220. štev. Pavšalni fr&nko/ V Ljubljani, četrtek 11. septembra 1918. II. leto. ^si]6 w Ljubljani to $© gzoStli «*3» Mts . , . X M-— ?el leta . . • , «•- Jata . . . . 21— a* (ew«ss t . . , T— 8© -»josematvo! •i* «*** čete &apre| KB3— «* pel Sela , , 50— flt išitr» 4to , , 26'«» *a t*938B **&»<> cfo ?a 4'Hii i ■a »isnei« umik« trn liutji se ~-------=^!?*e 6 »trsti. Ukl* M po- rabljene- . H iti sl-ser l mm visok ter 45 aa tlrok prostor e« enkrat 10 vin.,» večkrat popust Ctriiiin je se Sivem trga S?ev. It 7elefea tižev. ?39, — UpravBlItve je xa Mariji*®* trge g- Hlev. S. — islefee Štev. M. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. glede Ingeratev 1. dr. se nej pri-leli a» ažgevor dopisnica ali naseka. — Dopisi naj s t tes&irajo. — Bokopisi se ne vrstijo. Quo vadiš, Italia? (Nadaljevanje.) Merodajna kultura, od katere Imamo direkten plus ali minus,' ni tista, ki leži v knjižnicah in muzejih, pač pa je tista, ki jo nosi človek v glavi In v sren. To slednje zelo vpo-števamo in ta je merodajna za presojo osebne človeške veljave poedinca in mase! To je naše naravno, moderno in demokratsko stališče, katerega pa Italijani Čisto nič ne vpo-stevajo. Oni si samo domišljujejo, da so preslavni potomci Rimljanov in da kot takim gre prednost povsod ter da so oni nekaj posebnega, nsd »se vzvišenega, da jim gre prvenstvo v stiku z nami ter da se jim moramo ®i vedno klanjati, umikati, prodajati to spoznavati njih gospodstvo ter priznavati svojo podrejenosti Gospodje Italijani se v tem nabiranju strahovito motijo! Njihove tozadevne ideje so zastarele, okostnele, one niso študirale človeka, ne poznajo Človeške duše, ne demokratičnega razvoja sedanjega časa, — oni so i m -Perl jali stični sanjači, nepo-znajoči nas, ne naše kulture in ne bistva našega naroda! V zaslepljeni omami 2a povečanje in Zaokroženje svoje države segajo tja, kamor ne bi smeli kot prosvitljeni in moderni ljudje! S svojo neopravičljivo domišljavostjo segajo po tuji lasti o-pravičujoč tak rop s svojo kul-1 u r.n ° * h P r e m a c i j o, ki s e p a y ”Jih. življenju presneto sla-, **uje! Tako brezvestno na-»topanje je prj današnjem kulturnem zvoju nedopustno ter draži In dela P” *osedih slabo kri ter pripravi jahko katastrofo, katero bo italijansko |judstvo še britko obžalovalo! O tem “i 8e lahko na dolgo razpravljal, a delo bi preveč naraslo, zato zakliučim na kratko: Naš narod na Goriškem spada k najprobujnejšim Jugoslovanom ter Je že sam na sebi toliko kulturen, da gleda poprečnega Laba od zgoraj navvdol ter bo ne bo dal po njem komandirati nikdar! Prestiž italijanske duše je pri gorlških Slovencih jako na slabem, zato pa venomer trdijo: „MI.nismo za vas in vi niste za nas 1“ c) Laška zmaga. Italijani nam bodo že oprostili, ako mislimo o njihovi „slavni“ zmagi malo drugače, nego 11 oni. Na ves potek njihovega vojevanja objektivno gledajoč sodimo takole: Prvi dan je imela Avstrija od morja do Bovca okoli 1000 mož, večinoma žandarjev In starih financarjev. Na vsakega moža je bilo najman 500 Italijanov, ki 30 se ob meji junaško ustavili! 15 mesecev se je cela neštevilna vojska borila za borih 10 km zemlje. Izdajstvo madžarskega polka pri Pevmi je omogočilo zavzetje Gorice. V Tfrolu so bili Italijani udarjeni do Assiaga. Kobariški polom je najstrašnejši v zgodovini ter je vrgel Laha na Piavo in tu so ostali. Bili so tedaj temeljito tepeni in poraženi I Slovenci smo se morali z gorišklmi, tržaškimi in dalmatinskimi Italijani skupno boriti proti Italiji. Naši Italijani se niso proti temu upirali, oni so se kazali kot dobri Avstrijci ter so nam bili celo nevarni ovaduhi! Italijanski letalci so nam metali listke, nas vabilli, naj se podamo ter nam oblju-bovali osvobojenje izpod suženjskega jarma. Ententa in Wilson so obijubovali samoodločbo na temelju svetega naravnega prava! Vse to smo trdno verjeli ter se nismo hoteli več bojevati za nehvaležno Avstrijol V zvezi z drugimi Slovan! smo se uprli. Prvi je odložil orožje 2. slovenski planinski pešpolk. Temu je sledila cela vojska na celi italijanski fronti. Vrata so bila odprta in italijanska vojska je šla brez boja do premirne črte, kakoršno so zahtevali Italijani. Tako bi prišli naprej tudi 41etni otroci! In da so danes Italijani napremlrni črti, se nimajo zahvaliti svoji hrabrosti, pač pa Slovencem in drugim Slovanom, ki so ri-skirali svoje glave s tem, da so se uprli cesarju ter odvrgli orož jel In vi, Italijani, po zaslugi slovanski — oproščeni grozne avstrijske vojske — ste pod belo zastavo oprezno lezli do premirne črte. Je li to izpolnitev nebrojnih vaših obljub, da nas osvobodite ? Je li vaša okupacija velikodušno plačilo za naše zasluge in brezmejne žrtve ? Pa vi hočete plačilo za svoje žrtve! Res, pokvarili ste si milijon ljudi. Pri vas je bil udarjen vsaki štiridesetil Slovani pa smo po izreku Wlchtla zgubili 20 milijonov ljudi in naša Srbija je zgubila vsakega tretjega človeka! Mi smo bili v vojno primorani, —- a vi ste vanjo vstopili prostovoljno 1 Vi hočete nagradoI Kdo nagradi pa nas? In vi ste se vendar vojevali z Avstrijo, a plačilo hočete od naše slovenske zeralje in od naše krvi? Torej mi, ki smo neštetokrat več žrtvovali kot vi, — mi, kateri Imamo radi vas uničeno zemljo In domove, naj vam plačamo še vaše izgube s svojim najdražjim, na jsvetejšim, s svo jo rodno zemljo, s svojo krvjo in z zlato prostostjo?l Kje vam je pamet in kje vam vest? Mi smo se vojevali za lastno svobodo in ne za hujšo sužnjost, nego je bila prej! In vi? Pomislite, kaj bi bilo danes z vami, če bi zmagali Nemci t Danes bi jih imeli v RimulJ — Ako ste pripomogli, da so Nemci padli, — hvalite Boga, da sc je to zgodilo ter da uživate zlato svobodo v svoji dragi domovini. To je neprecenljiva in to bodi tudi vaša nagrada za vaše žrtve! Če ste ljudje, isto privoščite tudi nam!!! (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. p Angleški minister Clerk v Zagrebu. Ldu. Zagreb, 10. septembra. Včeraj je dospel v Zagreb odpcslanec vrhovnega zavezniškega sveta, angleški minister Clerk, ki ima, kakor znano, nalogo, da uredi nesporazumljenje med entento in Romunijo radi nastopanja Romunov v Madžarski in v Banatu. p General d’Esperay v Zagrebu. Včeraj se je ustavil v Zagrebu, na potovanju v Francijo se nahajajoči general d’Esperay. