvamo našo sM! imovino. Naš cilj je pomnožit'i sko bogastvo in v okviru danih n osti ustvarjati ljudsko blagi") Vsi poznamo že tolikokrat ljene besede, da je od našeg"J prizadevnosti pri delu, strp"0^ zavesti, skratka od nas samih " sno srečnejše življenje in bod" nas vseh. Te misli naj ne bodo r le, temveč naj služijo nadajj"*; razmišljanju, kako ustvariti boljše. Vabimo komuniste Gradis"' sebi in svojem delu pišejo tK Prispevek bomo radi objavlj" m Ul na Tr ste Če na let fin čla k0 ose 1 Uv( os« Več Lojze d Četrtletni rezultat je po obsegu del skromen po uspešnosti pa zadovoljiv V zadnjih dneh meseca aprila so elavci v TOZD obravnavali rezul-»ate Poslovanja svoje enote v prvem. etrtletju letošnjega leta. Poleg tega, a je vsak posameznik seznanjen z ^zultati svojega dela in dela svojih “delavcev, ga brez dvoma zanimajo udi rezultati, ki smo jih vsi skupaj r.ospgli v Gradisu. Težavam, s kate-tu smo se gradbinci srečevali že v jan^enj letu, se je pridružila še ostra dolga zima, tako da so rezultati, Predvsem glede na obseg dokaj romni, medtem ko je uspeh zado-V°ljiv. ^padanje investicijske 75,OTr°šnje se pozna na zmanjševanju obsega Obseg del, izražen s celotnim pri-. . °dkom je 1566 mio din. V primer-] v'z enakim obdobjem v letu 1980 manjši za 3%. Z upoštevanjem 1 re riasta ccn za skoraj 45 % pa se je šal £n °^se8 opravljenih' del zmanj- ij času smo v Gradisu opravili k , hsoč ur. To je 10 % manj ur j pr v prvih treh mesecih leta 1980. / je C8 tivn* ur je bilo 3084 tisoč, kar bil * ® °d vseh ur. Leto poprej je (ja - odstotek 85,6 %'. To pomeni, Se *etos poleg že tako manjšega tuH-'3 opravljenih ur, zmanjšale im ynadlire- V nekaterih TOZD so stanktUC*' Precej ur neplačanih izo- ce^^oslenih nas je bilo 7.128 delav ie k / 0je 417 delavcev manj kot 1,0 konec marca 1980. V prvem nas četrtletju lanskega leta je zaposleni delavec opravil v mesecu dni 195 ur (od tega 158 efektivnih ur). Letos pa je zaposleni delavec opravil le 175 ur na mesec (od tega 144 efektivnih ur). 1 Število naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini se je medtem povečalo od 365 na 522. To je 157 delavcev več.' Skromen obseg del, ki je tudi posledica hude zime, zmanjšanja šte-. vila zaposlenih delavpev in zmanjšanja števila GG skupin, se odraža tudi nd produktivnosti. Kot je že običaj prikazujemo produktivnost z. vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro. Ob koncu meseca marca je bila naša produktivnost 398 din. Nominalno se je povečala za 20 %, z upoštevanjem porasta cen pa je realno nižja za 17 %, v primerjavi z marcem 1980 in za 15 % zaostaja za planirano vrednostjo. Pri večji spremembi števila GG ta podatek ni povsem zanesljiv, zato sodimo, da je produktivnost padla manj kot, kažejo številke. ŠE VEDNO NEUGODNO RAZPOREJANJE DOHODKA Kot je razvidno iz podatkov, so , bili naši materialni stroški nizki — le 61 % od celotnega prihodka. V gospodarskem načrtu je delež materialnih stroškov v celotnem prihodku 68%. Izjemno nizek delež materialnih stroškov je delno tudi posledica knjiženja stroškov; del teh je bilo vključeno že lani, realizacija pa se je knjižila letos. Spremenjena članarina za ZKS Sklep 1981. je pričel veljati 1. maja seji 13. aprila je centralni ko-'te ZKS sprejel tudi sklep o spre-embi višine in obračunavanju čla-Tr^6 Zveze komunistov Slovenije, st' letrt'ne članov Zveze komuni-» ”v Slovenije bo po novi lestvici pla-nižjo članarino. Sredstva čla-]' .r'ne se bodo znižala za 21,1% ri n°' hkrati pa se bo znižala člana-xi 8 za 75,9 % članov ZKS. Najnižja , narina bo sedaj en dinar, medtem rK.u018^8 »najvišja 3 % od osnove ^bnega dohodka. uv.i8 ,° solidarnosti se še naprej *‘Javlja s tem, da člani z višjimi Več'?11 dohodki plačujejo tudi Jo članarino, medtem ko se bo članarina za člane z osebnimi dohodki do 10.000 dinarjev znižala celo do 50% in več. Osnova OD Članarina ZK do 3.500 1 din 3.500— 4.000 5 din 4.000— 5.000 15 din 5.000— 6.000 20 din 6.000— 7.000 30 din 7.000— 8.000 50 din 8.000— 9.000 80 din 9.000—10.000 1,0% 10.000—11.000 1,5% 11.000—12.000 2,0% 12.000—17.000 2,5% nad 17.000 3,0% Dohodek je 574 mio din. Povečal se je za 16% in dosega planirano vrednost z 20 %. Obveznosti, ki bremenijo dohodek so zelo visoke. Povečale so se za enak odstotek kot se je povečal dcn hodek — to je za 16. V celotnem prihodku predstavljajo 9,8%, kar je vsekakor previsok delež. Žet>b lanskem periodičnem obračunu, smo ugotavljali visok delež obveznosti, pa so bile le 8,2 % od celotnega prihodka. Realno smo pričakovali, da se bodo obveznosti nekoliko povišale, kar smo upoštevali tudi v gospodarskem načrtu z deležem 8,9%. Med obveznostmi so najbolj porasle obresti in bančne storitve. . OSEBNI DOHODKI NE SMEJO VEČ TAKO MOČNO ZAOSTAJATI Za osebne dohodke smo razporedili 14,4% celotnega prihodka. To je za 0,4 odstotne točke več kot marca 1980, vendar pa so ostali OD v primerjavi z lanskim obdobjem na isti višini. Osebni dohodki na pogojno uro so se povečali od 28,11 din na 30,92. Povečali so se za 10%. Na ta kazalnik pa precej vplivajo pogojne ure, ki so zmnožek kvalifikacijskega količnika in realiziranih ur. Od lanskega marca se je povečal kvalifikacijski količnik od 2,032 na 2,100, to je za 3,3 %. Posledica pogostih prerazporeditev je visok kvalifikacijski količnik saj že presega načrtovanega za leto 1981 za 1,1 % in kot kaže se bo še povečal. Osebni dohodki na uro so torej 64,94 din. V primerjavi z lanskim obdobjem, ko so bili 57(20 din, so se povečali nominalno za 14%, z upoštevanjem porasta cen za 46 %, pa so se realno zmanjšali za 22 % — kar je vsekakor preveč! Osebne dohodke je treba primerno popraviti v skladu z ukrepi za ohranitev socialno-ekonomske varnosti delavcev, kot so jih pripravili v Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in Izvršnem svetu Skupščine SRS. V ta namen je potrebno zagotoviti uresničevanje naslednjih najpomembnejših usmeritev. — Povečati z zakonom določeni najnižji osebni dohodek v organizacijah združenega dela, ki normalno poslujejo na 5.100 din. — Pospešiti proces ustreznega vrednotenja proizvodnega dela in dela pod težjimi pogoji ter ustvarjalnega dela, upoštevaje delovni prispevek delavca k skupnim rezultatom dela, kar pomeni ustreznejše vrednotenje posameznih del in nalog. Zato je nesprejemljivo povečanje osebnih dohodkov z enakimi odstotki na osnovi avtomatičnega usklajevanja rasti osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov. — Pri politiki razporejanja dohodka in povečanja sredstev za osebne dohodke v prvih mesecih tega leta naj delavci poleg nominalnega gibanja ustvarjenega dohodka upoštevajo tudi svoja planska predvidevanja o gibanju dohodka za leto 1981. V sklad skupne porabe smo namenili 10 % več kot lani, to je 3,2 % od celotnega prihodka (lani 2,7 %), kar je zadovoljivo in vpliva na izboljševanje, življenjskega' standarda delavcev. AKUMULACIJA JE ŠE VEDNO NA NIVOJU, KI KAŽE NA DOBREGA GOSPODARJA Delež, ki smo ga namenili za poslovni sklad, je zelo visok — 8,4 % in se je povečal za 65 %. Brez upoštevanja priliva sredstev iz leta 1980 je porast realnejši — 24 %. Naša akumulacija (poslovni sklad, rezervni sklad in pospešena amortizacija) znaša 125 mio din. To je 26 % več kot v lanskem obdobju in, hkrati predstavlja 8 % celotnega prihodka (lani 6,2%). ŠE NEKAJ KAZALNIKOV Poprečno uporabljena poslovna sredstva so se povečala veliko preveč — za 25 %, pri tem da se je celotni prihodek zmanjšal za 3 %. Zaradi prekomernega povečanja teh sredstev so kljub ugodnemu uspehu (dohodku in akumulaciji) nekateri Kazalniki slabi. Tako visoka poslovna sredstva rabijo dolgo dobo obračanja. Lani smo za enkraten obrat rabili 239 dni, letos že 299 dni. Donosnost dohodka (dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) se je zmanjšala za 7 %, kljub temu, da se je dohodek povečal za 16%. Aku-mulati.vnost (akumulacija: popr. upr. poslov, sredstva) ostaja na ena-1 kem nivoju kot je bila lani, predv-seiji na račun visokega porasta akumulacije. Kratek povzetek značilnosti poslovanja v prvih treh mesecih je naslednji: nizko število opravljenih ur, zmanjšanje števila zaposlenih in tudi zmanjšanje produktivnosti, prenizki osebni dohodki, izboljšanfje ekonomičnosti, primerna akumulacija,in dolgo obračanje sredstev. Zora Vehovec / Kidričeva nagrada za diplomsko delo Že prejšnji mesec smo poročali, da je na Visoki ekonomski šoli v Mariboru diplomiral Albert Praprotnik, direktor TOZD Celje. Za svoje diplomsko delo je prejel (uši Kidričevo nagrado. Ob tako pomembnem priznanju smo z nagrajencem imeli kratek razgovor, ki ga v celoti objavljamo: . Vprašanje: Tovariš Praprotnik, komisija sklada Kidričevih nagrad vam je dodelila Kidričevo nagrado za vaše diplomsko delo NAČRTOVANJE POSLOVANJA PROIZVODNE FUNKCIJE V GIP GRADIS TOZD GE CELJE. V obrazložitvi je navedeno, da ste v svojem diplomskem delu izdelali originalni model za planiranje gradbene dejavnosti na podlagi predpostavk elementov industrijske proizvodnje, kjer je izhodišče planiranja na količinskih osnovah, ki naj zamenja dosedanji neučinkovit način vrednostnih osnov. Razen tega ste izdelali tudi predlog integrirane računalniške obdelave planiranja, kalkulacij in obračuna gradbene dejavnosti. Obrazložitev je zaključena z oceno, da ima delo teoretične in praktične vrednosti. Ali bi hoteli opisati vzroke, da ste se lotili temo planiranja proizvodnje in v grobem opisati vsebino vašega dela? Odgovor: V gradbeništvu delam že 30 let in vsa moja razmišljanja in delovanje so posvečena razvoju gradbeništva. Predvsem me veseli področje planiranja, organizacije in ekonomike. V svoji dolgoletni operativni praksi me je zelo motila improvizacija proizvodnih postopkov in pomanjkljiva priprava dela, saj je večina postopkov in odločitev prepuščena organizatorjem proizvodnje na terenu samo na podlagi predračunov in v najboljšem primeru analiz, izdelanih po zastarelih normativih. V prvih dveh desetletjih po osvoboditvi je bil sicer dan poudarek planiranju v gradbeništvu, kar pa za zadnje desetletje nebi mogel trditi, zlasti če to primerjamo z industrijo. Vprašanje: Če sem odgovor pravilno razumel je industrijska proizvodnja v zadnjem desetletju presegla gradbeništvo. Kako si to tolmačite? Odgovor: Številne raziskave kažejo, da je industrija po indeksih produktivnosti resnično presegla gradbeništvo. Že samo dejstvo, da je uvedba tekočih trakov omogočila kljub zaposlitvi ožjih profilov visoko produktivnost. Ves ta razvoj v industriji pa je zahteval temeljito pripravo in načrtovanje proizvodnje. Zelo resnična se mi zdi misel nekega predavatelja visoke šole za organizacijo v Kranju, da ni učinkovitejše , proizvodnje, temveč je lahko samo učinkovitejša priprava proizvodnje. Z nadaljevanjem študija na VEKŠ Maribor nji je bilo omogočeno spoznavanje pravil ekonomije, ki so v neposredni povezavi s proizvodnjo. Predvsem me je zanimala poglobljena analiza razlik med individualno in serijsko proizvodnjo. Ugotovil sen? namreč, da je celotni študij načrtovanja proizvodnje kakor tudi uporaba ostalih programiranj posvečen pretežno serijski in masovni proizvodnji. GRADBENA OPERATIVA GRADBIŠČE 3 • GRADBIŠČE 2 GRADBIŠČE 1. Vprašanje: AH lahko to ugotovitev premestite na gradbeništvo? Odgovor: Lahko, gradbeništvo je z definicijo proizvod je gradbeni objekt tipični predstavnik individualne proizvodnje. Tak proizvod pa je definiran kot negibljiv, z večletno proizvodnjo prostorsko razsežnostjo, sezonskega značaja in z obračunavanjem na podlagi izmer in enotnih cen. Seveda ni za pričakovati, da bi se ekonomska znanost preveč ukvarjala z zakonitostmi posameznih primerov. Potrebno je bilo izvršiti analizo in najti v gradbeništvu elemente serijske proizvodnje. Nesporno je dejstvo, da montažna gradnja vsebuje vse elemente serijske proizvodnje, vendar je delež gradbenih del, pri katerem še dolgoročno ne bo mogoče uporabiti montažne gradnje tako velik, da je potrebno iskati rešitve in modele, ki bi omogočali uporabo ekonomskih znanosti v gradbeništvu. V poenostavljeni obliki bi lahko prikazali organiziranost proizvodnega postopka v gradbeništvu s sledečimi shemami: Albert Praprotnik j V primerjavi z industrijo bi lahko bič primerjali posamezna gradbišča delavnicami in otirati, od katerih’ a vsak izdeluje svoj proizvod. Sestavin ti deli teh proizvodov so sicer za vse V proizvode enaki, vendar jih vsa j °-obrat pripravlja za sebe. Razumljiv0,.a je, da bi tak način proizvodnje v in- M dustriji pomenil nizko produkjiv' o< n ost in nekonkurenčnost na tržišču- c “Oli Na sliki št. 1. je prikazana dejavnost gradbene operative na stanovanjskem in industrijskem področju ter ostalih visokogradnjah. Na vsakem gradbišču so kapacitete za izvajanje betonerskih del (oznaka B), armiraških del (oznaka A) in tesarskih del (oznaka T). Transportna sredstva za notranji transport (oznaka S) služijo za izvajanje vseh treh dejavnosti. Delitev dela ni izvršena. Vsi polizdelki se izdelujejo neposredno na gradbišču. Tako obliko najdemo še danes pri manjših gradnjah ali manjših delovnih organizacijah. Slika št. 2 prikazuje razvitejšo,^ obliko gradbene organizacije. ij^ ganizirana je skupna betonarna z^0v pripravo betona in skupna železo'^ krivnica za pripravo armature. V te’:roj sarski dejavnosti je organizira ^ samo obrat za specialne opaže. h(je Na gradbiščih so betonerske ekip*, Sjc za vgrajevanje betona inželezoknv ske ekipe za polaganje armature ^ Tesarska ekipa izdeluje na gra ^et bišču klasične opaže. ■ Vsi specializirani obrati za Pr.l|h j-pravo polizdelkov so mehaniziraj ^ Za dobavo polizdelkov je potrej111 >nitc koordinacija med gradbišči. Deh*6 ajev V m , k GRADBENA OPERATIVA P str SUKA št. 1 SLIKA št. 2 dela je očitnejša, čeprav na gradbiš-| tih niso ločeni stroški posameznih dejavnosti. Slika št. 3 prikazuje popolno deli-tev dela. Vse dejavnosti so organizi-kot specializirani obrati, ki dobavljajo in vgrajujejo svoje proi-^ode. Na gradbišču so samo tran-sPortna sredstva za vertikalni tran-sPort proizvodov. Potrebna je pogina koordinacija med obrati