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vlade In vojaštva. Na peronu sta ga pričakovali dve kompanljl, ena naša In ena francoska. Zvečer se je general zopet odpeljal iz Zagreba. p Sporazum med Vatikanom In italijansko vlado. Ldu. Belgrad, 9. septembra. (ČTU.) Kakor javljajo rimski listi, se razširja v vatikanskih krogih govorica, o predstoječem spora-zumumedltalijansko vlado in Vatikanom. Opozarja se na visoka odlikovanja, ki sta jih dobila kardinala iz Turina In Chiese. To je prvi primer cd leta 1870. p Brezpogojno razveljavljenje člena 61 nemške državne ustave. Ldu. Pariz, 9. sept. (DunXU.) Agence Havas poroča: Kakor javljajo listi, smatra vrhovni zavezniški svet odgovor nemške vlade, nanašajoč se na razveljavljenje člena 61 nemške državne ustave, soglasno kotneiadosten. Zato je sklenil, da ponovno zahteva brezpogojno razveljavljenje tega člena. p Z novim volilnim zakonom, ki ga je sprejela italijanska zbornica, dobi okoli šest milijonov žensk volilno pravico, ki je pa pri prihodnji voiitvi še ne bodo mogle Izvrševati. p V Rusiji se pripravlja razkol med boljševiki. Ldu. Amsterdam, 9. sept. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Mnogoteri znaki kažejo na to, da se v Rusiji pripravlja razkol med boljševiki. Snuje se skupina, ki se noče udeleževati radikalne politike Ljenina in Trockega. Nova struja ima zlasti mnogo pristašev v Severno-zapadni Rusiji. _______________ Razna poročila. Proslava zmage v Rimu 4. novembra. bo dne r Ldu. Berlin, 9. septembra. (Čtu.) Kakor poročajo iz Lugana, bo v Rimu slovesno praznovanje zmage dne 4. novembra. Odposlanstva vojske bodo korakala skozi rimski slavolok ^ADIMIR LEVSTIK. 155. nadaljevanje. Višnjeva repatica. prjdf va?a rubrika,* je dejal grof s hudobno blagohotnostjo in obrnil list. Sc tisti trenotek se je zazdelo obema, kakor bi bila udarila strela v sredo med njiju. Z mesta kier priobČuiejo fotografije zločincev, se jima je smehljala slika grofa Kiinnigsbrucha, prijazno, trudno in malce blazirano, kakor je izgledal pravkar Se njen živi originali In grof, ki je bil v svojem srcu že davno Pripravljen na tak »slučaj,« je zdajci začutil, kako stresa zona. »Prebledel sem,« mu je šinilo po glavi. »Usoda fiatea je spletla prizor, ki ga igrava! Držite, grof; tako po šolarsko jim ti ne skočiš v roke.« ' Zakrohotal se je z najnaravnejšo veselostjo, Porinil list pred Skobylla in udaril po sliki s hrbtom dlani: _ »Grom in strela, gospod komisar, poglejteI Moj portret, kakor bi me fotografiral; častna beseda 1 Hahaha... če to ni preneumno —!« Zibal seje °d smeha in se bil po kolenih. Pol kavarne je *vedavo gledalo nanj, toda nihče ni slutil vzroka ?jegove veselosti; številka lista je bila pravkav došla, 10 grof je bil prvi, ki jo je dobil v roke. »Tak rpc,te no kaj — grof Kiinnigsbruch v tiralici vendar 01 vsakdanje presenečenje!* Komisar je buljil z očmi; bilo mu je, kakor da se potrjuje slutnja, ki je že dolgo klila v njem. Popadlo ga je, da bi zgrabil moža na mestu za vrat; ali bi gledal ekscelenca t »Toda če je resnica... kakšen škandal! Kompromitirano vse, kar leze in gre po deželi, z ekse-lenco, z divizijonarjem, z naj višjimi dostojanstveniki vred!« Začutil je, da je podcenjeval dalekosežnost svoje ideje; ne, treba je bilo misliti na posledice, prespati vso reč in posvetovati se s predsednikom, pa magari če tiček medtem odleti čez hribe in doline. »In ta brezskrbna sigurnost,« mu je prišlo na um, »ta naravni smeh, s katerim jemlje vso reč na znanje; ali je peklenska hinavščina, ali pa se motim, vseeno 1 Prebledel je — nu, jaz bi tudi; to ni čudo. Gorje ti, če se prenagliš, doktor Skobyll.< Vse te misli so izkipele v možganih z vrtoglavo naglico usodnih trenotij; trajalo je kvečjemu pol sekunde. Grof Kiinnigsbruch se je smejal čedalje prešerneje in vrtal pri tem neprestano z očmi v Skobyllove zenice, čuteč instinktivno, da je poražen, ako umakne pogled. Zdelo se mu je, kakor bi letel po zraku nad globokim prepadom. Nato je videl, da so zaigrale tudi komisarjeve črte v enako narejenem smehu, kakor je bil njegov. »Tak ... takšen nesramen slučaj 1« je izjavil policist. »Tako frapentna podobnost! Ah, to vam je dovtip... ne, ne, tega ne pozabim, dokler bom živ...« »Jaz tudi ne,« je vzkliknil grof z velikim pre pričanjem. »To so, bi rekel, impertinence naših angelov varhov.« »Impertinence — prava beseda; nedopustne, nesran ne, policijsko kaznjive, hahaha! Nu, rad bi si ga ogledal bliže, tega vašega dvojnika.« »Mari vam ne zadošča, da vidite meme?« je drzno vprašal grof ter se stresel v novem popadku smeha. »Nehajte, za božjo voljo!« Skobyll je roteče iztegnil roke. »Še meni je udarilo na živce, pa ne bi vam ,.. To ni šala, gospod grof, če je dala* natura v svoji muhavosti bogvekakemu nepridipravu črte vašega obličja. V drugem kraju in med neznanimi ljudmi bi se kaj lebko zgodilo, da bi imeli grde neprilike zaradi golega infamnega slučaja; pri nas, ki vemo, s kem nam je opraviti, je kajpak druga reč, ali to še zmirera ne pravi, da je zadeva smešna. Preklicano mučna je, za vsakogar, ki vas pozna in spoštuje, gospod grof; kar stran b tem hudirjevim Časopisom!« »Vseeno...« Grofje potegnil predmet komisarjeve nejevolje k sebi. »Ako je tako, da me iščejo s tiralico — hahaha! — in strašim po časopis^, smem vendar vedeti, počemu me love.