in V^bno načrtovanje proizvodnje. stroški se registrirajo na strokovnih mestih specializiranih obra-,°v> poraba osnovnih proizvodov 'ot stroškovnih nosilcev se vodi na K°nčnem stroškovnem mestu — objektu. Celotno organiziranost lahko Pomerjamo z industrijsko delovno afganizacijo, v kateri posamezni pbrati v serijski proizvodnji izdelu-!eJo posamezne osnovne proizvode, lz katerih se po želji kupca na polnem mestu sestvi končni proizvod. , Prikazano organizacijo lahko ko pačimo z gradbeno organizacijo za z Montažno gradnjo, ki izdeluje v porih ’ameznih obratih elemente in jih vni montira na objektu. vse v praksi je na današnji stopnji ra-»ak ■ °ja najbolj pogosta oblika organi-ivojanosti delovnih organizacij po in' 'ki št. 2. Te oblike so pogojene tudi t‘v'f .dalienosti° posameznih grad-ičU' c in dolgotrajnostjo gradnje po-fnih objektov. ;jšo. Vendar nas to ne ovira, da na pri-Or-jPf betonersko dejavnost na grad-j ^ ® specializiranem obratu stro-;Z°'v°an° združimo, osnovne proi-j te-...6 te dejavnosti pa določimo kot iraJi ^kovne nosilce. f sestavo predloga modela sem kipe> • a* tudi nekaj teoretičnih osnov Jr s,cef: turde^ Pomen človeka v sodobnem 'ra enju proizvodnih procesov z ,:L?rab° načrtovalnih organizacij-ani h metod ‘r.ntw družbeno načrtovanje kot za-° uporabo načrtovanja pri us-'1 J^arrju odnosov v družbeni redukciji in usmerjanju razvoja, . Pojem stroškovnega mesta, embnega za pravilno načrtova-3 ^troskov, L Pripravo dela kot povezovalci elementa razvojne in opera-^ tehnologije v gradbeništvu, L i tačunalništvo v proizvodnji formacijski sistem vsakega so-nega organizacijskega modela. de*u sem predstavil tudi načrto-Proizvodnje v naši delovni or-„ aciji in podal tudi predlog no-— odela, ki je bil že delno publi-) v naši delovni organizaciji. Jttšanje: tktu'S‘^a i* va*e delo ocenila kot dc Cn° rešitev problema. Naše esiJ*8 *>° zammalo kaj ste od tega j ^n,a realizirali v vaši TOZD? 2i?v°r: tJm°jih razmišljanj je bil vedno jen k praktičnim rešitvam. Celotni model smo realizirali v naši TOZD na področju planiranja, kalkulacij in obračuna proizvodnje. Izvršena je nomenklatura celotne proizvodnje in izdelano cca 1800 normativov za tehnološke postopke. Celotna proizvodnja je kalkulirana po internih cenah in tehnoloških postopkih, določenih v pripravi proizvodnje. Za vsak objekt so določene aktivnosti s podrobnimi normativi za posamezne faze in celotno aktivnost. Operativni plan objektov so izdelani z uporabo TRAČE programa centralnega računalnika in izvršeni analitični in grafični prikazi potreb delovne sile, transportov in ostalih resursov. Izdelan je plan proizvodnje za leto 1981 po osnovnih proizvodih z analizo izkoriščanja kapacitet. Seveda je pogoj za uspešen pristop tudi ustrezna organiziranost kar je specializiranost proizvodnje osnovni pogoj višje produktivnosti. Specializacija pa zahteva planiranje in višji nivo operativne priprave proizvodnje. Zato pa imamo danes praktično neomejene možnosti z uporabo računalništva. Sistem TRAČE na primer omogoča koordinacijo resursov na petih nivojih do števila 5000. V celotni sistem smo vključili nagrajevanje po delu kot osnovni mo-tivator za doseganje dohodka. Vprašanje: Za trenutno stanje dosti smele odločitve. Ali je in kakšne so možnosti uporabe vašega modela za celoten Gradis? Odgovor: Mislim, da bi pristop celotne gradbene og( jim nudimo več osebne p°z0’ Ijah j Tomaž je kot član mladi**^jf0:|’tl ganizacije in predsednik kom'J e splošni ljudski odpor zelo e deloval in ni majhna njegova ga, da je mladinska organizacij ; tozd začela bolj aktivno Kot zelo aktivnega mladinca- rt-organizirati delo in aktivno**3 ; usmerjati, so ga tovariši iZpIj J' predsednika OO ZSMS. mlad zna ceniti pridobitve 3 < volucije in naš samoupravni Franc Novak — upravnik doma na Pohorju lian«1 ?redstavnik tozda GE Ljub-naria -lca sem se udeležil semi-Poho 23 !!^ornuranje, ki je bil na u-r-j svoj prvi prispevek sem rvos;.ma*‘ intervju z upravnikom lt0m 1**ce8a doma tovarišem Nova- m°ie prvo vprašanje, koliko Novak ruktiv ^r*t'^en a istočasno konk-iq cj„?n- Ker je dosleden pri svo- >°®tujejo ^3 sode,avc' cen'j° in )t ^y°r je nanesel na temo, ki jo >ngres d* namerava iznesti na ivzem u Predvsem se bo dosledno aPodiZa uveUav'tev nagrajeva-tqj0 elu m v zvezi s tem za skupno '04ul.? Povečanje proizvodnje in ^kov‘Vn°sti dela ter zmanjšanje Hiera Poslovanja. Še posebej Jije a Poudariti boljše vredno-°<3nj?radben'b delavcev v proi-dr0v ler t.a*co preprečevati beg 'tie Proizvodnje vadministra-^ oklice. ‘dro^a^ern Primeru pa je treba na sed kri na8rajevanja preiti od vre(l dejanjem in na osnovi meril lfilavCaaotenja doprinosa vsakega &> deiu^P^evati osebne dohodke gotovi/«1 rezultatih dela ter tako ><61n0 j1«1 našim delavcem mate-Mre'n socialno varnost v smislu a gospodarja. «>la sva se tudi o njegovih JtojPTo.blemih. Rad bi nadaljevane ln končal II. stopnjo V reje alcultete. Ima družino in še to J/ stanovanjsko vprašanje, lirikat ®krW, so želje in cilji še »l^ttiaž nerc8a mladinca v Gradisu. >iVat°SvoLrad nadalje,val «udi z ^l°niaž in racionalizacijami. jn zaveda izkazanega zau- oAerL1 b° Prizadeli, da nas bo ynie, Vstopal in upravičil zau- Zinka Mihelič let je pri Gradisu je odgovoril, »da je pri Gradisu zaposlen že 18 let, da pa je upravnik doma na Pohorju že dve leti. Pred tem je vrsto let delal, seveda v poletnih mesecih, kot upravnik v počitniškem domu v Poreču in kot natakar na Pohorju.« Kako ocenjujete letošnjo sezono? »Zaradi bogate snežene odeje je bila letošnja zimska sezona za nas izredno uspešna, saj smo imeli dom polno zaseden skoraj tri mesece. Take zime na Pohorju nismo imeli že nekaj zadnjih let. Letošnja lepa pomlad pa obeta, da bomo imeli več gostov, kot lansko leto, ko je skoraj celo pomlad deževalo in je bilo precej hladno vreme, tako da je bore malo gostov prišlo v naš dom, pa tudi na Pohorju nasploh. Razen tega se bodo v aprilu zvrstili pri nas gradisovi seminarji, nekateri so že bili v marcu, tako da gostov, s tem pa tudi dela za nas ne bo manjkalo.« Kako ste organizirali oskrbo doma s hrano, pijačo in ostalimi živili v letošnji hudi zimi? »Pri oskrbi doma z vsemi potrebnimi prehrambenimi artikli nimamo večjih težav. V poletnem času nam naši stalni dobavitelji, to so Pomurka, Tima, Mariborske mlekarne in Koloniale pripeljejo potrebna živila in pijačo v dom, največkrat pa nabavljam kar sam v Mariboru, dvakrat ali trikrat tedensko, gre v glavnem za nabavo mesa in zelenjave, ki jo potem pripeljem na Pohorje kar z avtom. Za zimski čas pa se posebej pripravimo. Že v jeseni nam naši dobavitelji pripeljejo zadostne količine vina, tako da so pred prvim snegom vse kleti in shrambe polne. Takrat se založimo tudi z vsemi artikli, ki lahko stojijo več mesecev. V zimskem času zato nabavljamo take artikle, ki se sproti porabijo in jih zaradi trajnosti ni mogoče nabaviti na zalogo, to je kruh, meso in vsa zelenjava. Le-to pripeljemo do doma z teptalnimi stroji, ki od hotela Belle-vue, oziroma zgornje postaje vzpenjače, teptajo progo, ki poteka v neposredni bližini našega doma. Dobro se razumem s temi vozniki, tako da mi naredijo to uslugo. V zelo dobrih odnosih smo tudi z vsem osebjem hotela Bellevue, tako da če je^ potrebno, tudi pri njih dobimo pomoč.« Kaj v domu počnete, ko nimate gostov in je dom prazen? »Pri nas je vedno dovolj dela. Ko nimamo gostov so na vrsti takšna dela, ki v času ko je dom poln morajo počakati. To je temeljito čiščenje doma, urejevanje okolice doma, to predvsem velja za spomladanski čas, ko je treba počistiti vse tisto, kar se je nabralo in je bilo pokrito z snegom, v jeseni je treba pometati listje itd. Dela je vedno dovolj, saj si vsi zaposleni v domu prizadevamo, da bi čimbolj pripravljeni v svakem letnem času pričakali naše goste, saj je gost vedno na prvem mestu.« Iz pogovora lahko sklepamo, daje prostega časa bolj malo? »Res je, da.imam malo prostega časa, saj delo v domu zahteva mojo stalno prisotnost, tako da sem angažiran od jutra do večera. Dopoldan največkrat nabavljam v Mariboru, potem z glavno kuharico sestavljam jedilnik, rešujem vsakodnevno tekočo problematiko in poprimem za vsako delo v domu, saj želimo, da bi se naši gosti čim bolje počutili.« Kakšne so vaše želje? »Želja je veliko. Eno sem uresničil lansko leto, ko smo uredili dovozno pot do doma. Ostalo nam je za urediti še tisti del poti, ki poteka 15 metrov po smučišču. Lansko leto nam niso dovolili poseg na ta del poti, ker so se bali, da bomo uničili smučišče, za letos pa smo se dogovorili, da lahko tudi ta del naše poti uredimo tako, da bo oblika smučarske proge ostala nespremenjena. Ena od želja je tudi, da bi dom razširili in s tem povečali njegove kapacitete. Dom je sedaj z 21 ležišči premajhen, saj bi v sezoni lahko imeli tudi petkrat več gostov, kakor gradisovih tako tudi gostov izven Gradisa. Nujno bo čimprej rešiti problem pitne vode, ki je za ta del Pohorja precej velik. Hotel Bellevue in ostali domovi na tem kraju se oskrbujemo s pitno vodo iz lastnega vodo- voda. Kapacitete le-tega so v polni zimski sezoni omejene, tako da dostikrat ostanemo v domu brez vode, kar nam povzroča nemalo problemov, saj takrat ni vode ne za kuhanje, ne za pomivanje, kopanje itd. Zato čez noč, ko je poraba manjša naredimo zaloge vode, da je imamo vsaj za kuhanje. Ker še ni povsem jasno, kdaj se bodo kapacitete obstoječega vodovoda povečale, bi bilo-nujno postaviti rezervoar pitne vode z kapaciteto 10.000 litrov vode. S tem bi rešili največji problem s katerim se borimo v polni zimski sezoni.« Kakšni smo gradisovd kot gosti v domu na Pohorju? »Vse same pohvale morem izreči na račun naših gostov. Izredno so disciplinirani, spoštujejo red v domu, pazijo na inventar in čistočo v domu in izven njega. Mi pa se po svojih močeh trudimo, da se vši gosti pri nas dobro počutijo, da jim pripravimo čimboljšo, kvalitetno in raznovrstno hrano.« Seminar za informiranje je bil zaključen in vsi seminaristi smo bili enotni, da smo se ves ta čas v našem domu na Pohorju odlično počutili, da je bilo osebje na čelu z upravnikom izredno gostoljubno in da je hrana, ki je pripravljajo v domu poglavje zase, sdj se tako kvalitetni in raznovrstni obroki, predvsem pa izbira pristnih domačih štajerskih jedi, dobi le še malokje. Remzo Jusič Novinari Delavske enotnosti u Gradisu Prvi majski broj Delavske enotnosti bio je u cjelini posvečen prvoj godini, koju smo preživjeli brez Tita i krož čitav Ust se kako crvena nit protežu tri osnovne ideje druga Tita — samoupravljanje, bratstvo i jedinstvo te nesvrstanosti. Da bi saznali nešto više o torne, kako žive radnici iz drugih republika u Sloveniji, koji problemi ih muče, kako se uključuju u druŠtveno-politički i kulturni život itd, novinari Delavske enotnosti pošjetili su našu radnu organizacijo i u razgovoru sa sedmo-ricom naših radnika dobili odgovore na sva svoja pitanja. Razgovor je bio objavljen u Delavskoj enotnosti br. 18 od 7. maja ove godine, pa ga možete tamo pročitati. Cveto Pavlin Izobraževati, da ali ne? Za današnji čas malo nenavaden naslov in vendar je potreben naslov, in vendar je potreben. Na zadnjem sestanku direktorjev TOZD in direktorjev strokovnih služb je bilo med drugim tudi govora o organizaciji Seminarjev in sploh o izobraževanju strokovnih kadrov v Gradisu. Nekateri so bili mnenja, da seminarji za inštruktorje, analitike dela, informatorje, kadrovnike, gospodarsko finančne pomočnike direktorjev, itd. niso dosegli svojega cilja, ter da je seminarje za tehnične kadre treba organizirati — ko je čas zato. Res, da vsi seminarji niso dosegli svojega cilja, toda ne po zaslugi organizatorjev in predavateljev, temveč tistih TOZD, ki na seminarje niso poslali svojih delavcev. Mislim, da je to zelo kratkoročna politika. Znano je, da se znanje, napredek in tehnologija vsakih pet do osem let podvoji, kar pomeni, da si moramo, če hočemo živeti s tokom razvoja, znanje stalno dopolnjevati. Zlasti velja to za srednje in mlajše kadre, ki bodo jutri prevzeli naše naloge. Mnogo delam z mladimi in vem, da mladi želijo pošteno in strokovno delati, se izobraževati in se kot enakopravni partnerji vključevati v samoupravne in proizvodne procese. Isto velja tudi za izobraževanje tesarjev, zidarjev, strojnikov in drugih. Res da izobraževanje ni poceni, saj stane 2 mesečno izobraževanje strojnika težke mehanizacije 3800 din, PU zidarja (2 meseca) 30.000 din, KV zidarja (3 mesece) 45.000 din, inštruktorji (2 meseca) 18.000 din. Učenec nas stane mesečno 5700 din (hrana stanovanje, nagrada, obleka, učila). Za štipendiste pa smo v mesecu aprilu izplačali skupno z razliko po novem sporazumu o štipendiranju, kar 501.560 dinarjev. Drago?jtoda vsako omejevanje izobraževanja, v tej ali oni obliki pa bi pomenil korak nazaj. Seveda lahko porabimo le toliko, kolikor imamo na razpolago finančnih sredstev. Smo za stabilizacijske ukrepe ali ne v obliki druge skrajnosti. Rešitev vidimo le v še bolj načrtnem, sistematičnem in bolj smelem izobraževanju in ne mačehovskem obnašanju do sedanjih in bodočih kadrov. Torej izobraževanje, DA. Lojze Cepuš Stanovanjskd naselje s samskimi domovi na Ravnah Menza je v samem naselju - Mislimo na jutrišnji dan Relekcija poslovodnih kadrov pomeni isto kot skrb za nadaljni razvoj Gradisa. Štafetna palica se sicer ne predaja vsake štiri leta, toda družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike določa, da je po poteku ^ mandata ista oseba praviloma lahko imenovana samo še za en mandal O tem seveda odločajo D PO in komisije za spremljanje izvajanja družbenih dogovorov. \ ' v Razpis in imenovanje poslovodnih organov sprejme delavski svet Z ii ustreznimi sklepi. V skladu z interno zakonodajo delavski svet imenuj1 c razpisno komisijo v kateri mora obvezno sodelovati predstavnik druž' k bene skupnosti zunaj TOZD oziroma organizacije združenega dela. n oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razp1' k sna komisija dobiti mnenje družbeno političnih organizacij tako v de- s lovni organizaciji, kot pri občinskem sindikalnem svetu, kjer je sedez s; TOZD oziroma delovne organizacije. Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih zu ^ poslovodni organ v okviru koordinacijskega odbora za kadrovske vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. Vsa mnenja‘n ^ pripombe morajo biti podane v pismeni obliki. Kandidati morajo ii' ^ polnjevati vse pogoje, ki so navedeni v statutu DO, oziroma v družbe- ^ nem dogovoru o temeljih kadrovske politike. -p Za naše bodoče kadre smo si v srednjeročnem obdobju 1981 — I zastavili enotne in jasne cilje kadrovske politike, zato nas prihodnja selekcija ne bo našla nepripravljene. ^ Lepo urejeno okolje samskih domov v Gradis .! Kolikor bolj se razvija tehnika in civilizacija, toliko postaja naše delo bolj enolično. Človeka, ki je našel svoje zatočišče v naraščajočih mestih, čedalje bolj vleče k studencu življenja, k naravi. , - , tA tvi, kar spodbudno vpliva na \ loženje stanovalcev v prostem Za vzdrževanje zelenic in ( (j skrbi upravnik samskih do*;? V naravi si človek išče moči, kakršne je imel naš prednik v davnini. Ker današnje hitro življenje večini ljudi ne dovoljuje pogostega skoka v * neoskrunjeno naravo, proč od hrupa in dima, si poskušajo ustvariti delček te narave ob svojem domu. svojimi sodelavci. Večjih akcij., j? čenja in vzdrževanja se ud^č Ki čenja tudi mladinska organizacija. ' > skem letu je lepo uredila °k menze v naselju. Časi se spreminjajo in življenjska raven našega človekaje dosegla nepričakovano višino. Sirom po naši domovini je zrastlo tudi mnogo samskih domov. Stanovalci pravijo, da so ka dovoljni, le nekaj prijetnih Id0' P* bilo še treba postaviti med tra1, c bi manj povaljali travo. Pa ,a nekaj cvetja na oknih ne bi šk£| °< sem pripomnil, a za cvetje 1 preveč navdušeni, je preveč 0 njim. Samski domovi — so drugi dom večine članov našega kolektiva. Tu naš delavec preživi, povprečno tretjino svojega življenja. V Ravnah smo poleg notranjosti, posvetili dosti pozornosti tudi zunanji uredi- Za akcijo — lepo urejeno oko' samskih domovih Gradisa, b°. trebno zastaviti akcijski duh V ^ valnosti in zaslužnim dodeli*1" nanje za lepo okolje. s^' Ludvik Bg‘ iil te: Za popolno in pravočasno obveščanje delavcev V zadnjem času sta v Gradisu vse D°*j prisotni dve vrsti zagovornikov obveščanja. Ena stran trdi, da je obveščanja preveč, oziroma, da je ak informiran kolikor se sam želi formirati, drugi pa, da je informa-'J Premalo, zlasti tistih informacij, govore o poslovanju, gospodar jeli0 m pravočasnem obveščanju de- , ■ — k* avuiiiMicin uuvescanju uc-s,Vcev o nastalih problemih. Kopr-10 Primer nam nudi značilno pri- s Po dobo obeh. lik^ V Preteklem obdobju smo ve- lit ° izmišljali, kako zagotoviti kva-etnejše delo na področju obvešča-inf' °r6anizirali smo tečaje, izvolili ^ ormativne skupine, ki pa dosti-Voh* Zarad' nerazumevanja poslo-T07*1 delavcev posameznih niso dosegli zaželenega v 'nka- Izhajali smo iz stališča, da je redišču.našega sistema delavec, v j °P samoupravni funkciji kot nosi-bn,VSCh bistvenih odločitev v dražja em razvoju. Če k temu dodamo (]el Poglavje zakona o združenem Stl)U’*c’govori o obveščanju, potem p()° dolžni in odgovorni se zavzeti za °bvešč°’ resn'dno *n pravočasno b' se mogei izogniti mislim, da * ob poplavi informacij, vsak in- , vupiavi iniormacij, vsaK m-n ”Jlr.an» kolikor si to želi, kot tudi j v-ed istvu’ da viri informacij niso n° pravočasno dostopni vsem delavcem, ki naj o tem ali onem vprašanju odločajo. V skladu z rastjo zavesti in poglabljanja samoupravne demokracije, se delavci upirajo tako imenovanemu odtujevanju informacij, oziroma dajanju podatkov za zadeve, ki so prispele že do vrelišča, in jih je pozneje vse težje usklajevati. Tretje in skrajno mnenje pa je valiti vso krivdo na neinformiranje ter tako izkriviti bistvene vzroke neuspeha na tem ali onem področju. Res, da se pri konkretnem delu pojavljajo močni protislovni interesi tega ali onega, toda te interese je moč usklajevati le z demokratičnim dogovarjanjem, ob upoštevanju interesov celotnega Gradisa. Tudi v takih in podobnih zadevah moramo informirati delavce in z odkrito besedo onemogočiti različna nepravilna tolmačenja, verzije, ki nam včasih že škodujejo. Ne moremo in ne smemo se zapirati v ozke kroge posameznih skupin, grupacij ali celo vplivu posameznikov, ki se bojijo javnih in kritičnih razprav ter pri tem hote ali nehote zavirajo razvoj samoupravljanja. Prav bi bilo, da ob predkongresni aktivnosti razpravljamo tudi o obveščanju in tako skupno odpravljamo vrzeli, s katerimi se dnevno srečujemo pri našem delu. Lojze Cepuš Konec prvega dela razvojne naloge Uspešno sodelovanje z gradbenim Institutom l~vlečki iz pozdravnega govora Omandanta-maioria druaa Sav landanta-majorja druga Savo N« loviča Us e dalj časa naši strokovnjaki GradK sodelujejo s predstavniki ,p p0(. ,enega instituta iz Zagreba na C' kon, I>C .u raziskav betona in lastnih Na sklepr edini, da je t pomembno. 1 zakr r.U^c‘j' ^red kratkim so tako t loj"*« Prv* del raziskovalne na-i nih nasIovom: Nosilnost armira-c v rn°v pri montažni gradnji, so n ašem laboratoriju na Pobrežju opravo- v°dstvom Bruno Benjeta ji pa s 1 Večji del raziskav, ostali del i Re>ni?^aY'*iv gradbenem inštitutu. J kot-,'‘A1.1 raziskav bodo objavljeni p diSa i KMuček naloge. S strani Gra-Ga^bl> n osi le c naloge ing. Franc skavr, ’ na inštitutu pa je vodil razili temn m8- Severovič, ki je na to opravil tudi magistraturo. Jelu naloge so si bili sodelovanje še kako . tej priliki so tudi izrekli vse čr titke tovarišu Sefe-roviču za opr„ /Ijeno magistraturo. Na slovestnosti so sodelovali ing. Franc Gačnik, Bruno Benje, ing. Izidor Krunič, ing Peter Rubin, ing. Armando Hreščak, prof. dr. Zlatko Kostrenčič, prof. Andjelko Perši, prof. dr. Velimir Ukrajinčik, ing. Viktor Peršut ter mag. Enes Sefero-vič. O rezultatih razvojne naloge se bomo z nosilci del pogovorili v eni od naslednjih številk Gradisovega Vestnika. Franjo Štromajer Ob jubileju ing. Saša Škulja L. Jubilant int Saša Škulj je prehodil večji kos svoje življenjske poti. 5 (klet je v današnjem času ko se je življenjska doba občutno povečala, majhna obletnica, toda pomembna za ovrednotenje njegove nadaljnje pqti za dosego ciljev in nalog, ki jih bo moral na čelu Gradisa, še storiti v prihodnjem obdobju. Bil je pravzaprav še deček, ko so takratne razmere napravile iz njega mladeniča. Tako kot njegovi starši so vsi sovražili okupatorja. Oče, zdravnik je padel v partizanih, njegova mati pa je že stala pred puškami okupatorja, toda vzdržala je. Je okoliščine so vplivale na našega jubilanta, daje pozneje in vseskozi stal v prvih vrstah borcev za socialistično ureditev naše družbe. Že kot študent je aktivno delovat v mladinskih organizacijah ter leta 1958 diplomiral na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Nekaj časa je bil zaposlen pri upravi za ceste SRS ter 1. 10. 1958 pa se je kot mlad strokovnjak zaposlil v tehnično-kon-struktivnem oddelku Gradisa. Pozneje je prevzemal vse bolj in bolj odgovorne naloge: bil je tehnični vodja v OGP, tehnični pomočnik šefa, oziroma pomočnik direktorja TOZD Ljubljana, leta 1973 pa je postal direktor komercialne službe. Po odhodu inž. Keržana v zasluženi pokoj, je prevzel odgovorno nalogo glavnega direktorja Gradisa. V času zaposlitve v Gradisu je opravljal še vrsto drugih funkcij. Bil je poslanec skupščine SRS, predsednik raznih odborov skupščine gospodarske zbornice Jugoslavije, član obč. komiteja ZK, toda kdo bi našteval vse nadloge, ki jih je ves čas uspešno opravljal. Krmilo Gradisa je prevzel v času začetka gospodarske stabilizacije in utrjevanja samoupravljanja v Gradisu. Z veliko požrtvovalnostjo in strpnostjo, je usmerjal različne interese posameznikov ter skušal vsako zadevo kar na najbolj human način uskladiti. Njegovo neposrednost, domačnost s soljudmi, njegovo povezanost z delavci in njegov humanizem, so si nekateri različno tolmačili, toda njegovim vedrim odločitvam niso mogli oporekati. Mogoče ne bi bilo narobe, da bi včasih zavzel ostrejši kurs, toda v prihodnjem obdobju bo za to še dovolj časa. V samoupravni družbi, v kateri je na stotine subjektov, kjer se sprejemajo dogovori in sporazumi, je potreben človek z veliko posluha, s strokovnim znanjem, voljo in odgovornostjo, tega pa inž. Škulju ne manjka. Ob njegovem jubileju mu vsi delavci Gradisa želimo obilo poslovnih in osebnih uspehov. Lojze Cepuš Predstavnik Gradisa s strokovnjaki instituta. Drugi z desne mag. Enes Šefe-rovič 2.000. kv. metrov zraste vsa zelenjava za samski dom V hiši nasproti samskega doma je še dodatnih 36 ležišč VSE KAR ZRASTE NA LASTNEM VRTU JE CENEJŠE Samski dom v Mariboru smo obiskali, da bi zopet po daljšem času videli kaj je novega tam. Dočakal nas je, kot vedno upravnik doma tovariš Ivan Kovačič. Že prvi vtis je bil dober, saj je okolica doma lepo urejena, prostor na katerem bi moral stati novi samski dom pa je obdelan in zasejan. Ker v sedanji situaciji še ni povsem jasno kdaj bodo gradili nov samski dom, so se odločili, da bodo ta prrstor obdelali v vrt. Uspeli so obdelati površino 2.000 kvadratnih metrov. Na tem vrti^ zraste vsa zelenjava, ki jo potrebujejo v samskem domu, v poletnih mesecih pa jo je dovolj tudi za počitniški dom na Pohorju. Ta odločitev je toliko bolj pomembna, ker je zelenjava letos izredno draga. V samskem domu v Mariboru pa zasedeno le 430 ležišč. Polno zaseden bo v poletnih mesecih. Da bi povečali število ležišč so se odločili ku- Ivan Kovačič, upravnik samskega doma v Mariboru in dolgoletni Gra-disovec Kuharice delajo v novi kuhinji v neprimerno boljših delovnih .pogojih Dehtvd in učenci so s hrano v samskem domu zadovoljni nimajo samo doma pridelane zelenjave, včasih je za kosilo tudi domači prašič, saj imajo v reji pri enem kmetu vedno od 15 do 20 prašičev. Ta kmet vozi iz našega samskega doma odpadke hrane in na ta način redi poleg svojih še naše prašiče. Od takega sodelovanja imamo oboji koristi. Eden tak prašič je dovolj za en dan. V novi kuhinji samskega doma pripravijo dnevno okoli 1.200 obrokov hrane in to 160 zajtrkov, 600 malic, 300 kosil in 160 večerij. V poletnih mesecih pa bodo pripravljali še 100 kosil več. Skozi dolga leta dela v samskem domu je tovariš Kovačič prišel do točnih spoznanj kaj delavci radi jedo in kaj ne, tako da hrano ki jo nimajo radi, ali pa jo imajo manj radi bolj poredko kuhajo. Predvsem delavci nimajo radi kislo repo, testenine, Jdslo zelje in riža. Najbolj zadovoljni pa so če je za kosilo goveja juha, pečen krompir z zrezkom in zelena solata. Samski dom v Mariboru ima kapaciteto 460 postelj, vendar je sedaj piti stanovanjski hiši, ki je čez cesto nasproti samskega doma. V tej hiši je 36 ležišč. Pred uselitvijo je hiša bila adaptirana, popravljena, napeljana je bila centralna kurjava itd- V samskem domu je tudi 139 učencev. Cene obrokov v samskem doma so kar zmerne, saj delavec za tri obroke plača le 80,00 dinarjev in to 10,00 dinarjev za zajtrk, 40,00 dinarjev za kosilo ih 30,00 dinarjev za večerjo. Malica je 5,00 dinarjev in je regresirana. Z disciplino v domu nimajo problemov saj vsi upoštevajo navodila iz hišnega reda. Okolico doma bi želeli čimprej asfaltirati, saj bi tako tudi bistveno prispevali k čistoči v samskem domtl, ker bi se manj prahu in blata nanesi0 v dom. Veliko zanimivega smo zvedeli o° našem "obisku, mogoče pa bo načih dela v mariborskem samskem dom0 zgled še komu iz naših ostalih samskih domov. C. Pavlih Mladinci SPO v akciji predahu se je vodstvo mladinske organizacije dogovorilo, da Poživi delo mladih v SPO. Na seji Predsedstva, dne 13.. 4. 1981 so se ogovorili, za program dela, ki vse-buJe naslednje: tekmovanje — »kviz znanja« ~~ udeležba — teden mladih moscanov mladinske delovne akcije štafeta mladosti predlog za štipendijo iz Tito-Vega sklada 7_~' tekmovanje za najboljšo OO v občini Moste-Polje. . Za izvedbo tega programa so za-oizih posameznika-mladince, ki se D°do udeležili akcij oziroma tekmovanj. Delo mladincev je dokaj otežko-eno> ker je narava dela pri SPO Predvsem taka, da so mladi na te-renu ali v šoli. Pohvale vredna pa je pobuda mladih o čistilni akciji na prostra-em dvorišču v SPO. Na utesnjenem Prostoru sp nahajajo razni stroji in vtomobili. Na takem prostoru pa ne manjka razne navlake, ki je nekateri puščajo čeravno je posoda za odpadke v neposredni bližini. Očiščevalna akcija je bila izvedena pred prvomajskimi prazniki. Na dvorišču je bila ražna navlaka med katero so bile tudi odpadne surovine. Očiščena je bila velika površina dvorišča, surovine pa so bile sortirane v določene posode DINOSA. Ta očiščevalna akcija pa ni bila zaključena, ker so velike površine, zato jih čaka še enako delo za večkrat. Upamo, da se na to delo ne bo pozabilo. Mladinci-učenci so izrazili željo, da po zaključeni šoli organizirajo strokovni izlet, vendar nastopa problem sredstev. Upamo, da se bo ustreglo želji mladih. Morda bi se dogovorili, da za drobni odpadni material, ki bi ga nabrali po dvorišču, dobijo denar v svojo blagajno s katerim bi razpolagali. Z nadaljevanjem takih prostovoljnih akcij mladih moramo dati vso priznanje ter nuditi vso pomoč. Ludvik Šnajder ( ------------------------------------------;-------- Naš šofer Grgolet v zasluženi pokoj Kakor ima leto svoja obdobja vojni in začel na drugi fronti — tako je tudi v človeškem živi je- fronti obnove domovine, n ju, vendar z razliko da so živ- S svojim tovornjakom in me-Ijenjska različno dolga. šalcem za prevoz betona je bil ha Obdobja življenja so različna, mnogih gradbiščih in prepeljal pestra srečna ali nesrečna, naj- mnogo raznega tovora. V povojnem obdobju se je delalo v zelo težkih pogojih z slabimi stroji, ki pa so jih tudi sami Ne da se primerjati časom ko so vozila Naš »frišni« upokojenec je mnenja da je imelo minulo obdobje določene dobre in slabe lastnosti, enako velja tudi za čas ko v njem živimo. Takrat nas je morila stara mehanizacija a danes prehiter tempo dela. Da smo zmogli vse težave, ki so nas pestile takrat pa nam je pomagalo