« __________________ (Dalje Mffls’ Mednarodni vlak na prog! Pariz— Pragu—Varšava. r Ldu. Ženeva, 9. septembra. (Otu.) „Petit Journal" javlja, da se uvede nov mednaroden vlak na progi Pariz—Praga—VarSava, in sicer čez Strassburg inNtlrnberg. Proga se otvori 26. septembra. Kolera v Mandžuriji. r Ldu. Amsterdam, 9.septemb. (Dun. Ku.) »Telegraaf« posnema po listu »Times« vest iz Pekinga, da je v Harbinu (Mandžurija) tekom treh tednov umrio 4000 oseb na koleri. Vendar se opaža, da epidemija polagoma pojema. Radi nameravane zavezniške ofenzive proti Petrogradu izpraznili več mest. rLdu. Amsterdam, 9.septembra. (Dun. Ku.) »Central News« priobčujejo vesti angleških listov iz Helsin-forsa, da so radi nameravane zavezniške ofenzive proti Petrogradu spravili civilno prebivalstvo iz Kronstadta, Krasne, Gorke in Oranienbauma v sredino Rusije. Razven obnovitvene komisije v Parizu se osnujejo Se posebne sekcije. rLdu. Dun a j, 9. septembra. (Čtu.) Mirovna pogodba določa, da se razen v Parizu se nahajajoče obnovitvene komisije osnujejo posebne sekcije. Taka sekcija bo ustanovljena, kakor je znano, tudi na Dunaju. Dočim pa imajo pri oariški komisiji narodne države in Grška le en glas, bo to pri dunajski sekciji drugače. Velesile Amerika, Anglija, Francija in Italija bodo imele pri dunajski sekciji po dva glasova, Grška, Romunija, Poljska, Jugoslavija in CehoslovaŠka pa po en glas. Razmerje glasov je tako določeno, da je petero manjših držav s svojimi petimi glasovi proti osmim glasovom, ki jih imajo velesile, v manjšini, vendar pa dosežejo takoj večino, ako glasuje ena velesila ž njimi. Podkomisija za obnovo in odškodnino. rLdu. Lyon, 9.septembra. (Brezžično.) Kakor poročajo z Dunaja, bodo v podkomisiji za obnovo in odškodnino, katere štirje člani se mude na Dunaju, zastopane naslednje države: Anglija, Francija In Italtja, ki bodo imele vsaka po dva glasa, dalje Grška, Poljska, Romunija, Jugoslavija in Če-boslovaška vsaka z enim glasom, N$m. Avstrija ne bo zastopana, razen če bo komisija smatrala zato potrebno. V nobenem primeru pa ne bo imela pravice do glasovanja. Dneva« vesti., dn Generalni vikarijat za jugoslovansko Koroško. Da sc ustvari za jugoslovansko Koroško tudi cerkveno središče in se izpolnijo davne želje slovenskih duhovnikov in slovenskega ljudstva po slovenskem Dr. Janko Leskovec: Jubilej in še kaj. Spomini in slike iz vojne dobe. (Dalje.) Nekaj stvari je imelo humoristično lice. Takoj po moji in solicitatorjevl aretaciji obrnila se je gospa šefova na odvetnika dr. Vladimirja Serneca, da bi tudi on interveniral. Kakor sem omenil, je dan pozneje interveniral že v mariborskem zaporu 1 Vzrok njegove »etaclje je bil ta, da so ga zamenjali z govornikom na sokolskem izletu v Rušah, dr. Dušanom Sernecom. Ta je vsled mobllizačnega poziva odnesel pete civilnim preganjalcem, zato se je pa dobilo nadomestilo. Majhna ju-stična zmota, nič druzega! Ce to koga umori, nič za to. V Mariboru sem zvedel vesele novice o prodiranju Rusov v Galiciji in o francoski zmagi na Marni. Zadnjo mi je sporočil naš Ahasver, dr. Pavel Turner, s katerim sem se ob tej priliki seznanil. Bila je kljub nastajajoči jeseni pomlad v naših dušah. V mariborskem Narodnem domu uradovanju in poslovanju v matrikah, se je za jugoslovanski del Koroške ustanovil začasen slovenski generalni vlkarijat v Dobrli vasi. Za gen ualnega vikarja je imenovan prošt Matija Randl, za kancelarja profesor bogoslovja dr. Gregor Rožman iz Celovca, za tajnika pa župnik Franc Lasser iz Brnce pri Beljaku. dn Židje in tujci silijo k nam, mi pa držimo roke križem ter k večjemu še tu in tam jadikujemo ter skromno protestiramo v družbi prijateljev. Povspnimo se k odločnemu delu, ki nas gospodarsko osamosvoji, ker to je edino uspešno sredstvo, da se ubranimo pronikanja žido vskega in tujega kapitala k nam. Podpisujmo vsak po svoji moči deleže »Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z.« v Ljubljani, ki jo pristen domač zavod ter si je stavil lep namen: podpirati jugoslovansko trgovino, industrijo in obrt. dn Potovanje v zasedeno o-zemlje. Odkar je italijanska misija, ki je izdajala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje odpotovala iz Ljubljane, prihajajo razne stranke k francoski misiji s prošnjo, da jim preskrbi potrebne potne listine. Francoska misija izjavlja vsled tega, da v to nikakor ni pooblaščena ter ne stranke zaman obračajo do nje. Da pa se to vprašanje uredi in se potnikom, ki čakajo v Ljubljani na povratek v zasedeno ozemlje, preskrbi možnost potovanja, je predsednlštvo deželne vlade za Ljubljano naprosilo naše poslaništvo na Dunaju, da stopi v zvezo z on-dotno italijansko misijo in posreduje v tem zmislu. dn Potni Usti za Italijo in zasedeno ozemlje. Opozorijo se stranke ki žele dobiti potno dovoljenje v Italijo ali v zasedeno ozemlje, da francoska misija v Ljubljani ni nikakor pooblaščena izdajati taka potna dovoljenja. Glasom neofieijelnih informacij izdajata do nadaljnje drugačne ureditve take potne liste samo italijanski misiji na Dunaju in v Celovcu. dn Za ali proti ljudstvu. V Sevnici je tovarna za kopita, milijonsko podjetje, last bratov W.'nkle. Wmkleja sta Bavarca in je zato tovarna postavljena pod sekvester. Poverjeništvo za trgovino in obrt je izjavilo, da namerava tovarno prodati. Za nakup tovarne kopitov se poteguje Splošna gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Sevnici in neka banka v Ljubljani. Deležniki Splošne gospodarske zadruge so delavci za kopita, okoliški mali posestnik! in obrtniki, če zadruga prevzame tovarno se podjetje nacijo-nallzira in bi podjetje sloneio na najširši podlagi produktivnih slojev naroda. Ako pa prevzame banka tovarno za kopita, pa ono ljudstvo, ki je pravzaprav ustvarilo to veliko milijonsko tovarno, izgubi vsak vpliv na podjetje. Banka se hoče udeležiti pri podjetju samo s 55 % kapitala, dočim bi 45 % kapitala pustila bratom Winkle. Poleg tega nastavi banka Winkleja za rav- Iso mi pripovedovali kolegi o nesramnem, hujskajočem pisanju Šovinističnih nemških listov za časa naših aretacij. Posebno značilna je priobčitev »Mar-burger Zeitung« o aretaciji 28 Rušanov. Da se ne pozabi, ponovim bistveno vsebino. Pod naslovom »Izpraznjeno Ruško gnezdo«, se poroča o sokolskem izletu, pri katerem da je govoril učitelj Lesjak: »Dol z Nemci, mi smo v Rušah na srbskih tleh.