tovarištvo in enotnost, kar se danes pogreša. Velika delovna zavest in spontana disciplina je bila odlika vsakega brez kakršnegakoli nagrajevanja. Na visoki stopnji je bila tudi medsebojna humanost in pomoč kar pa je danes zelo okrnjeno in to por večji delež pri tem pa ima zdrav- občuti”^ večkrat manj ali bolj Naš član kolektiva Marčeto je Ob takem razmišljanju našega dočakal, oziroma doživel obdob- Marčeka so stvari, ki bi jih danes je, ko preneha vsakodnevna skrb še kako potrebovali. Lastnosti do poklicnega dela. V svojem človeka se ne dajo kupiti so pa poklicu šoferja je dočakal zaslu- dragocene za kolektiv in zelo ženi pokoj. pomembna medsebojna vez. V 35 letih kar je bil pri Gradisu V imenu vseh delavcev SPO se je lep čas svojega življenja preži-" ti zahvaljujemo za tvoje vzorno vel na strojih s katerimi je poma- in dolgoletno delo v Gradisu, že-gal orati ledino. Zamehjal je limo da bi zdrav še dolgo užival ta samo vojaško obleko hitro po zasluženi počitek. Zahvala mojim sodelavcem v SPO popravljali, z današnjim res udobna. Tovariš Marčeto Grgolet je odšel v zaslužen pokoj V minulem fnesecu sem se poslovil od svojih bližnjih delavcev in stanovskih tovarištev na prijetnem in zadnjem srečanju pred odhodom v pokoj. Lahko trdim da sem tudi z določeno mero sreče dočakal čas ko se spreže odgovornosti in skrbi službe. Dočakal sem zasluženi pokoj v poklicu šoferja. Zadovoljen sem tudi da nisem imel nobene večje nesreče. Pri Gradisu sem bil 35 let. Po I svoji moči in znanju sem prispeval pri rasti velike^ Gradisove družine kar mi bp ostalo v trajnem spominu. Ob tej priliki se zahvaljujem \________________________________ vsem, ki smo kjer koli delali skupaj kot delavci tehniki in inženirji na naših prostranih gradbiščih za dobro razumevanje in sodelovanje. Posebno in prisrčno pa se zavhaljujem mojim bližnjim sodelavcem za prijetno in tovariško slovo in darilo. Moram pa omeniti da odhajam v pokoj poleg prijetnega slovesa le z manjšo zagrenjenostjo ker sem kot tudi moji predhodniki pogrešali besedo vodilnih iz SPO. Mojemu kolektivu SPO lepa i hvala za vse, z željo da bi dosegal čim večje uspehe za našo skupnost. Marčeto Grgolet Generalmajor Dija Raškovič in major Savo Neškovič na slovesnosti Mk- Aprila 1945 godine štab VII. korpusa NOB i POJ objavio je naredbu o formiranju I. inženirske brigade i odredio funkcijski sastav brigade. Brigada imala je u svoj sastav 4 bataljona i to: I. bataljon za postavljanje mostovnih konstrukcija II. bataljon za izgradnju puteva III. bataljon za izgradnju puteva IV. bataljon — radnički bataljon i štab brigade sa prištabskim jedini-cama U brigadi je bio 1000 do 1200 bo-raca i starešina. Starešinski kadar bataljona sa-stavljen je bio u glavnom od struč-njaka inženjersko-tehničke struke • u jedinicama je najmanje polovina radnika bilo kvalifikovanih. Sva četiri bataljona brigade bila su za vreme rata angažovana u izgradnji raznih značajnih objekata na oslobodenoj teritoriji Bele Krajine, Dolenjske i Notranjske i to u glavnom na osposobljavanju aerodroma, puteva, mostova na reci Lahinji u Primosteku, i Črnomlju, Gtadacu mosta preko reke Krke u Suteski pri izgradnji puteva na oslobodenoj te- (Izvlečki iz pozdravnega govora komandanta-majorja druga Savo Ne-škoviča) tirugovi vojnici i starešine, dragi gosti! Okupljeni danas ovde, evociramo uspomene na 1. inženirsku bri-gadu VII. Korpusa NOV, koja je formirana 20. aprila 1945 godine, a čije tradicije nastavlja naša jedinica. Postojanje GIF GRADIS vezano je za ovu inženjersku jedinicu naše NOV. Po rasformiranju brigade, krajem 1945 godine, od raspoložive tehnike i stručne radne snage nastalo je GIP GRADIS danas jedno od največih gradevinskih preduzeča u SR Sloveniji čak i u Jugoslaviji. Osječamo zajedničku obavezu i dužnost da zajednički ne samo razvijamo tekovine naše revolucije, nego da i zajednički gradimo našu sret-niju budučnost, na temeljimo, započetim pre 40 godina u čijem postavljanju su učestvovall i borci I. inženirske brigade. ' Borci i starešine brigade, za čitavo vreme njenogpostojanja požrtvovalno su uticali na ostvarivanje ciljeva naše revolucije, te predano prenosih etiku i moralno-političke vrednosti boraca NOV na posleratna pokolenja. Sve što su nam naši ratnici i revolucionari ostavili u zavjet, Titove reči i delo, naš su put! Jedinstvom čemo dokazati i dokazivati i prijateljima i neprijateljima da smo bili dostojni Titove ljubavi i poštovanja, i da čemo i dalje biti uporni sledbenici i borci za ono zašto se naš Vrh,ovni komandant borio celog svog života, za ono zašto se borila jedinica čije tradicije nastavljamo. Dosadašnji rezultati koje je naša jedinica ostvarlla vredni su važnie i na sve ono što smo postigli možemo biti ponositi. No, medutim sa ostvarenim rezultatima se ne smijemo zadovoljiti. Naše objektivne mo-gučnosti, zadaci koji se pred nas postavljaju zahtevaju maksimalno an-gažovanje svakog pojedinca, Vojnika i starešine svih subjektivnih snaga, kako bi ostvareni rezultati bili što bolji. Uz parolu naše ratne jedinice »JUNAKE BORBE SLIJEDE JUNAČI RADA« trebamo u ovoj jubilarnoj godini, kada slavimo 40 rodendan naše armije, naših OS da i dokažemo, da uvek možemo još više i još bolje, da samopre-gomo i požrtvovano belježimo nove radne pobede, da učvrščujemo bratstvo i jedinstvo naših naroda i narodnosti, koračamo smelo putem samoupravnog socializma putem kojim nas je vodio naš voljeni Vrhovni komandant drug TITO. Zbranim je spregovoril I. komisar — rezervni podpolkovnik Dušan Marinček Pevski zbor vojne pošte 4680 Celje - Tudi na kvizu znanja so vojaki odgovarjali zelo dobro Gradis je tesno o veza n z delom I. inženirs3 brigade i SVEČANA PROSLAVA 36 GODIŠNJICE C WJAI. INŽENIRSKE BRIGADE VII KOR-, PUSA NOV U KASARNI JOŽE MENIH RAJ? CELJU. OKUPLJENIM VOJNICIMA I STA- REŠINAMA I GOSTIMA SPREGOVORILI ^MANDANT EDINICE MAJOR SAVO NEŠKOVIČ I KOMISAR I. INŽ. BRIGADE R^Nl PODPUKOVNIK DUŠAN MARINČEK SVEČANOSTI PRISOSTVOVALI SU I PREMICI LJUBLJANSKE ARMIJSKE OBLASTI SA GENERALMAJOROM ILIJOM RAŠKO^Na ČELU. VOJNICI I STAREŠINE VOJNE POŠTE CELJE I RADNICI GRADISA UDRŽW BOGATE TRADICIJE. ČESTITKE PREDSEDNIKA SKUPŠTINE OPŠTINE CELJE M MAROLTA I GLAVNOG DIREKTORA GRADISA INŽ. SAŠA ŠKULJA NA POSTlGM USPESIMA. NIKADA NEČEMO DOZVO-LITI, DA BI KO GOD UGROŽAVAO TEK** NAŠE REVOLUCIJE ritoriji i aerodroma na Otoku I Kra-sincu. U tada najznačajnije objekte koje je brigada izgradila spadajo: Mostovi preko reke Kupe na Brodu na Kupi i u Vinici. Izgradnjom ovih mostova koje su naši bataljoni gradili pod ustaškim, domobranskim in nemačkim rafalima—uspostavljena je strategijski vanredno značajna komunikacija po kojoj su se kretale Jedinice IV. armije, dolazile namir-Jhce i vojni materijal iz Barija preko Dalmacije. Od ostalih strategijskih važnih zadataka brigada je neposredno pre oslobodenja osposobila put od Broda na Kupi do Ljubljane za mo-torizovane jedinice koje su prodirale prema Ljubljani. Brigada je Zbrani vojaki na proslavi 36-letnice ustanovitve I. inženirske brigade Vfl* korpusa 1 Pred častno tribuno pripremila i provizori za most preko Grubarovog kanala jer se predpostavljalo, da če Nemci i belogardijci prilikom povlačenja srušiti Karlo-vački most. Sve jedinice naše brigade su 9. maja 1945 godine prepodne umaši-rale u Ljubljano. Primljene su lepo, iskreno, srdačno i teško je opisati, to čovek jedino može, da doživi. Posle oslobodenja, kad je veči dio puteva, mostova i železničkih pruga bio srnji61} — pre brigadu su postavljeni veliki i odgovorni zadaci. Do dolaska u Ptuj naši bataljoni izgradili su železniške mostove i mostove preko reke u Medvodama, Preserju, Šempetru na Krasu i ospo-sobljavali ostale značajne objekte uz komunikacije. U mesecu junu brigada je od glavnog štaba Slovenije dobila zada-tak da odmah pristupi obnavljanju odnosno rekonstrukciji železničke pruge i objekata na relaciji Pragersko—Kotoriba. Poslednji železnički most postavljen je bio još na mad-žarskoj teritoriji u Mura — kerestu-ra. Toda nije bilo ni projekata ni ma-terijala. Do dolaska naše brigade u Ptuj drvo za mostove još je raslo na Vurbergu i Pohorju. Započeli smo pod parolom: »Ju-nacima borbe neka slede junači rada«. Sedamdeset dana ova parola dizala je moralnu, radnu i političku svest naših brigada na tridesettri objekata — železničkih mostova duž pruge Pragersko—Kotoriba. Borci brigade — tesari iz Bele krajine, seljaci sa Dolenjske, Štajerske i Notranjske, rudari iz Zasavlja, rodnici industrijskih centara — predstavljali su jezgru brigade i sa mnogo razumevanja i radne snage obavljali ovaj zadatak — iako je tada več bila slobodna i svi su u mislima več bili kod kuče i planirali kako da obnove svoje srušene domove ili učestvuju u obnavljanju fa-brika iz ko j ih su otišli u partizane — ipak je svaki borac dao sve od sebe, da bi se zadatak što pre i.što bolje obavio. Tehnički složen objekat kao što je žfeleznički most u Ptuju i ostala 32 objekata na pruzi od Pragerskog do Kotoribe izgradeno je u rekordnem tehmcki podvig i politički uspeh. Uspostavljanje ove železničke veze imalo je vanredan strategijski karakter jer je predstavljalo jedinu železničku vezu izmedu istočnog i zapadnog dela Jugoslavije. Po nalogu IV. armije brigade se u novembru 1945 godine ^formirate-. Od formiranja do oslobodenja brigada je bila opremljena vrlo skromno i bez mehanizacije, dok je posle oslobodenja za tadašnje stanje tehnike — zaplenjene okupatoru — bila vrlo dobro opremljena. Sva mehanizacija, pokretne radionice, bul-dožen, kamioni, konji sa zapregom, tehnički instrumenti i ostali grade-vinski material postepeno je predat preduzeču »GRADIS« koje je kra- . jem 1945 godine bilo glavno grade-vinsko preduzeče, razgranato po celoj tadašnjoj razorenoj Sloveniji. Stalni odbor naše brigade želi, da tradicije i iskustva iz NOB i posle-ratne obnove naše razorene domovine prenese na novu generaciju. Borci i starešine brigada i danas nastoje da nastave s ostvarivanjem ciljeva revolucije i da razvijaju i prenose njene tradicije, etiku, bratstvo i jedinstvo moralno-političke vrednosti i osobito boraca NOB na sadašnja i buduča pokolenja. Svaki od nas želi, da po svojima snagama i sposobnostima sto više doprinese boljoj sutrašnjici u našoj samou-pravnoj socialističkoj zajednici ju-goslovenskih naroda i narodnosti Titovoj Jugoslaviji. Sečajuči se minulih godina i slav-nog puta partizanskih inženjeraca u narodno-osvobodilačkoj borbi moglo bi se opravdano reči, da se ovaj rad naših oružanih snaga od kraja rata do danas razvijalo i da se razvija u skladu sa našom partizan-skom (vojnom) tradicijom, sistemom jugoslovenskog samoupravnog društva i poštujuči zahteve koncepta i doktrine opštenarodne odbrane. Ratni inženirci i radnici Gradisa ponosni smo, da vojnici i starešine vojne pošte 4680 uspešno nastav-Ijaju bogate tradicije I. inženirske brigade. Lojze Cepuš Med gosti je bil tudi generalni konzul SFRJ Ivan Zbašnik Folklorni ansambel ORO je zapolnil kulturni program Priznanje našim delavcem Pc >n; ,K sc dsl ‘j 2 uži etl i te »sai 'o{. »n iho do no >d[ te i Pr v Frankfurtu 30 LETNICO SAMOUPRAVLJANJA IN 35-LETNICO OBSTOJA GRADISA SO PRAZNOVALI TUDI DELAVCI V FRANKFURTU. ŠESTNAJST LET USPEŠNEGA DELA V TUJINI. SODELOVANJE Z NAJVEČJO GRADBENO FIRMO V NEMČIJI. DOBIVA NOVE RAZSEŽNOSTI. PRIZNANJE POSLOVNIH PARTNERJEV GRADISOVIM DELAVCEM. MED ŠTEVILNIMI GOSTI TUDI GENERALNI KONZUL GENERALNEGA KONZULATA SFRJ V FRANKFURTU IVAN ZBAŠNIK. KULTURNI PROGRAM PREDPRIPRAVA ZA DAN MLADOSTI 1981 — POD GESLOM »MLADOST, MIR, PRIJATELJSTVO.« Skromno, ali slovesno so gradi-sovi delavci v ZR Nemčiji, v Frankfurtu prvič po 16 letih praznovali Zbranim je spregovoril direktor enote Jože Gašperšič svoj praznik, ki so ga istočasno povezali s praznikom 1. maja. Lepo urejena dvorana, oder in bogat kulturni program, so natri pričarali konček domačnosti, ki jo naši delavci v tujini še kako potrebujejo. Slavnostni govor je imel direktor enote Jože Gašperšič. K doseženim uspehom so delavcem spregovorili še generalni konzul SFRJ v Frankfurtu Ivan Zbašnik, glavni direktor inž. Saša Škulj ter v imenu zagrebške Ingre Božena Cvetkovič. Začetek dela v Nemčiji je bil, z ozirom na pogoje dela pred 16 leti, težak. Toda ob dobrem in kvalitetnem delu naših delavcev, so bile začetne težave kmalu premagane. Tekla so leta in doseženi rezultati 16-letnega dela niso majhni. Zgradili smo vrsto lepih objektov, pa tudi finančni uspehi, v vsakoletnih gospodarskih načrtih, so dosegli pred- videna pričakovanja. V številnih pogovorih, ki smo jih v tem času imeli z vodilnimi delavci — firma Hol-zmann in Imbau smo slišali mnogo pohvalnih besed naših delavcev, zlasti glede kvalitete dela, discipline in pogodbenih rokov. S tem so nam odprli vrata tudi za bodoče sodelovanje. V recesiji, ki je prav tako zajela Zvezno republiko Nemčijo se bodo lahko obdržali le najboljši. Podobne izjave je dal tudi generalni konzul SFRJ Ivan Zbašnik, ki je zlasti pohvalil kvaliteto dela in dosežene uspehe na področju samoupravljanja, delu sindikata ter vključevanje naših delavcev v kulturno društvo »Sava«,športna društva in kulturno življenje v tujini nasploh. Delavcem Gradisa je čestital tudi podpredsednik združenja jugoslovanskih državljanov v Frankfurtu Janko Zemljič, ki je istočasno pova- i v en: ■12 D9? ran !tri( bil vse navzoče, da se udeležijo sve; tj. čane proslave ob dnevu mladosti. namenjeni mladim, miru in prlr eii teljstvu, ki bo v nedeljo, 24. maja lat’ 1981 na Waldstadionu v Frankfurtu- ^ ^ Proslava bo povezana z bogatim ku" ^ turnim programom. Priredite*! k ^ predvidevajo, da se bo proslave ude ležilo preko 10.000 delavcev, zap° slenih v Nemčiji. ***■ O delu in življenju naših delavce'' v prejšnjtti številkah. V glavnem so zadovolj v Nemčiji smo pisali že v in se neradi vračajo v svoje eno < kajti kljub napornemu in vecu nemu delu so osebni dohodki vedno 2—3-krat večji kot pri na. Odvisno pač od tega koliko kdo P*\ speva s svojim delom in kako vare se obnaša. Ob zaključku moramo pri iznad' da je bila organizacija proslave od' lična, za kar gre posebna pohva vsem tistim delavcem, ki so *v * delež doprinesli k tako uspeli pr*r ditvi zlasti pa inž. Skelbinšku in & kovcu ter nenazadnje tov. Pleters*. ki je bil zadolžen za celotno orga*1 zacijo. ,< Lojze Cepu Novice iz gradbeništva bomačl izumi niso zanimivi )n3nPJejlse-dvnik ameriške rnedna-°e družbe IRC iz New Jerse-’ a/°‘ Horten je nedavno izjavil, d kakovost betona pa je za raJL. ia- Tako bi lahko letno pri-M '°k°U 3 milijone ton cementa, ve; a*: ma 6 milijard din. Poleg tega so ;stl’ “ratorji za 1.5 %. cenejši od iia- ni težav 7 pomemben domač patent doživi usodo številnih izumov, ki so se potem, ko doma niso našli razumevanja, uveljavili v tujini. Največja naftna ploščad na svetu V Vrkesf jordnu na Norveškem so končali gradnjo največje ploščadi za črpanje podmorske-nafte ha svetu. Ploščad, ki jo sestavljata 40.000 ton težka jeklena paluba in stanovanjski prostor za posadko, ki je visok kot osemnadstropna stolpnica, stoji na štirih velikih betonskih nogah. Naj večje letališče . na svetu Sredi aprila letos je savdski kralj Halid ben Abdul Aziz .v bližini. Džede odprl največje letališče na svetu, ki so ga poimenovali kar »Letališče kraj Abdul Aziz«. Stalo je več kot 5 milijard dolarjev, na njem, pa bodo 'pristajala predvsem- letala, xi v Meko in Madino prevažajo romarje iz vsega muslimanskega sveta. Gradilo ga je 11.000 delavcev in več kot 2.500 inženirjev in tehnikov iz več evropskih in azijskih držav. Ena od značilnosti novega letališča je tudi strešna konstrukcija, ki je sestavljena iz 210 stiliziranih puščavskih šotorov, ki počivajo ha 440 betonskih nosilcih. Cveto Pavlin cev ljO' )te. •ur- Še nas- pri- čne iati. od' /el* ;voj ire' BU' Ške ifli' Nova višina prejemkov iz materialnih stroškov Na svoji zadnji seji so delegati eiavskega sveta delovne orga- . zacije ugotovili, da še ne more-L sPrejeti Pravilnika o prejem-. b!h 'z materialnih stroškov, ki naj 'nadomestil dosedanja pravil-, a o terenskem dodatku in o ,,8* h prejemkih iz materialnih v r“šk°v, ker bi bilo smotrno po-s kati sprejem samoupravnega P°razuma gradbeništva, ki je t^enutno še v razpravi. Do uredi-e kriterijev in pogojev za po-“Jeilo stroškov, ki so jih iipeli ^e|avci pri opravljanju določenih vel in nalog v družbenem dogo-0ru> samoupravnem sporazumu ^adbeništva in v novem gradičem pravilniku, upoštevajo se °ločbe sedanjih pravilnikov o Cejemkih iz materialnih stro-tkov oz. o terenskem dodatku, s eai> da se zneski popravijo po ^"javljenih podatkih v Delavski Cnotnosti. 7ako je od 1. maja letos nova '5ln<-, prejemkov iz materialnih roškov naslednja: a) Dnevnice: " cela dnevnica (nad 12 ur) ^0.00 din , polovična dnevnica (8 — 12 w) 210,00 din — dnevnica za čas od 6-145,00 din -8 ur b) prenočišče: \ z računom, vendar največ do 330,00 din — brez računa (40%) 132,00 din , c. Znižana dnevnica: (60%) največ do 234,0.0 din d) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, djeanske mesečne stroške znižane za 1 % mesečnega OD na delavca v devetih mesecih preteklega leta, tj., kar nOsi delavec sam — 281,68 din e) nadomestilo za ločeno življenje— 3.112,00 din f) Kilometrina: — za osebni avtomobil — 5,80 din — za motorno kolo — 1,75 din — za moped — 1,30 din — za dvokolo'— 0,80 din g) Terenski dodatek: — največ 50% dnevnice pod a, tj. največ do 195,00 din n k ~^gKKr\KKKKKM‘\N'\KKKT\N Mnogo več pozornosti signalistom, ki strežejo žerjavistom na gradbiščih! Minilo je že nekaj časa od doživetega dogodka na enem izmed naših gradbišč, ko bi lahko prišlo do nesreče z smrtnim izidom. Še nadalje sc dogaja to, da mi žerjavisti na gradbiščih nimamo delavca — signa- • lista, ki je istočasno navezovalec bremena ter razporeja transport materiala. Ker se stvari še ponavljajo, ki nam otežkoča varno delo z žerjavi me je vest prisilila, da opišem dogodek, ki sem ga doživel ter tudi rešil s prevdarno vožnjo nekega delavca sigurne smrti. Delal sem na gradbišču, objekt je bil že prilično visok in dvigal zahtevani material za delavce, na objektu. Navezovali so na žerjavni kavelj ve-.' liki tipski opaž. Okrog njega je bilo nekaj delavcev, vendar vseh nisem videl, ker so bili za opažem. De$-lovodja je prevzel vlogo signali-sta in dal znak za dviganje. Jaz sem na njegov znak pričel z dviganjem. Na moje-veliko presenečenje, ko sem opaž dvignil že zelo visoko sem opazil visečega Človeka — delavca, ki se je po nesreči zapel na tanko žico ter visel v neugodnem položaju. Ne morem si predstavljati, da me ni delovodja ali ostali delavci niso takoj opozorili, ko se je breme odlepilo od tal, ker so sigurno videli zapetega delavca. Brez panike in spretnim manevrom z žerjavom sem človeka in breme srečno pripeljal na vrh objekta in tudi odložil. Ta primer riaj bo v razmislek vsem, ki omalovažujejo potrebo po delavcih — signalistih, izvežbanih in edinih odgovornih za pravilno navezovanje, bremen. Poleg varnega je tudi organizirano delo z dobrim sig-nalistom obojestranska korist. Petronije TVlitrovič Proti dupliranju poslova i programa rada Iz uvodnog izlaganja predsednika opšteg udruženja g rade vinarstva i industrije gradevinskog materiala Jugoslavije inž. Saša Škulja Danas razmatramo analizu Gra-devinarstvo u uslovima smanjene investicione potrošnje na prelazu U 1981. godinu. Iz izkustva ranijeg perioda da je smanjivanje investicija dovodilo do posebnih teškoča u za-pošljavanju gradevinarstva, delovanja stabilizacionih mera, a istovre-meno u momentu priprema rezolu-cije o politici društveno-ekonom-skog razvoja u 1981. godini i poja-čane aktivnosti plana razvoja Jugoslavije za period od 1981. do 19§5. godine. V nadaljevanju uvodne razprave je dejal: Angažovanje gradevinskih radnih organizacija i radnika nikada ni je izostalo kad god su bile u pitanju velike bitke našeg društva za dalji brži i uspešniji razvoj. Gradevinarstvo i industrija gra-devinarskog materijala relativno su se brzo razvijali, što je bilo uslov-ljeno velikim potrebama za izgrad-njom investicionih objekata. U po-četku razvoj je bio uglavnom ek-stenzivan, ali potreba bržeg razvoja industrije i njeno snaženje tražili su snažnije gradevinarstvo i savremenu industriju gradevinskog materijala, što je uslovilo njihov intenzivniji razvoj zasnovan na večim ulaganjima u opremanje i modernizaciju i kadrovsko jačanje. Gradevinarstvo je ovladalo sa-vremenim tehnikama i tehnologijama gradenja a industrija proiz-vodnjom savrememjih i racionalni-jih gradevinskih materiala. Paralelno sa ovim poboljšavani su uslovi života i rada gradevinskih radnika i radnika industrije gradevinskog materijala, ali oni još uvek nisu ni blizu onoga kakvi bi trebali biti s obzirom na težinu poslova i uslove u kojima se obavljaju. Gradevinarstvo nije uspelo na tržištu kroz cenu svoga rada obezbedi potreba sredstva za adekvatnije nagradivanje, veča ula-ganja u društveni standard, brže re-šavanje stambenih potreba radnika, pa otuda i stalno prisutan problem kadrova. Ne samo što mladi ne do-laze u gradevinarstvo, nego posto-ječi odlaze u druge grane u kojima su uslovi rada bolji, poslovi lakši, a i zarad veči. U periodima večeg obima investicija u največem broju slučajeva investitor! ne raspolažu obezbednim Gradisovi betonarni Piimarni predelovalni obrat ima v svoji sestavi dve liniji Tukaj se material drobi na frakcijo 0-60 milimetrov. sredstvima, pa izvodači ne mogu da naplate izvršene radove. Sem toga, stalni rast cena gradevinarstvo ne može nadoknaditi produktivnošču i racionalizacijom, jer je rast cena na tržištu visok, a kroz razliku u ceni ne uspeva da to namiri. U periodima smanjenih investicij, zbog nemo-gučnosti upošljavanja razpoložljivih kapaciteta, dolazi do medusobne nelojalne konkurenci je na tržištu, a i pritisaka investitora na snižavanje cena radova ispod realnih cena. Zato su posledice kako velikog obima investicija tako i smanjene investicije veoma negativno održa-vanju na gradevyisku privredu, a te posledice snose pre svega radnici u ovoj privrednoj oblasti. Gradevinski kapaciteti razvijali šu se na osnovu investicionih zadataka koje je pred njim postavljala društvena zajednica, pa su se u periodima večeg obima investicija širili, da bi odgovarali takvom obimu i ro-kovima, kada se pojavljivala i odre-dena društvena briga za razvoj gradevinarstva i industrije gradevinskog materijala. Medutim, kog sma-njivanja obima investicione aktivnosti izostala je briga šire društvene zajednice za rešavpnje problema za-pošljavanja tako naraslih kapaciteta. U uslovima rigoroznog smanjiva-nja investicija prestale su sa radom specijalizovane i razvijene radne organizacije, a danas takode imamo neke veoma krupne, visokooprem-ljene radne organizacije, sa vrlo stručnim kadrovima, kojima preti ista opasnost. Radnička klasa Jugoslavije je jedna i jedinstvena i ima iste ciljeve i interese. To što jedni rade u jednoj a drugi u drugoj privrednoj grani ali društvenoj delatnosti, uslovljeno je potrebom odgovarajuče podele rada. Zato uslovi za sticanje do-hotka treba da budu jednaki za sve privredne grane i delatnosti. Pored toga što investiciona izgradnja nije bila, a ni sada, pokri-vena potrebnim finansijskim sredstvima, ona nije bila uskladena ni sa materijalnim bilansima, pa je to iza-. zvalo veliku nestašicu gotovo svih materijala za ugradivanje, opreme i rezervnih delova. To je dovodilo do opšte nestabilnosti na tržištu, jer su se odnosi na tržištu formirali na ne-' realnoj, finansijskim sredstvima ne-pokrivenoj tražnji. Gradevinarstvo i industrija gradevinskog materijala ne izlaze iz ovog planskog perioda ekonomsko ojačani, i pored relativno dobre uposlenosti kapaciteta u pojedini m godinama i povečane proizvodnje u industriji gradevinskog materija Razlog torne je nekontinuirana up j slenost u svim godinama, velik1 j stoji u radu zbog nestašice niza nj i terijala i rezervnih delova, ne i statka sredstava za isplatu izvrše ■ radova, velikih izdvajanja j 1 osnovu raznih doprinosa, p°re kamata. Nadalje visok rast cena < produkcionih materijala gra ■ narstvo nije moglo naplatiti od m stitora, što je dovelo do preliva^ '• dela dohotka gradevinarstva u ko investitora. se snabde _______ . - - domače Pr‘ zvodnje a 28 % iz uvoza. Ovo Je^ gulisano samoupravnim spora ^ mirna sa domačom mašinogradno uvozi se ona oprema, koju ne P zvodimo u zemlji. , Proizvodači betonskog Čelika, @ Gradevinarstvo opremom 72% iz devi narstvo i prometne orga ovim materijalom zaključili su sp razum o snabdevanju tržišta o j proizvodima. Ostvarivanje 0 sporazuma u proteklim godm nije ničim dovedeno u pitanje, a ■ u ovoj godini dovedeno zbog ne . gučnosti proizvodača, da obez potrebe sirovine i njihove Prina nosti da izvoze, što je posebno za trilo problem izgradnje, jer se n žištu po prvi put u dugom nizu ^ nizad dina javila veoma oštra nestašica^j tonskog Čelika svih profila, kojima i rebrastog koji ima značaj sa stanovišta smanjivanja r trošnje ovog materijala. Radne organizacije gradevj JCI 1711m nonnrimti 1 . stva izuzetim naporima i ,t\\ njima radnih kolektiva, ostvafll zapažene rezultate na inostrau.^ tržištu. Uspešnem izgradnjom - ^ različnih objekata po nameni i , čini u raznim zemljama, afirm1. ^ su se kako kvalitetni graditelj*1 lidni partnerji, što nije lako P°^|nc jakoj i sve jačoj medunarou konkurenciji. Kad je reč o večem angažova™ na inostranom tržištu, imajuči u ^. ' nuža*1 [ dostignuto i mogučnosti, organizovan rad svih činilaca drU|. isti'' tva, da bi se maksimalno iskot11 mogučnosti i prednosti koje in*3^. i gde ih imamo. Ali to samo mično ublažava problem nezap0$, nosti gradevinskih kapaciteta.^ našoj zemlji. Jugoslovensko gra .. vinarstvo na radovima u ino$tf ^ stvu danas angažuje .oko 22"., stručnih radnika. Čak ako b*5.^ duplirali obim poslova, to bi zn3^ zapošljavanje još toliko radnik3 ■ poslovima u inostranstvu, if0 rvu.u.iWlu M 1I1U3UCUI31VU, .fl- ispod 5 % ukupno usposlenih u fL devinarstvu. Medutim, ako se ob Na pragu lil. kulturni susret gradevinskih radnika Slovenije vitKiJiF' susretu grade- nešto (Pisalni,50VevjeSmh-,VeČ Nnv ipi .'v citali — koji ce biti u eani?m mjestu’ a SGP Pionir je or- ko 3t0r to8a velikog susreta, Veli- ne° "e samo za nas gradevinare, ne v n3-SVe ostale radnike i grada- v ’ ■ ell.kl zato što su kulturam prot- rad •SV' na^' usPjesi, akcije, odnosi, V °J»tanak naših naroda. dva ‘S ove godine predstavljajo i, ana sa svojim fotografijama — k0iiV,k Snajder i Franjo Štromajer svoje^a^ na k susretu predstavio rarn^VCt banova nastupaju sa lite-koii m djelin?a ~ Milenko Nikič J Je s a svojim pjesmama nastupio na I. in II. kultumom susretu, Milan Jovanovič je nastupio na II. susretu, a ostali članovi — Marjan Modjur, Vlado Djuranič, Ivica Miškovič, Dušan Gudlin, Milodin Macanovič, Stjepan Topolko i Vitomir Duričič su nam se pridružili i budu predstavili svoja djela na III. susretu. Možemo biti zadovoljni, da se naš krug širi, a u njemu se sve bolje zbli-žavamo, ali ne možemo biti zadovoljni ako uzmemo u obzir naš veliki kolektiv. Zato morajo referenti za kulturu zajedno sa komisijom za kulturu uložiti sve, da se angažiraju svi ljubitelji i stvaraoci na kulturnem području. Ne smemo dozvoliti, da budemo nespremni kad budemo 30 *PVa u našoj zemlji smanji za oko I; /o’ to ne rešava probleme upoš-Vanja viška radnika. naH Su^'n’> 660 problem se i svodi opr ° ®de uPosl't' višak radnika i invjme-’ k°j' se javUa smanjenjem zbopStIC'°n-e Vgradnje, posebno sani t08a at0 8a gradevinarstvo ni j e Pad? sv°j°m voljom razvijalo ka-5to. e*e- Prema torne, pored onoga 0r ,a * mogu da u'čine same radne konLniZaC^e’ Potrel,ne su i odredene u Sa^r®tn.e društvene mere, posebno t, aasnjem periodu preorientacije 0cjrr)ikturi investicija, koja zahteva Ijav Cn Period 'priprema i uslov-v-jnaa Plačanu nezaposlenost grade- Zan?