« V enakem smislu da so govorili tudi drugi govorniki. Razmere v Rušah so baje postale že take, da se noben Nemec ni upal tjakaj. Zato je bil zadnji čas, da so aretirali ruške srbofile in vsak Nemec, ki je to zvedel, se je globoko oddahnil. Našteta so imena aretirancev: Lesjak, Lichtenwa!ner, Glaser, učiteljica Novakova, sestra mojega šefa Elza Goriškova, kaplan lic, tovarnar Hinko Pogačnik in dr. Vrnil sem se k Sv. Lenartu. Nemškutarji so gledali grdo, Slovenci so me pozdravili s tihim zadoščenjem. Sodil svetnik se je neprenehoma norčeval, da naj ne hodim več k Pesnici ribarit, ker me sicer zopet aretirajo. Povedal ml je tudi komično zgodbo, natelja tovarne. Na ta način bi še naprej nemški zagrizencl vladali v tovarni, preganjali slovensko delavstvo, kakor so ga doslej. Vlada stoji sedaj pred vprašanjem, ali se odloči za Spl. gospodarsko zadrugo, ki je izšla iz ljudstva, ali se pa odloči za banko, ki zastopa izključno le kapitalistične interese in je eksponent tujega kapitala. Vsak pameten človek mora priznati, da odločitev ni težka in za vlado popolnoma jasna. Vendar; ker smo vajeni presenečenj in se bi tudi v tem slučaju znalo zgoditi, da zmagajo zakulisne intrige in protekcije, opozarjamo celokupno javnost na ta slučaj. Nedvomno je, da mora dobiti tovarno Splošna gospodarska zadruga, ki je edina poklicana stopiti na mesto tujih pritepenncev in sovražnikov osvobojene domovine. dn Francoski licej se osnuje v Belgradu. Vlada je sklenila, da osnuje v Belgradu francoski licej. V profesorskem zboru tega zavoda bo polovica profesorjev iz Francije. dn Svarilo in poziv! Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo se vračajočih izseljencev dolarje in sicer dolar po K 24—. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. — Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celo K 49—. Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti. Opozorite jih takoj pismeno na to razliko ter jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje seboj. Ce pa nočejo ali ne morejo vzeti seboj gotovine, pa naj založijo denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo s seboj čeke, ki se glase na dolarje in tu se jim bo izplačal znesek v kronah. dn Sprememba imena poštnih uradov. Spremenila so se imena sledečih poštnih uradov: Bela cerkev v Bela cerkev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žit ara ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej Sveti Andraž v Halozah; Sent lij odslej Šent 11J v Slovenskih goricah in pa Šmartno pri Gornjem gradu od3iej Šmartno ob Dreti, Zagradec-Fužine pa se bo nazsval odslej Zagradec na Dolenjskem. dn »Španska muha4* v Celju, ki je pri prvi uprizoritvi in v Rogaški Slatini koio3alno uspela, se na vsesplošno željo občinstva danes v Ceiju ponovi. V glavni uiogi gosp. Povhfe. Začetek ob 8. url zvečer. dn Odpuščeni dobrovoljci. Vsled brzojavnega obvestila notranjega ministerstva razglaša deželna vlada, da naj se odpuščeni dobrovoljci ne podajajo v Belgrad za podporo in pomoč. Kakor hitro se bo dobil v to svrho nov kredit, se bo izdrla odredba, da bo vsakomur podpora nakazana doma. dn Poziv vsem jugoslovanskim dobrovoljcem, t. j. onim, ki so vstopili še pred prevratom v srbsko ali kako zavezniško armado. Deželna * kako so v mojih papirjih našli veleizdajalsko srb3ko znamko. Precej drugi dan po aretaciji je prišla komisija, obstoječa iz že imenovanega suhega mesarja in debelega Žandarja ogledovat moje papirje. Dobili seveda niso nič. Le na nekem pismu je g. mesar-župan zapazil nekaj veleizdajalskega, kajti vzkliknil je ves radosten: »Glejte g. stražmojster, srbska znamka.« Hudobni solicitator, ki je bil takrat kot hišni gospodar navzoč, mu je pa skazil veselje s satirično opazko: »Oprostite, g. župan, saj to je le avstrijska porto-znamka.« V zavesti, da je molk zlato, g. župan ni dal nobenega odgovora. Imel sem priliko, ne samo obiskati sotrpina solicitatorja v zaporih v Gradcu, temveč tudi pregledati njegove spise. Ovadba je dokaz največje zlobnosti, ki si jo je takratno nem-škutar3ko orožništvo ozir. njih komandanti, moglo izmisliti. Razen splošne denuncljaclje, ki se je nahajala v moji in solicitatorjevi ovadbi, da je dr. Žižkova pisarna, o čemur ve itak ves sv. Lenart v dognani zvezi z belgrajsko Narodno Obrano, je bil ubogi solicitator obdolžen, da je sam uprizoril vlada za Slovenijo je odobrila pravila, k! jih je sestavil pripravljalni odbor za »Društvo jugoslovanskih dobro-voljcev za Slovenijo«, ki bo imelo glavni namen obdržati tudi v bodoče vse legijonarje v močni organizaciji in bo nastopalo v vseh skupnih interesih pri merodajnih faktorjih. Radi tega sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni imenovanega društva na nedeljo 14. septembra v Ljubljani, v mali dvorani »Narodnega doma« ob 3. popoldne s sledečim vsporedom: 1. Otvoritev, 2. Referat o dosedanjem delu, 3. Volitev odbora, 4 Eventual-nosti. — Z ozirom na važnost tega zbora prosimo vse dobrovoljce, da se sigurno udeleže. Kdor pa se ne bi mogel udeležiti naj vpoaije svoje točne podatke na naslov: Feder Šlajmer, Ljubljana, Zaloška cesta 9. dn Gospod kapetan Stjepan pl. Banekovič, ki je b.val meseca marca v Zagrebu, se pozivije, da se člmpreje zglasi pri komaidi mesta Ljubljana. dn Poziv! Medlcinec Erman DInko se pozivja, da takoj nagnani »Zdravstvenemu odseku za Slovenijo ta Istro v Ljubjani« svoj natančni naslov radi neke, za njega zelo važne zadeve. Ljubljanske vesti. 1 Gledališki svet je v svoji vče-rajnji seji soglasno sklenil, da se razide. 