*l° se ^ekuje veliki problem u ^Posljavanju, ne bi trebalo zane-r'h razmatranje nekih mera koje razmU s*tuaciju. Ovde treba zio^ m98učnost prevremeriog pen-vin^anja odredenog broja grade-5L:Lkla radnika, jer i inače zbog te-pr Uslova rada veliki broj odlazi u temenu i invalidsku penziju, 0(i °slobadanje gradevinarstva hrenih obaveza izdvajanja iz do-dak ’ ^'sto8 dohotka i ličnih doho-ka na ime povečanja akumulacije, Sej~" °a koji način obezbediti po-na sredstva za finansiranje kopo na*ne infrastrukture, kako bi se Večala sredstva za stambenu iz-Stadnju, par~ obezbedivanje sredstava za ka a.vku rezervnih delova radi efi-n,Jeg koriščenja mehanizacije, obezbedivanje deficitarnih , aterijala za bržu izgradnju objč-*a koji če se graditi, . — davanje mogočnosti da radne organizacije raspolažu delom deviznih sredstava koja ostvaruju radom u inostranstvu, — da se odgovarajučim merama stimuliše razvoj zadrugarstva i njihovo povezi vanj e sa gradevinarskim radnim organizacijama, kao i anga-žovanje ličnih sredstava za stambenu izgradnju, — da se u republikama i pokrajinama što pre donesu odgovarajuče mere koje če obezbediti kontinuitet stambene izgradnje u narednom periodu, — mogočnosti da se ubrzanijim i kvalitetnijim radom zakonodavno-pravna regulativa, koja reguliše na-stup na inostransko tržište po osnovu izvodenja investicionih ra-doVa, prilagoditi zahtevima i potrebama za povečanim nastupom na inostrano tržište i kod toga uvažaju specifičnosti ove vrste izvoza, — na koji način, u saradnji sa ostalim delovima privrede i društvenim činiocima, brže raditi na utvrdi-vanju dugoročnije jugoslovanske politike i strategije organizovanog i dugoručnog nastupa na inostrano tržište. U okviru poslova i zadataka koje gradevinarstvo bude imalo, neop-hodno je: — da ulože maksimalne napore za što bržu izgradnju objekata, kako bi se skračivanjem rakova gradenja ostvarivala odredena ušteda i dopri-nosilo ostvarivanju politike ekonomske stabilizacije, a kroz to i u veča vanju sredstava za dalje investiranje, — radne organizacije treba u još večoj meri da se angažuju na mak- organizator takvog 'susreta, a to se organizujemo dramske, recitatorske može desiti uskoro. i druge skupine — koje če biti spo- Zato još jednom pozivam sve sobne izvesti kulturno zabavni pro-drugarice i drugove našeg kolektiva gram bilo kod i gdje. GRADIS, da se nam pridruže, da Milenko Nikič Godina bez Tita Kaja preslane da kuta srce čoveka za čije je ime vezana jed na od najdramatičnijih ali i najslavnijih epoha u isloriji naših naroda luga se ne može sakriti. Suze se ne mogu zaustaviti. Osuše se kada pregovori iz nas ono što je jače od te smrti, kada tugu nadjača ponos, što smo bili sudionid te velike epohe, svjedod tog besmrtnog djela, jer su se či-tave generadje svih naših naroda i narodnosti nadahnjivali i vaspitavali na njemu. Od onog časa kada je svijetom prostrujala vijest da medju živim nema više tvorca sodjaHstičke i nesvrstane Jugoslavije, poslednjeg stratega i vojskovodje Drugog svijetskog ra ta, osnivača pokreta nesvr-stanosti, marksiste koji je svojim c^elom dokaza o da se revoludje ne izvoze, svijet je stalno postavHao pitanja: Kakva če biti Jugoslavija bez Uta? Kojim če putem krenuti mnogobrojna porodica nesvrstanih bez svog idejnog tvorca? Šta če se promjeniti u medjunarodnom rad nič-kom polcretu bez ličnosti koja je zajedno sa svojom partijom najdublje prodrla n smisao objektivnih društvenih zakonitosti i istorijskih potreba svog vremena, otlcrivajufi istOvremeno puteve i sredstva kojima če se naoružavati društveni pokreti i klase da bi bili sposobni da u prelomnim istorijsldm trenudma bude na čelu organizovanog pokreta narodnih masa za ljudski progres. Za protekhi godinu od tog tužnog 4. maja dobljeni su potpuni odgovori na sva ta pitanja u jednoj jedi noj rečenid: »Smrt je trenutna, djela su vječna«. Tita nema medju živim ali ostalo je njegovo djelo toliko grandiozno i sveobuhvatno da se čitava jed na epoha jugoslovenske revoludje, razvoja mjdjunarodnih odnosa i radničkog pokreta u savre-menoj štoriji može zvali Titovim imenom. A to nas je kao narode jugoslovenske socijalističke zajednice, prve zemlje sodjaHstičkog samoupravljanja, zemlje sopstvenog putau sod-jaUzam, aktivne članice pokreta nesvrstanosti, kao gradjane i komuniste stavilo u situadju vanrednih odgovornosti pred svojim narodom i svijetskom zajednicom u ejelini. Šta sve nisu očeldvali da če se desiti posle Titau našem društvu? Kakve su sve bile predpostavke o sudbini tekovina koje smo s Titom na čelu stekli u preteklih četiri decenije? Koliko je bilo straha čak i kod naših prijatelja u svijetu, zemelj a, progresivnih pokreta naroda i njihovih lidera da se slečeni ugled smrču onog koji ga je stvarao bilo time ne obezvrijedi. I Jugoslavija živi dalje i živet če uz ime i djela druga Tita. MILENKO BABIČ simalnom koroščenju radnog vremena, stručnih zvanja kadrova, pod-sticanju, unapredenju proizvodnje, štednje, itd. — naučnoistraživačke i razvojne organizacije u oblasti gradevinarstva i van njega treba sa svoje Strane, kroz koordinacija svojih programa rada, usmerenih na nalaženje takvih rešenja koja doprinose ostvarivanju politike ekonomske stabilizacije — da daju doprinos. Njihova čvršča veza sa privredom treba da se ostva-ruje neposredno i kroz uključivanje u postoječe oblike organiziranja gradevinarstva i industrije gradevin- skog materijala, kao što to čine obrazovane organizacije, — informisanje i efektan rad asocijadja gradevinarstva i industrije gradevinskog materijala, posebno u ovim uslovima, treba da dodu do punog izražanja. Treba izbegavat dupliranje poslova i programa rada, što znati da je neop-hodna koordinacija rada poslovnih zajednica i opštih udruženja i maksimalno angažovanje radnika u njihovim radnim zajednicama na izvr-šavanju poslova i zadataka i na racionalnem koriščenju sredstva koja privreda izdvaja za njihov rad. Najbezbednija je zemlja kad je narod čuva U celoj Titovoj epohi, u kojoj su svi naši narodi i narodnosti ostvarili oslobodilačke težnje i stvaralaški razvoj kao nikad dosad u svoj svojoj istoriji, politika i praksa bratstva i jedinstva /konstantno je ugradji-vana u nerazorive temelje jugoslovanske višenacionalne zajednice. Zaituidči se za slobodnu zajednicu svih naroda Jugoslavije uredjenu na federativnoj osnovi, »a protiv sva-koga ugnjetavanja i hegemonije bilo kojeg naroda po drugotne«, Josip Broz je još 1936. godine pisao da »hrvatski, slovenački, srpski, makedonski i črnogorski narod treba da se na demokratski način izjasne kako žele da urede svoje medjusobne odnose u državnoj zajednici. Isto tako, i narod u Vojvodini i Bosni i Hercegovini ima prava da se izjasni o svom odnosu u državnoj zajednici.« Kako je čista i jasna bila Titova vizija! Isto kao i praksa jučerašnja, današnja i sutrašnja — praksa i politika bratstva i jedinstva koje su i u ovom i u svakom sadašnjem i budu- čem trenutku zaloga jugoslovenske snage i budučnosti. Tito je isticao godine 1939. da je »Komunistička partija Jugoslavije vodila i vodi neumomu bprbu s ug-njetenim narodima za njihova prava. Ona je vodila i vodi neumomu borbu za bratstvo medju narodima Jugoslavije, za slobodu ide-mokratska prava naroda, jer u torne vidi garantiju da narodi Jugoslavije sačuvaju svoju nezavisnost.« Kao najsadržaniju alternativu svem zlu, istorijskom ugnjetavanju, nekadašnjoj razjedinjenosti i zava-djenosti, Tito je temeljio bratstvo i jedinstvo na marksističkom učenju, jer je istinska »internacionalna sa-radnja moguča samo medju ravno-pravnima«. To se mnogo kasni je odrazilo, sve do današnjeg vremena, u njegovim upornim i doslednim na-stojanjima i borbama za ravno-pravne odnose medju socijalističkim i drugim zemljama i naprednim po-kretima. Kada je 1937. godine došao na čelo naše Partije, ravno-pravnost naroda, bratstvo i jedin- stvo, pokazali su se kao okosnica politike okupljanja progresivnih snaga, medju svim narodima na ju-goslovenskom prostoru, kao jedina perspektiva i budučnost života i življenja. »Stvarajuči bratstvo i jedinstvo naroda Jugoslavije — naglašavao je Josip Broz u sudbonosnoj 1941. go-dini — Komunistička partija Jugoslavije je organizovala oružanu borbu protiv okupatora. Stvorila je partizanske odrede u Srbiji, Cmoj Gori, Hrvatskoj, u Bosni i Hercegovini, u Sloveniji i u drugim pokrajinama, stvorila je narodnu armiju, neustrašive narodne partizanske borce, koji krvlju svojom pišu naj-slavnije stranice ti historiji borbe naših naroda za oslobodjenje.« »Postoji samo jedan put za sve narode, Jugoslavije, za sve Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce, Makedonce, Muslimane itd. — to je put za-jedničke bratske borbe protiv okupatora i domačih izroda, kojim ide naša junačka i partizanska dobrovo-ljačka vojska, put borbe za odlobo-djenje«, isticao je Tito u godini 1942. On je više puta u toj godini i kasnije naglašavao da su »NOB i nacionalno pitanje u Jugoslaviji neraz-dvojno povezani«, te da ova borba ne bi bila uspešna »kad narodi Jugoslavije ne bi u njoj vidjeli, osim pob-jede nad fašizmom, i pobjedu nad onim što je bilo za prošlih režima, pobjedu nad onima koji su ognjeta-vali i teže daljem ugnjetavanju naroda Jugoslavije: Snaga Jugoslavije je u narodu A politika bratstva i jedinstva i nacionalne ravnopravnosti, »jedan od močnih izvora naše snage i zaloga svih naših pobjeda«, kako je Tito govorio u to ratno sudbonosno vreme, bila je onaj faktor bez kojeg ne bi moglo biti ni pete zemaijske konferencije, ni suprotstavljenja kapitulaciji 1941. godine, ni avnoj-skeJugoslavije, niti četrdesetosme godine, a ni današnjeg delegatskog sistema ni sadašnjeg stepena razvoja samoupravljanja i proizvodnih snaga. Možda je i iz takvog osečanja iznikla u narodu 1952. godine, spontana i jednostavna pesma: »Tito — zemlje naše čedo milo, da te nije — ne bi ni nas bilo.« Na proslavi 50-godišnjice Ljub-ljanskog univerziteta, Josip Broz je naglasio (11. decembra 1969. godine) da »moramo jačati duh pripadnosti jugoslovenskoj socijalističkoj zajednici ravnopravnih naroda i narodnosti«. Uz to je govorio da »i ubuduče treba da se borimo protiv svake pa i najmanje tendencije unitarizma, koji u sebi nosi hegemoni-zam protiv bilo koje nacije. Riječ je o potrebi produbljivanja saznanja o pripadnosti Jugoslaviji, o torne da je jačanje naše jugoslovenske zajed- nice stvar svih naših naroda i narod- dr nosti, i da im samo kao takva garan- so tuje stvarni prosperitet i buduč- ta; nost«... Wi Godine 1970. Tito ponovo kon- ov statuje da »svaka nacionalnost u bo- zli gatstvu svih mogučih oblika može kc ogromno doprinijeti našoj zajednici, d< ali ne jedna na štetu druge, nege iz svaka na korist svih zajedno«. U svakoj etapi našeg sotijalistič-kog samoupravnog razvoja, bratstvo ti i jedinstvo za Tita dobija novo sadr- o žinu. Ono se oplemerijuje i cemen- d tira kroz razvoj demokratskih odno- o sa, kroz nove oblike saradnje medju n narodima i narodnostima i federal- z nim jedinicama, kroz ekonomsko s integraciju. z »Historijski značaj ima uspostav-ljanje novih odnosa u federaciji, koji znače dalje razvijanje i obogativa- i nje ravnopravnosti medju narodima i narodnostima, odnosno republikama i pokrajinama« — kaže drug Tito na Desetom kongresu SKJ. To je osnova za dalje jačanje bratstva i jedinstva, socijalističke solidarnosti, za dalje učvrštivanje naše višenacionalne solidarnosti, za dalje učvrt-čivanje naše višenacionalne zajednice. »Novi karakter federacije kakav je izražen u našem Ustavu pokazuje dosljednost Saveza komunista i svih^ socijalističkih snaga da i odnose medju narodima i narodnostima razvijajo na osnovama na kojima se izgradjuje ejelokupni društveni sistem.« I kasnije, godine 1976, govoreči u Skupštini SFRJ o uspostavljanju novih odnosa u federaciji, Josip Broz ponovo naglašava: »Afirmirana je samoupravna sa-mostalnost republika i pokrajina, i u isto vrijeme učvrščeno je njihovo jedinstvo. One se danas osječaju mnogo više odgovornim ne samo za svoj sopstveni razvoj, več i za napre-dak cijele zajednice. Jer, samo u takvoj politici, narodi i narodnosti Jugoslavije vi de mogučnost za svoju punu nacionalno afirmatiju i sve-strani socijalistički razvitak.« A na Jedanaestom kongresu Saveza komunista Jugoslavije Tito je poznatim nezaboravnim retima najbolje izrazito osečanja i težnje naših naroda i narodnost, svih rad-nih ljudi igradjana rekavši učemu je snaga naše zajednice: ».. .Snaga Jugoslavije je u herojstvu i čvrstini njenih naroda i narodnosti, koji su se kalili kroz historiju i izdržavali probu u n sij veti m iskuše-njima velikog oslobodilačkog rata. Snaga je u njihovem jedinstvu i svijesti da je to jedinstvo u današnjem svijetu — u kome još sila nije usluknula pred razumom — uslov ne , samo prosperiteta — ta, nego i golog opstanka..