1 Stanovanjska komisija. Precej časa je že, kar smo slišali o njenem obstoju, le o njenem delovanju dosedaj še nišesar, razum da posluje cele 4 ure na dan. Bi ii ne mogla pri tako nujni zadevi tega časa vsaj podvojiti? Ce bi n. pr. od 10—I2h/fl 26—18 h uradovala vsaj od 8—I2h *° 14—18 h, upamo, da bi še vedno n3' ben njen član ne obolel vsled Pr®~ velikega napora. In ali bi ne bl.o bolje, Če bi ne bilo njeno poslovanje tako strogo tajno, dočim celo od diplomacije zahtevamo jasnosti? Ce bi ta svoj sklep preklicala, bi s tem naj-temeljnejše ovrgla govorice hudomuš-nežev, češ zato posluje tako tajno, da bi se ne izvedelo koliko ne dela. 1 Odbor društva orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani vabi svoje somišljenike na sejo, ki se vrši v nedeljo, dne 14. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v restavraciji „Novi svet14 v Ljubljani* Dnevni red: Draglnjska doklada. 1 Finančna deželna blagajn« v Ljubljani, na Krekovem trgu št. 1 bo dne ll. do vštetega 13 septembra 1919 radi glavnega čiščenja uradnih prostorov strankam zaprta. 1 Pevski zbor, »Glasbene Matice*4 v Ljubljani. Prosimo vse pevke in pevce, ki &e še niso priglasili, oziroma še niso vposlali svoj h priglas-nic, naj to store nemudoma, ozir. naj se fzglase osebno v društveni sobi, Vegova ul. 7., v četrtek 11., petek 12. ali soboto 13. t. m., in sicer pevke od 18 —19., pevci pa od 20.—21. ure. dotične ulome, samo da bi žendarme-rijo oviral pri mobilizacijskem delu ih s tem pomagal sovražnikom monarhije. Kaj tako satanskega se je res težko izmisliti in posledica tega je bila, da se je aretiranec vrnil šele po dobrih štirih mesecih iz Gradca. — Počasi so se vrnili tudi ostali interniranci« izmed katerih je bil nadooštur v kratkem premeščen v Nemški Weiz, na njegovo mesto pa je prišel seveda človek, ki slovensko ni znal. Začelo se je običajno življenje ih politiziranje. Po padcu Premisla smo nosili mi glave pokonci, po zmagi pri Gorlicah pa nemškutarji. Življenje je postalo sčasoma neznosno in ker sem hotel priti v prakso na sedežu sodišča prve stopnje, sem zaprosil šefa, da me odpusti. Prišel je na dopust meseca septembra; četudi ni bil rahločuten človek, ga je vendar opustošenje pisarne globoko dimilo* Še zdaj pomnim njegove besede« zakaj da ga tako sovražijo, ko ni vendar nikomur žalega storil. ! (Dalje prih*) in V nedeljo 14. t. m. je priglaševanje le I nanjega ministrstva ter Sefa francoske - - - - vojaške misije majorja Bourgeoisa in italijanskega kapitana Dalla Rocca. Pred gradom se je zbralo mnogo gledalcev. Ko je državni kancelar dr. Renner sedel na svoje mesto, je vstal Clemenceau in govoril sledeče: Gospod državni kancelar avstrijske republike 1 Pogijanja so dokončana In so dovedla do sporazuma o določbah pogodbe med zavezniml in pridruženimi državami in med avstrijsko republiko. Te določbe se nahajajo v predloženem tekstu. Podpisal sem pismo, dopoldan od 10.—12. Uri. Pevke pevci, vršite svojo dolžnosti i Nogometna tekma. Dane3 ob 17-30 se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom nogometna tekma med rezervo S K. „Ilirije“ in I. slovenskim športnim klubom „Maribor“ it Maribora. Rezerva »Ilirije" sestoji iz izvežbanih, dolgoletnih članov kluba in more nuditi orav dober šport. Tudi v Mariboru so' večjidel stari igralci. Tekma bo zanimiva in opozarjamo na ljubitelje športa. Vrši se ob vsa- ----------------------- kem vremenu. Blagajna se otvori ob g v katerem potrjujem, da se tu pred 1630. loženi tekst natančno ujema z onim, ki Vam je poznan. V imenu zaveznih in pridruženih dfžav Vas torej prosim, da podpišete. V spremstvu uradnika francoskegi ministrstva za zunanje katerega je razdala tekom časa na prošnje raznim tovarnam in obrtniškim zadrugam, ter tudi posameznim mojstrom. Sedaj zaloga niti za lastni obrat več ne bo zadoščala, zato mora mno-gobrojne prošnje za dobavo koksa obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani odklanjati. Korošci — Korošice! Z vsakim dnem se bliža oni zgodovinski dan, ko boste z glasovnico v roki odločali o svoji državni pripadnosti, ko boste delali severno mejo jugoslovanskega kraljestva. Tisti zgodovinski dan pa vas more najti pripravljene, da vas ne bodo pozni rodovi preklinjali, nego blagoslavljali. Da pa se boste mogli izreči s Pokrajinske vesti. kr Trboveljski Sokol naznanja, i stvad "je “stopil državni kancelar dr. J JJ"; ^nlnT Dreorlčaniiem InlTeo-da priredi javno telovadbo z ljudsko Renner k mali srednji mizi, kjer jj vem v naš? sveo Sco sSS- veselico v nedeljo, 21. t. m. in ne 14, j sedel in podpisal pogodoo ter pred- ^v 1 »n., kakor je bilo včeraj pomotoma iožene protokole. Za njim je podpisala ; zeodovlno sv?ie domovine, objavljeno v našem časopisu. i ameriška delegacija s Polkom na čelu, I va*te zgodovmo 8I°l.e a°mov,ne» kr Rogaška Slatina. Celjsko j potem Angleška, in sicer kot njen prvi i** onH irAriutnnrM ? boiA/voi r atfiiir. nsto so podpisali dram. društvo nam je pod vodstvom komika in režiserja g. Povheta priredilo v nedeljo z burko »Španska muha« velezabaven, a tudi umetniško dovršen večer. Priznaii moramo, da tega v toliki meri t-koro nismo pričakovali. Lucijski diletanti od igre do igre razveseljivo napredujejo, pokazali so ravno v tej težki burki toliko rutine, da smelo trdimo, da je od dram. društev celjsko najboljše. Obilno priznavje občinstva, W se je sijajno zabavalo, jim bodi lasen dokaz, da so storili svojo dolžnost v pojmi meri. Vešča, strokovnjaška roka režiserja g. Povheta je napravila celjske diletante kos težki nalogi, ki so si jo nadeli z uprizorit-vijo »Španske muhe«. Velike in male ; spoznavajte in prepričujte 3e, da bo čez nekaj let o vas pisala le še zgodovina, če pridete pod nemški jarem. V treh knjigah, ki se naročujejo pri »Zvezni tiskarni" v Ljubljani; bo3te čitali, kako so Nemci sistematično potujčevali Slovence, iz teh knjig bo3te izprevideli, da ste neizprosno zapisani narodni smrti, kot so bili OMetno se ta otelao« „„*la j g* -J* »£ “Sli ‘ gfcj JjJg, V brošuri »Jugoslavija la njene delegat Balfour, nato Francozi s Clemenceaujem, Italijani s Tittonijem in kot zadnja velesila Japonska. Za njimi so podpisale manjše države po alfibetlčnem redu. Pri tem se je izkazalo, da niti Romuni, niti Jugoslovani niso prisil v Saint Gtormain k podpisu v vednost. Kot vodja poljske delega cije je pr šel Paderevvski. Za Čeho-slovaško republiko sta podpisala Kramer fn DaneŠ. Ob 11 15 je podpisal zadnji delegat, nakar je Clemenceau, nakratko ugotavljajoč, da c-o sedaj podpisi izmenjani, zaključil sejo. Mir v Saint Germainu je podpisan. St. Germain, 10. sepf. (Dun. : meje II. del. Koroška", ki ima i priloženo eno najboljših narodnostnih | Kart vam izboren poznavalec koroš- j kega vprašanja izčrpno in obširno j poda zgodovino Slovencev od prvega j početka, ko so leta 568. prvič samo- i stojno nastopili v zgodovini, ko nam j je nemški meč ugrabil več kot polo- „ . ~ _ . - - . „ I vico nekdaj naše zemlje. Drugi del ? m^,h i«!* 1 g°vori ° današnjem žalostnem stanju ZUl Miiethofjr Z nekaterimi p.sac- j cinWan»ni» tis Vnm51f<>m ra niškimi močmi za reševanje tekočih stvari. St. Germain, 10. sept. (Din. Kr) Protokol mirovne pogodbe z avstrijsko republiko ostane za R jmunljo i Slovencev na Koroškem. Točko za točko obdela pisatelj z vso natančnostjo: šolstvo, narodno razmerje, cerkvene razmere, uradnlštvo — vsaka teh točk je podprta z verodostojno statistiko, ki govori ja3rio in strašno. Lita 1870. je bilo glasom Statistike 207.866 Nemcev in 119.118 Slovencev, a leta 1910 je bilo že 304 315 'uloge se bile izigrane vseskozi ve3tno j Ku.) Državni kancter dr, R juner od- *»> markantno, nikjer ni bilo lovenja, j potuje nocoj s_članl delegacije na tempo živahen, scene in skupine na odru zaokrožena In ne raztrgane, kakor se to celo v Ljubljani pripeti. V glavni ulogi tovarnarja ženofa Cekina je uprav sijajno nastopil gosp. Povhe. Podal je Prpv/ncljalnega, bahavega vsemogočna, ki ne trpi ugovora in protivllenja, , ima pa rad« svojih mladostnih gre- j in Jugoslavijo razgrnjen za podpis do nov nepopisen strah pred svojo ženo, S sobote. predsednico društva za povzdfgo nrav- j Italijani zapuščajo Reko. posti, tako premišljeno, značilno in j Rg^a to. seoi. Dane3 do- j-Nemcev in le še 84.212 Slovencev, izborno, da je v polni meri zaslužil j poldne je odšel z Rake zadij* d sl | Vsaka točka zase je na enak način ourni aplavz in krasen srpek, ki ga j italijanskega pomorskega polka „Sm \ podprta z nepobitniml dokazi 3 štele prejel koncem predstave. Jezično j Marco'1, d očim odide jutri zjutraj vse ; vilkami. Brošura je pisana v poljud m stakljivo ženo mu je vtedno po- : poljsko« topništvo. B)jui ladji »Oant« j nem slogu, razvidno in pregledno, da fmviia ob stran gdč. Jurmanova. Gdč. t A!.ighed,‘ in »Emanuele Fiiiberto" se • ima vsak kdor jo vzame v roko **aJ'Unčeva in H. Mirnikova sta se po- j pripravljata na odhod. Djms zjutraj j korist od uje. Pomoma vživele v svoje uloge in jih • ;e do§ia na r3|c0 ameriška križarka 1 * * * ■ " • a£c(J rešile povsem zadovoljivo. Iz j 137 obeh majhnih ulog sta gdč. Erhatičeva j ,n K. Jurmanova napravili, kar se je hajveč dalo. Salve smeha sta vzbujala j?g. Ferlež in St. Perc, prvi kot v maski m Igri dober asirijolog. učeni raziskovalec mumij in sfing, a neuk ljubezenskih reč«, drugi kot stari Tide-oiajer, katerega je podal uprav mojstrsko. Pretkanega, samozavestnega odvetnika je predstavljal g. dr. Breznik živahno in elegantno. G. dr. M. Hrašovec je bil pristen, strog in dostojanstven državni poslanec in g. Plahuta je opremil starega grešnika Vlmerja z obilo humorjem. — Dvo- l*^LlSa po2?,*' občinstvo ni Stedilo aplavzom, bil je v vsakem oziru nadvse prijeten večer, kakršnega smo že zelo potrebovali. Celjskim diletantom pa kličemo: krepko in neustrašeno naprej po tej poti, ki vam jo je začrtal gosp. Povhe, uspeh vam je za-slguran! ___________ l3totako ne sme manjkati v nobeni koroški hiši brošura »Gospo -Borza. s/etsko poljej*. Spisal jo je v an- Zagreb, 10 sept. Na današnji ! gleškem jeziku dr. B. VoŠnjak, od borzi se je plačalo za: 100 dolarjev j lični član jugoslovankega odbora, 5450 K, 100 rubljev 203 K, 100 Čeho- j prestavil jo je ing. V. Zupanc. Pisa-alov. kron 152 K, en pfundsterling telj je v tej brošuricl predočil celemu 230 K, en na-poleonder 261 K, 100 mark 248 K. — 100 kg pšenice 160 K. Delnice Jadranske banke so notirale 1175 K; stare delnice Ljub. kreditne banice 880 K. svetu, da imamo Slovenci sveto pravico do koroške zemlje, ker že v srednjem veku je koroški kmet — predstavnik naroda — ustoličeval na vojvodskem prestolu svoje vladarje. Slovenski kmet je bil, ki je zasedel vojvodski presto! in v slovenskem jeziku je vprašal vojvodo, hoče li biti pravičen sodnik in zaščitnik zvestobe, in ali mu je blagor ljudstva res pri srcu. Skozi stoletja se je ponavljal ta obred, skozi stoletja se je ohranil vojvodski prestol in knežji kamen, kakor se je v slovenskih srcih ohranil jasen spomin na one zgodovinske čase. Toda danes je prišel čas, da postane spomin zopet živo dejstvo. »Tekom teh bridkih bojev* piše dr. Zupanič v epilogu, »Niso Slovenci nikdar izgubili srca. Verovali so v pravičnost svoje stvari, verovali so, da pride dan, ko zopet zavlada po svetu pravica...