« Zdravko Ilič r. Zašto se zakoni ne poštuju? Ne bez razloga sprevodjenje i Poštovanje zakona privlači u poslednje vreme pažnju javnosti i i' društva. Trebalo je da dodje do vi-Sokog rasta cena pa da se mnogi upi-taju — a šta je sa Zakonom o druš-1 Ve noj kontroli i sistemu cena? U l- ovom trenutku »u igri« su veoma ra-zličita ponašanja kada se radi o za-e konima i zakonitosti, odnos društva dosta je neujednačen prema prilično 3 izraženo] pojavi nepoštovanja zakona, propisa i drugih opštih akata. “od pritiskom objektivnih i subjek-’ l'vnih situacija često tolerišemo odred jena stanja i odnose ko ji se ra-djaju mimo onoga za što smo se opredelili i dogovorili. Zakon o ce-ftama, a i neki drugi, potvrdjuju da zakoni u nas često nemaju »zakon-sku snagu« več ostaju, na žalost, flirtvo slovo na papiru. Po svemu sudeči, u udruženi rad i P*ože medjusobne odnose uvlači se jedna psihologija i shvatanje za ko je Je teško nači opravdanje. Borba za dohodak, ali zatvorena u okvire organizacije udruženog rada, kao da je fanemarila sve one društvene, socialne, ekonomske, političke i samoupravne aspekte ko ji su primarni za socijalističko samoupravno druš-*Vo. Ako zanemarimo društvene odnose vodu navlačimo na mlin teh-nokratije i birokratije, pa time do-vodimo u pitanje osnovne vrednosti našeg društva. Stručnjaci ko ji se bave zakono-davstvom smatraju da je nemoguče s tvori ti jedan zakon koji bi »pokrio« sve konkretne situacije. Život je, očevidno, znatno bogatiji i nepred-vidljiviji od onoga što se ugra-djuje u zakon o udredjenom trenutku. Uz to, zakoni su nam obično glomazni i veliki, a da bi se reguli-sale sve moguče situacije koje život stvara, trebalo bi da budu još širi i obimniji. Tako se pojavljuju zakonske praznine koje vešti pravnici i te kako »uspešno« koriste u izbegava-?ju primene zakona. U osnov i, tra-Zenje »rupa« u zakonu predstavlja pokušaj da se pravno legalizuje i obezbedi nezakonitost samog ponašanja. U taj sklop spadaju ,i tako-zvane korisne malverzacije. Iza te fraze kri ju se, u stvari, krivična dela i protivzakonito ponašanje koje valja suzbijati represivnim i drugim merama. Zbog »korisnih malverzacija« trpimo velike ekonomske i političke štete. Stvara se, u stvari, predstava da se nezakonitim ponašanjem mogu obezbediti povoljnije pozicije odredjenih kolektiva. U šušti ni, me-djutim, radi se o direktnoj zloupo-trebi samoupravnog poverenja i etike drugih u obezbedjenju jednog egoističnog interesa. Takva ponašanja, isti če se s punim pravom, negativno utiču i na formiranje samoupravne svesti proizvodjača pošto se stvara predstava da se i bez rada dohodak može povečati. Na žalost, praksa kaže da toga ima i da kreatori »korisnih malverzacija« nailaze na odobravanje sredine u kojoj deluju. Inače, jedna nova regulativa me-djusobnih odnosa — društveni dogovori i samoupravni sporazumi — takodje ne dobi j a laskave ocene. Naproti v, čuju se mnogobrojne pri-medbe na efekte dogovaranja i sporazumevanja. U suštini, sporazumevanja i dogovaranje treba da obezbedi samoupravnu dominaciju u društvu i omoguči deetatizaciju u toj oblasti. Čudan je, medjutim, često, odnos onih koji su potpisali sporazum. Teško je shvatiti i motive zbog kojih se sporazumi i dogovori ne poštuju. Pojavljuje se privatizacija interesa u Česnika u dogovaranju, nelojalnosti i netrpljivosti u odnosu na interese drugih u Česnika. Ne vidi se izrazita spremnost da se u konfrontaciji interesa iznadju rešenja ko j a su za-jednička po ciljevima i htenjima, več se napori orijentišu na obezbedjenje pardjalnih interesa, bez obzira koliko če oni šteti drugima ili naneti štetu u celini. Nikola Korač Bilo je časno živjeti s Titom Ugasio se život, život važan za Jugoslaviju, Život važan za čovječanstvo. Ugasio se častan život druga Tita. Častan i pošten život, život koji nije znao za poraz, život koji je živio za čast svoje zemlje. Bilo je časno živjeti s Titom, časno i ponosno živjeti u miru, pod slobodnim suncem provoditi djetinstvo, bezbrižno trčati po zelenoj livadi oktužen šarenim cviječem, i imati osječaj da smo s Titom, da je Tito tu, tu medu nama. DUŠAN GUDLIN Sioboda Sloboda je kada se slobodno šečeš ulicama grada, kad sunce sije i kisa bezbrižno pada. Sloboda je let ptice u zraku i miriš cviječa u parku. Sloboda je dijete kad se rodi i riba što pliva u vodi. Sloboda je kad mirno gradimo, kad slobodno živimo i marljivo rodimo. Sloboda je ono što se čuva i brani Sloboda, sloboda je srce koje ni kom nedamo da nam ga rani. lVfCA MIŠ KOVIČ Titu Ponosni smo, što smo te imali, što smo s tobom skupa ratovali, zlata vrede tvoji ideali, za koje smo od početka znali. Krv smo za njih svoju protjevali jer smo u njih čvrsto vjerovali. Živote su mnogi za njih dali, da bi danas slobodu imali. A mi smo ti obečanje dali, da budemo sve. to očuvali. MILENKO NIKIČ NA HUMORISTIČKOM UZLE-TIŠTU U svetu se sve više primenjuje metod lečenja pacijenata zamrzovanjem. Eh, kad bi smo još mogli da zarmznemo i cene pa da spasemo — standard. Akrobatsko skijanje liči mi na neke naše konkurse. Posle raznih va-rijacija, majstori opet stanu na čvrste noge. E, pa da vidimo ko se ne pridržava ZUR-a kako na ličnodohodovnoj klizavici gura. Razpisujem konkurs za najuspe-. liju zimsku opremu. Opet u mom kolektivu hramlju medjuljudski odnosi. Malo, malo pa se čuje da nailazi novo ledeno doba. To mogu da po-tvrde i neke komisije za ispitivanje porekla imovine čiji su i dalje na ap-solutnoj nuli. Jeste li videli gde našeg predsednika komisije za dodelu stanova? Niste?!... A možda je u hladnjači... Medju stambenimbodovima u stanju dubokog zamrzovanja. 0 slalomu: H ajde prodji ti izmedju konkursnih kapija ako ti nije izme-rena takmičarska dimenzija., 1 Sneško Belič ima svoju nadu. U mesto metle za neke on drži — pravilnik o raspodeli prema radu. PERO SREČK OVIL Moram da ti kažem zbogom Kad jednom ti život sve o sebi reče, u ovome svijetu ti si ptica mala, kad jednom izgubiš ljubav i sreču, tek tad češ da shvatiš sve što nisi znala. Shvatit’ češ draga u toj ludoj noči, da nekada davno volio te neko ali on sada više neče doči, otišao je on od tebe daleko. / Pošao je svoju sreču da traži, jer malo toga ti si njemu dala, bilo mu je dosta tvojih pustih laži i zauvijek ti je rekao, zbogom ptico mala. Gledala si dugo za njin. u noč, mislila na davno prošle dane svoje. Znala si da nikad više n. v doči jer nije hteo lažne ljubavi tvoje. MARTIN HORVAT Na zlatnoj steni Tvoje sam ime pisao draga na pulskoj obali Zlatnih stijena, kad si prema meni bila tako draga, al’ sada te ljubavi za nas više nema. Na kamenu pustom samo ime piše, sunce ga sjajem ranim, jutrom budi, u jeseni ga peru tople pulske kiše, a zimi ga šiba hladan vjetar ludi. Na stjeni do njega jedan cvjetak c vat e, za njega če život malo da traje, netko če ga možda ubrati zate i njegovu Ijepotu tebi če da daje. Rastanak je bio pun sreče i čara, naše ljubavi sada više nema, malo si toga ti o meni znala, jedino je sječanje jedna Zlatna stijena. MARTIN HORVAT Nova mehanizacija na kovinskih obratih Maribor Da se pri svojem delu ne smemo zadovoljevati z doseženim in da moramo vedno iskati poti za nove proizvode, s katerimi lahko nadomestimo precejšnji uvoz in se tako še bolj uveljavimo na tržišču, dokazujejo v naših Kovinskih obratih v Mariboru, saj si nenehno prizadevajo v svoj osnovni program asfaltnih baz in mešalcev, vključevati nove proizvode, s katerimi bodo prav tako uspešni doma, po možnosti pa tudi v tujini. Asfaltni finišer K 6 Z raziskavo tržišča, ki je bila opravljena skupaj z Industrijskim birojem leta 1979 so na Kovinskih obratih prišli do trdnega zaključka, da potrebe tržišča narekujejo razvoj srednje velikega asfaltnega finišerja. Pred letom dni so to raziskovalno nalogo prijavili tudi pri Republiški raziskovalni skupnosti, ki jo je uvrstila v svoj program na osnovi katerega so Kovinski obrati Maribor dobili zelo ugodno posojilo. Takoj se je pristopilo k načrtovanju finišerja in k izdelavi prvega prototipa, ki naj bi po prvotnih predvidevanjih bil končan že lansko leto. Pri izdelavi prvega prototipa asfaltnega finišerja je prišlo do težav, tako da f>o le-ta narejen junija letos in prvič predstavljen na jesenskem zagrebškem velesejmu. Predvsem je prišlo do težav s sestavnimi deli iz uvoza, kot so hidravlični motorji, črpalke in paletni reduktorji. Vse te dele je nujno uvoziti, ker se doma še ne izdelujejo. Asfaltni finišer K 6 sodi med srednje velike finišerje, tako da naenkrat lahko asfaltira ali betonira ceste ali druge ravne površine v širino od 2,5 metrov do 6 metrov. Debelina sloja se lahko nastavi do debeline 30 centimetrov. Ker finišer ima gumijasta vozna kolesa in ker se giblje z hitrostjo do 18 km na uro je možen samostojen prevoz do mesta uporabe. Opremljen je po vseh cestno prometnih predpisih, zato lahko po vseh javnih cestah vozi brez spremstva. Sprotne analize, ki jih delajo v Kovinskih obratih Maribor kažejo, da bi lahko že sedaj prodali najmanj 30 finišerjev, nakazane pa so tudi Eeeeš K G Skica finišerja K-6 katerega prototip bo prvič predstavljen na jesenskem Zagrebškem velesejma možnosti izvoza okoli 50 finišerjev. Prav zaradi takega stanja na tržišču se v Kovinskih obratih vsi trudijo, da bi bil prototip čimprej končan in da bi lahko začeli z redno proizvodnjo. Prvi finišer bo, kot že vrsto izdelkov Kovinskih obratov Maribor preizkusilo gradbeno podjetje Ni-grad iz Maribora. Baza za cestno stabilizacijo Skupaj z razvojem novega finišerja so v Kovinskih obratih Maribor začeli dopolnjevati tudi asfaltni program z mešalno napravo, oziroma bazo za hladni asfalt in cestno stabilizacijo. Ker je nova baza narejena v glavnem iz elementov asfaltne baze, ki pa je popolnoma izdelana iz domačega materiala niso nastopile težave o katerih smo govorili v zvezi z izdelavo finišerja, tako da je bil prototip narejen že v jeseni lanskega leta, vendar ga zaradi hude in dolge zime nismo mogli do pomladi dati v pogon. Sedaj že dela pri Nigradu v Mariboru, ki uporablja asfaltno bazo Kovinskih obratov že od leta 1972. Kompletna baza za cestno stabilizacijo je narejena iz asfaltne baze, razen mešalca, kateri pa je znan žePrec več kot 20 let in kvalitetno meša vsohnik vrste mešanic. Celotna baza je izde-tj$tV; lana tako, da je možno saržno meša-tlo n nje pri katerem se dosega kapacitet®nog( mešanja okoli 40 kubikov na uro ifoepj pretočno mešanje pri katerem se do-iake sega kapaciteta mešanja 50 do 60celo kubikov hladnega asfalta ali mase z%ai=. cestno stabilizacijo na uro. »lošj Baza za cestno stabilizacijo lahkoabo deluje polavtomatsko ali pa avto-izira matsko. Avtomatika za to bazo jči bila, enako kot za asfaltno bazo iz- Ko delana v sodelovanju z Iskro. odo Potrebe in zahteve tržišča so izsaki dneva v dan večajo, tako da v Kovin- °kr skih obratih Maribor že mislijo nat te uvajanje dodatnih novih proizvo-^še dov. Tako bodo takoj po izdelavi Ihti' prototipa finišerja K 6 začeli z delom “tre na novem projektu. Razvili bodo^nc večji finišer, pri katerem bo širina •> zj polaganja povečana na 12 metrov,'“n; goseničar, pa tudi manjše finišerje, 3roc ki bodo uporabni predvsem za asfal- C tiranje pločnikov, saj so v skoraj hu; 20-letne m sodelovanju s podjetji za nen gradnjo in vzdrževanje manjših enot tije in pločnikov po mestih, prišli do zak- ^Pli ljučka, da bo treba razvitj tudi te Pro manjše finišerje. Cveto Pavlin “or . ____________________________ Pra Prototip baze za cestno stabilizacijo je v preizkusnem obratovanju pri mariborskem Nigradu Podpis pogodbe Podpis pogodbe — od leve proti desni: ing. Peter Bajec, Vladimir Ulčar — direktor IMP-PMI Maribor, ing. Franc Gačnik — direktor GE Maribor ter Dušan Zotier — direktor Elektre Maribor Predstavniki IMP PMI Maribor, ELEKTRE Maribor, ter naše gradbene enote so podpisali skupno pogodbo za inštalacijska dela na štirih večjih objektih v vrednosti preko 47 milijonov dinarjev. Omenjeni podjetji bosta kot kooperanti sodelovali na objektih: stanovanjsko naselje S-31, osnovna šola Bratov Polančič, stanovanjski blok v Sladkem Vrhu, ter industrijsko halo Gradbenega finalista. V naši gradbeni enoti prevladuje mnenje, da bo sodelovanje z omenjenimi kooperanti koristno, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da znajo kvalitetno in v roku opraviti svoje naloge. Inštalacijska dela so v zaključni fazi izgradnje še kako pomembna, saj je prav od tega odvi- sen rok predaje objekta. S strani IMP-a je podpisal pogodbd generalni direktor IMP-PMI tov. Vladimir Ulčar, s strani Elektre direktor tov. Dušan Zotter, za Gradis pa direktor GE Maribor tov. Franc Gačnik. Franjo Štromajer Konferenca o produktivnosti 'vse‘hnfi?SedstV0 Zveze inženirjev in de-ejstva VU8°S,avije ie 'zhajaj06 iz ša-lelnn ' da samo trajno in nenehno etaimn a.Ve6anju produktivnosti dela, , in&°Ca hi,rejši ekonomski razvoj, io-sakl ma‘erialni in socialni položaj 60'celrv3- de*avca in združenega dela zanr.,;.1 'P om°goča reševanje ostalih Dlošn družbenoekonomskega in kola bo v8-3 razv°ja družbe, odločilo, t°‘'i2iralIe o izrednih plačanih dopu-de/y °ziroma o plačani odsotnosti z One, ^Sgh pravilnikih o delovnih ra-J** TOZD usklajene. df, “'K ima pravico biti odsoten z 5 e»i °l ? vposameznem koledar- ojebn etu s pravico do nadomestila ^erilf.^0 dohodka v naslednjih pri- smrti zakonca, \ staršev delavca 3 dni . smrti staršev a*onca, bratov, sester 2 dni — ob elementarnih nezgodah ali drugih nesrečah, ki so zadele delavca ali njegovo ožjo družino — ob sklenitvi zakonske 3 dni zveze 3 dni — ob rojstvu otroka — ob preselitvi z družino 3 dni iz enega kraja v drug kraj 2 dni — ob preselitvi z družino v istem kraju 1 dan — ob vpoklicu v JLA — ob vpoklicu na orožne 3 dni vaje in po vrnitvi, če trajajo orožne vaje 7 dni / dan — ob oddaji krvi kot krvodajalec / dan — za pripravo in udeležbo na proizvodnih športnih tekmah, ki so v interesu Gradisa do 7 dni Delavec uveljavlja pravico do plačane odsotnosti z dela z verodostojnim potrdilom v kadrovsko socialni službi DSSS, oz. y kadrovski službi v TOZD, ki o odsotnosti vodi evidenco. O odsotnosti delavca z dela z nadomestilom OD odloča direktor službe, oz. direktor TOZD na podlagi ustreznih dokazil in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. V primeru spora odloča komisija za delovna razmerja. Delavec lahko izrabi izredno plačano odsotnost le ob nastanku vzroka za tako odsotnost. Kasnejša izraba izredne plačane odsotnosti ni dovoljena. Če je delavec izrabil že pravico odsotnosti z dela do 7 dni in nastopi noš primer, ima pravico biti odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka. Delavcu, ki se izobražuje in je tako izobraževanje v interesu DSSS TOZD, ali delovne organizacije, pripada pravica do odsotnosti z nadomestilom. Dolžino odsotnosti se določa po naslednjih kriterijih: ' — / delovni dan za izpit za P K in K V delavca, — / delovni dan za izpit iz posameznega predmeta na srednji ali poklicni šoli, — I delovni dan za pripravniški izpit, — 7 delovnih dni za diplomo na višji šoli, — 14 delovnihedni za diplomo na visoki šoli, — 2 delovna dneva za izpit na višji ali visoki šoli, — 14 delovnih dni za magistrsko delo, — 5 delovnih dni za strokovni izpit, ■— 5 delovnih dni za zaključni izpit na srednji ali poklicni šoli. i. Pravico do odsotnosti z dela po teh določilih je enkratna in je delavec ne more uveljavljati za ponavljanje izpita ali diplome. Odsotnost po gornjih kriterijih odobri komisija za delovna razmerja. Komisija za delovna razmerja TOZD pri obravnavanju posameznih primerov tako imenovanih študijskih dopustov dosledno upošteva načelo, ali je izobraževanje delavca v interesu GIP GRADIS. Če je v interesu GIP GRADIS, da se delavec izobražuje ob delu, komisija tako odsotnost z dela s pravico do nadomestila vedno odobri. V primeru, pa če to ni v interesu GIP GRADIS komisija študijskega dopusta ne odobri. Odločitev je torej v celoti prepuščena komisiji za delovna razmerja. Poudariti pa moramo, da je tako tudi stališče upravnega odbora Centra za izobraževanje, saj odobri plačilo šolnine le delavcem, ki se šolajo ob delu, kadar je to v interesu GIP GRADIS. Miru Bartol *.*. — \anwviow V ES I NIK , ; — : n Obzornik — mesečna ljudska revija Prešernove družbe Tokrat vam želimo predstaviti umetniški in estetski vzgoji bral-slovensko poljudno ljudsko re- cev ter je bogato ilustrirana, vijo z zelo pisano in vsestransko . Zanjo se navdušujejo tako pro-zctnimivo vsebino, ki jo že 29 let svetni delavci kot mladina, prav izdaja Prešernova družba. Go- tako pa tudt ljudje vseh poklicev, tovo bi se nanjo naročil še marši- ■ od preprostih ljudi do izobražen-kateri delavec, ce bi jo bolje poz- cev. V njej 'objavljajo tudi poro-nal. . čila o delovanju Prešernove Razen kratkih novel domačih družbe, pisma, ki jih pošiljajo in tujih pisateljev prinaša »Ob- njeni člani in odgovore nanje. Zornik« na 80 straneh vsak me$ec Revijo ureja uredniški odbor z zanimive članke z vseh področij glavnim Urednikom Tonetom znanosti in človeškega zanima- Fajfarjem in odgovprnim uredni-nja. Zgodovina, potopisi, naro- kom Stankom Janežem. ' dopisje, problemi daljnih dežel in ■ ljudstev, razvoj tehnike in znano- Letna naročnina (12, številk) sti, revolucije in vojne, razvojna »Obzornika« 1981 je 300 dinar-pot človeškega rodu ter perspek- jev, lahko pa jo poravnate tudi v dve prihodnosti, življenjske poti največ 3 obrokih. Polletna na-domačih in tujih znamenitih ljudi, ročnina je 150 dinarjev, posa-zanimivi kulturni problemi in dd- mezna številka pa slane 30 din. . gajanja, pa še pisane podobe iz Naročite jo lahko nd naslov: Pre-narave in živalskega sveta. Revija šernova družba, Borsetova 2,7, posveča posebno pozornost 61000 Ljubljana. Montastan — edinstven sistem gradnje stanovanj Gradbena delovna organizacija »Prvi maj« iz Bačke Topole je v sodelovanju s strokovnjaki Fakultete tehničnih ved iz Novega Sada razvila edinstven jugoslovanski sistem inr dustrijske gradnje stanovanj, ki so ga poimenovali »montastan«. Podoben sistem se že sedaj uporablja v številnih industrijsko razvitih deželah, vendar so ga strokovnjaki Prvega maja razvili z nekaterimi originalnimi rešitvami prilagoljenimi našim pogojem in potrebam. V Bački Topoli v ogromnih proizvod- • nih halah s pomočjo domače opreme izdelujejo kompletne posamezne dele, ki so potrebni za gradnjo stanovanjskih blokov. Tako se na primer, kopalnica narejena tako, da so ploščice že postavljene, kakor tudi instalacije, bana, umivalniki, bojler, radiator in vse ostalo, narejena v tej tovarni enostavno pripelje na gradbišče in postavi na predvideno mesto v novogradnji. Takšno kopalnico potem enostavno priklopijo na vodo, kanalizacijo, toplovod itd., kar pomeni, da se kopalnica uredi v 23 urah, po klasični gradnji pa je za to bilo potrebno okoli 200 ur. Uporabljajoč novo tehnologijo delavci Prvega maja v enem letu-naredijo 60.000 kvadratnih . metrov stanovanjske površine, oziroma okoli 1.000 stanovanj. V petih letih bo število stanovanj, ki jih bodo'zgradili po novem sistepnu podvpjeno, saj bodo sistem še izpopolnjevali. ■ Štirinadstropno stanovanjsko zgradbo delavci Prvega maja uporabljajoč nov sistem gradnje, zgradijo v desetih mesečih. Odšla je... Tiho in spoštljivo smo se posloviti na ljubljanskih Žalah od Gine Zajc, ed naše zveste sodelavke, ki se Gradisu ni nikoli izneverila. S ponosom lahko govorimo o njej, saj je pripadala skupini naših prvih delavcev, ki so nazdravili rojstvu Gradisa: Vsi ti Regina Zajc — danes resnično redki delavci so morali pošteno zavihati rokave, koso se spoprijeli z vsakršnimi napori v takratnem zagonu rasti podjetja Gradisa. Gini sta bili pridnost in požrtvovalnost vraščeni, kljubovala je z vedrostjo in delavnostjo mnogim stiskam ob prenapetem loku planov in bilanc, obljub in prošenj. Do leta 1966 je bila tajnica pomočnika glavnega direktorja. Takrat je zaradi reorganizacije centrale podjetja prešla v enoto Projektivni biro na enako delovno mesto. Ob upokd-jitvj leta 1973 je dosegla 45 let neprekinjenega dela. Lani je praznovala svojih 70 let. Pogosto smo jo obiskovali, saj nam je vselej pomagala iz delovnih zajat, vselej enako zanesljivo kot da se nič ne more utrgati. Ostala nam bo v stalnem spominu. \ Bivši sodelavci • iz PB Ljubljana Turnir Gradisa v kegljanju V okviru, plana in programa športno rekreativne dejavnosti, je komisija za šport in rekreacijo, ki 1494 673 deluje pri Konferenci ODZS GIF ekir GRADIS, organizirala eKipno prvenstvo Gradisa v kegljanju za ženske in moške. Na poslani razpis se je na to tekmovanje prijavilo 14 moških ekip in 6 ženskih. Od tega je na turnirju nastopilo 11 moških in 3 ženske ekipe, katere so pokazale izredno borbenost in kvaliteto sindikalnega rekreativnega kegljanja Gradisa. Pomerili so se v panogi 4x 100 lučajev ženske in 6x 100 lučajev moški. Tekmovanje je potekalo v Ljubljani na kegljišču Gradisa in sicer v petek in soboto (10. 4,-in 11.4. 1981) v prijateljskem infair play vzdušju. Rezultati najboljših moških in ženskih ekip so naslednji. 9. OGP 10. LIO Škofja Loka 1560 5.69 • 11. GELj.-okoliča 1472 610 ' I. Ženske ekipno 4 x 100 lučajev . Mesto Polno I! 1. DSSS 981 393 1 2. Interna banka 843 305 'j 3, SPO Ljubljana 574 214 -i Med posameznicami je bila J •boljša Gorjan Fani s 399 pod, keglji, druga Marčič Darka s 39-tretja Pervanje Lojzka s 371 P°' II. Moški ekipno 6 x !00 lučajev timi keglji. V moški konkurenci med , mezniki pa so bili tekmovalci .izenačeni, tako da imajo kar 3 j movalci rezultat s 418 podrtimi j Jji in sicer: Fortuna Miha >z j Ljubljana, Bernard Albin iz h Škofja Loku in Plimen Ivan iz , Ravne, sledijo Kogoj Bojan D S 417 podrtimi keglji in Sinkovič-1 s 412 podrtimi keglji, itd. Za uspešno izvedbo turnirja ® ramo pohvaliti vodjo tekmovjj tov. Sobočan Marjana iz SP0 sodnike KZS. J Alojz Pol# Mesto o o. 5 S..H, a 3^ *U m ^ 1. KO Ljubljana 2. KO Maribor 3. GE Ravne 4. DSSS 5. SPO 6. GE Jesenice 7. GE Ljubljana 8. Železokrivnica 1654 1628 1582 1567 1589 1600 1570 1533 719 2373-696 2324 730 2312 733 2300 689 2278 666 2266 646 2216 636 2169 Poslovili smo se od Mirka Krecenbaherja Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od našega delavca — Mirka. Ze neka! let prei ie zboli le nekaj let prej je zbolel tako da je moral opustiti delo in svoj stroj — au-I»dvigalo. Kljub upanju In celo prepričanju, da bo premagal bolezen se ni uresničila. Bolezen je bila močnejša in ugasnila še eno življenje delavcu našega kolektiva. Mlad se je zaposlil pri Gradisu v Vlzenid, nato Odšel k Tehnograd- njam in v letu 1970 se zopet vrnil ’ Gradis. Delal je na mnogih gradbe’ čil) ne samo v Sloveniji, ampak lu*v drugih republikah kot strojnik. delo je prijel ob vsakem času pon® in ob praznikih. Vedremu in sed«0 nasmejanemu to ni bilo pretežk®' Opravljal je zahtevna dela z veliki'1' in modernim autodvigalom. Kljub temu, da je bil pretežno «* terenu oddaljen od družine, je tudi z" njo posvečal mnogo skrbi in trud1' Kot prizadeven delavec je dobil si*' novanje, da bi z družino lepše živel '® se Imel kam vračati iz terena uirvj*11 od dela. Mnogo prezgodaj so mu bili prek'-njeni njegovi načrti in želje. Težko le slovo od človeka-delavca, ki premi®* iz naše sredine. Pogrešali bom® vedno nasmejani obraz Mirka vends' ga bomo ohranili v lepem in prii®1-nem spominu. Kolektiv SPO mu dolguje zahvsj® za vse njegovo opravljeno delo I® delež za naš boljši jutri. Ob preran' izgubi moža in očeta svojcem iskren® sožalje. Mirko Krecenbaher KOLEKTIV SP° J - m XXVII. letne športne igre Gradisa Letošnje leto je komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri konferenci OOZS C.IP GRADISA, zaupala izvedbo XXVII. letnih športnih iger OOZS TOZD GE Nizke gradnje Maribor. Letne športne igre h°do potekale 30. maja v Mariboru, organizacijski odbor je s svojimi Pripravami v zaključni fazi, tako da bodo igre brezhibno in dobro po-tcka|e. Vsa športno rekreativna tekmovanja v odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, balinanju in šahu bodo potekale na športnih terenih »BRANIKA«, dočim bo kegljanje na kegljišču KONSTRUKTORJA in streljanje na strelišču TOZD KO Maribor. Ob tej priliki pozivamo vse športnike GIP GRADISA z geslom »NA SVIDENJE 30. MAJA V MARIBORU«. ALOJZ POLAJNAR Odličen štart v sindikalni ligi Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali Pravilno izpolnjeno križanko do . maja 1981 bomo izžrebali na8rajenc.e, ki bodo prejeli na-s ednje nagrade: L nagrada — 300 din 2- nagrada — 200 din 3- nagrada — 100 din Pravilno izpolnjeno križanko Pošljite na naslov: Uredništvo radisovega vestnika, GIP Gra-18'Ljubljana, Šmartinska 134 a. Rešitev nagradne križanke iz Prejšnje številke: j Škofija, katalog, oporoka, tj®*, EM, Mare, Isere, otomana, , v* MB, Zasavje, karneval, .ra, Ras, totemi, RM, adios, s'n°, OP, lan, IA, Emin, nori, y°b, sestradanec, Jamamoto, . rata, umiki, or, vran, to Asen, :'m, amba, rial, kapitan, trn, /jkalo, alinea, OK, Petrol, vic .Tena, Nove Jarše, ŠR, gala, uta, IS, Krista, Janko, avje, Asyut, akant. Izžrebani so bili naslednji naši delavci; p }•_ nagrada 300 din: Cvetka akin, Interna banka 2. nagrada 200 din: Ivanka Nuserbanj, Ravne k 3- nagrada 100 din: Marina lojnat, Interna banka , čestitamo! Šahisti gradisovih TOZD na področju Maribora letos tekmujejo v drugi občinski sindikalni šahovski ligi Maribora. Kljub temu, da po moči spadamo v prvo sindikalno ligo v njej ne moremo temovati, ker nekaj prejšnjih let sploh nismo zaključili temovanja zaradi neresnosti nekaterih'posameznikov. Do sedaj smo odigrali že štiri srečanja in dosegli naslednje rezultate: / Swaty : Gradis 1:5 Gradis : Marles 4,5:1,5 ELKOM DSS : Gradis 1:5 Gradis : Prosvetar 4,5:1,5 Kljub temu, da nismo igrali v vseh kolih, kot vodeči, ker sta dve ekipi s katerima bi se morali,že srečati, odstopili od tekmovanja, smo med vodilnimi v naši skupini. Za našo ekipo so do sedaj tekmovali naslednji šahisti: Grindl, Dular, Balajc, Jovičevič, Senjur, Ban, Vedlin in Gretar. Prepričani smo, da v letošnjem tekmovanju ne bomo igrali neresno in da se oomp borili za uvrstitev v prvo občinsko sindikalno ligo. Na koncu moramo tudi pripomniti, da pride na dvoboje, ki jih imamo kot domačini v našem samskem domu, veliko število naših delavcev, ki si z zanimanjem ogledujejo poteke posameznih iger. Od igralcev nasprotnih ekip smo že slišali pripombo, da je gledalcev kpt na kaki nogometni tekmi prve lige. To vse skupaj seveda zveni bolj kot šala. Igralci se bomo trudili, da naših zvestih navijačev ne bomo razočarali. Franc Senjur NADLEŽNA FOTOGRAFIJA ZA TAKO STVAR NI OPRAVIČILA! Dobro leto je že od tega, ko so se na deponiji Gradisa tozd Gradnje Ptuj pojavili kovinski opaži še polni betona. Minevali so dnevi, meseci, minilo je leto dni. Opaži pa še vedno potrpežljivo čakajo, da se jih nekdo usmili, jih očisti in popravi. Kaj klavrna slika se nudi mimoidočemu. Tu in tam gleda izpot betona pločevina, ki je že sedaj močno zvita, kakšna pa šele bo, ko jo bodo (če jo bodo?) očistili, si pa lahko mislimo. Kdo je odgovoren za to nič kaj lepo podobo Gradisa v tem koncu Slovenije mi še ni uspelo ugotoviti. Ko sem zavrtel telefonsko številko Gradisa tozd Gradnje Ptuj se mi je na drugem koncu telefonske žice oglasil tehnični direktor tov. Franc Petek. Ta mi je sicer zelo prijazno »obrazložil« vso stvar, prepričal pa me ni, da je tako ravnanje z družbenimi- sredstvi pravilno. Dejal je: »Ko smo v lanskem letu končali gradnjo stanovanjskega bloka, smo morali na hitro zaradi otvoritve (od razopažitve do otvoritve je navadno daljša doba — op. avtorja) odstraniti z gradbišča vse opaže in druge gradbene pripomočke. Nameravali smo pozneje sicer beton odstraniti in očistiti opaže, pa nas je prehitela zima. Tudi na tako dolgo zimo nismo računali. Bomo pa sedaj poslali tja avto dvigalo in delavce ter to očistili. Sicer pa so opaži itak že stari in jih bo potrebno generalno popraviti.« Toliko on o tem. Kaj pa naj dodamo mi? Ne tovariši v Ptuju. ZA TAKO STVAR NI OPRAVIČILA!! 1 Morda res niste računali na dolgo zimo, pa računajte stroške vsaj zdaj, ko boste odstranjevali leto dni star beton. Da pa bi lahko opaže vi ali pa katera druga naša enota koristno uporabljali, o tem ne dvomi nihče v Gradisu. Franjo Štromajer Velik uspeh naših šahistov Letošnjega tekmovanja za pokal maršala Tita, na področju mariborske regije, so se udeležili tudi šahisti naše OZD. Na predtekmovanju, ki je bilo v domu JLA, je naša ekipa osvojila 4 mesto in se na ta način kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. V šestnajstini finala bi se moralo naše moštvo boriti proti ŠK Granit iz Slovenske Bistrice. Ker igralcev iz GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno Industrijskega podjetja GIP pradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 Izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nlkič, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov Uredništva: GIP Gradis Ljubljana šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Slovenske Bistrice ni bilo, vzroka nam še do sedaj niso sporočili, smo zmagali 2,5:0. V osmini finala smo se nato srečali proti zelo močni ekipi ŠK Maribor mladi. V ekipi Maribor mladi so tekmovali tudi igralci, ki so že tekmovali za ŠK Maribor, ko je bil član prve lige v SFRJ. Po ogorčenem boju so zmagali naši šahisti z rezultatom 2,5:1,5. V polfinalu smo imeli za nasprotnika šahiste Certusa in izgubili z rezultatom 1,5:2,5. Našo ekipo so v celotnem ciklusu tekmovanja za pokal maršala Tita sestavljali naslednji igralci: Hevir, Qrindl, Balajc, Špricelj, Segala, Ivič in Jovičevič. Franc Senjur