* In, da bi po dolgih stoletjih danes ‘izgubili vero, bi s tern oskrunili spomin svojih dedov in pradedov, bi s tem oskrunili svojo slavno zgodovino, bi s tem oskrunili celokupno Slovenstvo. Gosposvetsko polje — naša narodna božja pot — ne srno nikdar in nikoli več pripadati Nemcem, to bi bilo skrunjenje naših narodnih svetinj. in ti, slovenska koroška žena! Mar naj tudi oni nepozabni dnovi, ko 30 jugoslovanske žene in dekleta izročale sto In stotisoče podpisov za majsko deklatacUo dr. Korošcu, zapadejo pozabljenju ?! Zdaj je prišel čas, da se udejstvuješ, da dejanski izvedeš, kar si tskrat podpisala. Mar boš dopustila, da se bodo tvoji otroci še nadalje učili zaničevati tisti jezik, ki si jih ga učila ti slovenska mati. Mar hočeš, slovenska žena, ki si z mislijo, delom in ljubeznijo vedno sodelovala v borbi za osvobo-jenje svoje domovine, odpovedati v zadnjem hipu ?! Ne — nasprotno! Podvojila ia potrojila boš v tej zadnji borbi svoje siie in moči, da pomagaš rešiti rodno grudo pred nasilnim sovragom. Čitaj brošuro »Jugoslovanska žena za narodovo svobodo*, ki te bo navdušila, ti dvignila t/ojo zavest in ti pomnožila moči, da ne omagaš pod težo krivic in razočaranj, nego da krepko vstra-jaš v boju z* svojo sveto pravico zmagovito do konca. Kdor še nima teh treh brošur, naj si jih nemudoma naroči. Dobe se v vseh knjigarnah in v podružnicah »Jugoslavije1*. »Koroška" stane 4 K »Gosposvetsko polje* 2 K, in »Jugoslovanska zena 2 K. Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pctek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani, JOB G ospodarstvo. inje vesti.. Mir z Avstrijsko republiko podpisan. Ldu. St. Germain, 10. sept. (DunKU.) V Saint Germainskem gradu ae je danes predpoldne podpisala mirovna pogodba med avstrijsko republiko in skoro vsemi državami entente. Kratko pred il.uro je došlo v avstrijski strani telefonsko poročilo, da Je v8e pripravljeno In da so delegati entente zavzeli svoje prostore. Državni kancelar dr. Renner se je v avtomobilu Peljal v grad v spremstvu sekcijskega tefa Eichhoffa In dveh uradnikov zu- g Borza. Ldu Zagreb, 9. sept. Na včerajšnji borzi 50 imele inozemske vrednote naslednje zaznamke: 100 dolarjev 5300; 100 čehoslovaških kron 150 do 153 kron; en funt šterling 211 do 215 kron; en napoleonder 179 do 184 kron; 100 mark 260 do 264 kron; 100 lir 520 do 522 krpn; 100 lejev 239 do 242 kron. R 43 4 mlljard kron. Izkaz Av-stro-Ogrske^ banke po stanju, dne 31. avgusta kaže novo povišanje v prometu bankovcev, in sicer za 286 5 milijonov, tako da je s tem dosežena vsota 43 4 milijard kron. g Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje izvoza lesa, se morajo nasloviti na Samsko centralo v Beigradu in vložiti pri podružnici Centralne Uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno navedeno naslov pošiljatelja, nakladalna in namembna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja žel. postaja v Jug islavijl. g Koks. Južna železnica je imela v svoji zalogi večjo množino koksa, ♦J Proda set Dobro ohranjen elcktrlč-i ni planino se proda. Ogleda l se od 10 — 12 dop. Naslov v upravi Jugoslavije. 1351 HISa s vrtom v Mariboru se proda. — Kje pove Josip Martinčič, gostilna pri »Črnem Jurju“, Maribor, Vetrinjska ulica. 1352 I Prodam voz (gig) z oljnato osjo. Pogleda se lahko v restavraciji Novi svet, Gosposvetska cesta. 1349 Moško kolo — Diirkopp Diana — dobro ohranjeno, nove ženske čevlje štev. 39, ročno delo, in rujave gorske čevlje št. 42 se ceno prodajo. Naslov se poizve: Breg St. 20, gostilna. 1348 Manjša množina galanterijskega blaga, pripravna za vsakega malega trgovca ali kramarja je ua prodaj. Naslov prodajalca v upravi lista.______________________1347 Wauderer motorno kolo 4 HP. 2 Cylindra dobro ohranjeno se proda. A. Goreč, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. 1312 Otroška poste1|ttlt z žičnico, vložkami in podgtav-nikom, šivalni stroj, otroški voziček In nočna omarica, je radi selitve naprodaj Pred škofijo 19/11., od 10.—2. 'M Kupi se: fa Učenca, poštenih starl-ftev, ki je dovršil vsaj jedao gimnazijo ali realko sprejme tvrdka z železnino in špecerijo, Kastelic Franc, Kan-dija, Novo mesto. 1319 Knplm vse številke lista ,Slov. Štajerc* (v Kranju izhajal) in letnik 1909 in 1910 lista ,Narodni List- (v Celju izhajal). Dadem za njih i cigareta i duhan. — Ponudbe na naslov: Zlatko Planinc, žurnalist, Mostar (Hercegovina.) Kontoristka se sprejme takoj (tudi začetnica). Pogoj strojepisje, stenografija (slov. in nem.) ter pojmi o knjigovodstvu in korespondenci. Ponudbe pod »Takoj* na anončno ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana. 1356 K Ra 25 mo« 31 Reaan in okrogel les, oglje, tramove, drva, kupujem vsako množino. Kupujem tudi jedilne gobe, prazne vreče, hrastove žice in laneno seme. L. Rebolj, Kranj. Francuski tečaj otvori diplomirana učiteljica- Mesečni bonorar 24 K. Prašakova ul. 10/111. desno. 1343 Ognja in vloma varne Wertheim- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vsakovrstne VVertheim-blagajnice izdeluje tu eh vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni ln blagajnlčarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31. 1025 Trgovec v mesto na Go renjskem išče kompanjona s 50.000—100 0J0 K kapitala. Uspeh gotov. Naslov v upravi. 1346 Sitlžbe; KonclpUenta sprejmem takoj. Pismene ponudbe prosim na naslov Dr. Fran Kan-dare, odvetnik v Velikovcu. ____________________ 1353 Sprejme se prodajalka, dobro izvežbana v trgovini mešane stroke. Istotam se sprejme tudi učenka z dobrimi spričevali. Kje pove upravnlttvo Jugoslavije. 1850 Dijak išče sobo s'hrano pri boljši družini. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Iredenta". 1354 G/fEZDO". Spisal Vlad. Levstik Jjdaia c-jejna tiskarna v Ljubljani. Cenabroi. 8 }{, vejano 10 Jf GSlDJč GK2D0 Ja najlapia povest, kar Jih Je lj$lo jadnfa leta J&liOSLAVUA* an* 11. septembra 5551. 220. IU' Spreten, biianciratja ve>č knjigovodja išče primerne službe. Obvlada slovenski, nemški in italijanski jezik. Nastopi lahko takoj. Event. ponudbe na upravo »Jugoslavije11 pod »Knjigovodja". m tfrasna slika našega preljubljenega generala Majslra je ravnokar izšla. — Ljudstvo naj se mu izkaze hvaležno s tem, da si okrasi svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 K, po poštnem povzetju 24 K pri založniku VILKO WEIXL, knjigarna v Mariboru. Cel poper Siiigapore kisova kislina 80% sveče Stearinke roziue žebice cele plavilo Vesna žiglce, % orig. zaboje riž in drugo blago, kakor tudi bukovo oglje nudi tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. Ključavničarje I starejše, dobro izvežbane za železokonstrukcije in izvežbanega strugarja za orodje se išče. Elektrarna FALA ob Dravi. Ključavničar starejši izvežban v autogeničnem rezanju in varjenju se išče. Elektrarna Fala ob Dravi. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firmi J, Kušlan/ Kranj, (Gorenjsko) Pristne kranjske klobase se zopet dobe in razpošiljajo M. URBAS Slomškova ulica št. 13 nasproti mestne elektrarne. PLESKRRIM LICRR : Daljnogled: na prizme, Zelss, velik, posebno svetloben, brez torbe, se proda. Cena 500 K. Ogleda se v upravi »Jugoslavije-. Bukova drva oglje, smrekov les, deske In trame kupuje „CROATIA“, gozdna Ind. delniška družba v Ljubjani, Marije Terezije cesta 2. Učenca poštenih staršev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgov- ska firma J. KUŠLAN, " ij, 0< Kranj, Gorenjsko. POZIV! Pozabila se je ročna torbica v nedeljo v vlaku št. 39 z važnimi dokumenti. Ker papirji za najditelja nimajo nikake vrednosti, za stranko so pa velike važnosti, S6 prosi pošten najditelj naj pošlje papirje po pošti v drožarni Košmerlj v Frančiškanski ul. št. 6, denar si pa za nagrado lahko obdrži. Kolobarji iz suhega, mehkega lesa za podkuriti, v vsaki množini dobavlja F,&A.^UIier Pisarna; Šeienburg.ni.4. Skladišče: Slomškove ul. 12. Dri7nr trs°vci in ff rULUl gostilničarji !! LJUBLJANA Ulmska cesta 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Slivovko, rum, konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni IVAN FERLEŽ, CELJE. Zahtevajte cenik! — Zahtevajte cenik! KS KS Pavao Broz i drug Zagreb, Kolodvorska cesta bi*. 17 nudi 20 vagona ovsa KS RS na prodaju. ING. Dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni lnžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobt' ionske in vodne zgradbe y I.jubljan!, Uilšcrjeva ulica št. mh—w zmsmKtma&sts :«aoni Nepremočljivo platno francos. izvora, za dežne plašče reunokar došlo. fLE.Skaberne, Ljubljana Naročila za inserate na gledaliških plakatih sprejema ANONČNA EKSPEDICIJA Al. Matelič, Ljubljafl*> Kongresni trg 3. Išče se za takoj in za dalj časa več izurjeni!1 betonskih zidarjev in tesarjev kakor tudi betonski poli**- Stavbeno vodstvo tovarne za usflj® C. Pollak v Kranju. Podružnico v Mariboru oblek in vse-vrstnega blag« Gosposka ulica št. 38 je ustanovila tovarna za bar/anje in kemično čiščenje svetlolikanje Jos. Reich Ljubljana Ilovo mesto Maribor priporočajo 5« sledeč« domače turdk«** Anoučui zavod: Brago Beueljak Cankarjevo nabrežje 5 Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gospodsvetska cesta 10 Brivnice Francheti Zelenko Dunajska cesta 20 F. Drganc Frančiškanska ulica Marija Kirinič, Sp. Šiška Celovška cesta 63 Dežniki, solčuiki L. Mikuž, Mestni trg IS Fotograiični in reprodukcij. zavod Hugon Hibšer Gosposka ulica 16 Gostilne Anton Jalen Poljanska cesta 11 Kavarna Josip Ivančič, Zvezda Kongresni trg Kleparstvo Jakob Fliegl Prešernova ulica T. Korn Poljanska c. 8 Drogerija J. C. Kotar Volfova ulica j Drva, žigiini in stavbeni | les, Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31 ■ Elckrotehništvo Zavod za teh. in elek- j trotekniko Dunajska cesta 22 ij Lastne tovarne Glince I6:j Janko Pogačar Mestni trg 25 Krojači Potočnik Feliks Šelenburgova ulica 6 Ferdinand Gestrin Poljanski nasip 8 Milan Cankar Sv. Petra cesta 33 Mizarstvo Franc Škafar Rimska cesta 16 Berko Matija Celovška cesta 21, Zg. Šiška Modni salon Marija Gotzl Židovska ulica 8 in 7 Meh. delavnica Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 Optik Jurman Karl Šelenburgove ulice Fr. P. Zajec Stari trg 9 Pisalni stroji Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 Pisarniške opreme Franc Bar Cankaijevo nabrežje 5 Urar Peter Gornik Stari trg 20 Fr. P. Zajec Stari trg 9 Ivan Škerle Jeranova ulica 6 Skladišče, javno Balkan Dunajska c. 33 Skladišče, Šptdicpo Dunajska c. 33 (Telef. 366) Prekajevalnica Jan Chalupnik Stari trg 19 Pohištvo, kupuje Vid Bratovž, dediči Parfumerija in kosme tika Uranus Mestni trg 11 Puškar F. K. Kajser Šelenburgove ulice Špedicija Uher J. & A. Šelenburgove ulice 4 Slikarstvo in pleskarstvo Josip Jug Rimska cesta 16 Stare P. Franc Florijanska ulica Špeeijal. trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe Volfova ulica 3 Štanipiljc Černe, Dvorni trg 1 Trgovina s klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido Čadež Mestni trg 14 s papirjem Uranus Mestni trg !! z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec Stari trg 9 s pohištvom Franc Škafar Rimska cesta 16 prva špecijalna, za rokavice in parfume O. firačko Dunajska cesta 12 Manufaktura na debelo Filip Pečenko Dunajska cesta 6 s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer Dunajska cesta 6 z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilic Gospodsvetska cesta 10 z gramofoni in godbenim! instrumenti Rasberger Sodna ulica Trgovina cvetlic Anton Bajec pod Trančo vrtnarija Tržaška cesta s pisalnimi stroji - The Rex & Co. Šelenburgove ulice 7 z vsemi pisarn, potrebščinami Josip Omersa Dunajska cesta 6/1. s šivalnimi stroji Josip Peteline Sv Petra nasip 7 s čevlji Aleksander Oblat Sv. Pttra cesta 28 šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin Dunajska cesta 15 Trgovina z kolesi in šivalnimi stroji Ig. Vok Sodna ulica 7 z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch Cankarjevo nabrežje 1 Trgovlua z špecerijskim in mešanim blagom Janko Bernik Celovška cesta 79, Sp. šiška Vodovod, inštalae. T. Korn Poljanska c. 8 Zajutrkovalniea trgovina špecerijskega blaga in delikates T. Grošelj Poljanska cesta 7